MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNIK Urednittvo in uprava: Maribor Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 izhaja razen nedelje in praznikov vsak ^an ur' ^ Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra** v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 99 99 Mala antanta in velike odločitve Temelji podonavskega oatsfta - V primeru potrebe bi se mala antanta odselila za Društvo narodov in Antično nevmešavanje, nenapadanje in konzulti- gradu, Bukarešti in Prasi poznajo tež ranje. Mala antanta je proti sklepanju koče pariške vlade, ki jih ustvarja na-dvostranskih pogodb v okviru tega pak- sprotje med Rimom in Londonom. Mala ta ter daje prednost sklenitvi takih po- antanta ve, da se Francija zeli izogniti PARIZ, 4. septembra. Pariški listi razpravljajo še vedno obširno o Stoja-'Hnovičovem obisku v Parizu in nagla-šajo, da sta Stojadinovie in Laval govora na svojem sestanku predvsem o abesinskem konfliktu in o podonavskem paktu. »Matin« ugotavlja, da so se stali-'ča o metodah, ki naj postanejo temelj za pogajanja o podonavskem paktu, zelo zbližala. Ne gre več za to, da se sklenejo med podonavskimi državami dvojne pogodbe o medsebojni pomoči. Splošna določila pakta hi se nanašala na godb. neodvisno od podonavskega pakta in brez ozira na to, ali gre za podonavske ali druge države! »Echo de Pariš« pravi, da je Stojadinovič obvestil Lavala o sklepu konference zunanjih ministrov male antante, po katerem bo mala antanta, ki jo v Društvu narodov zastopa dr. Beneš, prilagodila svoje postopanje stališču Franclje. Vlade v Beo- nevarnosti, da bi morala izbirati med Anglijo in Italijo. Prav tako skrbe za to, da ne bi razpadlo Društvu narodov kot posledica izstopa Italije. Ako pa bo na itoncu koncev treba odločitve, ali naj se države male antante odločijo za Društvo narodov in Anglijo ali za Italijo, se bodo gotovo odločile za A n g l i j o. JUTRA v zablodo. V njej ni mesta za jugoslovanske nacionaliste. Na konferenci so razpravljali tudi o aktualnih gospodarskih in socialnih problemih in so bili sprejeti zadevni sklepi. Končno je bilo sklenjeno, da se nadaljuje akcija za zbiranje vseh Jugoslovanov v edinstveni nacionalni fronti.« V soboto 7. t. m. bo pa v Beogradu nov sestanek, na katerega je povabljenih okoli 120 najodličnejših predstavnikov nacionalne misli v Jugoslaviji. Na tem sestanku se bo nadaljevala na Pohorju in na Hvaru započeta akcija. Jugoslovanski nacionalizem je t? ko neustavljivo na pohodu. škili nacionalistov po vsej državi v enotni nacionalni jugoslovanski fronti. SVS_DrUf.!VLn_!I°?°:V S5 ssstane k PrvI danes P°- .ievsk e g a °s e s t a n k a nad o i ud listov zdie 7. avgusta kot manifestacija, osnovana lija in kako bo nastopila Anglija, odnos- na istili temeljnih principih kakor P0“ no kako bo uspela Lavalova posredoval- herska resolucija. V stvarni diskusiji na misija. Večinoma se komentirajo gla- ? Prilikah v državi in politični situaci- , , „ „ „ . j, v kateri so prišla do izraza popolno- sov. svetovnega tiska, v prvi vrst. Iran-| cnodugt)a1 naziranja, je hvarska coskega. ki pravi, da bo mogoče ohra- konferenca zavze,a sta]i§čc napram niti ravnotežje moči v Evropi samo te- poldne ob šestnajsti uri ŽENEVA, 4. septembra. Vsa Ženeva stoji v znamenju današnjega zasedanja sveta Društva narodov v zadevi spora 'ned Italijo in Abesinljo. Posamezni zastopniki v Društvu narodov včlanjenih držav, diplomati in novinarji so prispeli v Ženevo že včeraj, drugi pa tekom I,0(-i in danes zjutraj. Opazilo se je zla-da je pripeljala italijanska delegacija s seboj veliko prtljago z obsežnim ina-terljalom, ki ga namerava uporabiti pri zasedanju. V kuloarjih Društva narodov Se je pričelo že davi rano živahno vrvenje. Vendar se pa ne postavljajo še Nobene prognoze, ker nihče ne ve, do kakšne popustljivosti namerava iti Ita- daj, ako bo Anglija popustila. Ako Anglija popusti, bo to pomenilo ohranitev Srante iz Strese in preprečitev vsakih evropskih avantur. Francoski tisk nastopa zelo ostro proti sankcijam, ki bi po splošni sodbi pomenile vojno tudi v j Evropi. Vse čaka zelo nestrpno na pričetek zasedanja danes popoldne ob 16. url. ustanovitvi JZR in akciji združene opo zicijc. Akcija združene opozicije ustvarja spričo pomanjkanja progra-matičnega stališča negotovost med narodom in zavaja široke sloje ljudstva Marksisti se gibljejo Socialistična zveza delovnega ljudstva jc v zadnjem času zopet pridno na delu. da bi primamila v svoje okrilje činivoč ljudi, čeprav je bila svoječasno njena pri java zavrnjena in tudi ni znano še, kako bo z novim zakon«#i o društvih in kako zveza te dni dvoje zborovanj, eno na Po brežju, drugo pa v Košakih. Prvemu shodu je predsedoval sodrug U 1 b 1, glavni govornik je pa bil g. J. P e t e j a n iz Maribora; drugemu shodu je predsedoval sodrug K o r b u n, a govoril je bivši ma-* ri'borski župan g. Viktor G rč a r. Pucelj, Marušič in 3RZ Zadnja »Delavska Politika« piše: »Vest, da želita vstopiti bivša ministra Pucelj in dr. Marušič v radikalno za-jednico, se še vedno vzdržuje. Mogoče. No, mornarji jadrajo iz morja v morje in nimajo nikjer trajnega pristanka.« Američani se umikalo Pogodba z Abesinijo se razveljavi. WASH1NGT0N. 4. septembra. Zadnika Standard OH Co .Wa!ter in ki stoji za družbo, ki je skle* a pogodbo z Abesinijo, sta obiskala Vl'eRa Hitlla in izjavila, da f ^l,Žba pripravljena razveljaviti po-iip z Abesinljo, ako bi povzročala H Tfr-nost resn*h zapletljajev in vojne. 1 * ,'e vzel to izjavo z veseljem na Zl!' .e’ enako tudi Roosevelt, ko so fn:s m telefonično sporočili v letovišče. kjer se mudi. T ^SZUCne VOJNE pr*pravf. i,-,,, ,^N. 4. septembra. Na c stnn i v‘'' ncpicujL/ici. j\ci obeh cev Vi n& s*ran' Italijanov in Abesin- voino.°kieRSčclc mrz,iC;ne priprave za neizogibna v P° t?}0*™™« Tl™ •,.... , , abesinskih vojaških kro- Prevladuj m e> fJa hj bflo trgba kajo Italijane v Abesiniji. Računa se, da jc Abesinija mobilizirala doslej 1 milijon 250.000 mož, da pa ima na razpolago komaj pol milijona pušk, od teh pa zopet le 200.000 zares modernih. Povsod se opaža naglo premikanje čet. ANGLIJA SE PRIPRAVLJA. PARIZ, 4. septembra. Kljub zatrjevanju, da Anglija ne pripravlja nikakih vojaških ukrepov, se opaža vedno večje gibanje njene mornarice v Sredozemskem morju. Kakor izgleda absurdno, je vendar gotovo, da prevzema obrambo Anglije na severu nova nemška mornarica. Največjo senzacijo je pa vzbudila vest, da je Anglija odredila na Malti mobilizacijo topničarjev in zaprla vojno pristanišče z minami. TUDI JAPONSKA PROTESTIRA. TOKIO, Potrjuje sc vest, da je vče-pričeti vojno 'Ja 1,1 uuu llcu‘l ra3 japonski poslanik v Moskvi prote- vse svoie ime 'lmprcle- Abesinci stavijo stiral proti akciji kominterne na Ja- vse svoje upe v ‘ J , 77 C1 fU& fatfiSSte upOetiltp ^KfjSSUmTSKJ^ jj i\lacionaSna akcija neustavljivo na pohodu Komunike o konferenci jugoslovanskih nacionalistov na Hvaru - Velika konferenca v Beogradu V ponedeljek jc bil v hotelu »Palače« j O konferenci jc bilo izdano sledeče po-na Hvaru nov sestanek zastopnikom ju- ročilo: ''Oslovanskega nacionalnega pokreta, »Kot nadaljevanje pohorske akcije ije pomenil nadaljevanje onega pri jc bila 2. in 3. septembra konferenca v. Martinu na Pohorju. Udeležili S() jUiroslovanskih nacionalistov na Hva-■ ga poleg ministra n. g. di- Alberta ru. Prisotni so soglasno sprejeli po-nr»r?ie-r.a šejnnogi drugi najuglednejši horsko resolucijo kot programsko os-kl in državniki iz vse Jugoslavije, novo za nadaljnjo zbiranje Jugoslovan- Harodni znaiai Snod« Stalerjke Zlobno zavijanje Tiskovne agencije Nemškega tujin-skega instituta v Stutgartu Stuttgartska »Presse - Korrespondenz des Deutschen Ausland-Instituts« je objavila v svoji zadnji številki tudi sledečo notico: »Res ali ne? Nemški značaj Spodnje Štajerske potrjuje slovenski list »Mariborski V e č e r li i k« v svoji ugotovitvi, da Slovenci pred preVratom razen Ljubljane sploh niso imeli nobenih mest. Tega nič ne spremeni, da piše ta list mesec pozneje o »bedasti laži o nemškem značaju prejšnje Spodnje Štajerske.« Na to notico moramo odgovoriti najprej z ugotovitvijo, da je sestavljena na zlobnem zavijanju s prozornim namenom zavesti nepoučeni nemški in ostali svet v zmoto. Ako je »Večernik« pisal, da je bila do osvobojenja v slovenski politični posesti med avtonomnimi mesti samo Ljubljana, je povedal le to. kar je vsakomur znano, s tem pa nikakor še ni priznal kakršnegakoli nemškega značaja Spodnje Štajerske," kajti avtonomna mesta Maribor, Celje in Ptuj ne bi mogla odločati o narodnostnem značaju te dežele, tudi ako bi bila vsa tri docela nemška, kar pa nikoli niso bila. Omenjena tri mesta so štela pred osvo-bojenjem skupaj samo 37.000 prebivalcev, dočim je živelo na deželi preko pol milijona ljudi, ki so bili skoraj stoodstotno, Slovenci. Razmerje bi torej bilo tudi v primeru, da bi v Mariboru, Celju in Ptuju živeli sami pristni Nemci: 37.000 "Miram 500.0001 Toda mesta Maribor, Celje in Ptuj tudi sicer, in to' kljub nemški politični ii-nravi. niso bila nemška. Celo zgloglnsna avstrijska statistika ljudskega štetja, ki so jo samovoljno sestavljali nemški magistratni uradniki, je pr, eh treh mestih na tisoče in ti; on- cev, dočim v njikovih okolicah »samcev skoraj sploh ni bilo. »Nemški« značaj so dajali tem mestom pred vsem nemški državni, železniški, samoupravni in deloma zasebni uradniki ter nameščenci, imenovani sem z vseh delov bivše Avstrije, zelo številni nemški penzionisti (častniki, uradniki itd.), ki jh je prvabila nemška nacionalna propaganda zlasti v »štajerski Meran«, priseljnci Siidmarke in naposled kruhoborski renegati. Ko so sem iz Gornje Štajerske in od drugod iz nemških dežel nagnane nemške uradnike in nameščence zamenjali Slovenci, je bilo »nemškega« značaja Maribora, Celja in Ptuja takoj konec in tisoči domačih »Nemcev« so še tisti dan znali vsi slovenski in so se spomnili, (Ja so sloven skega rodu, rojeni po ogromni večini še sami v slovenskih vaseh Sp, Štajerske od staršev, ki sami nikoli niso znali nem ški. »Nemški« značaj mest Spodnje Štajerske je bil ustvarjen torej po avstrijskem režimu docela umetno in namenoma. Da bi pa priznaval »Večernik« kdaj »nemški značaj« Spodnje Štajerske, in to celo sedaj, more trditi samo bedak ali pa hudobnež. Danes imajo Maribor, Celje in Ptuj 57.000 prebivalcev, torej 20.000 več kot pred prevratom, med temi pa ni nobenih novih Ncmcev. Vseh Nemcev, pristnih in nepristnih v njih ni niti 7000. Razmerje je torej s še preostalimi renegati skupaj, 7000 napram 50.000! In to naj bi bil »nemški značaj«? Želimo le, naj bi mariborski informator omenjene korespondence poskrbel za to, da se objavi tudi ta naša ugotovitev. V M ar5'bor», dne 4. *TX. 1936. »maniuhimmu ................ Nov, krasen stadion SK Železničarja v Mariboru, ki bo 7. septembra slovesno otvorjen Pred otvoritvijo novega stadiona SK Železničarja Sadcvi večletnega vsestranskega požrtvovalnega športnega in nacionalnega udejstvovanja • Bogat športni spored slovesne otvoritve pod pokroviteljstvom prometnega ministra dr. Spaha - Največji športni praznik v Mariboru Zanimanje naše javnosti, posebno pa sortnega občinstva, je osredotočeno na predstoječe slavnostne prireditve, ki bodo v soboto 7. in v nedeljo 8. septembra ob priliki svečane blagoslovitve in otvoritve novega stadiona na Tržaški cesti, ki ga je zgradil SK Železničar. Stadion, ki je po obsegu in svojih vzornih napravah najlepši in največji v Sloveniji in eden najlepših v naši državi sploh, se lahko po vsej pravici imenuje stadion mesta Maribora. Igrišče samo obsega naprave za Iabkoatletiko z modernim 7.2 m širokim tekališčem, ki je edino v naši državi, teniška igrišča, nogometno igrišče itd. V tribuni pa je poleg številnih higiensko urejenih garderob in tušev tudi dvorana v obsegu 12x8 m, ki bo služila za zimski trening, za družabne sestanke članstva, za igranje šaha itd. V športnem in zdravstvenem pogledu obsega stadion prav vse, kar je športnemu klubu za razvoj potrebno. Z uspehi kronano delo. Ni v Sloveniji društva ali kluba, ki se je v tako kratkem času povzpel na tako višino kot je danes SK Železničar. Ko so 1. 1926. dali gg. Ermenc, Vauda in drugi iniciativo za ustanovitev železničarskega športnega kluba, pač ustanovitelji niso slutili, da se bo fa organizacija tako razvila ih se povzpela do takšne višine, ki mora biti vzor vsakemu klubu ali društvu. Iz kluba, ki je štel na ustanovnem občnem zboru 4. junija 1927. le kakih 50 članov, se je tekom let razvila močna armada, ki šteje danes preko 1000 vojakov, ki se borijo za procvit in napredek kluba. Uspehi le vztrajne večletne borbe ležijo na dlani. SK Železničar si je s težkimi žrtvami svojega članstva dogradil igrišče, ki je v ponos ne samo našega mesta, marveč sploh naše banovine in države. Kakšne uspehe pa je dosegel SK Železničar tekom let na športnem polju, so menda itak vsem znani; niso pa znani uspehi, ki jih ie prav SK Železničar dosegel na nacionalnem polju. Živo se še spominjamo na ona nedavna leta, kn ie bila naša železničarska kolonija, zlasti pa doraščaioča mladina v taboru naših nacionalnih sovražnikov. Po ustanovitvi SK Železničarja, katerega vodstvo je bilo vselej v slovenskih rokah, si je klub prizadeval ponemčeno mladino pritegniti k sodelovanju, kar mu je tudi tekom let popolnoma uspelo. Ta mladina se vzgaja strogo v nacionalnem duhu in mora biti prav vsa nacionalna javnost SK Železničarju hvaležna, da je nemčurski mladini pokazal pot nazaj. Poudariti moramo tudi. da je to velika zasluga voditeljev SK Železničarja, znanih nacionalistov in odbornikov podružnice U.1NŽB v Mariboru. Od majhnega igrišča do mogočnega stadiona. Toda pot za dosego teh ciljev ni bila lahka. Mladini je bilo treba nuditi primernega igrišča in se je SK Železničarju posrečilo leta 1928. dobiti v najem prostor pri koloniji poleg kasarne Kralja Petra. Z uvidevnostjo mestne občine mariborske in železniške uprave se je prostor uredil za igranje. Mnogo truda in denarja je stalo klub. da se je to 'igrišče usposobilo za treninge in nastope bi ko je klub imel lasten prostor, je začel vidno predovati. Toda dvig SK železničarja ni bil všeč raznim drugim in je imel klub mnogo neprilik z verii-fikacijo svojega igrišča. Ker so domači športni forumi odklanjali verifikacijo igrišča, se je moralo vodstvo kluba v izaščito svojih pravic obrniti na občni ■zbor Jugoslovanske nogometne zveze, ki je končno igrišče verificirala. Vedno večje število aktivnega, član- stva je vodstvo kluba napotilo, da je ■začelo misliti na gradnjo novega, modernim zahtevani športa odgovarjajočega igrišča. Naletelo se je na naklonjenost železniške uprave v Ljubljani ter še v večji meri na naklonjenost mestne občine mariborske in župana g. dr. Lipol-d a in uspelo z velikimi denarnimi žrtvami dovršiti v letu 19,33. novo igrišče ■ob Tržaški cesti. Žal je bilo igrišče spodobno le za igranje nogometa. Zato je klub zaipoeeto delo nadaljeval in so leta 1934. dogradili lahkoatletske naprave z 'modernim tekališčem; letos , pa se je ■pričela graditi tribuna, ki je že dograjena. tako da obsega igrišče prav vse, kar je potrebno. Tribuna je zgrajena tako, da je spodnji del zidan, zgornji pa zgrajen iz lesa. V spodnjem delu so naslednji prostori: »stanovanje za prostornika, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, šest kompletnih garderob, opremljenih z vsemi napravami, dvoje stranišč, dva tuša, klubska soba ter dvorana za treninge. V vse prostore je napeljana električna razsvetljava. urejena je kanalizacija in napeljan je v vse prostore vodovod. Gornji del tribune obsega 18 lož s po 4 sedeži ■ter navadna sedišča za 800 ljudi. Tribuna je tako glede izdelave kot glede zdravstvenih ozirov zgrajena prvovrstno. Načrte za tribuno je izdelal g. inž. .1 e 1 e n e c. vodstvo gradnje pa je prevzela tvrdka inž. J e 1 e n e c & Š 1 a j-m e r. dela pa je vodil gradbeni tehnik g. Evald Kore n, znani športnik in vratar ISSK Maribora. Da se je vse to moglo dovršiti, je Sokolske vtsie SenftiSIski Sokoli $3 »ripravSSa Letošnji javni nastop bo v nedeljo 8. septembra bogatim in pestrim sporedom V solnčnih vinogradih Slovenskih goric zori sladko grozdje. Pesem klopotcev se razlega daleč naokrog. September ie najlepši čas za slovenske gorice in prav zato si ga je izbralo tudi agilno in požrtvovalno Sokolsko društvo v Št. liju za svoj vsakoletni javni telovadni nastop. Posebej moramo naglasiti agilnost in požrtvovalnost tega obmejnega društva, ki je prevažen člen v močni verigi edinic sokolske župe mariborske. Leto za letom orje ledino, drami mlačno mejo in gradi trdne temelje za lepo sokolsko bodočnost v Št. liju. Sokolsko društvo v Št. liju si je pridobilo že lani krasen prostor, na katerem namerava zgraditi svoj lastni dom. Kraj, kjer bo stala nekoč najsevernejša sokolska trdnjava, je najlepši v obmejnem Št. liju. Društvo sedaj pridno zbira prispevke za svoj dom, ki pa ga bo moglo postaviti le s pravilnim razumevanjem sokolske misli vsega obmejnega in Sokolu naklonjenega prebivalstva. V nedeljo 8. t. m. bo štentiijsko Sokolsko društvo priredilo svoj letošnji javni telovadni nastop. S pravo sokolsko vnemo se je pripravilo na ta dogodek, ki se vsako leto pretvori v lepo manifestacijo obmejnega Sokolstva. Spored nastopa ;e bogat in pester. Nastopili bodo vsi oddelki in je pričakovati, da bodo zadovo-’ Ijili prav vsakogar. Dolžnost vseh sosednih bratskih edinic. vse severne meje, še posebej pa obmejnega sokolskega Maribora je, da sc udeleži nastopa v čim večjem številu. Rdeče Tyrševe srajce se morajo zbrati na ta dan v obmejnem Št. liju v takem številu, da bo njih prelestna barva odsevala preko meje! Mariborčani imajo s št. Ujem najlepšo železniško zvezo. Poslužijo pa se lahko tudi novo vpeljanih vikent kart za polovično vožnjo. Qb 13.30 bo sprejem gostov na kolodvoru. S postaje bo nato krenil sprevod na telovadni prostor pred šolo. .Ob 15. uri bo nastop. Mariborčani in vsi, ki ste Sokolu naklonjeni, opustite na ta dan vse druge izlete in pohitite polnoštevilno v obmejni Št. IIi na sokolski nastop! Zdravo! Murske M&tke Ekskurzija malih harmonikarjev. Zbor malih harmonikarjev, ki se je vrnil šele pred kratkim iz ekskurzije po Savski banovini, je napravil na splošno zahtevo že drugo tako potovanje. Tokrat so koncertirali v varaždinskih toplicah, v Varaždinu in Čakovcu. Obisk je bil po- vsod nad vse pričakovanje velik in so želi naši malčki splošno priznanje in odo bravanje. Zbor je vodil kakor običajno, učitelj g. Andrej Baša. Blagoslovitev gasilskih cistern v Bukovcih. V nedeljo 8. tm. se vrši v Bukov cili blagoslovitev gasilskih cistern. Pri tej priliki bo slavnostna seja, katere se udeleži 7 gasilskih čet, med temi tudi četa iz Ptuja. Po blagoslovitvi bodo skup- ne vaje vseh 7 gasilskih čet Cerkvene obrede opravi župnik iz Sv. Marka g. Grobler. Kaljenje nočnega miru. Trgovci z živino prevažajo s tovornimi avtomobili nakupljena teleta iz Savske banovine proti Mariboru Pri tem prevažanju se navadno ustavijo v Ptuju ob nočnem času, da si nabavijo bencin. Preden si pa istega nabavijo poteče precej časa, ker so trgovci bencina navadno že v globokem spanju. V tem času pa uboge živali, ki so natlačene na automobilu, grozno mukajo, da so vse ulice po koncu. S tem postopanjem se ne trpinčijo samo živali, temveč se kali nočni mir. Ker se upravičene pritožbe množijo, naproša prebivalstvo Ptu ja merodajne činitelje, da se ti-le nedo-statki odpravijo. V Ptuj je prispel cirkus VVolner, kjer ostane Ie nekaj dni. Kino. V sredo in četrtek se predvaja ob običajni uri film »Angleška poroka«. V soboto in v nedeljo pa je na vrsti film -Zvoki mladosti«. §a$Qt®dd kraja, kjer bi morala pristati. Nezavestna je obležala na tleh in so jo našli ljudje šele drugi dan. Katica, kraljica zraka, pa še tudi danes budno zasleduje razvoj letalstva, zlasti pa skeke iz zračnih višav. Po njenem mnenju ni skakanje z letal danes nič posebnega. Skakalci so danes opremljeni z vsemi mogočimi pri- pomočki in tudi nikdo od njih ne zahteva kakšne odškodnine, če bi jo morebiti povzročili z nerodnimi skoki. Ko je še Katica skakala iz balona, se je večkrat pripetilo, da je morala globoko seči v svoj žep in poravnati škodo, ki jo je povzročila s svojimi skoki Z besedami: »V svoj« mladosti sem napravila «ko- kov v negotovost, le za skok v zakon se nisem mogla nikdar odločiti,« je konča!'1 svoje pripovedovanje. Zanimiva avtomatska ura. Neki Nemec je izumil uro za priklop in odklop električnega toka. Njegov izum ie univerzalen za vse hišne potrebe. Poznamo že ure za navijanje radijskih aparatov, električne budilke in ure za vse mogoče potrebe. Nova univerzalna ura pa je prevzela vse funkcije dosedanjih izumov. Nova ura nam prižiga luč poljubno po vsem stanovanju, ravna nam radijski aparat, služi nam za budilko, nadomešča pa nam tudi hladilno napravo v kuhinji, skratka ura misli namesto nas na vke potrebe, ki se ponavljajo v gospodinjstvu. Nepotopljiv čoln. Šved Istak Wcrfte je zgradil čoln za reševanje, ki se ne more potopiti. Čoln je lahko opremljen z motorjem, jadri ali vesli. Njegovo stabilnost povečuje 70 zračnih celic v notranjosti čolna in bp koristno služil tudi vodnemu športu. Imenitna ura. Kako gre ura, ki sem ti jo podarila za god? Imenitno V eni up sc pomakne kaze lec za 85 minut naprej. Rodbinske težave. Pomisli, tri hčerke imam. pa še nobenega zeta. I'o še ni tako hudo. Jaz imam sam eno hčer in ta ima že tretjega »zeta«. Razno DIJAKA 6.-realnc ali klasične gimnazije sprejmem na stanovanje za 1 Oo Din. Naslov v upravi »Večerni ka«. 3905 STAREJŠO GOSPODINJO s pohištvom ali brez sprejme stalni državni uslužbenec. Naslov v upravi »Večernika« 3913________________________ DVE DIJAKINJI sprejme učteljska rodbina v dobro oskrbo blizu kolodvora. Naslov v upravi lista. _________, 3772____________ DIJAKINJO sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo. Maribor. Mi-klošičeva 2-1, vrata 6. 3885 POPRAVILA DAMSKIH KLOBUKOV vseli vrst, najmodernejša oblika, dobra izpeljava, prevzame po najnižjih cenah in hitro izvrši Ana Hobacher. Aleksandrova 11. 3775 CELE~GOSLI dobro ohranjene in preisku-šene, se prodajo po ceni. — Aškerčeva 3-1, vrata 7. 3882 IZJAVA. Podpisane izjavljavo, da so besede, izrečene o gospe Repici Lackovič in o gospodu Otonu Brezniku neresnične in se obenem zahvaljujeva, da sta odstopila od sodnega postopanja. Ana Petovar in Milena PtisJan, stanujoči v Rogozi. 3893 Prodam AFRIK na veliko in malo, žima. volna, vata najceneje pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska 7. 3899 PRODAM ALI ZAMENJAM zelo dobro motorno kolo za tovorni avto in doplačam. — Naslov v upravi. 3900 ODPADKE ŽELFZA. kovine, litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, Tafenbar.bova ul. 14._______________« 3704 MAŠILN1K (Korkstoppelmaschine), pripraven za vinske trgovce. 3 marmornate okrogle mize, 60x60, naprodaj. Ogledati v kavarni »Union«. Meljska ce= sta 12.__________________3886 OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Smetanova ul. 20. 3891 Pouk TEMELJIT POUK na citrah. Orožnova ulica 5- 3892 Sobo odda PROSTORNO SOBO pritlično, suho. svetlo, na Glavnem trgu, primerno tudi za zalogo, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Večernika«. 3904 SEPARIRANO SOBO opremljeno ali prazno oddam. Naslov v upravi »Večernika« 3906 SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma. Rotovški trg 8-1. .1909 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam ali pozneje solidnemu gospodu. Krčevina, Praprot* nikova ul. 20-1. 3914 SOBO lepo, opremljeno. poseben vhod, oddam takoj stalnemu nameščencu. Stritarjeva ui- 5. I. nadstropje. 3875 Stanovanje VZAMEM NA STANOVANJE žensko osebo proti ods uiilu. Naslov v upravi »Večernika«. 3902 Službo išie DEKLE staro 24 let. pridno in pošteno, z večletnimi izpričevali, želi službe s 1. oktobrom pri dveh osebali ali enemu gospodu. Naslov v upravi lista, 3903 KUHAR ICA~~ išče službo. Naslov v upravi »Večernika«. 3890 Službo dobi •» STEPARICA za izdelavo čevljev sc takoj sprejme. Vilko Blatnik Slovenska ul. 20. ’ ,',c.oi FRIZERKO dobro ondulerko. sprejmem. Kralj, Pobrežje. 3888 Centralni trg Čehoslovaške industrije PRASKIEKSPORTN^SEJEM od 30. avgusta do 8. sept. 1935 t 8 k O 1 Z 3 laQil$xici€l 50% popust „a čehoslovaškil, železnicah, 25-50% na inozemskih želez” kih, pn.V-brodnih m zračnih nujah. _ Nadaljne informacije in sejmske Izkaze dobite rri zastopniku umskega vzorčnega velesejma, ncčir/L?0MPANY d-z °,z’ Liubliana, Aleksandrova c 2 ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom pa irektno pri Direk. praškega velesejma Praga VII, velesejmska palača Slaščičarna PELIKAN Gosposka ulica V- najfinejše torte za god, za rojstni dan, za ženitovanjsko gostijo, pa tudi najboljše in prvovrstno pecivo, kar Vam dokazujejo naše izložbe! Poglejte naše bogate izložbe! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v'Mariboru" l iska Mariborska tiskarna" d. d "predstavnik" STANKO DETELA v Mariboru. " prLastJvmh