GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.^> četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, »/i« strani Din 125.^, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Največja ovira razorožitve. Nemčija je v velikih gospodarskih in finančnih težavah. Trgovinska bilanca je od novega leta pasivna. Izvoz pada vedno bolj, uvoz zlasti surovin raste. Posledica je, da je v Nemčiji vedno večje pomanjkanje deviz, s katerimi bi se plačal uvoz in tudi nemški dolgovi v inozemstvu. Kritje za nemško marko izginja kot sneg pod vplivom pomladanskega solnca. V mesecu marcu je to kritje jadrno padalo ter znaša v aprila nekaj nad 6%. Tako je marka stvarno razvrednotena, njen visoki kurs se vzdržuje samo umetno. Spričo tega je predsednik nemške državne banke dr. Schacht glede na zunanje dolgove Nemčije izjavil: »V sedanjih razmerah se mi zdi odložitev plačevanja teh dolgov neizogibna.« Nemčija je torej na koncu svojih finančnih moči. Kljub temu se oboro-žuje v rastoči meri od meseca do meseca. Po uradnih izkazih so znašali izdatki za pomorsko oboroževanje leta 1933 198 milijonov mark, za leto 1934 pa je predvidenih 233 milijonov, zvišanje znaša 45 milijonov. Za vojsko je Nemčija izdala 1933. leta 472 milijonov mark, leta 1934 pa namerava izdati 647 milijonov; zvišanje znaša 175 milijonov. Za letalstvo je bilo lani namenjenih 78, za sedanje proračunsko leto pa 210 milijonov, zvišanje znaša 132 milijonov. Nemčija je torej tekom časa svoje izdatke za oboroževanje potrojila. Proračunsko povišanje nemških kreditov v oboroževalne svrhe znaša nad 350 milijonov mark. Poleg tega je v proračunu določenih še posebej 250 milijonov mark za hitlerjevske napadalne »ddelke. Tako znaša dejansko povišanje nemškega vojnega proračuna preko pol milijarde mark, kar predstavlja trikratno prekoračenje dosedanjih vojnih kreditov Nemčije. Nemška država izda za svojo oboroženo silo dejansko nič manj, marveč vprav toliko ko — Francija. Odločilni nemški činitelji so vprav te dni izjavili, da Nemčija ne more plačati zunanjih dolgov. Na drugi strani pa izda dvakrat več za dobavo surovin za svojo oboroževalno industrijo. Vsa ta značilna dejstva, ki pome-njajo kršitev versajske mirovne pogodbe, je angleška vlada navedla v posebni spomenici, ki jo je 9. aprila izročila nemški vladi v Berlinu. Ta spomenica je vzbudila veliko pozornost v političnem svetu, zlasti še v Ženevi, kjar se je naslednji dan sestalo pred- sedstvo razorožitvene konference. S tem je kakor s prstom pokazano na glavnega krivca, ki ovira povoljno rešitev razorožitvenega vprašanja. S tem se je tudi tista mora, ki je ležala nad razorožitveno konferenco ter onemogočala vsak njen uspeh, vsaj nekoliko zmanjšala in olajšala. Nemčija mora ustaviti vsako nadaljnje oboroževanje ter se mora kakor vse druge države podrediti mednarodni javni kontroli svoje oborožene sile, pri čemer se morajo javnemu nadzorstvu podvreči tudi vse- zasebne, napadalnim in vojnim svrham namenjene organizacije. Dokler ne bo to načelo obveljalo ter se tudi dejansko izvrševalo, ne morejo druge države začeti niti z delno razorožitvijo. Do zob oborožena Nemčija je največja ogrože-valka miru: tako je bilo leta 1914, tako in še bolj to velja po svetovni vojni. Oborožena Nemčija ogrožuje var- nost Francije, Poljske, Čehoslovaške, Rusije in tudi drugih držav, med njimi tudi Italije. Italijanski fašizem sicer nekoliko podpira politiko Nemčije v vprašanju razorožitve, kakor da bi se za svojo državo ničesar ne bal od Nemčije. Vi resnici pa s« ne čuti nič manj ogroženega kot Francija, kar dokazuje rastoče oboroževanje Italije in njeno stališče v vprašanju varnostnih jamstev, v. katerem je popolnoma na strani Francije. Zastopnik Francije na spomlad-nem zasedanju predsedstva razorožitvene konference v Ženevi je poudaril, da je to vprašanje glavno vprašanje, čigar rešitev zahteva protislovje med nemškim oboroževanjem in težnjami razorožitvene konference. Poljski zastopnik je sicer zagovarjal bistveno zmanjšanje oboroženosti, hkrati pa je tudi poudaril, kako je to težavno radi Nemčije. Spričo takih izjav se Je zastopnik Švice g. Motta zahvalil angleški vladi za njen nastop proti nemškim oboroževalnim zahtevam. V NAŠI DRŽAVI. V svrho varčevanja je sklenil ministrski svet ukrepe glede štedenja z državnimi izdatki. Na podlagi razprav ministrskega sveta je izdal finančni minister uredbe o znižanju draginjskih dOklad omoženim uradnicam ter samskih uradnikov in uradnic, ki živijo pri starših. Uredbe stopijo v veljavo 1. maja. Poslancem in senatorjem se bodo znižale dnevnice za 1500 Din mesečno. Z omenjenimi znižanji bo država prištediia l50 milijonov Din, katere bo uporabila za namestitev novih moči v. vseh panogah državne uprave. Predvsem bo gledalo prosvetno ministrstvo na to, da izpopolni nezasedena učiteljska mesta. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski narodni svet ali parlament se bo sestal ik zasedanju dne 27. aprila, da bo sprejel pooblastilni zakon, s katerim bi vlada uveljavila novo ustavo. »Ogenj.« Tako se imenuje društvo za sežiganje mrličev. Obstoja tudi v naši državi. Njegovi člani so takšni ljudje, ki bi po smrti radi goreli. Tudi v Mariboru je nekaj oseb take vrste. Doslej se še ni izpolnila njihova najsrčnejša želja po krematoriju (sežigališču) v naši državi. Kdor je hotel biti deležen sreče posmrtnih plamenov, se je v to svrho moral dati po smrti prepeljati v inozemstvo. V Avstriji so mu kot »ognjenemu« pobratimu dali privilegij, da Klobuke za birmancc in botre kupite najcenejše pri klobučarju Franc Berniku v Mari-Iboru, Trg Svobode, med gradom in frančiš-I kansko cerkvijo 407 se je mogel dati sežgati za isto ceno, kakor avstrijski člani »Ognja«. Zlom avstrijske socialne demokracije je tudi pogasil plamene avstrijskih krema-torijev. Društvo »Ogenj« na Dunaju je oblastveno razpuščeno ter se nahaja v likvidaciji. Oblastvena raziskava je marsikatero značilno zanimivost spravila na dan. Članov, ki so sami socialisti, svobodomisleci in framasoni, je bilo v dunajskem »Ognju« 167.000. Zlasti je bilo med njimi mnogo delavcev, ki so jih socialistični voditelji z agitacijo in ustrahovanjem spravili v organizacijo, katere člani so iz katoliške cerkve izključeni. Socialistični voditelji so to organizacijo izrabljali kot sredstvo, ki naj pred svetom izraža njihovo protiverno in proticerkveno mogočnost in nadutost. Izrabljali pa so jo tudi finančno. Poročilo socialno- Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: L zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. Baho-v e c, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljane. lemokratske stranke za leto 1932 izkazuje za to društvo 167.000 članov. Ker je vsak član plačeval na mesec vsaj 1 šiling članarine in ker je društvo dobivalo podpore dunajske občine, maša skupna svota dohodkov okoli 2 milijona šilingov. Po določilu pravil se je od te svote za »sežigalne« namene órnelo porabiti samo 40%, kar bi znašalo okrog 800.000 šilingov, dejansko pa se jih je po poročilu porabilo samo 496.000 šilingov. Ostane torej poldrugi milijon šilingov. Isto velja tudi za leto 1933. Za kaj so se te velike svote porabile, se ne da spoznati iz poslovnih knjig »Ognja«, to samo vedo vrhovni socialistični voditelji, ki so znali spraviti pravočasno denar »na varno«. Tako so torej velike svote delavskega denarja, zbranega pod firmo »Ognja«, dejansko »zgorele« = izgubljene so za delavske težnje in koristi. Duhovne vaje s proslavo sv. Janeza Bosco v stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru od 19. do 22. aprila 1934. »Tisti, ki mnoge hodijo v pravičnosti, se bodo svetili, kakor zvezde na vse večne čase« (Daniel 12, 3). Ta beseda Svetega Duha se izpolnjuje že tudi na svetovno znanem apostolu mladine po imenu don Bosco, ki je z letošnjim velikonočnim praznikom javno proglašen svetnikom, našim najboljšim priprošnjikom pred prestolom milosti božje. Porabimo to lepo priložnost še v tekočem svetem letu našega odrešenja, popravimo še mogoče zamujeno svojo velikonočno dolžnost in opravimo pod zaščito sv. Janeza Bosco dobre duhovne vaje, ki se bodo vršile zlasti za mariborsko mesto od 19. do 22. aprila t. 1. v stolni in mestni župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, čigar ime je dobil dne 16. avgusta 1815. leta rojeni Bosco. V četrtek, petek in soboto, to je 19., 20. in 21. aprila ob 19. uri bo pridiga, po pridigi pa litanije pred Najsvetejšim in blagoslov ob koncu. V nedeljo 22. aprila bo ob pol 6. uri pridiga, sv. maša pred Najsvetejšim, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, po sv. maši blagoslov; ob pol 10. uri slavnostna pridiga prevzv. g. knezoškofa, pontiiikalna sv. maša z zahvalno pesmijo pred Najsvetejšim in blagoslov. Sv. Avguštin nas opominja, da le tisti svetnike prav častijo, ki jih zvesto posnemajo. Pridite torej vsi v duhovno šolo sv. Janeza Bosco, da slište, kako je on posnemal in tako častil svetnike in svetnice božje, zlasti pa njih Kraljico — pomočnico kristjanov 1 f= V nedeljo dne 22. aprila ob 15. uri v Unaoneki dvorani proslava, katero priredijo salezijanski gojenci z Rakovnika. Turnišče. Slovesni dan je bil za nas Jože-fovo. Cele trume mož in mladeničev so se ta dan zgrinjale okrog obhajilne mize. Prav posebno slovesno pa je bilo popoldan, ko je bilo sprejetih v tukajšnjo mladeniško Marijino družbo 60 fantov in v dekliško 38 deklet. Že dolgo pred večerni cami so nestrpno čakali ti vsi slovesnega trenutka: sprejema pod zasta- Reg. pod Sp. br. 76 od 5. 11. 1932 vo Marijino. Ob dveh se je začel slovesni sprevod v cerkev. Med petjem Marijinih pesmi so stopali novinci oviti v bele trake za svojo zastavo, za njimi pa belo oblečena dekleta z venci na glavah. Bilo je res lepo in ginljivo gledat; to množico postavnih mladeničev in deklet, kako so ponosno stopali pred Marijin oltar. V cerkvi je imel na vse nagovor družbeni voditelj g. Ivan Greif, ki je govoril o sreči Marijinega otroka, nato pa je sledil obred sprejema. Posebno lepo je bilo čuti, ko se je na vprašanje g. voditelja: »Ali res želite biti sprejeti v Marijino družbo?« oglasilo iz nad 90 mladih prs: »Želimo iz celega srca.« Kaj čuda, če je pri tem prizoru vse navzoče ljudstvo bilo do solz ginjeno. Daj ljubi Bog, da bi vsi novosprejeti ostali zvesti svoji obljubi in stanovitni. S tem sprejemom je fantovska Marijina družba zopet zvišala svoje število nad 300 članov, dekliška pa nad 280. Marsikdo bi pri tem rekel: ogromno število. Nam pa to še ni dovolj. Saj smo enoglasno sklenili, da ne bomo mrirovali, dokler ne bomo imeli v svojih vrstah zadnjega dečka in zadnje mladenke. Vsem slovenskim fantom in dekletom pa kličemo: »Z nami! Strnimo svoje vrste, vsi v Marijine družbe! Le tam bomo varni, le tam resnično srečni!« Razkrižje pri Ljutomeru. Prav lepo slovesnost smo imeli dne 8. aprila v naši veliki cerkvi sv. Ivana Nep., ki so jo leta 1928 prevzeli v svojo oskrbo č. g. salezijanci. Ta dan smo na slovesen način proslavili' proglasitev za svetnika Janeza Boska. Prvič smo zagledali v glavnem oltarju s svetlobo ozarjen kip don Boskov. Kot pripravo na to smo imeli tridnevni co. Pred pozno sv. mašo se je vrstila velikanska procesija z novim kipom sv. Jan. Boska ob obilnem številu sosedne duhovščine, in gg. salezijancev iz sosednega Veržeja ter Murske Sobote. Po tej veličastni procesiji, katere so se udeležili od blizu in daleč častilci Marije Pomočnice kristjanov in sv. Janeza Boska, spremljani od grmenja možnarjev in črenšovske godbe, je bala pridiga, v kateri nam je ravnatelj iz Murske Sobote g. Kelenc z jedrnatimi besedami očrtal svetniško življenje Boskovo in veliki pomen današnje proslave. Po pridigi je btila slovesna sv. maša, pri kateri je domači pevski zbor pod vodstvom g. organista Žurmana proizvajal krasne pesmi. Lepa hvala gre čč. duhovščini, ki je s svojo udeležbo dvignila proslavo, zlasti še domačemu ravnatelju g. Kastelcu, ki se je jako potrudil za čim dastojnejšo proslavo velikega mladinskega apostola. ROMARSKI ODBOR KA priredi letos sledeča romanja: 1. Marijino Celje z ¡izletom na Semmering, dva dni, s prenočiščem v Marijinem Celju. Odhod iz Maribora oi> petih zjutraj, prihod nazaj v Maribor okrog osmih zvečer. Cena za vožnjo z udobnim avtobusom, hrana in stanovanje za osebo 370 Din, samo vožnja brez hrane in stanovanja 210 Din. 2. Marijino Celje z izletom čez Melk, Dunaj, Semmering, tri dni, s prenočiščem v Marijinem Celju in na Dunaju. Odhod iz Maribora ob petih zjutraj, prihod nazaj v Maribor okrog polnoči. Cena z Vso oskrbo kakor zgoraj 750 Din. 3. Gospa Sveta nad Celovcem z izletom na Vrbsko jezero, en dan. Odhod iz Maribora ob petih zjutraj, prihod nazaj ob desetih zvečer. Cena za vožnjo in celotno hrano 260 Din. 4. Na grob sv. Antona Padovanskega v Pa-dovo, tri dni in sicer iz Maribora čez Ljubljano, Trst, Benetke, v Padovo, nazaj grede ogled Benetk, dalje čez Gorico, Kobarid, ob celi nekdanji soški fronti, čez Predil v Trbiž, Beljak, Vrbsko jezero, Celovec v Maribor. Odhod dne 12. junija ob štirih zjutraj iz Maribora, povratek dne 14. junija okrog polnoči. Cena z vožnjo in celotno oskrbo 850 Din. Pri vseh teh romanjih je v ceni zadržana tudi preskrba skupnega potnega lista in vseh potrebnih vizumov. 5. Trsat z izletom na Plitvička jezera in sicer iz Maribora čez Zagreb, Karlovec, Plitvička jezera, Senj, ob jadranskem morju do Sušaka, nazaj čez Delnice, Novomesto, Zida-nimost, Celje. Tri dni. Odhod iz Maribora 5. junija ob štirih zjutraj, povratek v Maribor 7. junija okrog 11. ure ponoči. Cena za vožnjo, hrano ¡in prenočišče pri Plitvičkih jezerih in na Sušaku 565 Din. Romanja v Padovo in na Trsat se vrše le na določene dni, ostala romanja pa večkrat in sicer v Marijino Celje in nazaj prvič dne 14. in 15. maja, k Gospe Sveti pa prvič dne 17. maja. Priglasiti se je treba za Marijino Celje in za Gospo Sveto najpozneje do dne 25. aprila, za, Sušak in Padovo pa najdalje do 15. maja. Ker je zanimanje veliko, bodo se rezervirali prostori po vrstnem redu, kakor se bodo javljali priglašenci ter bodo poznejši pniglašenci morali čakati na prihodnjo skupino. Za vsa romanja bo preskrbljena sv .maša in pri-« lika za sv. spoved. Priglasiti se je treba na: Romarski odbor KA, Maribor, Aleksandrova ulica 6 I, ali pa na: Tajništvo KA, Maribor, Slomškov trg. Proslavimo Don Boska — svetnika! Poleg cerkvene proslave, ki je v mariborski stolnici v dneh 20., 21. in 22. aprila, se vrši tudi slavnostna proslava v nedeljo dne 22. aprila popoldne ob treh v dvorani Union v Mariboru. SPORED: Uvod: Uvodna koračnica, orkester. Prolog. Slavnostni spev, mešani in moški zbor z orkestrom. — Prvi del: Slavnostni govor: Franjo Žebot — Drugi del: Don Boskovo delo, melodramatičen prizor v treh slikah. — Za odmor: V) norišnico, vesela deklamacija. Čigav je Don Bosko, zborna deklamacija. Pustite male k meni, odlomek iz Evangelija. — Tretji del: Njegova pot, melodramatičen prizor v treh slikah. Sodelujejo: Salezijanski gojenci iz Rakovnika pri Ljubljani (120 po številu) in mariborska vojaška godba. Vstopnina: Sedeži po 6 do 15 Din, stojišča 3 Din. dijaška 2 Din. Osebne -vesti. Župnijski izpit je napravil zadnji teden v Mariboru g. Anton Boštele, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Nesreče. Smrtno je ponesrečil na Pobrežju pri Mariboru pri sokolski telovadbi 201etni ključavničarski pomočnik Ivan Ger-želj. Pri padcu z orodja si je zlomil hrbtenico in mu tudi v bolnici ni bilo pomoči. Umrl vsled opeklin. V zadnji številki smo poročali o hudem požaru, ki je uničil v vasi Markovci pod Ptujem 7 posestnikom domačije in imetje. Pri gašenju se je hudo opekel 321etni posestnik Janez Lubec, ki se je zatekel po zdravniško pomoč v ptujsko bolnico, kjer je podlegel dne 8. aprila prehudim poškodbam. Dobri mož muče-nik zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Več požarnih nesreč v eni župniji. V Ličenski gori pri Sv. Jerneju pri Lo-čah so pogoreli hlevi posestnika Brač-ka. Zgorele so 4 glave goveje živine in 4 svinje. Koj drugi dan za Bračkom je uničil ogenj njegovemu sosedu svinjake in hišo. Goveje hleve je upepelil ogenj Pintarju lansko jesen. Pred tremi tedni je pogorela viničarija Oliva, in na veliko soboto zjutraj koča Franca Hriberšeka v Zg. Lazah. Kup 200 hlodov je na Pohorju pri At-temsovi riži smrtno zasul 621etnega delavca Jerneja Mužiča. Po nesreči ustreljen. Dne 12. aprila se je zgodila v Kamniških planinah smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje lovskega čuvaja Antona Plevelja, po domače Belčarjevega Toneta. Po nesreči ga je ustrelil njegov spremljevalec Jožef Petek, trgovec iz Črne. Čuvaj se je podal omenjeno jutro v planine, da bi zalezoval peteline, spremljal ga je trgovec, da bi cul petelinje petje. Na povratku je nesel čuvaju lovsko puško trgovec. Puška je bila nabita, trgovec se je spodtaknil, padel in naboj je zadel čuvaja v nogo tako nesrečno, da je revež izkrvavel. Požar je uničil dne 13. aprila v Tržci pri Vranskem Stilinovičevo žago. Smrtna nesreča. 281etni delavec Anton Per, zaposlen v Mostah pri Ljubljani, je padel dne 13. aprila tako nesrečno z voza, da si je zlomil pri padcu tilnik in je obležal mrtev. Ogenj uničil domačijo. Posestniku Cukiatiju, po domače Križniku, v Izlakah pri Zagorju ob Savi je upepelil požar hišo in gospodarsko poslopje. Požar v tkalnici. V sušilnici tkalnice Jugobruna v Kranju je izbruhnil dne 12. aprila nenadoma požar, katerega so pa na srečo hitro zadušili in preprečili veliko požarno nesrečo. Usodepolno trčenje. Dne 12. aprila sta trčila v Kandiji pri Novem mestu tovorni avto in motocikl s prikolico. Sunek je bil tako silovit, da sta težje poškodovana oba motociklista. Bano- vinski cestni nadzornik Drganc si je zlomil desno nogo in mu je povrh še opasno stisnilo prsni koš. Nesreča pri telovadbL Na grad Hmelj nik pri Novem mestu sta prišla na obislk dva gospoda iz Hamburga. Pred dnevi je eden od nemških gostov telovadil na prečnem drogu na hodniku. Nesreča je hotela, da je telovadec padel z droga na dvorišče 12 m globoko, si zlomil nogo in se je tudi sicer poškodoval. Razne novice. BRODOLOMCI NA LEDENI PLOŠČI. Ruski ledolomilec »Čeljusikin« je bil lansko jesen na raziskovalni vožnji po Severnem morju, da bi proučil prehodne prilike skozi plavajoči led. Sever-nosibirski kraji so namreč zelo bogati na kožuhovini, katero bi radi Rusi od-premljali v promet na ladjah. Omenjeni ledolomilec bi naj bil določil dneve, ob katerih bi bil mogoč obisk severno-sibirske obali. Letos dne 13. februarja je zašel »Čljuskin« med ledene plošče, ki so ladjo tako stisnile, da se je potopila. Na ledolomilcu je bilo 88 mož pod vodstvom profesorja Šmida, dve ženski, 2 mali deklici in malo letalo z letalcem Babuškinom. Ljudje so zapustili potopljenju prepuščeno ladjo in se rešili na veliko plavajočo ledeno ploščo. Z ladje so prenesli na plavajoči led radijo-aparate, za več mesecev živil, oblačila in kurivo. Nesreča se je bila zgodila južno od Vranglovega otoka. Brodolomci so pričeli klicati po radiju na pomoč in so zanimali celi svet za svojo usodo. Rusija je storila res vse, da reši ponesrečene s pomočjo letal in ledolomilca »Krasina«, ki še danes brzi z vso naglico proti mestu nesreče. »Čeljuskinov« letalec Babuškin je rešil kmalu pc preselitvi z ladje na ledeno ploščo v aeroplanu dve ženski in dve deklici. Med ruskimi letalci je pričelo tekmovanje glede rešitve brodo-lomcev. Prve tedne po nesreči so onemogočali viharji, megla in druge ne-prilike pristanke res junaških in drznih ruskih letalcev, ki so pribrzeli od vseh strani, da priskočijo na pomoč ponesrečenim. Sovjetski letalec Molo-tov je rešil dne 7. aprila v letalu pet mož. Dne 10. aprila so odpeljala ruska letala že 33 članov »Čeljuskinove« posadke na rtič Vankaren. Med rešenimi je bil tudi poveljnik ekspedicije prof. Šmid, ki je obolel na pljučnici in je njegovo stanje zelo resno. Dne 11. aprila je bilo rešenih v celem in spravljenih na varno 62 mož in je ostalo na plavajočem ledu samo še 28 ponesrečencev. Dne 12. aprila so prepeljali letalci s plošče 22 brodolomcev in je ostalo na ledu le še 6 oseb. Dne 12. aprila je bil prepeljan težko oboleli prof. Šmid v letalu z rta Van Karen na polutok Aljaska v mesto No-me v bolnico. Pri reševanju so se posebno odlikovali letalci Molotov, Kamanjin in Ste-pnjev. Dne 13. aprila so rešili letalci z ledu še zadnje ponesrečence in pse, katere je imela seboj »Čeljuskinova« ekspedi-cija. Don Boskove svetniške proslave na Rakovniku pri Ljubljani se je udeležilo 10.000 vernikov, poljsiki kardinal g. dr. Hlond, nadškof dr. Jeglič, razni cerkvena dostojanstveniki in zastopniki oblasti. Mesto s puško — s palico. Na avstrijski strani ob severni meji proti Luča-nam ima posestvo Ivan Gozdnik. Nad njegovo domačijo je zakrožil orel in se spusdail na dvorišče nad psa. Hišni gospodar je zagrabil v naglici palico in se lotil z njo drzne ptice, da otme domačega čuvarja. S par krepkimi udarci je Gozdnik ubil orla, ki meri z razprostrtimi peruti 1.80 m. Redni občni zbor Vinarske podružnice Maribor se vrši v soboto dne 21. aprila t. 1., ob 13. uri v hotelu »Orel« g. Zemljiča (lovska dvorana) v Mariboru. Velike izbira manufakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15, Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«. Odprti ulcerozni hemoroidi. »Fitonin« zelo ublažuje bolečine, razkužuje rano in odstranjuje vnetje in srbež. Steklenica »Fitonina« stane 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Dim. Poučno knjižico Stev. 18 pošlje brezplačno »Fiton« d. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.) Obžalovanja vredni slučaji. IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE V NOVEM MESTU. Lani dne 30.—31. oktobra je bil v Novem mestu obsojen na smrt Andrej Mali, ki je s pomočjo svojega brata Antona in v soglasju s svojo ljubico Marijo Golmajerjevo umoril svojo ženo. Zločin se je zgodil 26. aprila 1933 pri Sv. Roku pri Št. Vidu pri Stični na Kranjskem. Anton Mali je po bratovem načrtu na zverinski način priza-djal speči ženi Amaliji 19 smrtonosnih ran. Brata sta skušala zločin zabrisati, češ, da je bila Malka zaklana od neznanega tolovaja, iki je udri ponoči skozi linico na strehi in je izvršil iz neznanega vzroka roparski umor, ki pa mu ni vrgel vsled preprečenja plena. ROka pravice ja je kmalu zagrabila Antona Malija, ki je vse izpovedal pod težo dokazov. Glavni krivec Andrej je priznal krivdo šele novomeškemu preiskovalnemu sodniku. Obravnava je pokazala, ikako se je pustil Andrej znebiti svoje žene, da bi podedoval njeno premoženje in se poročil z Marijo Golmajer. Kakor že omenjeno, je bil Andrej obsojen na smrt, Anton na 20 let in Golmajerjevi je zviša' zagrebški stol sedmorice kazen od S na 12 let težke ječe. Smrtno obsodbe je potrdil stol sedmorice in pravno ministrstvo. Dne 10. aprila je*novomeške sodišče oznanilo Andreju Maliju, da bo . sredo dne 11. aprila ob 5.30 zjutra; obešen. Andrej Mali se je lepo spovedal.' — Zjutraj pred izvršitvijo smrtne kazir je bila v jetniški kapelici sv. maša, pi kateri sta prejela sv. obhajilo Andre. in njegov brat Anton. Predno je krvnik izvršil svojo dolžnost, je Andrej prosil navzočega sodnika, naj objavi. Ruski ledolomilec »Čeljuskin« in na pomoč poslano letalo. Novi dunajski župan Rihard Schmitz nosi po 15 letih prvič kot znak županske časti zlato verižico krog vratu. Letalec Rabuškin, ki je prepeljal s plavajočega leda dve ženski in dve deklici. kakor obširno poročamo v današnji številki, med Eskimi, 'da še raznih drugih umorov, katere so pripisovali njemu, ni zakrivil on. Slednjo željo je izrazil z namenom, da bi radi njega ne trpeli njegovi sorodniki. Andrejevi sorodniki so dobili dovoljenje za prevoz trupla v domači kraj. Ob priliki izvršitve smrtne kazni nad Andrejem Malijem je pogrelo časopisje zadevo z obešenjem cigana Simona Helda v Novem mestu. Cigan je bil obsojen leta 1899 na smrt pod obtožbo uboja kmeta Novljana na Krki. Cigan je še pod vislicami zatrjeval svojo nedolžnost in je bila njegova zadnja želja pred obešenjem, da je smel zaigrati na gosli. Čez nekaj let po izvršitvi smrtne obsodbe je priznal njegov brat v zaporu, da je on pravi krivec in da je bil njegov brat po nedolžnem obešen. Do smrtne obsodbe omenjenega cigana je prišlo, ker sta si bila oba brata zelo podobna in so se motile priče glede prave osebe. Po tej strašni zmoti ni bil v Sloveniji do svetovne vojne nobeden obešen. Tatu koles so izsledili. Orožniki s iTezna pri Mariboru so našli pri 241et-nemu odpuščenem progovnem delavcu Antonu Ljubša iz Juršincev šest tujih koles. Prijeti je priznal tatvino. Po Mariboru ukradena ¡kolesa je prodajal po Okolici Ptuja. Vlom v lekarno. V noči na 11. aprila je vlomil neznanec v lekarno g. Vacl. Prorazila v Konjicah. Spravil se je nad blagajno, ki mu je vrgla komaj 100 D. Ustreljen tihotapec. Obmejna straža je ustrelila ob jugoslovansko-italijan-ski meji pri Škof ji Loki tihotapca Martina Freliha iz Sorice. * Razno iz Pregmiiria. Turaišče. Pred dnevi je po našem trgu žalostno zadonela pesmica: »Zdaj pa z Bogom ti Turnišče in domača cerkvica, zadnjič ti podam roko, če me nede, nede več domov. Kam pa bodo nas peljali, to je skrito vse pred na- mi, preljubi moj prekmurski kraj, Bog te živo veko vekomaj itd.« Ko sem slišal to otožno pesmico, sem takoj slutil, da se nekdo po slav-lja. Šel sem v smeri, odkoder je donela pesem, ter sem kmalu srečal družbo okrašenih in navidezno razposajenih fantov. Ko sem videl te pojoče fante v družbi njihovih mater, se mi je nehote orosilo oko. Vprašal sem se, ali so res tako veseli, kot se kažejo. Prišel sem do sklepa, da je njih veselje bolj zunanje, morda vsled ponosa, da s svojimi mladimi močmi lahko služijo svojemu vladarju in mili domovini. V njih srcih pa je bilo trpljenje, kajti zapustiti so morali dom in drage domače in večina izmed njih prvikrat v življenju ter oditi v svet med nepoznane ljudi. Črensovci. Že pred 14 dnevi smo na tem mestu povdarili, da je mladina pri nas zelo agilna. To so ponovno dokazali dne 8. aprila s prireditvijo našim materam na čast. Proslava je lepo uspela in ljudje so nesli iz nje zelo lepe vtise. Pevske točke so se vršile pod vodstvom brezposelne učiteljiice g. Božene Lu-tarjeve, dočim je govor o materah imel g. kaplan Bejek Janez. Beltinci. Na belo nedeljo se je vršila pri nas veselica. Mogoče bo kdo rekel, zakaj to Radi varnosti v avtomobilskem prometu ima šofer posebno napravo, ki mu prenaša vse signale drugih vozil. pišem, saj so bile tudi pri nas veselice. Omenjam le zato, da povdarim čudno dejstvo, ki je pri nas zelo redko. Veselica se je namreč izvršila popolnoma mirno brez vsakega kra- vala, kar se pri nas ne dogaja vedno. Nekaj podobnega so poročali tudii, iz drugih krajev. Se pač vidi, da so slabi časi, vsled tega je tudi "manj veselja in mladostne razposajenosti. DEJAVNA VEHA. Jezernik Baltazar, kmet v Št. Ilju pri Velenju. Dvajseto stoletje prinaša človeštvu nebroj življenjskih težav in stisk. V nekaterih razdobjih nastopajo takšni pojavi silneje in usodneje, saj tudi bolezen vrši najrajše svoje razkrojevalno delo, ako je organizem oslabel ter nima dovolj odporne sile. Zavedati pa se moramo katoličani, kje je ¡izvor temu. Razlog je v odpadu od Boga, mesto katerega so postavili malika: človeka in pa narod. V obeh je utelešen človeški napuh, ki se dviga zoper Boga in njegovo cerkev. Težke čase je preživljala katoliška cerkev za časa katakomb, hoteli so jo, kakor nekateri danes, popolnoma uničiti, nauk Gospodov izbrisati. Pa so se ¡varali v svojih nakanah in upih. Prapor naše vere je razvit po zemeljskem površju. Križ, zastava našega upanja, znamenje našega re-šenja dn vstajenja, je zasajen na zemeljski obli. To še ne zadostuje. Kristusova beseda mora biti povsod merodajna, drugače na svetu ne bo boljše. Pred 1900 leti je Kristus Pilatu izjavil: »Zato sem rojen in sem zato prišel na svet, da dajem pričevanje resnici!« Tudi mi moramo dati pričevanje resnici! Krščansko načelo moramo izvajati na vseh področjih življenja, zasebnega dn javnega. To je dejavna vera, ali kakor ji danes rekajo: katoliška akcija. Sodblujmo z duhovniki, ki so. najboljši sinovi cerkve in naroda. Opora bodimo našim duhovnikom pri njihovem napornem verskem in domoljubnem delu. Povsod in vsigdar zvesti, vztrajni sodelavci, zavedajoč se besed Učenikovih: »Kdor vas . zaničuje, mene zaničuje!« Ne hodimo skozi živ:-; ljenje z zavezanimi očmi -ali s krinko pred obrazom! S tem samo pomagamo verskim nasprotnikom, da delajo postojanke med nami. Naša katoliška akcija naj se opre na naša krščanska društva in tudi na dobre krščanske posameznike, zlasti na fante in dekleta. Je dovolj dela povsod,, danes več ko kedaj poprej! Je pa tudi še dovolj moči. Ne pod-cenjujmo svojih moči', vsepovsod imejmo na vidiku naš končni cilj; prenovljenje našega javnega življenja v Kristusu in njegovi resnici. Točke našega delovnega programa so predvsem: verska vzgoja mladine, krščansko časopisje dn dejavna ljubezen do bližnjega. * Odrom na deželi! V nekem kraju se je vr-šdla igra. Cas in kraj poljubno. »Pa so ga li-seki polomili«, so potem govorili gledalci. Pokazati hočem na vzroke, ki vodijo do neuspeha in do koraka nazaj, mesto naprej. Vse je odvisno od režiserja in od vaj. Disciplina je pa vez in sila, ki vlada pri vajah, in pa samovzgoja. Vaja je napovedana za pol 8. uro; prvi pride ob osmih, zadnji, kii je režiser, ob pol devetih. Nato pol ure kramljajo, prečitajo pol igre in resnega dela je konec. Za tem se dva vozita s kolesi po širni dvorani, na odru trenirajo rokoborbo, po kotlih se čeblja ... Na pragu dvorane sloni in »se kuja« igralka; gospodična, ki je »iz usmiljenja« vzela glavno vlogo (druga je tako nobena ne bi izvedla), pa se ji je režiser zameril, ker ji je v nekm kretnjici popravil. Sicer pa gospodična zna le glavne vloge igrati, pa še kako simpatična je na odru: rdečih lic, črnih oči, pisana ruta, zavezana nazaj, najfinejša obleka, svilene nogavice in svetle lakaste čeveljčke . . . Prav kakor pravi narodna pesem: »Črno gleda, drobno gre, tisfa bo za ine . . .« Njen soigralec mora biti seveda tisti, ki si ga ona izbere. Jasno je, da že ta pojav vsebino igre zamegli, tudi druge vloge stopijo nehote v ozaftlje. Če se pa to vse sklada z vsebino igre, ali je oseba za vlogo sploh »rojena«, se nihče ne vpraša. Vsi imajo mirno vest. Delajo pa moralno krivico, ker potvarjajo resnico in zmalikujejo življenje. To vse ie seve pretirano, toda koliko, bo vsak sam po svojih razmerah točno določil in se morebiti tudi poboljšal. — Jaz. Remšnik. Izobraževalno društvo vprlzori 2 igri na Jurjevo nedeljo dne 22. aprila letos. Vabimo na izlet in na prireditev vse bližnje in daljne sosede! Hudi časi ovirajo marsikaj, a kar le moremo, storimo vsi. Mladina pridi na naš prijazni Remšnik in uživaj tu par uric poštenega razvedrila, da boš pozabila na težo sedanjih časov. Sv. Bolfank v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo je imelo na belo nedeljo lepo uspelo prireditev. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig cerkveni knjižnicfliJ Društvo se lepo razvija. Negova. V nedeljo dne 6. maja t. 1. ponovi dekliški odsek Katoliškega prosvetnega društ-i va v Negovi krasno igro »Dve materi«, predigro, petje s spremljevanjem harmonija, kac vodi z vso skrbjo naš Mirko, organist. Vsa čast gre tudi dekletom, da so toldko noči žrtvovale za vaje, da se je to moglo prirediti. Dobro delate, kar pričajo množice ljudstva z vso zadovoljnostjo. Le vstrajajte dn ne omahujte, vrlemu odboru pa želimo veliko sreče dn uspeha za bodoče delovanje. Bog živi! Velika Nedelja. Omeniti moramo lepo prosvetno delo naših fantov in deklet pod vodstvom našega vrlega učitelja g. Kotnika. Vpri-zorili so nam več iger, posebno pa je uspela igra »Legionarji«, ki so jo priredili na velikonočni pondeljek. Sedaj pripravljajo drugo. Le tako naprej po poti izobrazbe! Št. Andraž pri Velenja. Ponovno vabimo domačine in. sosede, da nas v nedeljo dne 22. t. m. posetijo v našem Društvenem domu, kjer priredi Katoliško prosvetno društvo žaloigro v osmih dejanjih »Prokleta«. Snov igre je tako pretresljiva, da bo vsakega do solz ganila. Ker bo predstava dolgo trajala, se prične točno ob treh popoldne; zato prosimo točne udeležbe. Med odmori bo igral domači tamburaški zbor. Vstopnina znaša: sedeži 5 Din, stojišča 3 Din, za deco 2 Din. Torej dne 22. aprila, na veselo svidenje v Društvenem domu! Št. Ilj pri Velenju. Tukajšnji gasilci priredijo v nedeljo dne 22. aprila v prostorih osnovne šole Finžgarjevo tridejanko »Razvaline življenja«. Začetek ob treh popoldne. Prijatelji lepe igre vljudno vabljeni! Odtrgana skala povzročila izredno nesrečo. Na Norveškem v Tafiordu se je zrušila strma skalnata stena ¡v morje. Morje se je ivsled prileta skale dvignilo, pljusknilo na isuho in povzročilo po ¡beležkah tamošnjega [duhovnika naslednjo .nesrečo: Okoli 3. ure «zjutraj se je v vaseh pkoli Tafiorda začulo silno bobnenje, nato fpa so prvič prešli veliki valovi v zaliv. Pa njihova sila še ni bila največja in niso ni-ikjer povzročili večje Iškode. Tudi drugi val Se ni bil nevaren, to-— K sklepu svetega leta se je med številnimi romarji v Rim tudi. iz naše fare eden udeležil, seboj je prinesel poln koš zanimivosti, katere nam pripoveduje. Sv. Jakob v Slov. goricah. Umrl je mladenič Franc Gradvol, rejenec Franca Cinerja, pos. na Drankovci, v starosti 23 let. Podlegel je za-vratni bolezni jetiki. Z njim smo izgubili fanta veselega značaja, ki je rad čital naše- liste, v družbi pa je bil zabaven in kratkočasen. Pogreb se je vršil dne 11. aprila. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnega v imenu Marijine kongregacije, koje član je bil, domači g. župnik. V Bogu vekomaj počivaj. Domačim naše sožalje! Sv. Bolfank v Slov. goricah. Po dolgem čakanju dobimo novfega župnika in sicer g. Le-tonja Franca, sedaj župnika pri Sv. Antonu na Pohorju. Prihod je napovedan za zadnji dan tega meseca. — Tukajšnji organist g. Iv. Slaček je obhajal dne 2. aprila 251etnico svojega organistovanja in letos 501etnico svojega življenja. Služboval je na Skomrah, pri Sv. Vidu ob Dravi, v Rušah, kjer je bil ustanovitelj tamošnjega pevskega društva, dalje v Limbušu pri Mariboru. Pri Sv. Bolfanku deluje že 8 let. Skromno slavnost jubileja je obhajal v krogu svojega pevskega zbora. Naj ga Bog ohrani še mnogo let! — Minuli mesec je bil pokopan Jakob čuček, znani zidarski mojster, zadnje čase stanujoč v Bišečkem vrhu. Od novega leta sem je ugrabila nemdla smrt že četvero nedolžnih otrok. Vsi skupaj naj v miru počivajo! — O križih in težavah pa molčimo. Gospod pravi v osmerih blagrnh: »Blagor mirnim in potrpežljivim!« Sv. Anton v Slov. goricah. Sporočiti vam moram, da nas hoče zapustiti nad vse priljubljena rodbina Vogrinec. Gospa je bila skozi več kakor 30 let naša vrla in nad vse priljubljena učiteljica in vzgojiteljica naših malih; delala, trpela in veselila se je z nami in za nas. Gospod, ki: je odšel že pred leti v pokoj, je bil izvrsten čebelar, vrtnar in sadjar, in bo zapustil skoraj pri vsaki hiši za seboj kak spomin iz ene teh strok. Težko ju bomo pogrešali. Zdaj, ko odhajata v zasluženi pokoj v lepi Maribor, gre hvaležnost in ljubezen naše fare z njima. Naj dolgo uživata lepo jesen svojega žvljenja! Nam pa Bog daj še več takih učiteljev in vzgojiteljev! Velika Nedelja. Kljub nagajivemu vremenu smo letos vendar okopali v vinskih goricah, čeravno je bila letošnja kop tako huda, da je že dolgo ne pomnijo. Vsak posestnik pravi, da je letos veliko več kopačev porabil kot lansko leto; pa premagali smo tudi to. Sedaj pridejo na vrsto setve na poljih, samo da bi imeli stalno vreme, kajti skoraj vsak drug dan nas obišče dež. Negova. Kar smo si dolgo želeli, se nam bo dne 1. maja izpolnilo. Dobili bomo novega g. župnika. Sprejem bo dne 30. aprila, zato se dekleta pozivajo, da si vse potrebno preskrbijo, isto tudi fantje. Dne 1. maja obhaja tudi g. Franc Bratkovič, ki je stopil v pokoj, 301et-nico tukajšnjega duhovniškega službovanja. Za vse njegovo veliko delo še enkrat: Bog poplačaj! Bog ga živi še mnogo let! Razpored 1. maja: ob pol osmih pridiga, potem slovesna sv. maša g. Bratkoviča; ob pol desetih pridiga, inštalacija novega g. župnika Ivana Gran-fola in slovesna sv. maša. K tej slovesnosti se vabijo tudi iz sosednih far k prav številni in obilni udeležbi! Sesirže. Povrnila se je zopet cvetoča spomlad, v kateri se je preselil k večnemu počitku prevžitkar Gašper Brumec v 89. letu svoje starosti. V mladih let.ih je bil zgleden sestržki gospodar ter prav marljiv in dober oce sedmim otrokom, kateri ao bili pozneje vsi dobri gospodarji. Gašper je bij tudi spleten kuhar na raznih sedminah in gostijah. Svojim vnukom dn pravnukom je vedno bil naj z veste j ša pestunja in zato so ga t! v solzah spremljali na poslednji poti. Starček j» bil celo svoje življenje čil dn krepak; alkohola ni okušal; bil je v vsaki reči varčen, ponižen in globoko prešinjen z vero. Naj počiva v miru božjem, preostalim pa naše srčno sožalje! Bočna pri Gornjemgradu. Na belo nedeljo smo obhajali pri nas zelo lepo in veselo slovesnost, zlato poroko obče spoštovanih ter priljubljenih zakoncev Jožefa Rop, posestnika, in Antonije, rojene Šket. Te redke slav-nosti so se udeležili skoraj vsi župljani, svatov je bilo nad sto. Počastila sta zlatoporo-čenca tudi dva odlična gospoda gosta: gimn.' profesor v Mariboru Jakob Richter, tukajšnji rojak iz Noveštifte, in sosedni mestni župnik" gornjegrajski. G. profesor je v cerkvenem govoru slavil odlične lastnosti zlatoporočencev, skrbno in modro odgojo otrok, ki jima delajo čast in veselje (sedem še živih) dn je dalje dokazoval, kako je sv. krščanska vera in življenje po njej edini in zanesljivi pogoj prave zakonske sreče. Pri slavnostnem obedu so prav lepo svirali tamburaši iz sosedne župnije sv. Frančiška, sedem pridnih ,in poštenih fantov; vsa čast dn hvala jim in prisrčni Bog plačaj! Zlatoporočencema želimo, da bi še doživela biserno poroko! Gornja Ponikva pri Žalcu. Pomladno prenavljanje in presnavljanje se je pri nas začelo takoj po umiku snežne odeje. Vzporedno s tem naravnim prenavljanjem se je vršilo duhovno s sv. misijonom v dneh od 4. do 11. marca, ki sta ga vodila pp. jezuita iz Ljubljane. Jedrnati govori in veličastna procesija, takozvana spravna ali rimska procesija, zvečer z Najsvetejšim, vse to je dalo dušam nove pomladi. Iskrena hvala domačemu g. župniku, ki nam je omogočil te dneve duhovne preosnove. — V večnost je odpotoval Jekopl-nov oče v starosti 91 let. Pokopali smo ga prav na nedeljo, na prvi dan sv. misijona. Ob grobu je domači g. župnik v zbranih besedah proslavljal njegovo vzorno življenje. Par dni po sv. misijonu nas je zapustil daleč na okoli znani vestni zidar in družinski Kanade. Po končani vojni je prejela žival milostni prevžitek. General je poslal konja na farmo svojega brata, kjer so skrbeli za njega. Ko je general umrl, je bil konj že prestar, da bi se udeležil gospodarjevega pogreba. Žival bi ne bila preživela daljnega potovanja v Montreal. Sploh pa ni bilo že leta in leta med konjem ter generalom nobenih zvez. Od dneva generalove smrti stari konj več jedel in je po 8 dneh poginil. Advokat obglavljen. Dne 11. aprila 1934 je bil v mestu Aix na Francoskem obglavljen advokat Sarret. Mož je bil rodom iz Trsta smo ostavili v Jeruzalemskih goricah kot sedemletnega ravnokar pokristjanjenega Turčka. Franc je bil ob tokratnem posetu dedeka in g. župnika 17 letni mladenič. Materine visoko-krepke postave, očetove uprav turške odločnosti, ne baš lepega obraza, pač pa mu je žarela iz oči — nedolžnost — sad najskrbnejše vzgoje. Užival je domačo vzrejo pod skrbnimi očmi dobre matere. V predmetih, ki bi mu naj služili in ga pomagali preživljati v življenju, sta ga šolala domača gospoda. Gospod župnik ni pozabil, da je bil v tistih časih brez pravega pomena mladec, ki bi ne znal sigurno sedeč v sedlu sukati meča, metati kopja, streljati iz puške ter nabijati top in možnar. Franček — že takorekoč mali vitez po izobrazbi in vežbi — je pozdravil miklavška romarja in ju po-vedel v hišo k materi. Ta se je čudila obisku očeta, ki se je sicer držal doma in se ni podal dalje, nego je segal ropot veržejskega bobna. Pri Jeruzalemu sta kovala možakarja bojne načrte, ki so bili najlepša godba za Frančeka; Vidi pa so poživljali .najbridkejše spomine na ugrabitev in turško sužnost. Naj bo Jeruzalem utrdba za celo župnijo Miklavž, ie bil zaključek obiska župnika Starihe in veržejskega »hauptmana«. Župnik bo najel ljudi ter vodil delo, Vida bo dala na razpolago svet in turško zlato, da najeti in prostovoljni robotniki ne bodo preklinjali utrdb, predno bodo gotove in pred njihovim izkušenim — dalekosežnim pomenom. Kar je miklavški župnik Veržejcem obljubil, je tudi držal. Na jesen leta 1703. je hodil po svoji župniji od hiše do hiše, od enega hrama po goricah do drugega. Povsod je govoril o preteči nevarnosti vpada Krucev in o potrebi samoobrambe, sicer bodo spremenili madžarski vragovi nemoteno Mursko polje v puščavo. Miklavčani so verjeli svojemu dušnemu pastirju ter obljubili prostovoljno roboto krog nove cerkvice žalostne Matere božje v Jeruzalemu (pozidana 1652), dasi je smešil gospod kaplan Jakob Kopriunšek župnikov strah, katerega mu je vcepil ono staro predeno in tarantalo iz Veržeja, ki vidi v vsakem prekmurskem kmetu tolovajskega Kruca! Ko so bili delavci deloma naprošeni in deloma najeti, je pomogel gospod Martin Ljutomeržanom, in sicer trgovcem ter kovačem, do zaslužka. Pokupil j« vse motike in krampe. Radgona ni zmogla zanj dovolj smodnika. Iz Maribora in Gradca so bile naro- oče Blaž Kotnik. Nenadno ga je Bog poklical nekaj nad 60 let starega v rajsko spomlad, f-: Naši sadjarji se pridno gibljejo in skušajo preprečiti raznim zajedavcem cvetja in sadja njihovo kvarno delo. Na belo nedeljo nam ;e praktično pokazal g. Turnšek iz Celja, kako je treba uporabljati garkon. Našli smo v listih naših sadovnjakov obilo škodljivega mrčesa. Pred kratkim je bilo čitati v časopisju o nekakšni podpori za uničevanje mr;esa. Sedaj je stvar utihnila. Morda je mrčes uničil podporo. Pameče pri Slovenjgradcu. Likvidirane so bivše občine Vrhe, Sele, Št. Janž in Pameče, in ustanovljena je nova občina Pameče, kateri načeluje g. ing. Vrhnjak Vinko, inteligent in kmetovalec, pristno slovenske in krščanske misli. Pred meseci si je v svoj dom privedel novo gospodinjo v osebi naše vzorne učiteljice Marice Ferenčakove, neumorne prosvetne delavke. Želimo jima stotisoč sreč! — Tukajšnji gasilci se pridno gibljejo. Pripravljajo »Miklo-vo Zalo«, kjer nastopi nad 40 «igralcev. — V pustnem času ni nobena naših deklet imela sreče stopiti v zakonski stan. Sedaj bo gdč. Uršej Veronika, po domače Sp. Kavdekova, imela prva pogum stopiti na novo pot življenja ob strani bivšega dolgoletnega cerkvenega ključarja na Kronski gori. Obilo sreče! . Iz laškega okraja. Zadnjič sem poročal, da je proračun okrajnega cestnega odbora povišan od 15 na 43% za prihodnje proračunsko teto. Na seji okrajnega cestnega odbora, ki se je vršila dne 30 .marca, se je proračun znižal in seveda tudii doklade od prej predvidenih 43 na 25%, kar pa je seveda v primeri z lanskim še vedno povišanje, čeprav manjše, kakor je bilo prvotno namenjeno. Zakon daje davkoplačevalcem pravico, da v določenem roku, ko je proračun razpoložen davkoplačevalcem na vpogled, zoper istega ali pa samo zoper posamezne postavke ugovarjajo in sta-tvajo svoje pripombe. V jeseni, ko prejmemo od davčne uprave položnice, ne pomaga nič, ako kdo robanti zoper prevelike davke; treba je pravočasno in pravilno ugovarjati. Kakor za cestne doklade, velja isto tudi za občinske doklade. Tudii pri občinskih proračunih smejo davkoplačevalci ugovarjati in staviti pripombe; seveda je po novem zakonu rok za to precej kratek, samo pet dni po razgrnitvi pro- računa. V cestnem proračunu je večja postavka za preložitev ceste Mišji dol — Rimske toplice, kakor tudi za mostove na isti cesti, nadalje gradnja mostu na cesti Sv. Marjeta — Hrastnik, razširitev ceste Celje — Laško, prestavitev ceste v Trbovljah. Gotovo je v okraju še mnogo javnih del potrebnih, ako bi bilo denarja. Krško ob Savi. V nedeljo dne 22. aprila, ko ebhajamo vnanje praznovanje praznika varstva sv. Jožefa, je v cerkvi sv. Jožefa na Trški gori običajna vsakoletna služba božja in siicer ob 11. uri dopoldne. Buče. Poročila sta se dne 8. aprila t. 1. vrl mladenič Franc Smodila, posestnik na Vran-ski gorci, in Maj-ija Sinkovič, članica tukajšnje dekliške Marijine družbe. Obilo sreče! je znatno pomnožila vrste onih temnih prikazni, ki jim nič ni sveto ter z vlomi in tatvinami prinašajo strah in siromaštvo. Pomisli, če nimaš morda stvari, ki ti jih lahko vlomilci odneso ali vsaj poškodujejo. In kako bo, ako teh stvari ne dobiš nikdar več nazaj in zanje nikjer nikakega nadomestila ali povračila? Zato ravnaš pač pametneje, če se zoper vlomsko tatvino zavaruješ pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Za majhno premijo imaš potem polno gotovost, da ti vlomilci in tatovi ne morejo povzročiti znatnejše škode. Croniilsko. Upravno sodišče v Celju je izdalo sledečo odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Gomilsko, okraj celjski, se je v volivnem imeniku vpisani Cizej Franc, šofer v Grajski vasi, dne 22. oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po par. 50 zakona o ob* činah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občina ske volitve radi nepravilnega postopanja vo-livnega odbora s tem, da se morajo po par. 50 odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od dneva prejema te odločbe vršiti nove voh litve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh vo-livnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine do^ godile sledeče bistvene nepravilnosti: I. Za predsednika volivnega odbora je bil od okrajnega načelstva postavljen Žemljic B., ki ni volivni upravčenec občine Gomilsko. S tem je prekršen predpis par. 6 zakona o občinah, ki izrecno odreja, da se predsedniki volivnih odborov postavijo izmed pismenih volivcev dotične občine. II. Nadalje trdi pritožitelj, da j« bil Mu-hovic Ivan, predstavnik Rančigajeve liste, že ob devetih neupravičeno odstranjen iz voliv-* nega lokala. Predstavnik Muhovic v svoji izjavi trdi, da je bil odstranjen zaradi sledečega dogodka: Predsednik volivnega odbora je vprašal volivce: »Za katero listo glasujete, za državno ali proti?« Na moje vprašanje, zakaj stavi tako vprašanje, saj sta vendar obe listi od sodišča potrjeni in torej nobena ni protidržav-na, in ko sem zahteval, da se to zapiše v zapisnik, sem dobil odgovor, da se naj takoj odstranim iz volivnega lokala, sicer da me odstrani z orožniki. Vzel sem .svoje listine in hitel po namestnika Orožima Franca, ki sem ga dobil blizu gasilnega doma. To je bilo že ob devetih dopoldne. Uradno sestavljeni zapisnik o tem ugotavlja sledeče: Po ponovnem vmešavanju predstavnika Rančigajeve liste g. MuhoVica v volivno poslovanje, zlasti s trditvijo, da je rabil predsednik volivnega odbora v opozorilu na volivce izraze: »državna« in »protidržavna lista«, je odredil volivni odbor, da se imenovanega predstavnika izključi ter mora isti volivni lokal takoj zapustiti. čene od orožarjev puške in razno drugo orožje. V zahvalo za takoj izplačana naročila je žel stari gospod pikre opazke na račun lahkovernosti, ker se je dal pretentati od pretepaškega Veržejca in še svoje župljane goni na brezmiselno delo. Veržejci niso mogli potegniti nikogar drugega z vojno nevarnostjo, so pač Šmiklavčane, ki so telebasti rovtarji in hvala Bogu, da samo gledajo Mursko polje! Nič boljše se ni godilo župniku in Ropošu kakor očaku Noetu. Tudi on je zbijal ter vezal barko in je bril tedanji izprijeni svet norca iz brodograditelja. Nikakor ne smemo misliti, da bi se bili lotili Šmiklavčani pri tolikem posmihanju od vseh strani z navdušenjem kopanja rovov, nametavanja nasipov, opletanja jarkov s šibjem ter izgrebanjem podzemeljskih shramb za: smodnik, smolo, orožje ter živila. Delali so iz uslužnosti do cenjenega gospoda župnika ter Vide. Revnejši so lepo zaslužili ob pomanjkanju dela na pozno jesen pri hrani in zadostni pijači. Jarki so se poglabljali krog cerkve, nasipi dvigali. Glavne točke iz zemlje nametanih in zbuntanih utrdb so bile med seboj zvezane s poprečnimi dohod- nimi grabami. Za nasipom po vsaki strani hriba se je morala umakniti vinska trta prikritim volčjim jamam, katere so nabili z navzgor zaostrenimi koli. Takele naprave so bile za napadalce pri nepazljivosti presneto nevarne. Zvozili so za nasipe velike kupe slame in čebeli c panje iz cele župnije. Ob koncu leta 1703. je priganjal gospod Stariha k delu. Stari veržejski »hauptman« si je bil prišel ogledat obrambne utrdbe. Klel se je na krščeno dušo, da je videl cela krdela Krucev, ki vršijo dobro preračunane priprave za vpad. Tokrat bodo vdrli v Medžimurje in od tam se bodo razpredli po Murskem polju in še dalje. Madžarska je izčrpana, da opusto-šena vsled neprestanih prask z Avstrijo. Krucevska krdela se nameravajo založiti z vsem potrebnim na račun Slovencev. Starec je napovedoval prebridko istino, katero je posluhnil le Šmiklavž na župnikov pritisk. ' (Dalje sledi.) Širile „Slov. gospodarja! in je imel na vesti tri življenja iz pohlepa po denarju. Sarret se je imenoval s pravim italijanskim imenom Sa-riani in je izvršil zločine s pomočjo dveh bavarskih Nemk, sester Schmidt, na kateri je hotel pri obravnavi zvaliti vso težo krivde. Sodišče je pa' spoznalo advokata kot glavnega krivca in ga obsodilo na obglavlje-nje. Sarret je tajil do zadnjega krivdo in še pod giljotino je trdil, da je on žrtev pravne pomote. Njegova zadnja želja je bila obnova procesa, da bi se na ta način obvarovalo njegove otroke sramote, da je končal njih oče pod rabljevo roko. Pred tem pa je bil sestavljen zapisnik, ki ugotavlja, da je Muhovic kot predstavnik Ranžigajeve liste protizakonito pristopil k mizi volivnega odbora, da bi kontroliral pravilen potek glasovanja. Predsednik ga je pozval k redu in pripomnil, da je ta opomin prvi in zadnji. S tem svojim postopkom je .volivni odbor prekršil predpis par. 34 zakona o občinah, ki jasno določa, da imajo predstavniki kandidatnih list pravico prisostvovati poslovanju volivnega odbora in podajati pripombe. Te pravdce mu volivni odbor ne bi smel kratiti tudi v primeru, če bi se posamezne njegove pripombe pokazale kot neutemeljene. S to kršitvijo pravice predstavnika Rančigajeve liste so pa obenem volivni akti ¡izgubili enega glavnih zakonskih pogojev verodostojnosti. Pri toži tel j nadalje trdi, da sta morala predstavnik Rančigajeve liste in njegov namestnik sedeti pri precej oddaljeni mizi, ne da bi bila smela hoditi gledat, kako se vodijo glasovalni seznami (to je splošni in posebna seznama za poedine kandidatne liste), dočim je predstavnik nasprotne liste sedel poleg mize, pri kateri je posloval volivni odbor in je tako imel ves vpogled v volivne spise. O tem so bili zaslišani predsednik in člani volivnega odbora. Po izpovedbi predsednika Žemljica je predsednik Rančigajeve liste s svojega mesta vpisovanju glasov lahko sledil in lahko točno videl, v kateri seznam se je glas vpisal in to tem bolj, ker sta člana volivnega odbora vodila vsak po en zapisnik za poedine liste oddanih glasov, dočim je tajnik vodil splošni glasovalni seznam. To vpisovanje se je vršiilo na ta način, da se je oddani glas vpisal najprej v vpisnik za dotično listo, potem pa se je ta vpisnik oddal tajniku, da je ime vpisal še v splošni glasovalni seznam. Člana volivnega odbora Praznik Ignac in Turnšek Maks pa sta tozadevno izpovedala, da se je predstavnik Rančigajeve liste takoj s početka pritoževal, češ, da se z njegovega mesta nič ne vidi in da hoče imeti mesto bližje pri mizi volivnega odbora. Predsednik komisije pa je odgovoril, da ostane pri tem, kakor je odredil in da se mora predstavnik pokoravati njegovim odredbam. Po mnenju Praznik Ignacija predstavnik Rančigajeve liste s svojega mesta ni mogel slediti vpisovanju oddanih glasov. Obe priči tudi trdita, da se je vpisovanje oddanih glasov vršilo isto • časno in sicer tako, da je prvotno vodil vse .vpisnike tajnik, pozneje je pa oba vpisnika za poedine kandidatne liste oddanih glasov prevzel na odredbo predsednika član volivnega odbora (pniča) Turnšek. Obe priči tudi Izpovesta, da predsednik (razven enkrat) ni dovolil predstavniku Rančigajeve liste, da bi hodil gledat k mizi volivnega odbora, kako ee vpisujejo oddani glasovi, in mu je celo zagrozil, da ga bo izključil, če ne bo ostal na svojem mestu. Upravno sodišče ni imelo pomislekov glede verodostojnosti azpovedb prič Praznika in Turnšeka, osobito, ker sta oba glasovala za nasprotno listo in torej nista pristaša prito-titelja. Iz njunih izpovedb in iz uradnih spisov pa izviira: 1. da predstavnik Rančigajeve liste ni smel zapuščati svojega mesta zaradi .Vpogleda volilnih vpisnikov; 2. da s svojega mesta ni mogel slediti vpisovanju glasov, kii se ni vršilo na način, kakor je to opisai predsednik volivnega odbora. Pri tem je treba še vpoštevati še okolnost, da je predstavnik Rančigajeve liste sedel tako, da mu je ;vse vpisnike pri mizi volivnega odbora zakrival tajnik Derča, ki je sedel v sredi s hrbtom obrnjen proti predstavniku Rančigajeve Liste in mu tako zakrival tudi prostor pri mizi, kjer je vodil Turnšek oba vpisnika za poedine kandidatne liste oddanih glasov. Iz skice, ki je priložena zapisniku o zaslišanju pred sednika Žemljica, je dalje še razvidno, da so volivci prihajali do predsednika, ki je sedel tako, da je tudi vsak volivec pred njim oviral pregled predstavniku Rančigajeve liste. Tako postopanje volivnega odbora ni v zakonu osnovano. Po par. 34 zakona o občinah bi predstavniku priznana pravica prisostvo-vanja izgubila vsak smisel, če bi s to pravico prisostvovanja ne bila združena tudi pravica in možnost nadzorovanja volivnega postopka. Pravica nadzorovanja se more izvajati na več načinov: 1. z nadzorovanjem zapisnikarjev pri vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname; 2. z beleženjem oddanih glasov po predstavnikih. Prvi način je sigurnejši od drugega, ker se tiče neposredno sestavljanja uradnih spisov, dočim se dobi pri drugem načinu nadzorovanja sjimo dokazno sredstvo. Brez dvoma je tedaj važno, da ima predstavnik možnost vpogleda v glasovalne zapisnike; sme pa vsekakor poleg tega tudi beležiti oddane glasove. Če mu volivni odbor ne dovoli enega od navedenih načinov kontrole ali celo obeh in če predstavnik osporava uradno ugotovljeni rezultat volitev, se poslovanju odbora ne more več priznati popolna verodostojnost. Tak primer je tukaj podan. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da med glasovanjem predstavnik Rančigajeve liste ni smel kontrolirati vpisovanja glasov. Pa tudi ob koncu glasovanja se mu je ta pravica odrekla. Po izjavi Orožima Franca, namestnika predstavnika Rančigajeve liste, je predsednik volivnega odbora ob koncu glasovanja razglasil, da je glasovalo 234 volivcev, od teh za Hočevarjevo listo 118, za Rančigajevo listo pa 115. Ker so bili ti podatki povsem nasprotni njegovim zapiskom, je hotel, da se ugotovi, odkod razlika. Predsednik volivnega odbora pa mu je odgovoril, da za takšno ugotovitev ni časa. To izjavo v bistvu potrdijo vsi člani volivnega odbora. Predsednik Zemljič kot priča tozadevno rizpov: Njegovo (Orožimovo) zahtevo, da se naj stavi v zapisnik (da se uradna ugotovitev ne vjema z Orožimovimi zapiski) in da se naj njegovi zapiski primerjajo s podatki v uradnih glasovalnih seznamih, je odklonil, ker so bile volitve že končane. Tudi v tem pogledu postopanje volivnega odbora ni bilo pravilno. Po par. 34 zakona o občinah v zvezi s par. 26 banovinske volivne uredbe sme predstavnik kandidatne liste prisostvovati poslovanju volivnega odbora ter staviiti pripombe prav do časa, ko se zaključi končni zapisnik o izidu volitev. Zahteva Fr. Orožima je bila tedaj upravičena, zlasti še z ozirom na dejstvo, da v teku volitvenega postopanja ni imel možnosti kontrole nad poslovanjem volivnega odbora. Radi navedenih razlogov je bilo odločati, kakor je zgoraj izrečeno Celje, dne 22. februarja 1934. Ob shrivnostni Amaconhi. Belem (Para), Brazilija, Collegio do Carmo, 12. januarja 1934. Obljuba dolg dela! Pri svojem odpo-tovanju sem obljubil takojšnje obvesti- lo o svojem prihodu. Ker mi je znano, kako čakajo dragi prijatelji in znanci po lepem zelenem Medmurju: na Gibi-ni, na Šafarskem, v Razkrižju, v Štri-govi, v Selnici, v Murski Soboti, na Logu, v Sevnici ob Savi itd., prosim dra-igega »Slovenskega gospodarja«, naj jim ponese moje prve mile pozdrave preko daljnega Oceana v njih hiše in domov j a. Ko sem odpotoval dne 11. decembra rano iz Murske Sobote preko Ljutomera proti Ljubljani, so se mi oči vedno in vedno obračale proti znanim milim goricam štrigovskim in težko mi je bilo slovo, saj sem tamkaj pustil pozo-rišče svojega dela, svoje znance in pri-; jatelje, da pohitim tja preko morja, da ponesem glas domovine tamkajšnjim rojakom ter tako izpolnim svoje poslanstvo. Iz Ljubljane proti Trstu me je spremljal piš in metež snega, ki je dalje proti Trstu naraščal v pravi snežni orkan. Proti Rakeku in Postojni je (sneg zapadel do 40 cm visoko. Imeli ¡smo dokaj zamude. Stroj je sopihal, i znana kraška burja je razsajala, da bi | človek mislil, da bo konec sveta. Na | postaji v Trstu sem moral čakati dobri j dve uri, predno sem se upal nastopiti j pot v salezijanski zavod, da tamkaj prenočim. Vlaik iz Gorice pa sploh ni mogel v mesto radi zameta, ki ga je blokiral na tiru. V zavodu so me prijazno sprejeli in od tamkaj sem se vkrcal v četrtek 14. decembra s štirimi sobrati na krasen in udobno urejen parnik »Neptunia« Kosuličeve družbe. Radi burje pa je tudi parnikov odhod se zakasnil za 4 ure. Popoldne nekako ob drugi uri pa smo vendar odpotovali. Radi zamude smo prišli v Split ponoči. Tu so vstopili mnogi potniki iz Banata, iz Rume in iz Dalmacije. Nekaj nemških rodbin se je selilo v Sao Paolo, nekaj v Buenos Aires, veliko Poljakov do Curi-tybe v Braziliji in v Argentino. Isto-tako je bilo tudi mnogo katoliških Armencev iz Sirije, ki so potovali v Brazilijo. Imel sem zelo prijetno družijo. V Neapolju so vstopili ostali naši so-bratje, ki so potovali deloma v Patagonijo, deloma pa v severno Brazilijo. Bilo nas je na krovu med ostalimi in razen domačega ladjinega kaplana še 5 duhovnikov. Ker imajo Kosuličevi par-niki lepo urejeno kapelico, smo lahko vsak dan darovali sv. mašo. Le tu in tam je koga pograbila morska bolezen, da ni mogel maševati. Zelo razburkano je bilo morje med Neapoljem in Me-sino, še hujše pa je razgrajal vihar tja proti Gibraltarju. Med Alžirjem in Gibraltarjem je bilo zelo mirno, samo škoda, da nismo mogli mnogo občudovati afriške obali, ker je bilo po noči. Atlaško pogorje in sploh vse ozemlje je bilo pokrito s tnegom in občutili smo mrzlo ozračje skoraj do ravnika. Dolgo časa smo še mogli občudovati afriško-maroško obalo, dokler se končno nismo za vedno odtrgali od suhe zemlje in objela nas je neskončnost vodne ravnine. Sveti večer smo že obhajali blizu južnoameriške obale. Ob polnoči je bila sv. maša za vse potnike in moštvo v salonu III. razreda. Naši kleriki pod vodstvom argentinskega novomašnika P. dol Pas so prepevali latinske molitve. Meni je bila dana naloga, da sem na predvečer spovedoval domače ter .potniike, iki so hoteli sprejeti sv. obhajilo. Konec sledi. mnr-*"——'" ........ ».i.. Lep© saije — toDre cene! Je že tako — čim bolj je kaka rastlina plemenita, čim bolj je razširjena trgovina s plodovi te rastline, čim bolj se je razvijbl promet, tem večje je število sovražnikov in škodljivcev, ki to rastlino napadajo. Isto opažamo tudi pri sadnem drevju. Naši predniki še niso poznali škropljenja sadnega drevja, ker tudi ¡razne bolezni na sadnem drevju še niso bile itako razširjene. Z večjim prometom pa so se ¡te bolezni in razni škodljivci silno razširili, uničujejo drevje in sadje, zmanjšujejo njiho-¡vo vrednost ter ceno. Začel se je zato boj pro-jti ,tem raznim škodljivcem, da se obavrujejo drevesa hiranja ter pogina in da dajejo dobro sadje, ker ima samo tako sadje pravo ceno in Se lahko proda. .^"Zlasti letos, ko kaže, da bo sadja mnogo, bodo mogli prodati po dobrih cenah samo oni, iki bodo imeli lepo kakovostno sadje. Prepre-jčiti pa moramo dovoz slabega in črvlvega sad-|ja na trg tudi zato, ker tako sadje samo znižuje cene lepemu sadju, daje trgovcem iz tu-'jine slabo sliko o našem sadjarstvu in razširja razne bolezni ter škodljivce sadnega drevja. Samo s pravočasnim škropljenjem dosežemo kakovostno sadje in povečamo pridelke! Glasno škropljenje je škropljenje proti jabolčne-fflu zavijaču dn proti škrlupu. To škropljenje se vrši takoj, ko začnejo odpadati cvetni listi. "Pa pravijo sadjarji: v današnjih težkih ča-"sih, pri tej veliki gospodarski krizi, pa še raz-imetavati denar za škropljenje! ; Kaj stane škropljenje z nosprasenom ali no-[sprasitom, katero sredstvo je znano kot eno ¡najboljših proti gornjim škodljivcem? . , %—1 kg nosprasena ali nospraslta je potrebno za 100 litrov raztopine; k temu dodamo še % kg žiivega ali Vt kg gašenega apna. Raztopini nosprasita ni treba dodajati apna, je pa jzato nosprasdt nekaj dražji in je-priporočljiv .jpredvsem za male posestnike in male sadjarje, ]ker. rabijo le manjše količine teh sredstev ni ¡ge zato y celem ta višja cena ne pozna toliko. 1 kg nosprasena stane okrog 20 Din. Ta ko-iličina, ali pa tudi samo % kg, je potrebna za ¡100 litrov, raztopine, ki zadostuje za 10—15 dreves (po .velikosti). Za škropljenje enega drevesa je potrebno torej 7 do 10 litrov raztopine Jiosprasena ali nosprasita ,kar znaša po .vrednosti približno 1—2 kg jabolki . In povečanje pridelka?. Računati moramo, da pridelamo vsaj za 20% več sadja. Kar je pa !še yeč .vredno, je to, da je pri neškropljenem ¡drevju .vsaj 35% črvdvega in krastavega sad-jja, pri škropljenem drevju pa samo 8%. .Vsak isadjar pa ye sam in si more zračunati sam, kaj ¡¿o pomeni pri prodajil sadja, j Zato je yažno, da ne zamudimo glavnega Škropljenja itakoj po cvetju in je zato treba (pravočasno naročiti sredstva, potrebna za to Škropljenje. Najbolj priporočljivo je, da na-iroči Sadjarska podružnica za svoje člane ali ¿pa yeč posestnikov, skupaj, ker tako naročilo i^sa* sredstva znatno poceni, -fL(Opozarjaino na oglas!). : — — f ^ Vi -.Pišite Se danes na naslov: »Agako«, Celje, poštni predal 19, in naročite sredstva proti sad nim škodljivcem. Oznanite zadnjo pošto i a železniško pqstajovCj>ne^najnižje, 115 Ne ¥€iiio lic tire iic ftmml V naši mirni vasi je podtaknila na velikonočni pondeljek zlobna roka ogenj. V trenutku se je vas spremenila v ognjeno morje, ki je razširjalo tako vročino, da gasilci sploh niso mogli v bližino gorečih hiš in se je moralo sedem došlih gasilnih društev omejiti na čuvanje ostalih stavb. Niti vse živine, niti svinj nismo mogli rešiti. Zgorelo je pet krav, 12 prašičev, obilo perutnine in premičnin. Najpogu-mnejši reševalec je plačal svoj pogum z življenjem. Danes smo ga pokopali, ker je umrl za opeklinami. Podpisani pogorelci smo bili zavarovani pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je vsem priznala vso zavarovano vsoto do zadnje pare. Zanimivo je, da je bil neki posestnik med nami zavarovan pri njej komaj 32 ur. Za to kulantno postopanje se podpisani pogorelci Vzajemni zavarovalnici teplo zahvaljujemo. 422 Markovci pri Ptuju, dne 10. aprila 1934. Zenilarič Anton, Obran Marija, Kostanjevec Jože!, Kostanjevec Roza, Foštnarič Martin, Foštnarič Liza, Zemlarič Ivana, Majcenovič Franc, Majcenovič Liza. Poskrinle vesli. Politične novice. Naš zunanji minister Jevtič je na potu v prestolico nove Turčije v Ankaro. Predsednik bolgarske vlade Mušanov je že tudi odpotoval .v Berlin,1 kjer se bo pogajal z nemško vlado o političnih in gospodarskih za-, devah. Bivši sovjetski komisar za vojno v Parizu. Čitateljem je znano, da je bil desna roka očeta ruskega boljševizma rajnega Ljenina, Trockij, komisar za vojno. Trockija je sedanji diktator Rusije izgnal v inozemstvo. Sedaj biva Trockij z dovoljenjem francoske vlade v Parizu, kamor se je preselil z otoka Korzika. Neprestane nemire imajo v Španiji. Nbvice. Novorojenčka je naplavila Pesnica pri Zg. Kungoti. Vlomilec z obilnim plenom. Dne 15. aprila v noči je bil izvršen v Stražkih Toplicah pri Novem mestu pri. trgovcu in gostilničarju Adol-fu Pečjaku vlom. Lopov se je moral zvečer vtihotapiti v hišo, kjer je počakal na ugodno priliko, da je lahko izvršil nemoteno svoj posel. Vlomilec je odnesel gotovine in razne zlatnine za 20.000 Din. Padla s stolpa in se ubila. Dne 16. aprila dopoldne se je podala v Zagrebu na stolp stolne cerkve 211etna učiteljica Angela Marušič. V višini 54 m se je nagnila čez ograjo balkona, padla s stolpa in je obležala pri priči mrtva. Neka priča trdi, da je vzrok te smrtne nesreče nenaden napad vrtoglavost«. Romanje. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi meseca julija t. 1. romanje v slovenski Lurd — Rajhenburg. Vsi, ki bi se radi udeležili tega romanja, se naj prijavijo do 16. junija pri odbornicah ali pa v pisarni Krščanske ženske zveze, ki posluje na Aleksandrovi cesti 6 I, vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure in od 2. do 5. ure popoldne. Polovična vožnja in posebni .vlak .preskrbljen. Vožnja tja In nazaj stane 50 Din. Ob priglasitvi je trtba plačati 25 Din, ostalih 25 Din se mora plačati pri zvezi najpozneje do 'r. julija t 1, Romanja se lahko udeležijo tudi nečlani. Natančnejša pojasnila se bodo še objavila. — Odbor. Dopisi in prireditve. Zagreb. Preteklo nedeljo je skoro neopažeBf t šla mimo nas triletnica slovenske službe bo..^ pri Sv. Roku. Komaj toliko smo se zavedli, da smo zapeli zahvalno pesem. Pa je vendar vredna in lepega spomina je vredna ta preteklost triletnega skritega «n javnega dela, ki ga je pred tremi leti z njemu lastno gorečnostjo začel g. Kalan Janez! Ko bi si mogel g. svetnik danes ogledati sad svojega dela, bi se pač m