Ali šolske preskušnje ali šolske slovesnosti ? Ministerski ukaz 18. febr. t. I. s št. 448 dovoljuje, da se namesto dosedanjih šolskih preskušenj ali spraševanj na koncu šolskega leta smejo tudi napravljati šolske slovesnosti. — Vpraša se tii pa tam, kakošne naj bi bile te slovesnosti. Poglejmo n. pr. kakp dobro šolo na deželi! Ucenci in učitelji težko pričakujejo in se vesele šolskega spraševanja, kajti uni in ti bi radi svojim prednikom, staršem in drugim svojim pred- nikom, staršem in drugim svojim prijateljem očitno pokazali, kaj in kako so se učili, ter se v mladi šoli pripravljali za resno šolo vsakdanjega življenja. Naznanjeni dan za spraševanje pride. Ze pred ene dni so večje učenke šolske klopi in tla, okna in vrata, kar je bilo nioč, lepo umile, dečki pa so posta- vili pred velika šolska vrata zelene, ovenčane mlaje. Tudi po- dobe v šoli, p. podoba odrešenikova, podoba sv. Alojzija, podoba cesarjeva i. t. d. so s cvetličnimi venci vse prav krasno ovenčane. Sim pa tje po stenah so (udi iz cvetic se- stavljeni pomenljivi izreki, pozdravi itd. Spraševanjski dan že zgodaj hitc otroci in starši praznično obleeeni k šoli. Ob od- ločenem času gredd učenci in učenke z zastavo v cerkev, tii sami pojd šolsko mašo in.zahvalno peseni, potem gredo zopet verstoma v šolo, in prične se spraševanje vpričo obilo poslu- šalcev iz kmečkega in gosposkega stanii. Vprašani se eden pred drugim skušajo, kako bi urneje in bolje odgovarjali in svoje naloge izverševali. Spisi in drugi izdelki, še celd risarije, razno kmetijsko in rokodelsko orodje v mali meri, razna cep- ljenja, kokoni, dekliška dela, z eno besedo: prav polna raz- stava mladih gospodarjev in gospodinj se odkriva nazočim gostora. ¦ Po dokončanem spraševanji, kjer so, se ve da le bolj zgo- vorni in izbistreni učenci in učenke odgovarjali, se naj boljši učenci in učenke očitno pohvalijo in vsa šcla od pervega do zadnjega učenca dobi vsak kak spoininek, daje čez leto pridno bodil v šolo. Na koncu vsega tega stopi kak deček ali deklica iz verste, se v lepem govoru zahvaljuje prednikom in učiteljem za njihovo skerb, staršem pa za lepo priiiko, ki jo otrokorn naklanjajo s tem, da jih pošiljajo v šolo. Potem se kak večji učenec ali učenka v imenu vseh, ki stopijo to Ieto iz vsakdanje šole gan- Ijivo poslavlja pri skerbnih učiteljih in milih svojib tovaršib. Ni ga suhega očesa med vsemi poslušalci — in vsak sebi grede podajajo starši učiteljem roke, ter se jira s solznimi očmi za- hvaljujejo za njihov trud, ter poljubujejo svoje male. Vprašamo: Ali je to šolska preskušnja ali šolska slovesnost? Ni perva, ne druga — temuč obe v eni in ena v obeh, — in tako naj bode tudi zanaprej! Prav je, da se odpravijo (posebno po tnestih) tiste suboparne .,Schulvisitazionen", a slovesna spraševanja naj nam ostanejo, ako hočemo, da bode šola imela zaupanje in dobro ime pri družini in soseski.