LJUBLJANSKI ZWON ttKECNIK Zft KNJIŽEUNOST IN PROSUETO, LETNIK XL . 1920. ŠTEVILKA 9. IOO GRUDEN: TRŽAŠKIM BRATOM. V Trstu, v dneh prevrata 1918. Slišite jek, moji bratje iz Trsta, jek tisočerih svobode pijanih, slišite jek v svojih srcih teptanih, z gnevom oskrunjenih in otrovanih, v srcih presunjenih z boljo do dna? Gledamo v duhu vas v svoji bolesti Belgrad in Zagreb in bela Ljubljana: množice val se razliva po cesti, peni ob hišah se v vrisku in petju, peni ob oknih se v pisanem cvetju — ah, in vsa grla kričijo pijana * v sever in jug in na vzhod, do zahoda: Bratje, svoboda, svoboda, svoboda! Vstal je Matjaž, o, vstal je naš kralj, v srcih nam vstal je in v dušah naš kralj: v mislih prežarjenih, v čustvih omamljenih k večni pomladi nas sužnjev predramljenih, v krvi, ki pljuska kot val preko dalj v sever in jug in na vzhod, do zahoda: Bratje, svoboda, svoboda, svoboda! 33 514 IVO GRUDEN: "IRŽAŠKIM BRATOM. Slišite jek, moji bratje iz Trsta, jek tisočerih svobode pijanih, slišite jek v svojih srcih teptanih, z gnevom oskrunjenih in otrovanih, v srcih presunjenin z boljo do dna? Dol od Logatca, tik od Ljubljane črne so vrane krila ogromna čez svet razprostrle, zarje za njimi za nas so umrle, črne sence so pale čez Kras, črne sence zakrile so nas... Pa smo v roke si zarili obraz: kje je Matjaž, o, kje je naš kralj? Ni nas pozdravil, ni prišel med nas, dol od Logatca ni stopil čez Kras... Kje si, Matjaž, o, kje si, naš kralj? Bratje, prerokba ni naša zlagana, bratje, poglejmo si v srca teptana: mračna v brezupu, v boli rudeča, v gnevu so črna, v upu goreča, vojska Matjaževa mrko bedeča, vojska Matjaževa kralja še čaka dol od Logatca iz črnega mraka... Prišel bo dan, ko vojska ta vstane, ne kot vojnikov izmučena vrsta, kakor rjožar, ki izvrtinči se, brizgne in plane v zubljih krvavih v drveči vihar — ah, in takrat šli bomo sami v Ljubljano iskat, v Zagreb in Belgrad si kralja iskat, moji bratje iz Trsta, bratje iz Trsta... <&&>