CELJSKI TEDNIK GLSÌL0 SOCiALISTlClE ZVEZE BEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 14. OKTOBRA 196« - LETO XX. ŠT. 40 - CENA 50 JJJ Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi In naročniki 21-27 (21-2в) RAZGOVORI s SAMOUPRAVLJAVGI 0 ZK SPROŠČENA RAZPRAVA Po vrsti sestavkov, ki so jili po zadnjili republiških in zveznih ple- numih CK ZK napisali naši politični predstavniki iz posameznih občin, se je zdaj uredništvo odločilo, da poizve za mnenje še pri samoupravijavcih v neposredni proizvodnji. V prihodnjih številkah bomo objavili nekaj ta- kih razgovorov. V celjskem podjetju LIK »Savinja« smo našli Franca Mlinarica, delavca v pohištvenem oddelku, ki je član Zveze komunistov od leta 1962. Zdaj je tudi član obratnega delavskega sve- ta, pred leti pa je obiskoval tudi ob- činsko politično šolo, ki mu je v mar- sičem pomagala, da lahko poglobljeno spoznava delovanje samoupravljanja in družbeno-političnih organizacij. »Po četrtem plenumu smo imeli se- stanek sekretariata ZK podjetja, kjer smo se pogovorili načelno o dejstvih in o našem ravnanju v prihodnje med kolektivom,« je povedal Franc Mlina- ric. »Toda zanimivo je bilo razpolo- ženje v obratu, kjer so se mnenja sprostila in tudi v podrobnostih deli- la. Občutno je bilo, da je odkritost četrtega plenuma sprostila razpravlja- nje, četudi so nekateri proizvajalci skomigali z rameni in se čudili, kajti menili so, da je padla na Zvezo ko- munistov precej slaba luč. Kmalu so se začela stališča enačiti in uravnavati in z nadaljnjim razpravljanjem se je izkazalo, da je odkritost, s katero so nastopili na četrtem plenumu in tudi komunisti v podjetju, zlomila še zad- nje sledove nezaupljivosti, da se je prelomila še tista poslednja odmak- njenost, ki so jo kazali nekateri pro- izvajalci do članov Zveze komunistov. Priznati moram, da je bilo v našem podjetju že poprej zelo vroče, kadar smo razpravljali o kakšnem zaplete- nem problemu. Toda po četrtem ple- numu moramo ugotoviti še večjo kri- tičnost, več pogumnosti in doslednosti v izražanju mnenj in hotenj. Že poprej so bili samoupravljavci na sejah obratnega delavskega sveta bolj živahni kakor marsikdaj na sejah CDS, toda poslej se ta živahnost obču- ti še bolj naravnost, neprizadeto in usmerjeno. Zavedamo se, da je zlom- ljena pregraja, ki nas je marsikdaj ločila od iskrenega mnenja preproste- ga proizvajalca in da lahko tako v prihodnjem obdobju pričakujemo do- sti več konkretnih in kritičnih pri- pomb ter nasvetov v samoupravljanju. Hkrati pa lahko računamo z dejan- skim tovarištvom in pristnim spora- zumevanjem med nečlani in člani Zve- ze komunistov, kar dokazuje, da naša Zveza ni bila odmaknjena od delov- nih množic, le nekakšna pregraja hladnosti in nesporazumnosti se je vrivala med nas in nckomuniste. V nadaljevanju delovanja bomo mo- rali skrbeti, da tega sporazuma ne bo- mo prekinili, da se bomo še bolj zra- ščali v eno z vsakdanjim proizvajal- cem. Zato bi bilo potrebno, da bi imeli več odprtih sestankov Zveze ko- munistov, ker bi se teh udeležili tudi proizvajalci nečlani. Takšno delo pa bi omogočilo, da bi v naše vrste vklju- čili še več neposrednih proizvajalcev, ki zdravo mislijo in jim je mar do naše skupnosti in napredka, bodisi družbeno-*političnega ali matertalno ekonomskega. Takšno tesno sodelovanje vseh in nezaskrbljeno izražanje mnenj' ter prepričanj bo samo pospešilo razvoj samoupravljanja in pomagalo hitreje uresničevati vsa lepa načela, .ki jih poznamo, a smo zaradi hladnosti in ozkosti včasih nanje pozabili in jih utesnili v ozke posvetovalne prostore, namesto da bi z njimi nastopili pri vseh proizvajalcih in samoupravijav- cih.« ZVEZNI POSLANEC TONE BOLE O GOSPODARSKIH PROBLEMIH NAJVAŽNEJŠA BO STABILIZACIJA v torek se je mudil v Celju zvezni poslanec in predsednik zvezne gospodarske zbornice TONE BOLE, ki je govoril družbeno političnim delavcem in gospodarstvenikom širšega celjskega območja o ekonomskih razvojnih možnostih v letu 1967 in o problemih izvaja- nja reforme. Po njegovih besedah so tak- šne razprave toliko važnejše v času razgibane politične de- javnosti po brionskem plenu- mu. Pri tem je prav tako važ- no, da se ne ustavljamo le ob gospodarskem gibanju po re- formi. Kot je dejal Tone Bole, je za oceno in predvidevanje nadaljnjega razvoja našega gospodarstvo nujno izhajati iz rezultatov, doseženih že v zad- njih dveh letih pred reformo. V tem času je namreč družbe- ni proizvod porasel za 12 od- stotkov ob zmanjšani zaposle- nosti, odpravili pa smo tudi deficit v trgovinski bilanci. Nadalje je šteti kot pozitiven rezultat uskladitev odnosov med potrošnjo in proizvodnjo, spremenjeno delitev narodne- ga dohodka v korist osebne po- trošnje, zmanjšanje investicij iz sredstev federacije itd. Bi- stveni problemi, ki se poraja- jo v sedanjem obdobju, so predvsem v tem, da so naša gospodarska gibanja še pod močnimi inflacijskimi žarišči in vplivom instrumentov dr- žavne administracije zlasti na področju blagovnega prometaj in ekonomskih odnosov z ino-J zemstvom, dalje se razponi med realno in nominalno pla- čo veča, namesto da bi se zmanjševal, prav tako pa se povečuje tudi razpon med tr- govinsko in plačilno bilanco. V takšnem položaju bo za pri- hodnje leto predvideti opti- malno rast gospodarstva, po- trebno za stabilizacijo navzno- ter in na zunaj. Po besedah Toneta Boleta računamo letos na porast družbenega bruto proizvoda od 9 do 10 odstot- kov, pri čemer ne gre prezreti izjemnih klimatskih pogojev, ki veljajo za kmetijstvo in re- lativno tudi za energetiko, ki pa z njimi v letu 1967 vseka- kor ne moremo računati. Ne glede na to naj bi bila optimal- na rast gospodarstva tolikšna, da nam ne bi povzročala de- ficita v trgovinski bilanci in terjala dodatnih emisijskih sredstev. To pomeni, je dejal Tone Bole, da se bomo morali odločiti za mirnejšo rast, niž- jo od lanskega leta tudi glede na povpreček srednjeročnega programa. (Dalje na 2. strani) ŽEBLJICA Ker poznamo po obliki sklepčne in nesklepčne se- je, bi lahko morda pri od- boru sindikata storitvenih dejavnosti ObSS Celje »sto- ritveno« spremenili v »ne- storitveno«?! PRIŠLI SO IZ RAZ- NIH KRAJEV DO- MOVINE. ŠIPTAR, MAKEDONEC, SRB, BOSANEC, ČRNO- GOREC IN HRVAT, KI SE MOGOČE NE BI NIKOLI V ŽIV- UENJU SREČALI, SO SE DRUG DRU- GEMU NASMEHNI- LI, KO SO PRVIČ PRED DNEVI OB- LEKLI VOJAŠKO U- NIFORMO v KASAR- NI NARODNEGA HEROJA JOŽETA MENIHA — RAJKA. DVESTOPETDESET CEUSKIH SRED- NJEŠOLCEV JIH JE OBISKALO, Z NJIMI PREŽIVELO EN- KRATEN TRENU- TEK v ŽIVUENJU — OB PREVZEMU OROŽJA. REPORTAŽA NA 4. STRANI. PO POTEB XIV. DIVIZIJE Mladinski odsek celjskega Planinskega društva priprav- lja za soboto, 22. in nedeljo, 23. oktobra pohod mladih pla- nincev iz vse Slovenije po po- teh štirinajste divizije. Pot bo vodila iz Sedlarjevega, kjer je divizija prekoračila Sotlo in prešla na Slovensko tla, od tam pa preko Bohorja na Sve- tino in Celjsko kočo. Spotoma bodo mladi planinci obiskali partizanske grobove; zlasti lepo spominsko svečanost pri- pravljajo pri spomeniku na Svetini. Tu bodo sodelovali tu- di pionirji iz štor. Računajo, da se bo pohoda udeležilo oko- li sto mladih planincev. PLENIM V ŽALCU Včeraj je bil v Žalcu ple- num občinskega odbora SZĐL. Udeleženci so razpravljali o pripravah na konference kra- jevnih organizacij SZĐL in pa o osnutku predloga pravilnika občinske konference. VREME Okrog 15. oktobra manjše, okrog 18. oktobra večje padavine z ohla- ditvijo. V ostalem lepo, oziroma suho vreme. RALLY TT IN AMZ SLOVENIJE VETERANI NAŠIH CEST Organizacijski domislek u- redništva tednika »Tedenska tribuna«, da skupaj zAvto-mo- to zvezo Slovenije priredi rally starih avtomobilov, je naletel na polno razumevanje tako lastnikov (in voznikov) cest- nih veteranov kot številnega občinstva, ki je v nedeljo 9. ok- tobra pričakalo vzdolž vse ce- ste od Velenja do Maribora to pri nas novo prireditev. Lepo vreme je omogočilo neoviran potek rallyja in nudilo vozni- kom in gledalcem še dodatne užitke. Kar 67 starih vozil se je zbralo na startu v Velenju, med njimi tudi eno motorno kolo izpred prve svetovne voj- ne, neugotovljivega tipa, ki je tako hočeš nočeš sodelovalo nekako izven konkurence. Iz- ven konkurence je startal tudi najstarejši udeleženec rallyja, »piccolo« iz Tehniškega muze- ja, ki se ponaša s spoštljivo starostjo 60 let! Samo za stop- njo mlajše vozilo je pripeljal lastnik celo iz italijanske Go- rice. To je bil ford iz leta 1914. Njegov lastnik in vozač je krepko posegel v konkurenco in odnesel celo pokal! Poseb- no pozornost gledalcev je zbu- jal tudi buick iz leta 1925, ki ga je vozil avtomehanik Ma- tevž štefe iz Trzina. Ta stara cestna ladja je še povsem o- hranjena in dokaj udobna, po- rabi pa čez 50 i benzina na 100 km, približno toliko kot lahek tank. Ob osmih so veterani pre- skusili svoje možnosti y spret- nostni vožnji v Velenju, nato pa so odpeljali na — za neka- tere prav težavno — pot proti Mariboru. Ob vsej cesti, zlasti pa v Petrovčah, Celju in Slo- venski Bistrici jih je pričakala množica gledalcev, ki se jim podoben prizor nudi le redko, ali pa sploh ne. Mnogo prizna- nja so poželi najstarejši pri- .ЖШ- (fìalie Да 2, §trani) BORCI V CELJSKI CECINI V KORAK S ČASOM v torek je bila seja občinskega od- bora Združenja borcev NOV v Celju,: "a kateri so razpravljali o vlogi orga- '^'zacij in članstva pri izvajanju smer-j 5;c IV. plenuma ZKJ in V. plenuma^ ^KS. Razumljivo, da so borci kot os-j ■i^vni nosilci revolucije še posebej ži-1 ^'^ zainteresirani in hkrati odgovornij ^ nadaljnji uspešnejši razvoj gospo-| varstva in družbenih odnosov v celj-s ^ki komuni. Zlasti bo naloga borcev, da si bodo ^ samoupravnih in družbenih organi- ^^9ijah še bolj dosledno kot doslej Pf'ii^adevali za utrjevanje družbenega \JPravljanja. V razpravi so načeli vrsto ^onkretnih vprašanj od vzgoje mladi- niladinskega prestopništva, zborov *olivcev, moralnih problemov, vzgoje "^^zervnega oficirskega kadra, osebne^ odgovornosti, materialnega položaja borcev pa do medsebojnih odnosov med ljudmi, kadrovskih vprašanj in pomanjkljivosti v gospodarskih orga- nizacijah v celjski občini. Vsem tem in še drugim vprašanjem bo potrebno posvetiti posebno pozornost, če hoče- mo, da bo gospodarstvo in družba krenila hitreje naprej po poti, ki sta jo nakazala oba plenuma. Politični sekretar občinskega komi- teja ZKS inž. Andrej Marine je posre- doval nekaj misli o nalogah borcev in komunistov ter seznanil borce o meto- dah in programu dela občinskega ko- miteja ZKS, ki bo navezal tesne stike z osnovnimi organizacijami in članst- vom pri reševanju konkretnih nalog. •ma- OBÉANI, MNOGI 0BÍ4NI Tovariš, demokratičnost, pra- vica govora, ki nam jo daje Usta- va, to je produkt naše miselnosti, naše zrelosti in MORALE — to zadnje dodajam sam. Takole prideš, potrkaš in poveš, kdo si, kaj hočeš in zakaj. Do tu gre v redu. Celo stol ti ponude ali pa ne! Odvisno od te- ga, kaj sprašuješ. v naši delovni organizaciji je vse naj, naj — do neskončnosti. v redu. Zapišeš in greš. Kajti to ti je povedala OSEBA, ki je edina po zakonu celo dolžna, da ti to izjavi. Cez teden dni pa prebereš ali pa zveš, da ni tako. Torej si ti la- gal, ker si pisal to in to, je pa tako in tako. Pred dnevi mi je neki delavec dobesedno rekel: »DRAGI TOVARIŠ, SAJ TI VEC NE VERJAMEM, PIŠETE TAKO IM TAKO, JE PA TAKO IN TA- KO .. .« Nemogoče, sem dejal. Poglejva, je dejal in mi naštel štiri KON- STRUKTIVNE stvari, ki se KON- STRUKTIVNO niso enačile s služ- beno izjavo . . . Tega je mnogo. Pa vendar ne toliko, da bi bili plat zvona. Toda želel sem opozoriti na druge občane, ki tudi dajejo izja- ve, celo radi, če imajo le ustrezen krog poslušalcev. »Lepo vas prosim. Ali je to de- mokracija, samoupravljanje in morala, če se v našem podjetju na seji obravnava tako, delamo pa drugače.« Pod prsti me je kar zasrbelo. Kako? Bodite konkretnejši, pro- sim? Pa je začel ... Na koncu sem ga vprašal, če lahko to njegovo kritiko izkoristim za nadaljnje delo. »Lepo vas prosim! Nikakor! To sem vam samo tako, saj RAZU- METE, ker vas poznam, torej ta- ko INFORMATIVNO povedal, le- po vas prosim! Da bi se kje zve- delo, da sem to rekel — to me lahko košta položaja!« In je šel. U2ALJEN0. Kolega je delal anketo. Kaj ob- čani mislijo o tem in tem proble- mu. Med tc občane je uvrstil tu- di nekaj OBČANOV, ki so na po- ložajih. V redu je opravil pri go- spodinjskih pomočnicah, pri mla- dih, pri trgovskih pomočnikih, de- lavcih pn uslužbencih se je že za- pelo. Ne, povem vam, toda za v časopis pa ne. Lepo vas prosim. Kolega je imel razgovor z dolo- čenim vodilnim delavcem. Pred- vsem sta se razhajala, zakaj mu kolega ni poslal, kot bi naj bila to vsepovsod zakonitost — vpra- šanj, da bi se on pripravil nanje. To naj bi bilo po moje takole: Prvo vprašanje: Tovariš.........glede na to, ker smo mnenja, da bi naj, če že ne dežuje, ta dež konstruktivno vplival na rejce malih živali. Kaj menite VI? Ali pa: Tovariš...... Ob tej in tej priložnosti ste vi izrazili to in to glede na to in glede na ono, kar ste opozorili že pred to izjavo, ki ste jov vezali na ono izjavo . . . Kaj menite sedaj? Pa bi dejal: Glede na to, kar sem že predhodno povedal, bi to svojo izjavo želel, seveda, če do- volite, le toliko izpopolniti, da bi opozoril na KONKRETNE proble- me v luči tega in tega plenuma in onega kongresa ter poudaril, da je sedaj najbistveneje to, da s skupnimi močmi najprej rešimo KÜNK.RETNE probleme, ki so KONSTRUKTIVNO povezani z na- šim dinamičnim razvojem. Naslednji dan, ko bi mu to dali prebrati, to se spodobi in to je edino prav, bi ugotovil, da si ni- ste točno zabeležili, ker je izpu- ščen smisel stavka: »Da bi NA- ČELNO, glede na to, kar sem že . . . (kot dalje sledi!). Pa vprašaš občana: Kaj VI meni- te o tem in tem. TAKO IN TAKO. Človek ti to pove jedrnato in sa- mozavestno, kot se spodobi za ob- čana, ki že 20 let izgrajuje demo- kracijo in samoupravljanje. To- da zatem te pobara: za kaj pa rabite to? Za časopis? Kje pa, za to nisem kompetenten ... In ti obrne hrbet. »Tovariši, nov veter je zavel. Zdaj se bomo pa dali.« Kaj se boste dali? »Zdaj bomo pa razčistili. Dolgo sem gledal, kaj vse so počeli, zdaj je konec« Kdo je počel in kako boste raz- čistili? Kdo? Pa ne mislite name, saj nisem jaz za to. Za to so drugi plačani . . .« Nani PISMA LETO DxM MLADINSKEGA KLUBA Tam, kjer se kopičijo slabosti in problemi, en problem več ali manj ne pomeni ničesar; morebi- ti pomeni madež na že zamazani površini. Docela drugače izstopi madež, če se pojavi na čistem, belem in neomadeževanem ozad- ju; tam je dobro viden in ljudje kaj radi kažejo nanj s prstom. Nekaj podobnega je z nedavno objavljenim sestavkom v CT, ki je nosil naslov »V mladinskem klubu je knjiga in v njej piše.« Nimam namena zanikati, da v klubu ni slabosti. So in vodstvo kluba ter njegovi organi se jih korenito zavedajo in si prizade- vajo, da bi jih docela izbrisali z dnevnega reda katerega koli dne v življenju kluba. Hkrati pa velja poudariti, da je posploševanje te- ga zelo enostransko ocenjevanje poslanstva, ki ga opravlja klub; je le ena plat medalje. Mladinski klub si je namreč v svojem enoletnem delovanju iz- boril nesporno svoj prostor v živ- ljenju dela celjske mladine in Drav to dejstvo govori v prid klu- 3U, njegovemu delovanju v pri- hodnje in njegovemu morebitne- mu širjenju. O problemih, ki so narekovali ustanovitev kluba, ne gre govori- ti, saj jih poznamo preveč dobro. Po zaslugi družbenih činiteljev v komuni, zlasti pa razumevanja obč. sind, sveta, delovnih organi- zacij in mladine ima mladina da- nes svoj prostor. Osemsto izda- nih članskih izkaznic, skorajda vselej polni prostori, dokaj bogat in dobro obiskan program, vse to so ugovori zoper dvomljiva stali- šča o mladniskem klubu, človek mora videti mladega človeka v klubu, videti ga mora pri film- skih predstavah, pri televizij- skem sprejemniku, ob radiu ali rnagnetofonu, s knjigo v roki ali listajoč revijo, pri tem, ko je kot ustvarjalec doživel svoje prvo javno priznanje. Vodstvo si prizadeva, da v pri- hodnje še bolj razširi krog stal- nih obiskovalcev, hkrati pa teži za čimboljšim in kar se da boga- tim programom, ki bo mlademu človeku nudil mimo razvedrila še bogatenje njegove duševnosti in ostrenje njegovih estetskih in etičnih vrednot. To so načrti, ka- terih uresničitev pa ni le v rokah vodstva kluba in njegovih orga- nov, marveč v rokah kar najšir- šega dela mladink in mladincev. Ob spodbudni podpori odgovor- nih činiteljev morebiti že v pri- hodnjem letu ne bomo mogli go- voriti le o načrtih, marveč o dej- stvu, ki privablja v prostore mladinskega kluba vse več in več mladih ljudi. Vaso Starovič ZAHVALJUJEMO SE Razveseljiva dejstva so, da je tudi dosedaj povsem zapostav- ljen i>dsek te ceste od številke 7 do 17 dobil priključek na mestni vodovod, isaj je s tem končno po- pravljena krivica prebivalcem teh hišic ob Partizanski cesti. Vsi prebivalci se zahvaljujejo občinski skupščini Celje, posebno bivšemu predsedniku tov. Marja- nu Učakarju, ki je dotlej kot edi- ni predsednik, kljub mnogo večjim občinskim skrbem imel posluh tudi za ta del mesta. Velike za- sluge za to imata tudi predsed- nik krajevne skupnosti tov. Fe- rie in tajnik tov. Dojer. Nadalje tov. Javornik, urbanistični refe- rent občine ter tovariša iz Plinar- ne-vodovod, Tratnik in Košto- maj. Vsem iskrena hvala. Po intervenciji občinskega od- bornika tov. dr. Debeljaka so se začela dela tudi na cesti od mo- stu proti Gričku kar bo temu de- lu mestnega okoliša dalo lepši videz in dobje, saj bodo rešeni prahu, blata itd. Tudi delno popTavilo ceste iz parka proti Liscam se je začelo, vendar žal samo zamaševanje lu- kenj na cesti, po tako zvanih »tirih«, torej kolovozih, kjer gre. do samo kolesa avtomobilov. Na stranpot ob cesti, kjer hodijo pešci, so pozabili. Zakaj? Želeli bi tudi odgovor zakaj ni cesta od konca parka do mostu zadostno razvetljena. Končno bi še želeli vedeli, kako bo z ureditvijo te ceste od parka do mostu? Odcep ceste od studenca do hi. sic 7 do 17 so isi prebivalci zaen- krat uredili s prostovoljnim de- lom in lastnimi stroški. Tudi pri vodovodnih delili je bilo precej prostovoljnega dela in material- nih žrtev. Omenili bi še divje avtomobil- ske vožnje skozi park, posebno tistih voznikov, ki so še do vče- raj hodili peš in m,orda prav tako kritizirali tak neobziren način vožnje. Stanovalci hiš št. 7. 9, 11, 15, 15, 17. Ford iz leta 1914, ki ga je vozil Paulo Gratton iz Gorice in v skupnem plasmanu zasedel šesto mesto (Foto: J. Mesesnel) Veterani naših cest (Nadaljevanje s 1. strani) Pa tudi še vedno živahne balille, ne- kaj predvojnih DKW in rumena ta- ira iz leta 1928 so zbujali splošno zanimanje in odobravanje. Rallyja TT so se udeležili še naslednji tipi avtomobilov: BMW, lancia augusta in lancia aurelia, mercedes, fiat to- polino, škoda, fiat 1100, opel olim- pia, opel blitz, opel adam, opel ka- dett, opel super, morris, citröen, diat ardita, ford eifel, MG in ste- yer. Videli je bilo, da so lastniki posebej za te priložnost svoja vozi- la skrbno pripravili, očedili in jih neikaj celo sveže prepleskali. čeprav jc celotna prireditev pote- kala povsem po pravilih rallyja, kakršna jc sei^tavila posebej za to priložno.-t AMZ, pa je bilo poskrb- ljeno tudi za gledalce, da so prišli še posebej na račun. Tako so se ne- kateri vozniki oblekli v obleke, kro- jene v slogu dobe, ko so kupili avto- mobile. Tetejev piccolo je vozil šo- fer v rjavem cilindru in ustrezni no- ši, spremljala pa ga je primerno de- korirana dama s širokim klobukom in parazolom. Ce bi prišlo do zasto- jev in težke sape veteranov, so bile pod klancem pri Vrholah in Slo- venski Bistrici pripravljene ekipe za vleko — po par volov. In res sta vsaka po enkrat uspešno interveni- rali. Na cilju v Mariboru je čakala ude- ležence še ena preizkušnja v spret- nostni vožnji, nato pa so se zbrali v restavraciji hotela Slavij a, kjer so razglasili zmagovalce in podelili spominske plakete in nagrade. Vse tekmovalce sta pozdravila glavni urednik »Tedenske tribune« Zoran Jerin in predsednik AMZ Slovenije ing. Vekoslav Jakopič. Celotna pri- reditev, kakor tudi slovesni zaklju- ček, sta izzvenela v željo, da bi ta prireditev ne bila zadnja te vrste pri nas. In kakor smo doslej že zve- deli — seveda povsem zasebno — se v uredništ\ai »TT« že resno ukvar- jajo z zamislijo naslednje akcije, v kateri bodo imeli eno glavnih vlog spet veterani naših cest. _J, MESESNEL SAMOUPRAVLJANJU JE POTREBi\A IDEJNO ШШХ ZVEZA KOMUNISTOV Na V. seji CK ZKJ so izvolili no- ve organe — predsedstvo, izvršni komite in komisije. Namen teh sprememb je ta, da bi demokrati- zirali odnose v Zvezi komunistov, premagali hierarhijo in razne stop- nice, ki so ovirale, da članstvo ni moglo imeti neposrednejšega vpli- va na odločitve svojih vodstev. Reorganizacija vodilnih organov Zveze komunistov nikakor ne po- meni vrha vseh prizadevanj za de- mokratizacijo odnosov v Zvezi ko- munistov. To je šele začetek. To je tisti prehod, ki naj omogoči, da bo- mo prišli s terena razprav na teren konkretnih odločitev, nove prakse. Storiti moramo vse, da bomo delah zares po novem in da se kdaj kasne- je ne bi bilo treba vračati spet na- zaj, k starim problemom in napa- kam, kot je dejal v svoji sklepni be- sedi predsednik Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito. Zakaj nam je potrebna reformi- rana Zveza komunistov? Zato, ker je v Zvezi komunistov marsikaj še zmeraj po starem, medtem ko zdaj- šnja družba že zdavnaj ni več to, kar je bila pred desetimi leti. Sa- moupravljanje se je jazvejilo na vsa področja družbenega življenja. Delavec prevzema iz rok države če- dalje več pristojnosti. Delovni člo- vek, združen z drugimi ljudmi, po- staja subjekt družbene reprodukci- je. To je tisto novo v naši družbi in takim razmeram se mora prilago- diti tudi Zveza komunistov. Pri tem ne gre za to, da bi morala oslabeti njena idejna vloga. Narobe: idejna vioga Zveze komunistov se mora okrepiti, toda oblike in metode nje- nega uresničevanja morajo biti kar najbolj demokratične, v skladu z našim samoupravnim sistemom. Takšno idejno vlogo, o kakršni govorimo še danes, so začrtali že na VI. kongresu ZKJ v Zagrebu. Toda to je bilo šele načelo, izhodišče, ki mu je bilo treba poiskati ustrezne oblike in metode uresničevanja. Kriza, če lahko sploh govorimo o krizi, je bila torej v tem, da smo deklarirali novo vlogo, ki pa smo jo v marsičem izvajali še naprej po starem. Zveza komunistov se tudi organizacijsko in glede odnosov ni bila dosti spremenila. To je seveda zaviralo demolkratične procese v sa- mi Zvezi komunistov in seveda sa- moupravljanje na vseh področjih družbenega življenja. Nekateri postavljajo vprašanje, češ zakaj ne skličemo izrednega kongresa ZKJ. Pravijo, da s spre- membami v vodstvih ustvarjamo odnose, ki s statutom ZKJ niso predvideni. Toda pri tem pozablja- jo, da so sedanje rešitve le začasne in da centralni komite ne dobiva večjih pooblastil, kot jih je imel doslej. Za temeljito reorganizacijo je nekaj mesecev premalo. Zato je potreben daljši čas. Zato je bolje, da ne skličemo izrednega kongresa, temveč se raje pripravimo na red- ni kongres, ko bomo imeli za seboj že precej novih spoznanj, več izku- šenj, da bi to novo iahko tudi sta- tutarno sankcionirali. Prava reforma Zveze komunistov Jugoslavije se šele začenja. To je, kot je bilo rečeno na V. seji CK ZKJ, poglavitna naloga vsakega ko- munista. Zavzemati se je treba za tako Zvezo komunistov, iki bo ime- la še večji idejni vpliv, toda z obU- kami in metodami, ki bodo ustre- zale naši^samoujpravni družbi. Š. TONE BOLE O GOSPODARSKIH PROBLEMIH STABILIZACIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Vsa prizadevanja bodo morala bi- ti usmerjena v ustvaritev stabiliza>- cije in v to, kako bi naš kapital čim bolj aktivirali ter mu dali čim večji koeficient obračanja. V tej zvezi bo- mo morali več ustvarjati in manj deliti, vsekakor pa izvajati sklepe VIII. kongresa in brionskega plenu- ma. Kolikor ne bi mogli uskladiti odnosa med proizvodnjo in potroš- njo, bi bili potrebni določeni ukre- pi, ki bi lahko imeli zelo slabe po- sledice. Po mnenju Toneta Boleta to ne bo potrebno, saj gradimo sistem delitve na principih ustvarjenih re- zultatov. S tem, ko bomo z novim letom odprli proces liberalizacije uvoza in izvoza, bo seveda važna tudi stabilizacija ekstemega dinar- ja, kajti če bi od nje odstopali, bi ornogočali višje uvozne cene, te pa bi zviševale cene na domačem trgu, kar pomeni, da bi deformirali no- tranje odnose. V blagovnem in de- viznem režimu še ni rešena vrsta vprašanj, kot fakultativni odkup deviz, kooperacija in specializacija z inozemskimi partnerji, uvoz li- cenc, potrebnih za modernizacijo proizvodnje itd. Hkrati je čutiti mo- čan pritisk izvoza na kvirlinška področja, kjer izkazuje bilanca vi- sok suficit, medtem ko, nasprotno, kaže izvoz na konvertibilna področ- ja tendenco upadanja. (V celjski občini to ni primer, saj je 85 od- stotkov izvoza usmerjeno na zapad). Predsednik zvezne gospodarske zbornice Tone Bole je nadalje go- voril o investicijski potrošnji v letu 1967, pri čemer je opozoril na zmot- na stališča, da bi velika sredstva našega gospodarstva iz letošnjega leta prenašali v prihodnje leto, da bi podpiraU destabilizacij ska gi- banja, marveč gre za kvalitetna sredstva, ki bi naj bila namenjena izključno modernizaciji in rekon- strukciji gospodarskih objektov, kar je prav tako važno za stabilizacijo. O tem bodo morale razmišljati tudi občinske skupščine. Na koncu je Tone Bole odgovarjal na vprašanja udeležencev. dhr ZABELEŽENO ZA VAS konec strahu za »kiCarje«? Proizvajalce kiča, bižuterije in »glažutarije«, vse mogočih podob in podobic v zelenem, ki so našli svoj hvaležni prostor pod son- cem na celjskem živilskem trgu, je bržkone zelo razveselila novi- ca, da so konkurenčno trgovino Borec kratkmalo likvidirali. Likvidirali zato, ker trgovina ne more živeti brez kupcev. Izdelki domače obrti, oblikovani z viso- kim estetskim čutom, so vseka- kor marsikoga navduševali, manj navdušenja je bilo za cene. Kdor se spomni, da so trgovi- no Borec v Celju odprli v glav- nem tudi zato, da bi preusmerili zelo slab okus potrošnikov od ničvrednih izdelkov k predmetom določene umetniške vrednosti, bo moral priznati, da so zdaj nare- dili levjo uslugo prizadevanjem v nasprotni smeri. Seveda s tem še ui likvidirano vse, saj bo mo- goče j,zdelke domače obrti kupo- vati tudi drugje, toda poraja se vprašanje: ali se ne bi lotili hkrati tudi tistih tržnih stojnic, ki so naložene, založene in pre- obložene s kičastimi umotvori vseh vrst, s pisano šaro plastike in »trompetengolda«, ki z estet- skega stališča ni vreden počene pare, ampak dela kvečjemu veli- ko škodo, ker v imenu svobodne trgovine kvari še tisto malo oku- sa?! Morda je škoda, da trgovina z nizkimi cenami v tem primeru ne doživi podobnega poloma; da recimo nimamo predpisov, ki bi prepovedovali prodajati robo po preveč nizkih cenah. Škoda. Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Vietnamu grozijo novi ameriški prilivi, kajti na bojišču se mudi amerški obrambni minister McNa- mara in vsi vedo, da je vsakemu njegovemu obisku v Vietnamu sle- dila okrepitev ameriških enot. Ro- bert Kennedy je v nekem govoru kritiziral stališče nekdanjega pred- sednika ZDA Eisenhowerja, da bi v boju uporabil tudi atomsko bombo, celo sila srboriti Goldwaícr bi se atomske bombe izogibal. Nekoliko priletni Eisenhower je tako ugoto- vil, da se je zaletel in je skušal s svojevrstnim humorjem svoje izjave preklicati. Francoska levica, ki je zadnje dni veliko razpravljala o viet- namskem problemu, se je zedinila, da je edina rešitev za prekinitev sovražnosti samo v umiku ameri- ških čet s tega področja. V procesu proti nekdanjemu zu- nanjemu ministru Indonezije dr. Suhandriju so nastopile že številne priče, ki ga obtožujejo politike last- ne roke in v svojo korist. Ugotovili so, da je imel v tujih bankah nalo- žen precejšen kapital in da je vodil vse politične in gospodarske akcije v tujini s svojim osebnim računom. Doslej v razpravi niso ugotovili, da bi bila Subandrio in Sukamo dela- la sporazumno, kar so sprva domne- vali, toda razprava še vedno ni za- ključena in zadnje besede še niso izrekli. V kitajski kulturni revoluciji se vedno bolj izrazito kaže dvojnost akcije in hotenj. Posamezni mestni komiteji si z gesli in načrti naspro- tujejo in se medsebojno obtožujejo z dokazovanjem nasprotne nepravil- nosti. Vznemirjenost in napadalnost se je razširila med najvišjimi krogi in skoraj nihče razen Mao Ce Тип- ga ni več varen na svojem položaju. Zdaj so napadli tudi ministra za geologijo, ki je bil in je še vedno višji partijski funkcionar. Med dru- gim mu očitajo tudi veseljačenje in preveliko vnemo za ples, četudi je že kot dvajsetleten mladenič v revo- luciji izgubil nogo. Britanska vlada je končno popu- stila lanu Smithu, četudi mu je do- ločila nekatere pogoje, ki jih mora upoštevati v priznavanju pravic črn- ske večine, je vendarle pripravljena priznati neodvisnost Južne Rodezi- je. Kakšne posledice hi ta sklep Ve- like Britanije zapustil v britanskem Commonwealthu in v nekaterih af- riških državah, še ni moč napove- dati, a pričakujemo lahko odločen odpor, ki bo vsaj v prihodnjih letih, če že ne takoj, zaostril odnose med Veliko Britanijo in zdajšnjimi na- vezanci nanjo, ki so ostali politično neodločni. SPREMENJENE OBLÎKE V FINANCIRANJU KOMUNALE izvedba;po nameni DELJENI VIRI DOHODKOV IN DELJENO IZVAJANJE DEL V republiški skupščini že razpravljajo o osnutkih za spremembe zakonov o komunalnem urejanju zemljišč in urbanizmu, kar bo pogo- jilo tudi nadaljne spremembe v financiranju in izvajanju komunalnih del v območju posameznih občinskih skupščin. Glede na vse te predvidene spre- membe je tudi občinska skupščina v Celju že začela razmišljati, kako bi bilo mogoče urediti financiranje in izvajanje komunalnih del. Pred- logi, ki jih pripravljajo strokovne službe, izhajajo iz naslednjega: Občinski proračun je zelo utes- njen in bo moral ostati v prihodnje predvsem za financiranje tistih de- javnosti, ki jih družbeno-političnim skupnostim nalaga ustava (šolstvo, kultura, zdravstvo in sociala). Že zdaj pa so se vsa leta kazala odprta vprašanja, ker je primanjkovalo denarja za komunalno ureditev. V prihodnje naj bi v urejanju komunalnih zadev sodelovali: druž- beno-politična skupnost, komunalne delovne organizacije in investitorji. V tem sodelovanju bi zbirali denar: družbeno-politična skupnost iz pri- spevka za uporabo mestnih zemljišč, komunalne delovne organizacije iz cen za komiinalne usluge, ki so merljive * (voda, elektrika, plin, od- plakovalni kanali, odvoz smeti in pd.), investitorji pa iz investicij. Družbeno politična skupnost (ob- čina) bi potlej skrbela za komunal- ne naprave primarnega in sekun- darnega značaja kolektivne potroš- nje (ceste, ulice, trgi. zelenice, par- ki, mestna razsvetljava), kar je opravičljivo, da se plačuje iz de- narja, ki ga bodo vplačali občani Ivot prispevek za uporabo mestnih zemljišč. Komunalna podjetja pa bi urejala komunalne naprave indivi- dualne potrošnje in bi v ta namen tudi pridobivala denar iz plačila za uporabo teh komunalnih dobrin, mo- rebiti pa tudi iz kreditov, ki pa za- nje trenutno še ni videti največje možnosti. Investitorji naj bi bili v prihodnje dolžni iz investicijskih sredstev pla- čati samo asanacijo zemljišč, to je pripravo zemljišč za gradnjo ter razno rušenje in gradnjo nadomest- nih stanovanj ter razne odškodnine. Seveda so vse to šele zasnove, ki bodo dobile bolj izrazito obliko po prečiščeni razpravi v republiških organih in v nadaljevanju spre- memb zadevnih odlokov na območju družbeno politične skupnosti. • H. S. Pred vhodom v jugoslovanski paviljon na jesenskem graškem sejmu. Paviljon že od zunaj ne daje videza najboljše opreme. Konservativna stališča- VELIKA OVIRA o položaju zavoda za napredek gospodarstva v Celju v spremenje- nih pogojih gospodarjenja so v zad- njem času govorili kar na dveh po- membnih sestankih. Prvič je bilo to na seji občinske skupščine in drugič na skupnem sestanku predstavni- kov občinskega sindikalnega sveta, skupščine in kolektiva. Gre namreč za ugotovitev, da zavod pravzaprav ne opravlja v celoti svoje osnovne vloge — raizskav za boljšo organi- zacijo proizvodnje in ostalih študij s področja gospodarstva. Vendar je tako ne toliko po njihovi krivdi kot bolj zato, ker je kot zavod s samo- stojnim financiranjem vezan na na- ročila delovnih in drugih organiza- cij, ki pa v zadnjem obdobju — v nasprotju z vsem pričakovanjem — zelo redko naročajo resnejše in po- ^membnejše študije. Celo občinska skupščina je v zadnjih treh letih to storila samo enkrat. Da je odnos do sodobnih problemov proizvodnje zelo konservativen, se je pokazalo v mnogih delovnih 'organizacijah, Ze nekajkrat se je tako tudi zgodilo, da študij, ki jih je zavod opravil sicer po naročilu podjetja, ni nihče pregledal, še manj pa realiziral. Ostalle so v predalih in v delavni or- ganizaciji teče vse po starem. Zavod za napredek gospodarstva predvide- va, da je včasih tako tudi zato, ker so zavzeli kritičen odnos prav do dela in delovnih sposobnosti tistih, ki imajo največ možnosti, da pred- loge obdržijo zase. Da bi zavodovo vlogo okrepili, so na omenjenem razgovom sklenili, da bo zavod predložil občinskemu sin- dikalnemu svetu nekaj tistih vpra- šanj, ki bi bila najbolj potrebna pri- merne znanstvene obdelave, sindi- kalni svet pa se bo z občino in de- lovnimi organizacijami pogovoril tu- di o sofinanciranju takih študij. Po- leg tega bodo ugotovili, katere de- lovne organizacije so realizirale za- vodove predloge in kje so se jih raje izognili. Na bližnjem medobčinskem posvetovanju predsednikov sindikal- nih vodstev pa bodo razpravljali tu- di o vlogi zavoda za napredek go- spodarstva, saj je nesporno, da bi lahko deloval za mnogo širše pod- ročje kot je celjska котхша. SODOBNA ROMARSKA POPOTOVANJA ORA^KI SEJEM Letošnji jesenski graški velesejem je bil v znamenju odprte meje, kajti na vsakem koraku je bilo slišati slovensko besedo. Seveda so "bili obiskovalci sejma pre<*vsem iz se- vernih krajev Slovenije, vendar tudi z našega območja ni manjkalo obi- skovalcev. Po podatkih oddelka za potna dovoljenja v Celju, so za obisk velesejma izdali dvajset ko- lektivnih potnih listov za približno 800 obiskovalcev in še okoli 500 in- dividualnih potnih dovoljenj, k te- mu pa moramo prišteti še nekaj ta- kih občanov, ki že imajo potna do- voljenja za večkratno potovanje. Dopohiilni podatek je še, da sta celj- ski Izletnik in Kompas prepeljala na graški velesejem okoli devetsto obiskovalcev. Vse to dokazuje, da so sejmi po- stali svojevrstno sodobno romanje, kajti tudi na sejmišču so ljudje po- stopali iz paviljona v paviljon in si bolj ali manj sistematično ogledo- vali razstavljene izdelke. Najbolj za- nimiv je bil vsekakor jugoslovanski razstavni prostor, kjer razstavljajo predvsem slovenska podjetja, med njimi tudi Toper, EMO, Oprema, Za- vod za rehabilitacijo invalidov. Ta- petništvo ter zdravilišča s svojimi reklamnimi lepaki in prospekti z našega območja. Žal smo bili v raz- stavnem prostoru nekoliko razoča- rani, ker je bila razmestitev zelo neučinkovita, še bolj nerodno pa je bilo to, da j.e razstavljalec zamenjal nekatere napisne etikete. Vse to je naš delež na sejmu občutno zmanj- šalo, četudi bi mogli sicer zapisati, da se z izdelki enakopravno uyršča- mo v mednarodno razstavišče. Razstavišča podrobneje ne bi opi- sovali, ker je pač podobno tovrst- nim prireditvam, zapišemo lahko še to, da je sejem pretežno usmerjen v razstavljanje kmetijske strojne opreme, notranje stanovanjske opreme, gospodinjskih strojev ter tekstila. Obiskovalci v resnici razen redkih izjemnih izdelkov niso videli ničesar posebno novega, zanimivo je bilo le dejstvo, da so laliko zve- deli najnovejše cene in ponudbe, med katerimi je bilo precej razstav- Ijalcev, ki so ponujali svoje izdelke tudi proti plačilu v dinarjih. Ob tej priložnosti lahko zapišemo tudi dejstvo, da se je tiskovni re- ferent zavzel za tesnejše sodelova- nje s Celjskim tednikom, kar bo omogočilo, da bomo za prihodnje sejme — torej že za spomladanski graški sejem, naše bralce o vsem bolj natanko obveščali. Pa še nekaj: včasih so na sej- miščih raai^taviljali in prodaja;li tudi lectarji, toda: časi se spreminjajo! Danes jc poleg vrtiljaka in drugih sodobnih zabav na sejmišču poseb- na dvorana, kjer za deset šilingov nastopajo z večernim programom striptizete, z velikim uspehom pa igrajo zagrebški električarji »Kora- li.« Poleg piva in klobasic je torej na sejmu zmagalo načelo: za vsako- gar nekaj. Dimnikarji na Dobrni Sekcija dimnikarjev pri poslov- nem združenju za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju je izvedla za- nimiv in uspešen tridnevni seminar za dimnikarske mojstre, na katerem se je zbralo nad 40 udeležencev. Se- minar na Dobrni so posvetili ob- ravnavi strokovnih vprašanj pa tudi problematiki vodenja in uprav- ljanja v kolektivih. Seminar je uspel, zato ni naključ- je, da so njegovi udeleženci predla- gali v prihodnje takšne oblike se- stajanja in dela. V tem času so iz- vedli anketo, ki je opozorila na mnoge probleme, s katerimi se sre- čujejo dimnikarji in dimnikarska podjetja. Spet so ugotovili, da je sodelovanje dimnikarjev pri projek- tiranju, zlasti pa še pri gradnji no- vih objektov, nujno potrebno. Zato so menili, da bi bil razgovor s pro- jektantskimi organizacijami ter predstavniki občinskih skupščin glede sodelovanja pri kolavdacijah več kot nujen. V anketi pa so opo- zorili še na problematiko pridobiva- nja kvalifikacije, vključevanja mla- dih v dimnikarsko stroko, uveljavi- tev beneficiranega staža za pokoj- nino itd. Kot nedavni obisk štajerskih dim- nikarjev v Budimpešti in na Duna- ju, tako je tudi seminar v Dobrni dobil mednarodno obeležje. Zaključ- ka so se namreč udeležili zastopniki budimpeštanskega dimnika.rskega podjetja ter predstavnik dimnikar- jev iz Gradca. — mb ČLOVEK ZA VSE čeprav ne verjamemo, da bi bil lahko nekdo človek za vse, je naš šef vendarle bil za vse. Bil je tako rekoč v vsem doma in je vse vedel. Ko je prišel v oddelek našega podjetja, je na primer takoj rešil kadrovski problem. — Stari kadri so nesposobni, je rekel, — zato bi kazalo name- stiti nove. Jaz poznam moč, ki ima že več kot trideset let služ- bene prakse, pa bi nam, ker v penziji nima kaj početi, lahko hudičevo koristila. Nova moč, ki je stopila na po- zomico, je rekla: — Tovariši, jaz sem edina, ki izpolnjujem pogoje, saj imam šolo, za katero sicer pravite, da je nimam, a lahko mi verjamete. Seveda so ji vsi verjeli. Šef je nadalje takoj rešil vprašanje plač. — Plačni sistem je sploh za- nič, je ugotovil, — saj imajo od- govorni tovariši višje plače od administratork, kar je smešno, če se zavedamo, kaj pomeni pri- kupna administratorka in kaj kak zdolgočasen moški. Potem je iz dneva v dan pose- dal po pisarnah, diskutiral in pri- žigal cigarete. Bil je diskutant takšnega formata, da je lahko di- skutiral ure in ure o čemerkoli in je bil tako rekoč strah in tre- pet vseh sej. Vedno se je oglasil prvi, kar je utemeljeval s tem, da se nekdo v vsaki diskusiji mo- ra oglasiti prvi. In ker mora ime- ti vsaka diskusija tudi svojo sklepno besedo, se je naš šef oglasil tudi zadnji. Ker ga je takšno vsestransko aktivno in intenzivno delo iz- redno črpalo, si je izposloval pra- vico, da ga med službenim ča- som lahko v pisarni tudi ni (v takem primeru bo pač kje dru- gje, kjer se pač diskutira in je njegova pomoč nujna). Ko se je v kolektivu pojavil problem njegovega delovnega me- sta v smislu kvalifikacije in so hoteli razpravljati o sistemizaci- ji, je takoj našel rešitev: — Tovariši, kaj bi razpravljali o kvalifikacijah! Tudi brez. tega vam mora biti jasno, pri čem ste! Sem šef ali ne? — Neverjetno, so ugotavljali člani kolektiva v oddelku, — ka- ko preprosta rešitev! kozerija šef bi si bil za svojo aktivno intenzivno dejavnost skoraj za- služil nagrado — na lastni pred- log, saj mu je po lastnih bese- dah šla že zato, ker je bila plača daleč prenizka, žal pa je predlog prišel prepozno, kajti medtem so ga bili premestili na drugo de- lovno mesto, kjer je bil potreben zopet aktiven človek, kader, ki bi s tako imenovanimi bogatimi izkušnjami rešil zamotano situ- acijo. — Takšnih ljudi nam manjka, so ugotavljali, ko je odhajal. — Ljudi z osemletko in konča- no dvoletko. Ljudi, ki se razume- jo in spoznajo na vse, ki so doma v vsem. Le kaj bo zdaj, ko bomo brez človeka zß vse? ^А^^ОЈТа USTANOVITEV SKUPNOSTI ZA REKREACIJO Uspeh z združenimi sredstvi? V zadnjih nekaj letih so v Celju o rekreaciji in njenem pomenu go- vorili v najrazličnejših množičnih Organizacijah, pa tudi v nekaterih organih samoupravljanja. V načelu so se vsi strinjali, da je v komuni, ki je izrazito industrijska in imazato- rej tudi velik del mestnega prebi- valstva, treba urediti rekreacijski Center — enega, аИ več — ki bo ta- ko pri roki, da ga bodo lahko upo- dabljali tudi nemotorizirani proizva- jalci. 2e dalj časa je namreč jasno, ^a je dnevna in tedenska rekreaci- ja veliko pomembnejša od letnega popusta, katerega učinek se po ne- kaj mesecih intenzivnega dela že ï'azgubi. Tako so se ogreli za naj- ^azUčnejše variante — za rekreacij- sko središče na Golovcu, na Gričku, ^ pobočjih Celjske koče in Svetine ^ vendar so, razen slednjih, ti pre- ^^li ostali v glavnem nespremenje- ni- Vzrok: premalo denarja. In ven- — če bi sešteli sredstva, ki so J^ delovne organizacije celjske ko- *^une namenile v zadnjih letih za ^kreacijo — zlasti za gradnjo in "'^rževanje počitniških domov — ne bi izračunali ravno majhne vsto- te. Dejstvo pa je, da se ta prizade- vanja nekoliko razblinijo, saj sio objekti raztreseni po vsej Jugosla- viji in potemtakem od ljudi, ki bi jih naj uporabljali, zelo oddaljeni. Ko sta o teh in podobnih vpraša- njih pred kratkim razpravljala ko- misija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu in odbor za izgradnjo rekreacijskih središč pri občinski skupščini, sta menila, da je treba sredstva, name- njena za rekreacijo delovnih ljudi, združiti. Zato so çredlagali, naj bi pri občinskem sindikalnem svetu ustanovili skupnost za rekreacijo in oddih, ki bi skrbela za gradnjo in vzdrževanje rekreacijskih objek- tov, pozneje pa tudi koordinirala kapaoitete v počitniških domovih delovnih organizacij. Skupnost naj bi soustanovile delovne organizacije in ji dodelile tudi tisti del sredstev, ki so jih v svoji notranji delitvi na- menili za rekreacijo. Zanimivo je, da so se v nekaterih delovnih or- ganizacijah za to združevanje denar- ja in energije zelo ogreli in da so predstavniki organov samouprav- ljanja — o tem pa bo seveda do- končno odločal kolektiv — obljubili vso pomoč. Rekreacijska središča oziroma ob- jekte za rekreacijo naj bi gradili postopoma — po posebnem pred- nostnem redu, ki bi ga sestavila skupnost in se o njem pogovorila tudi s svojimi soustanovitelji. Tako naj bi letos stekli na pobočjih Celj- ske koče in Svetine dve vlečnici — kaže, da bo tudi cesta prišla na vrsto — medtem ko bo do leta 1970. avtoturiistično podjetje Izletnik celo samo postavilo sedežnico in uredilo lokalni promet. Tako bi bil center na Celjski koči in Svetini tistega leta dokončno urejen. Ustanovitev skupnosti za rekre- acijo in oddih je upravičljiva seve- da samo v primeru, da bodo zago- tovljena tudi potrebna finančna sredstva. Upajmo, da bodo delovne organizacije svojo načelno priprav- ljenost potrdile tudi s konkretnimi sklepi. I. B. Občan, uboga para • OBČAN, CE TI POCl VODOVODNA CEV, NAROČI INSTALA- TERJA IZ TOK(YA, MELBURNA, NEW ORLEANSA ALI SAN FRAN- CISCA, KER BO OD TAM ENKRAT PREJ PRISPEL, KOT PA 17 CELJA... • KAJ SE JE POKVARILO? CEV? ALI TECE? MADONA! TRENU- TEK! HALO, KAJ, KDO, KJE? A, TAKO. TRENUTEK, ZAL, JA, LAH- KO PRIDE ŠELE PROTI KONCU TEDNA. HALO ... • IN TAKO V NEDOGLED VEDNO ISTI REFREN. RAZEN PRI DVEH. PRVI JE PRIŠEL POPRAVLJAT ŠELE PO SEDEMINDVAJSE- TIH URAH OD SPOROČILA, DRUGI PA... KO BI PLAVALA ZE HI- ŠA, NE SAMO STANOVANJE ... V uredništvo iz dneva v dan pri- hajajo pisma, pritožbe, nezadovoljni občani, polni očitkov zaradi servis- nih uslug, ki jih ali pa ne opravijo razna scvisna podjetja v Celju. Da bi sami preverili, koliko ti očitki drže, smo se v redakciji odločili, da biHno stvar preverili. Tako smo po telefonu obvestili, da je v Gledališki ulici 2 počila v pri- tličju vodovodna cev. Cevi ne mo- remo sami zamašiti in ne popraviti. To je bil prvi del akcije. Drugi del je obsegal muČno telefoni jado od podjetja do podjetja, od privatnih delavnic do servisov, od raznih taj- nic, ki niti niso vedele, da v njiho- vem podjetju vrše take usluge, do prijaznih uslužbencev, ki so nas napotili k privatnikom, ki usluge opravijo »bolje in hitreje«. Sicer pa prepustimo beležnici in krono- loško zapišemo, kako je stvar po- tekala. TOREK, 4. oktobra ob 7. uri 40 minut: Halo... Halo, tu delavnica Dolžan. Cev pokvarjena? Kam se naj oglasi naš monter? Aha. Pripravite naročilni- co. V redu.« Škljoc, slušalka je padla. Dober začetek. V trenutku sem se zbal, da me bo monter presenetil že med telefoniranjem. Ob sedmih in petdeset minut smo klicali delavnico Avgusta Stoka. Po nekajminutnem klicanju smo pri- klicali predstavnika te delavnice. »Tu Stok. Prosim? Ja, oprostite, toda trenutno ni nobenega v delav- nici. Halo, poslušajte, če je res tako nujno, vam bomo poslali takoj ene- ga, ko se vrne.« Pika. Vrteli smo naprej. Ob osmih smo klicali Obnovo. »A tako, počila je. Toda poslušaj- te, ta teden vam ne moremo niko- gar poslati!« — Kako? Ali je v Celju toliko popokanih cevi? »Težko bo šlo, čujte, eventuelno v petek. Tako je, v petek lahko pride!« — Do takrat bo že stanovanje pla- valo. »Ne morem vam pomagati, poiz- kusite pri drugih.« (Tovariš Knez). Deset minut pozneje smo klicali Plinarno vodovod. Dobili smo tova- rišico Stropušek: »Kako, cev je počila? Kakšna cev? Plinska? A, vodovodna. Oprostite, teh pa mi več ne popravljamo. Čuj- te, pokličite delavnico mojstra Dol- žena ali pa Klimo. Tam vam bodo vedeli povedati, kako in kaj.« Ob pol devetih smo končno dobili Klimo, tovariša Banoška. Kot prej telefonistka. tako nas je tudi on odpravil. Telefonistka namreč ni ve- dela, če imajo v podjetju kakšen servis, zato nam je priporočila to- variša Banoška. »Ne, pri nas nimamo takšnega ser- visa. Toda poslušajte, pred nedav- nim so baje ustanovili podoben ser- vis pri Ključavničarstvu, poizkusite tam.« Tovariš nam je želel pomagati. Verjetno je že sam imel kdaj po- dobne težave, ki smo jih tokrat sicer nekoliko »sfabricirali«. In tako smo klicali Ključavničar- stvo. Tovariš Arbajter nas je lepo poslušal, dokler ... »iNa žalost vam ne morem poma- gati. Vsi naši monterji so na terenu. Kdaj se vrnejo? Ko pa ne vem, kak- šne so poškodbe, ki jih popravljajo. Poslušajte, povejte mi naslov, jaz bom zai)isal in kakor hitro bo kateri prišel, ga bom poslal.« S tem smo tudi drugi del naše ak- cije izpeljali. Klicali smo še nekaj številk, vendar nismo nikakor do- bili zveze. Pričeli smo čakati. Istega dne se ni zgodilo nič. Začeli smo že verjeti v očitke občanov. Namreč: ob vsaki ustanovitvi kakr- šnegakoli servisa smo na veliko in dolgo govorili o pomembnosti. Ta pomembnost je očitna. Poglejte na primer, da ne l>oimo govorili o vo- dovodni cevi: ko so v Celju opre- mili nov pralni servis, smo bili pri- če, kako ta servis deluje. V 24 urah ti očistijo obleko. Ne tako kot je bi- lo to poprej z mariborskim, ko si moral čakati ves teden. Zatem: peri- lo ti očistijo po najsodobnejši me- todi v nekaj dneh. PoizTvusite pre- veriti to danes. Obleko ti očistijo v enem mesecu, perilo pa ... Ali pa zapeljite na primer poprav- ljat kolo. če bi vam ga seveda kak- šen servis sprejel. Bodite prepriča- ni, da bi polovico poletja prepeša- čili. Pa peljite malo i)opularnejše kolo, — moped na ])opraviio k.Aytgt, Celje. Jaz sem ga. Tri dni sem ga hodil gledat in poslušal jadikovanje mojstrov, ki so tožili, koliko imajo dela. Potem mi ga je vajenec neka- ko uredil, pripeljal sem se do Lev- ca. Ker je pozabil zategniti matico na zadnji osi, mi je kolo zdrknilo na stran, rezultat je bila preribana guma. Znova sem bil tam. Popravili so mi vžig. Dali »novo« tuljavo. Pri- peljal sem se do Braslovč, kjer je moped obstal. Privatnik mi ga je popravil. Odrinili smo več tisočakov in nazaj k Avto Celju. Tema. Zopet so ga usposobili; peljal sem se na letališče v Leveč, ker se je v mopedu nenadoni,a zdrobil menjal- ni zobnik. Kljub zagotovilu, da bo takoj, je moped v letališkem han- garju sameval več kot teden dni. Brez besed smo plačali stroške, toda osebno v ta servis ne bi mopeda ni- koli več peljal... Pa kaj bi. Tokrat čakamo monter- ja. Minil je dan. Nič. Naslednji dan, po sedemindvajse- tih urah in dvajsetih minutah je prišel prvi: DOLŽANOV. Potem je vladal zopet mir. Vsekakor smo bili presenečeni. Pričakovali smo nam- reč najprej kakšnega oglednika, ki ga ima stanovanj sika zadruga za oglede poškodb. To nam je namreč povedal tovariš Kragelj. Zgradba je namreč »državna«, pa smo sodili, da bo ta človek prišel ocenit škodo in nam svetoval. Pa ni bilo nič. Minil je drugi, treiji, pa četrti dan — nič. V primeru, da bi bila poškodba resna, bi stanovanje že zdavnaj od- plavalo. Naslednji teden, v ponede- ljek je prišel previdno drug mon- ter. Od ključavničarstva. Ne bomo pisali .po koliko urah ... Obrazlo- žili so mu in je šel. V obeh primerih ni nihče zahteval povrnitev stroš- kov. Ne bomo več čakali. Del dejstev smo ugotovili. Ostane eamo eno: ali je v Celju toliko počenih cevi ali pa... To ne vemç. V glavnem, to kar smo uvodoma naipisali, drži. Monter iz Токуа, ki bi i>otoval s srednje hitrim potniškim letalom, bi prispel prej kot monter iz Celja, kaj šele če bi bil z nasprotne strani ulice... J. Sever MLADOST V UNIFORMI # NEKAJKRAT NA LETO SKUPINE FANTOV NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI ZAPUŠČAJO MESTO. PRAVIMO: STARI VOJAKI ODHAJAJO. # PRED NEKAJ TEDNI JE ZADNJIC OBRISAL STROJ, S POGLE- DOM OBJEL SVET OKOLI HIŠE, PRIŽEL DEKLE... Okrog težjega orožja je bilo največ gledalcev. »To je mitraljez,« so si šepetale srednješolke Mimo naju, vmes so bila vrata, so tipali avtomobili meglo. Na njegovi strani je nek orkester igral polko. Vojak na oni strani je priprl okence in telefoniral. — Od kod si? »Iz Beograda.« Iz megle se je izluščil oficir, vojak pri vra- tih je po/(lravil, znova sva ostala sama. Zani- mivo, koliko mladih, kakor hitro prestopijo mejo republike, trdi, da jc vsaj iz večjega kraja, če že ne iz prestolnice. — Točno iz Beograda? »Točno.« — Kako ti je všeč v Celju? Zuova_ jc pozvonil telefon, vojak je priprl ojcenic, zatem ga znova odprl in me odpravil v notranjost velikega dvorišča. Hodila sva mi- mo skupin vojakov in celjskih srednješolcev, ki so bili lega dne kot jaz na obisku. »Puška je osnovno orožje za uničevanje so- vražnikovih živih sil z ognjem, nožem in ko- pitom ... « Visoko rasel zagorel vojak je monotono opisoval puško vsaki skupini, ki ga je obkro- žila. Srednješolke so zrle vanj in se preri- vale. Nekaj metrov naprej je bil razstavljen puškomitraljez, ročni bacači, topovi. Rekruti, ki so šelo pred nekaj dnevi oblekli uniformo, so v skupinah hodili od orožja do orožja. Ne- koliko vstran jc stal visok mladenič, ki po sta- rosti ni sodil med nekaj let mlajše rekrute. — АИ ste tudi vi prišli pred teSnom dni? »Ne, pred devetimi dnevi,« mi je v smehu odvrnil. Pozabil sem, da se vojaki precizno pogovarjajo o dnevih. Med pogovorom sem izvedel, da je v Beogradu študiral ekonomijo, da ni prvič v Celju, da mu je ime Milorad Okiljević. — Vi ste bili že prej v Celju. Ali ste sedaj kot vojak občutili kakšne spremembe? »Prvi vtisi so ugodni. Mogoče bom kdaj pozneje, ko bom večkrat v mestu, moral to svojo izjavo dopolniti. Vsekakor pa sem že v leh nekaj dneh ugotovil, da narod lepo spre- jema vojake.« Pred nekaj meseci je mladinska turistična agencija Popotnik skupaj z občinskim komi- tejem ZM organizirala partizanski marš preko .Menine planine. Udeležili so se ga tudi vo- jaki. Po nekaj kilometrih hoje se je kolona raztegnila, mladost pa razmejila razlike. Po- zneje so vojaki pripovedovali, da je bilo res- nično takt) prijetno, da so nenadoma ugoto- vili, kako kaj takega pogrešajo. To je bilo pred mnogimi meseci. Ko so bile še med nami naše mladinske brigade, smo jih ob odhodih in prihodih spremljali z glasbo, vzklikanjem, čestitka- mi . . .Vojaka pa ob odhodu spremlja dekle in prisega, v katero so mati iztresli del ceb- ra .. . In nekaj napotkov. Mnogo napotkov. In smo lahko brali: . . . »Ko je Voglajna prestopila bregove in ogrozila domove v in- dustrijskem delu Celja, so pripadniki naše armade uro za uro neutrudno reševali, poma- gali ... « In tako še danes. Včeraj v Zagrebu, pred- včerajšnjim v Skopju. Grade ceste, železni- ške proge, mostove . . . 'Stoj mirno in ne mrdaj z rokami, ko se pogovarjaš s starešino! Iz katerega vodi si? N'e mrdaj z rokami ... « Podoficir, stažist mu je dajal prve nauke, abecedo vojakovega živ- ljenja. Za njima so se skrivali trije srednje- šolci in krepko vlekli cigarete. Letos je prišla skupina vojakov na mladin- ski ples. Eden se je ojunačil in dekle, ki je obsedelo, zaprosil za ples. Po krajšem muza- nju je dekle zaplesalo, zatem pa nemudoma odhitelo domov. To dekle danes ni bilo tu . . . Orkester je znova zaigral. Kolo. Mladi so se pomešali v dolgo vrsto, ki je razmejila velikansko dvorišče. Zagorel mladenič spredaj je povzel napev, za njim ostali, orkester je utihnil . . . »Ti, povej »staremu«, da bi še ostali. No povej,« je silila skupina deklet v fanta z oča- li. Ko sem se letos vračal z orožnih vaj, sta v oddelek na vlaku vstopila dva vojaka. Vscd- la sta se in začela dremati. Manjši izmed njiju me je naprosil, naj ju zbudim, ko bo- mo prispeli v Dobrovo. Zbudil sem ju. »Doma sva,« sta dejala. Pa nista izstopila. Se dolgo smo se vozili. Potovala sta proti Mariboru. »Kje pa služita?« »V Dcbini. Ali veste, kje je to?« »Vem. Pa sta sporočila do- mov, da prihajata?« »Ne. Želiva jih presene- titi ... « »No, ti povej »staremu«, da bi še ostali . . .« — Torej vam je všeč? »Seveda, poleg tega pa imamo to uro »fi- sko«... « Mladi vojaki so se postavili v vrsto in spre- jemali orožje, prvič v življenju. Starejši ofi- cir, ki si ga je moral verjetno priboriti v ju- rišu, jim ga je dajal. Vsakemu je segel v roko, jo stisnil in dejal: »S ponosom jo nosi tovariš, s ponosom . . .« Predstavnik dijakov gimnazije je mladim vojakom čestital. Tudi on jim je dejal, naj jo nosijo s ponosom, ker bodo varovali to. kar so naši očetje izborili. Ne, ni dejal, da jih zveza mladih z njihove šole vabi prvit prosto nedeljo na izlet, na ples . . . »Kaj že odhajajo? Zdaj smo se komaj razži- veli,« je dejal eden izmed vojakov. V eni izmed pisarn sem srečal vojaka. Za- pletla sva se v pogovor. Bil je Bosanec iz Guča, gore pri Travniku. Diplomirani inženir rudarstva Slavko Stojak. »Že več mesecev sem v Celju. Všeč mi je tu. So malenkosti, ki nas vojake motijo, ko zapustimo kasarno. Ste opazili, da je izredno veliko vojakov v gostilni Majolka? Ali veste zakaj? Ker tam strežno osebje ne dela razlik, tako kot na primer v Zvezdi; pa še kje . . . Tu ne gre samo za to, da bi se nam dekle- ta nasmihala. To govorim brez pretenzij, sem poročen, torej, gre za to, da v Celju vlada neka zaprtost. Zdi se mi, da smo vojaki že poskušali tesneje kontaktirati z mestom, ven- dar nismo dosegli kaj dosti. Tokrat med nami režiser iz Beograda pripravlja prireditev, ki jo bomo verjetno predstavili tudi širšemu ob- činstvu. Tole bi vas prosil, da zapišete: v imenu vo- jakov prosim, da bi celjska mladina spreme- nila svoj odnos do nas mladih v uniformi, kajti nobena obleka ne dela človeka, to je star pregovor. Veste, pogrešamo podobnih prireditev, kot je bil tisti partizanski marš na Menino planino. Sam nisem bil zraven, toda tisti, ki so bili, so pozneje pripovedovali samo najlepše.« Ko sem odhajal, se je megla že zdavnaj dvignila. Pri vratih je bil še vedno isti vo- jak! Cuj, sem dejal. Prej mi nisi odgovoril na vprašanje. »V redu, pa ti povem sedaj. Celje se ne more primerjati z Beogradom, to je le mili- jonsko mesto.« — Kdaj pa greš domov? »Ne grem, sem strugar, tu imam prijatelja, pa mi bo uredil zaposlitev. Ostal bom tu, ker je prijetno to mesto. In čisto.« J. Sever »S ponosom jo nosi tovariš, s ponosom .. .«, je vsakemu dejal starejši oficir ob predaji orožja. On si je moral verjetno svojo puško priboriti v boju, v jurišu. In potem je nekdo zapel, mladi so se objeli in zaplesali. V trenutku so premostili vse mostove in zemljepisne oddaljenosti. UDI TANJŠEK - NOVI ODBORNIK Vnetleljo so bile v deseti enoti za volitve odbornika v občinski zbor celjske občinske skupščine nado- mestne volitve, katerih se je od 851 vpisanih udeležilo 585 volivcev. Raz- meroma slaba udeležba je bila pred- vsem zaradi tega, ker no bili v vo- livnem imeniku tudi ljudje, ki so se že zdavnaj izselili, pa spremembe niso prijavili. Volivci so izbirali med dvema kandidatoma. Največ glasov (587) je dobil Edi Tajušek, zlatar, med- tem k« se je 159 volivcev odočilo za Da.šo PíKÜogar. uislužbenko Komu- nalnega zavoda za socialno zavaro- vanje. Pri ugotavljanju rezultatov je volivna komisija zabeležila 37 neveljavnih glasovnic. JAVNA TRIBUNA Na nedavni javni tribuni \- Novi Štifti, ki jo je organiziral krajevni odbor SZDL, so razpravljali o problemih v luči IV. ple- numa. Tribune se je udeležil tudi pred- sednik občinskega odbora SZDL, tovariš Cop. Občani so v razpravi kritično ocenili poslovanje Zgornje Savinjske kmetijske zadruge. Tako so na primer očitali pred- stavniku zadruge, da so samovoljno spre- minjali razpisni datum ob prodaji drob- nega inventarja. Kot smo pozneje izvedeli od predstavnika razprodajne komisije, to- variša Pogeljška, ti očitki po njegovem mnenju ne drže. Datum razprodaje je ba- je bil razpisan z občinskim odlokom št. 41/11, odlok pa je bil razobešen na vseh razglasnih deskah občinske skupščine. PROBLEM LAŠKEGA TURIZMA Turistično društvo v Laškem ima tako širok program dela, da ga bo jnogoče uresničiti ne le z aktivnost- jo samega društva, temveč bo pri reševanju problemov, ki zadevajo nadaljnji razvoj, nujno tesno sodelo- vanje tudi z vsemi ostalimi organi- zacijami in društvi. Tako meni upravni odbor društva, da bo v bodoče nujno posvetiti več pozornosti službi informacije in pro- pagande, zato bi bilo čimprej izvr- šiti vse potrebne priprave za izdajo dopolnilnega prospekta o Laškem in bližnji okolici, predvsem pa v naj- krajšem času dokončati obnovo ori- entacijske table izletniških točk in jo postaviti na staro mesto na kri- žišče pri gostišču »HUM«. V ureditev samega kraja pa vklju- čujejo številne komunalne proble- me, katerih ureditev pa je odvisna v precejšnji meri tudi od sodelova- nja in pomoči vseh ostalih zaintere- siranih društev, organizacij, krajev- ne skupnosti in končno tudi skup- ščine občine. V tej zvezi menijo, da je dati prednost urejanju bivšega sejmišča, ki ga je po programu čim- prej spremeniti v park. Nadalje pre- cej kazi videz Laškega tudi neure- jen prostor pri novozgrajeni sladar- ni, zato bo do spomladi prihodnjega leta tudi ta prostor urediti in s tem olepšati tudi ta del mesta. V pre- cejšnji meri kvari turistični pomen Laškega neurejenost prostora pred železniško postajo, zato sodi tudi ta problem med tiste, ki jih bo treba rešiti čimprej. Zelo neurejene so fasade na neka- terih stanovanjskih hišah, zato je turistično društvo v sodelovanju s krajevno skupnostjo že obnovilo ne- kaj hiš, z obnovo ^stalih pa bodo nadaljevali vse dotlej, dokler bodo to dopuščale vremenske razmere. Upravni odbor turističnega dru- štva meni, da bi bilo v naslednjem letu obnoviti fasado župnišča, ki je v zelo slabem stanju in ne prispeva k urejenosti Laškega. Tudi o nadalj- njem obstoju bivšega hleva, ki je last župnišča, se bo treba dokončno pogovoriti z upravo župnišča, glede na to, da bi na tem mestu v turistič- nem pogledu dosti več pomenil lepo urejen stanovanjski objekt kot pa hlev, ki v sedanjih pogojih župnišču ni več potreben. Kot zelo pomembno vprašanje, ki prav tako sodi v program razvoja turizma v Laškem, je javno strani- šče. Postavitvijo odlagajo iz le- ta v leto. V tej zvezi je turistično društvo že pripravilo predlog novo- gradnje turističnega objekta, ki bi stal na mestu sedanje trafike pri mostu in bi hkrati rešil več proble- mov. Tako bi v tem objektu bili urejeni prostori za turist biro, za prodajo tobačnih izdelkov, časopi- sov, turističnih spominkov, proizvo- dov slaščičarne in bife. Začetek omenjene gradnje je predviden zgo- daj spomladi in bi jo naj zgradili do pričetka nove turistične sezone. Problemov, ki zavirajo turistični razvoj mesta Laško, je poleg našte- tih še mnogo, rešili pa jih bodo le v primeru, če bodo sodelovale tudi de- lovne organizacije, ki ustvarjajo sredstva, nujno potrebna tudi v te namene. T. K. OD VSEPOVSOD POLZELA: Pred dnevi je celjsko cestno podjetje končalo s ponovnim asfaltiranjem ceste IIL reda od Šempetra skozi Polzelo, do Zgornje- savinjske ceste. Na že utrjen aslalt so potegnili več centimetrov debelo plast ter s tem močno podaljšali vzdržljivost ceste. ŽALEC: Na zadnjem plenumu ob- činskega odbora Socialistične zveze, na katerem so razpravljali o turiz- mu, so skJeaiIiJÉB.blfdaiiaJ№iiïeCJe občine ustanovili občinsko turistič- no zvezo z vodstvom v Žalcu. Služila bi naj predvsem za koordinacijski razvoj turizma, za enotno reklamira- nje turističnih krajev s področja ob- čine. Izdala bi naj tudi prvi reklam- ni, večbarvni turistični prospekt Spodnje Savinjske doline. Sredstva zanj bi naj prispevala vsa gostinska podjetja. CELJE: Na Ljubljanski cesti v Ce- lju bodo v prihodnjih dneh odprli novo samopostrežno trgovino celj- skega trgovskega podjetja Merx. No- va samopostrežna trgovina, ki so jo v teh dneh že skoraj opremili, je no- vost za celjske potrošnike. Prodajal- na bo namreč poslovala po sistemu »marketov« tega, v svetu tako uspe- lega, pa že tudi pri nas, predvsem v Ljubljani opevanega načina trgova- nja. ^ V Ulici XIV. divizije bo v nekaj dneh nared bencinska črpalka. Dela so pred meseci prekinili zaradi od- pora občanov, zatem pa znova nada- ljevali. Dovoz in odvoz k črpalki sta že urejena kakor tudi črpalne na- prave razen merilnih aparatov. V teh dneh opremljajo prodajni pro- stor. DREŠINJA VAS: Občani so v mi- nulih dneh zbrali sredstva za uredi- tev avtobusnega postajališča. Zaradi prepovedi ustavljanja na cesti I. re- da so morali občani te in sosednje Vasi hoditi na postajo v Petrovce ali v Leveč. Občani so pričakovali in Prosili za pomoč tudi celjsko avto- busno podjetje, vendar je le to od- klonilo, kljub temu, da največ obča- nov s tega področja prevaža ravno to avtobusno podjetje. MODA NA TEHTNICI Največji dogodek za ženski in trgovski svet celjskega mesta v prejšnjem tednu so vsekakor štiri predstave modne revije, ki jo je pripravilo trgovsko podjetje Moda iz Celja. Videli smo okrog 160 mo- delov štiriindvajsetih proizvajalcev modne konfekcije iz vse Jugoslavije. Zdaj, ko smo postali že nekoliko izbirčni —■ v zadnjih dveh letih smo v Celju namreč videli nekaj dobrih modnih revij — ugotavljamo, da je Modina pobuda, da svojim potroš- nikov pokaže, kaj lahko za jesen in zimo kupijo v njihovih poslovalni- cah, sicer v redu," da pa bi pri iz- biri modelov za elitno modno revi- jo, kot so jo imenovali, lahko ime- li nekoliko bolj kritičen odnos do tega, kar so pokazali. Največ lepega so obiskovalci mod- ne revije videli v prvem delu, ko so bila na sporedu oblačila za jutro in noč. Zlasti »Beti« iz Metlike se je postavila s čudovitimi modrobe- limi kombinacijami, ki jih bomo z veseljem prenašali iz prodajnih po- lic v lastne omare. To л^е1ја tudi za nekatere modele Toprovih srajc in pulijev, ki so prijetna osvežitev si- cer klasične moške garderobe. Med vsemi ostalimi modeli pa so ime- le prvo mesto spet pletenine, med- tem ko med oblekami in plašči nismo opazili kakšnega bistvenega napredka od prejšnjih let. Celo nasprotno! Podobno je bilo tudi г oblekcami, ki so jih nosili najmlaj- ši manekeni. Razçn nekaj lepih pu- lovrov, morda dveh, treh zanimi- vo sešitih oblek za deklice, ni bilo nič takega, kar bi nas lahko navdu- šilo. Revija je nosila pečat vsak- danjosti, le za Svilanit, ki se je pred- stavil z ekskluzivnimi modeli za poletje 1967. to ne velja. In prav zaradi te vsakdanjosti nam je bila revija razmeroma blizu, saj bi med tistim, kar smo videli, lahko marsi- kaj izbrali za vsak dan. Da pa temu manjka domiselosti, ljubkosti in modnosti — prav gotovo nii kriva »Moda«. Posebnost revije so bili domači manekeni in manekenke — pri ti- stih, ki jih tokrat nismo videli prvič, prijetno presenečenje in na- predek, pa tudi debutantkam smo z veseljem ploskali. Najbolj pa sta publiko razživeli izredno razpolo- ženi gostji — рел'*ка Višnja Korber in humoristka Nela Eržišnikova, medtem ko bi napovedovalcu lahko pripisaH malce nerodnosti. Česalni- ca Zora je poskrbela za lepe priče- ske, modistinja Sonja Vrečkova iz Celja pa za nekaj lepih klobukov. ZLATA POROKA Zakonca Španiček iz Rogaške Sla- tine sta v ožjem krogu v Kostrivni- ci obhajala SO-^letnico svojega-vzgled- nega zakonskega življenja. Žena iz- haja iz znane Ogrizkove rodbine. Oba zakonca sta še pri dobrem zdravju, kar jima tudi za naprej že- limo prijatelji in znanci! Posebnost modne re- vije, ki jo je pripra- vilo trgovsko podjet- je »Moda« so bili iz- delki tovarne »Svila- nit« Kamnik, ki je doslej izdelovala pre- težno iz frotirja bri- sače, a za prihodnjo sezono je pripravila obleke za plažo, kom- pletirane s torbicami in natikači. Obisko- valci so o teh izdel- kih tovarne »Svila- nit« izpolnili posebno anketo, ki naj izdelo- valcu pokaže, kolik- šno je na trgu zani- manje za njihove no- ve izdelke. Izmed od- «gö^orov -bo- te^itHnria »Svilanit« izžrebala nekatere in jim pode- lila posebne nagrade. Imena tistih, ki jih bo žreb izbral za na- grade, bomo objavili v eni izmed prihod- njih številk našega li- sta. (Foto: Bato) ŽE NEKAJKRAT SO POSAMEZNIKI ALI ORGANIZACIJE OČI- TALE, DA SE ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU NE- REDNO UDELEŽUJEJO SEJ, ZARADI ČESAR NEKAJKRAT SKUP- ŠČINA TUDI NI BILA SKLEPČNA. ODLOČILI SMO SE IN POVPRAŠALI NEKATERE IZMED OD- BORNIKOV, ZAKAJ SE NISO UDELEŽILI VSEH SEJ IN KAJ BI PREDLAGALI, DA BI V PRIHODNJE LAHKO SKUPŠČINA ZASE- DALA SKLEPČNO. — Kadarkoli sem manjkala, sem imela za izostanek tudi opravičljive razloge, a najbolj pogosto je bil zadržek zaradi dela v podjetju. Mimo tega smo se v poletnih mesecih še križali z dopusti. Vsekakor je vsak izostanek lahko škod- ljiv, a omenila bi še — četudi to ni rav- no razlog za izostanke — da je vedno do- sti problemov, ki o njih razpravljamo, a jih vseeno ne spremenimo. Takšna nespre- menljivost marsikdaj ubija voljo do dela. — Manjkala sem vselej takrat, kadar smo imeli v ustanovi toliko dela, da se mu nisem mogla odtegniti. Ne gre, da bi mi kdo branil udeležbo na sejah, vendar sem večkrat po lastni vesti prepoznala, da je bilo delo tako nujno in neodložlji- vo, ko nisem mogla najti nikogar, ki bi me nadomestil. Vsekakor so izostanki s sej občinske skupščine škodljivi, kajti ta- koj se pokažejo vrzeli in ni več možno povezovati seje s sejo. Predlagala bi, da bi v prihodnje pri izbiri kandidatov za skupščino izbirali predvsem take, ki niso tako strogo vezani na delovno mesto in delovne obveznosti, kar bi omogočilo boljšo udeležbo na sejah. \ iiubo mi je, kadar moram i/oi ili s seje občinske skupščine, a hkrati jc značaj moje službe takšen, da se nekate- rih sej nikakor ne morem udeležiti. Pred- sedstvo se je že v začetku dogovorilo, da bodo seje ali ob torkih ali ob petkih. Torki so zame dnevi, ko mi je udeležba popolnoma nemogoča; petki so nekoliko boljši. Vsak izostanek je seveda nevšečen, zato bi bilo prav, če bi ob prihodnjem izbiranju kandidatov za občinsko skup- ščino ugotovili tudi njihovo možnost, da se bodo redno udeleževali sej, ne samo druge kvalitete, ki jih mora izpolnjevati odbornik občinske skupščine. -;- Vsi moji izostanki so opravičljivi, kajti manjkal sem samo v primerih, ka- dar sem bil na sejah naše strokovne ko- misije v Beogradu, katere član sem. Sicer sem bil vedno seznanjen z gradivom, ki so ga obravnavali na sejah občinske skup- ščine in zaradi tega so se mi izostanki bolj malo poznali. Vsekakor pa sem se redno udeleževal sej komisije pri običnski skupščini in pripomogel s svojim dele- žem. — Večidel vedno, kadar so bile seje občinske skupščine, sem bil v Celju, a vsak izostanek je bil opravičljiv, ker sem bil vselej zadržan z operativnim ali am- bulantnim delom, pri čemer me ni mogel nihče zamenjati. Kljub temu sem s pro- blematiko redno seznanjen, predvsem z zdravstveno, ki jo po svojih močeh po- magam reševati kot predsednik sveta za zdravstvo. Razumljivo pa je, da mi ob tolikšnem delu uhajajo problemi iz dru- gih področij dela. Vendar menim, da bi v prihodnje ne smeli zanemariti kandidi- ranja oseb v občinsko skupščino, ki po- T^üü^ neko gfc^lematikü v bistvo in v šiWo, |pać pá bi jim morali omogočiti boljšo-bdelcžbo, kar bi lahko dosegli z bolj dolgoročnim planiranjem sej občin- ske skupšične, nakar bi si mogli odbor- niki temu primerno urediti tudi svoje delovne obveznosti. VERA TURK, zaposlena v EMO Celje: FRANC MAROH, SDK Celje: JULIJA DVORSAK, Zdravstveni dom Celje DR. IVAN i VERDEU j Bolnišnica Celje i MILAN PAVLOVIC, JLA Celje V Mozirski šoli se |e udri del stropa K SREČI BREZ RANJENIH V ponedeljek dopoldne se je v sta- ri mozirski šoli udri del stropa na glavnem hodniku. Strop se je k sre- či udri le nekaj minut pred glavnim odmorom, ko je na tem hodniku ve- liko malčkov, ki čakajo na obrok tople malice. Leta 1883 zgrajeno šolo so letos na novo prepleskali in jo vsaj na zunaj uredili za novo šolsko leto. V šoli obiskuje pouk okoli 200 učencev, ki jih bodo morali zaradi varnosti in pa vzdrževalnih del sedaj prešola- ti na druge šole. Po nekaj dneh, bo strokovna komisija ocenila škodo in priporočila ukrepe, bo že jasno, ka- ko dolgo otroci ne bodo obiskovali pouk v poškodovani šoli. Kot že rečeno, jc bila izredna sre- ča, da se strop, več deset kilogra- mov opeke, malte in lesa ni zrušil v odmoru. TV 0(116.10. do22.10. l^EDEUA, 16. 10. ,,^•05 Poročila (Beograd); 9.10 Disneyev svet ^Hubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beog- 10.45 Oddaja za otroke (Beograd); 11.30 tapetan Tenkeš — serijski film (Ljubljana); ^•00 Nedeljska TT konferenca (Zagreb); ne- jg'Jsko popoldne; 18.30 Poročila (Ljubljana); Človeka nikar — film ob 60-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča (Ljubljana); 19.05 19 L priimek — serijska igra (Beograd); Glasbena medigra (Ljubljana); 20.00 ron "'^vnik (Beograd); 20.30 Olimpija — Ev- (Тј^ — festival košarke v odmoru Cik-cak f¡li'!;'7Jana); 22.00 Zgodbe za vas — serijski ijg^g(Ljubljana); 22.25 Zadnja poročila (Ljub- PONEDEUEK, 17. 10. 9.40 TV v Soli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Zag- reb); 11.40 TV v šoli: Koledar narave — Živali v jeseni, poljudno znanstvena filma (Ljublja- na); 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser (Ljub- ljana); 14.50 TV v šoli (Zagreb); 15.50 Rušči- na (Zagreb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Angleščina (Beograd); 17.25 Film za otroke (Zagreb); 17.35 Disneyjev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 i'ri zobozdravniku: preventiva za mla- dino (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.40 TV pošta — kulturni sporedi v jesenskozimskem sporedu (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Re- zerviran čas (Ljubljana); 22.00 Biseri glasbene literature (Skopje); 22.15 Lirika Brana Petro- viča (Beograd); 22.30 Zadnja poročila (Ljub- ljana). TOREK, 18. 10. 18.40 Ljubljanski arheološki rezervat — kul- turna reportaža (Ljubljana); 18.55 Svet na zaslonu (Ljubljana); 18.40 TV obzornik (Ljub- ljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Knjiga na slovenskem — kulturna tribuna (Ljublja- na); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). SREDA, 19.10. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Be- ograd); 14.50 TV v šoli (Zagreb); 15.45 Angle- ščina (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobraz- be (Beogradi; 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Sanjica — drugi del oddaje Tik-tak (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Skopje); 19.05 Pet notnih črt za popevko — nova serija za- ba\no glasbenih oddaj z Ljubljanskim jazz ansamblom (Ljubljana); 19.30 Mozaik kratke- ga filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be- ograd 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 100 let slovenskega dramatičnega društva. Dr. Fran Celestin: »ROZA« — stara domača gledališka igra (Ljubljana); 21.10 Veliki ustvarjalec Mi- chelangelo (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). ČETRTEK, 20. 10. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 14.50 TV v šoli (Zagreb); 16.10 TV v šoH: Ko- ledar narave — Živali pozimi (Ljubljana); 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser (Ljubljana); 17.35 Poročila (Beograd); 17.40 Tisočkrat za- kaj? — oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd); 19.10 Uvertura za diskoteko (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.00 TV obzornik (Beograd); 20.30 Ak- tualni pogovori (Beograd); 21.15 Rezerviran čas (Ljubljana); 22.15 Poročila (Ljubljana). PETEK, 21. 10. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Be- ograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Be- ograd); 17.55 Poročila (Skopje); 18.00 Oddaja za otroke (Skopje); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Filmski spored (Ljubljana); 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Celovečerni film (Ljublja- na); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 22. 10. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Skopje); 17.15 Urni Peter — lutkovni spored (Skopje); 17.45 Kje je, kaj je? — oddaja za otroke (Be- ograd); 17.50 Reportaža studia Titograd (Be- ograd); 18.10 Vsako soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po svetu (Ljubljana); 19.10 Ope.ua scena (Bg.); 19.40 Cik-cak (Lj.); 20.00 TV dnevnik (Bg.); 20.30 Ekspedicija (Lj.); 21.00 Humoristična oddaja (Bg.); 22.00 Andričev serial (Zg.); 22.15 Serijski film (Lj.); 23.05 Zadnja poročila (Lj.). RADIO CELJE Nedelja, 16. oktobra: 11.00 Napoved časa in programa; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.20 Obvestila; 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 Rudi Lešnik — Hišna pre- iskava; 13.00 Zaključek oddaje. V dnevih od 17. do vključno 22. oktobra se bodo oddaje Radia Celje začele na sred- njem valu 202 m in UKV frekvenci 97 MgH vsak dan ob 16. in končale ob 18. uri. Prva ura oddaje od 17. je rezervirana za čestitke, kronika je ob 17.00, obvestila pa ob 17.15. ponedeljek, 17. oktobra: 17.25 Športni pre- gled; 17.40 Edvard Grieg v besedi in glasbi; torek, 18. oktobra: 17.25 Mladinska oddaja; 17.40 Glasba z izposojenih plošč; sreda, 19. oktobra: 17.25 Iz dela celjske ob- činske skupščine; 17.35 Glasbena medigra; 17.45 Iz delovnih kolektivov; četrtek, 20. oktobra: 17.25 Radijski feljton; 17.40 Naši zbori; petek, 21. oktobra: 17.25 Turistična oddaja; 17.40 Za vsakogar nekaj; sobota, 22. oktobra: 17.25 Naši posluäalci če- stitajo Ш pozdraprtjajo, drugi dei. ZAČETEK SEZOME SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE .akomnost je vedno enaka ZAPIS OB PREDSTAVI CANKARJEVE KOMEDIJE »ZA NARODOV BLAGOR« »V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kadar se ta človek vzbudi — / Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več »naroda«; kadar bodo samo ljudje, sami svoji, predrzni in ponosni... kralji v cunjah! Takrat ne bo več tega na- roda, ki caplja na različnih uzdah, ki je naprodaj za groš, za uslužen smehljaj!« (Za narodov blagor, ščuka, 3. dejanje, 11. prizor) Pred časom, ko je Slovensko ljud- sko gledališče ostalo brez poklicne- ga režiserja, so se pisali slabi časi, a prerokovalci pogube so se pogu- bili z lastnimi napovedmi. Gostova- nja režiserjev (četudi morda draga) so hkrati z drugimi dejavniki obu- dila vzdušnost in pripomogla k rasti posameznikov in celotnega zbora SLG Celje. To moramo izrazito poudariti tudi ob prvi letošnji predstavi, ki jo je zrežiral kot gost Mile Korun, ki je sam uredil tudi sceno. Njegova prva zahteva je bila — kakor je tudi jas- no povedal v razčlembi dela — da je potrebno ostati Cankarju zvest tudi v času, ki ga živimo danes; to- rej ne, da bi poustvarjali zgodovin- sko obdobje, temveč da takratna zgodovinsko človeška dejstva presa- dimo v danajšnji čas, ki je zanj Cankar pisal prav toliko kot za svo- jega. In Korunu je to povsem uspelo: z ustreznim poantiranjem besedila, scenskimi elementi ,vzdaišjem, ki ga ustvarjajo preoblikovani običaji in še z vrsto domislic, ki jih obiskova- lec sicer sproti niti ne registrira, a vendarle podzavestno zategadelj po- vezuje nekdanjost s sedaajostjo. Pravilno! Samo tako lahko ohrani- mo tolikanj opevano večnost Can- karja za Slovenstvo. K temu je pri- pomoglo tudi naključje modne mu- havosti, ki se danes ogreva za nek- danje oblike in tako je imela ko- stumografinja Vida Zupan — Bekči- ćeva po svoje preprosto delo, ki pa je prav zaradi zliva okoliščin posta- lo toliko bolj učinkoviio. Celjski gledališčniki so pokazali tajiek posluh za uresničevanje Ko- runovili režijskih domiselnosti, kar je predstavo zaokrožilo in uravno- težilo. Morda je na nekaterih mestih koga nekoliko »zaneslo«, ftá še je preveč predal domiselnosti, a tudi to v resnici ni škodilo, kajti od vse- ga začetka je bila komičnost razmer tako izrazito določena, da tudi rahlo pretiravanje ni več moglo po- rušiti temeljnega koncepta. Sandi Krošl je z vlogo Alekseja Gornika ustvaril spet nov lik v svo- ji bogati zbirki, saj je bil v bistvu vseskozi nekaj novega in je le dob- remu poznavalcu njegove rasti uspe- lo tu in tam zapaziti (toda že močno zabrisano) nekdanje Krošlove pote- ze. Navidezno je sicer proti koncu predstave preveč »razumen«, a lo- gično je dovoljen sklep, da ga meše- tarjenje. ki ga spoznava v času doga- janja, vendarle do neke mere strez- ni. Pavle Jeršin kot dr, Anton Grozd in Nada Božičeva kot njegova žena Katarina sta vseskozi zvesta likom, ki ju ustvarjata, četudi doslednost — predvsem pri Božičevi — ne do- pušča, da bi se povzpela nad začrta- nost lika; Jeršin pa bi mogel v za- ključnih trenutkih zloma pokazati še več. Podobno je z vlogo Jožeta Pristova, ki je v kreaciji dr. Pavla Grudna v podobnem položaju kot Jeršin. V tehtanju ravnotežnosti in zvabljanja ter spletkarjenja je vlo- gi Mije Mencejeve, Grudnove žene Helene, nekoliko laže in bolj otip- ljivo kakor Marjanci Krošlovi v vlogi Matilde, Grozdove nečakinje. Ženska zrelost, zapeljivost in barvi- tost glasu sta Mencejevi v veliko pomoč, medtem ko se Krošlova tru- di, da bi uveljavila plašnost, zadr- žanost in preprostost mladega de- kleta. Simpatije obiskovalcev so v tej primerjavi očitno na strani Men- cejeve, kar pa je toliko bolj učinko- vitto v razpletu in srečnem združe- nju Matilde z mladim juristom Ka- divcem, ki ga uspešno (nekajkrat malce preveč vehimentno) odigra Borut Alujevič. Silovitost teksta in nosilne misli, ki jih je položil Cankar v usta žur- nalistu Julijanu Ščuki, so našle ustreznega interpreta v Janezu Ber- mežu, ki ni toliko z akcijo kakor ravno z odlično govornostjo izobliko- val človeka hlapca, ki v pravem tre- nutku tvega svoje ugodje za resnič- no človečnost. Okoli obeh taborov, ki se bojujeta za blagor naroda, se kakor vešče vrtijo karikature vsak- danjega s-pletkarjenja. ki je vsaka zase droben značajček, človeček s svojimi značilnostmi, kar so znali ustvarjalci teh vlog lepo oživeti. To so Branko G rubar, ki zaigra občin- skega svetnika Jožefa Mrmoljo, go- vornika tujih tekstov, njegova žena (Marija Goršičeva), ponavljavka fraz, ki jih sliši .zdaj tu zdaj tam, občinski svetnik Klander (Bruno Vo- dopivec), prisluškovalec z veliko trombo, literat Siratka (Franci Gab- rovšek) s priliznjeno sladkobesed- nostjo in profesor Krgmžar (Marjan Dolinar) z visokoizraznim besedova- njem o praznih marnjah. Posebej moramo omeniti debutan- ta Andreja Nahtigala v vlogi poeta Stebelca, ki je sicer z majhno vlogo vendarle dokazal, da se je vživel v kolektiv, četudi mu vloga narekuje, da kakor stebelce v vetru niha zdaj sem zdaj tja. Z refrenom nekaterih besed pa je s čisto svojevrstno do- miselnostjo izoblikoval vlogo sluge Drago Kastelic, ki je izpričal svojo služabniško pripadnost vsakemu go- spodarju. Uspeh Cankarjeve besede v zdaj- šnjem času je vsekakor občuten, za kar se moramo zahvaliti režiserju in ustvarjalcem vlog, domiselnosti, ki ni pustila ob strani niti posled- njih dogodkov v našem družbenem dogajanju, a hkrati moramo priz- nati, da je bojazen o mladostnosti igralskega zbora odvečna, saj s pri- zadevnostjo dokazuje, da je sposo- ben reševati tudi sila doizorele vlo- ge. Herbert Savodnik Mija Mencejeva (Helena) in Sandi Krošl (Aleksej Gornik) slikarski svet janeza vidica Slikarja Janeza Vidica poznajo bralci založbe Obzorja po knjižni opremi. Celjska razstava predstav- lja prerez slik zadnjih petih let. Ob ohlapnem gledanju dobi posa- meznik vtis, da je na razstavi sode- lovalo več rok, dveh ali treh slikar- jev. Enega bi imeli za slikarja naivca, drugega za slikarja bolj re- alnega sveta, tretjega pa za abstrak- tista. Različni prikazi so delo aka- demskega slikarja Vidica, ki je dal v mnogih primerih podobam lasten pečat in vidičevsko noto. Poleg slik v olju slika umetnik rad na steklo, ki mu je že dalj časa priljubljen tehnični prijem. Njego- va mešana tehnika batik-olje izvab- lja gledalcu estetska ugodja, ki so nemara prav v tem tehničnem po- stopku potencirane. V oljih na plat- nu (Strašilo) je uravnovešena studi- ozna kompozicija z lepimi barvnimi valeuerji. »Staro okno« je dejansko prikaz cvetličnega tihožitja v ili- unistični uokvirjeni kompoziciji. Kaj redko si izbere slikar za upo- dobitev tako skromno cvetje kot je bodeča neža. Nastrojenje, ki ga iz- žareva ta podoba, je redko mikav- no. Slike na steklo: Jesen, Kmečko dvorišče, Martin Krpan so svet zase, naslovljen na stare kmečke podobe, vendar je to le reminiscenca, kakor po drugi plati izdelki kroga naiv- cev. Domiselnost je tu povezana s privzdigjeno kulturo, s kancem hu- morja. Soroden pa je vaškim slikar- jem in onim, ki so slikali na steklo po iskreni pristnosti, preproščini gledanja na svet. Morda ni odveč poudariti misel, da pomenijo slike na steklo pot, ki vodi k množicam slikarsko nerazgledanih, ki bi jim bila, postavimo, abstraktna kompo- zicija nedostopna. V tem je ta zvrst slikar jevih prizadevanj resnično dragocena. Mislim tu na razstave mimo mestnih galerij in salonov, razstave, ki bi morale v tej obliki in vsebini v kraje, ki jih nikoli ne dotakne likovna umetnost. S simpatijami spremlja obiskova- lec slikarjevo težnjo, da bi vključila v svoje delo prleško krajino. Dasi- ravno ni krajinar, v ozadju slik pri- kazuje izreze teh krajev. (Strašilo, Brez vetra, in druge). Ne v smislu vernih prikazov, pač pa v občutju, ki jih diha ta zemlja v bogatih raz- ličicah. Vidic ima hkrati živ odnos do naše folklore, ne da bi bil njen veren posnemovalec, vključujejo v svoje delo svobodno, ne le v slikah na steklo, marveč v mnogih pre- ostalih delih. Različna pota vodijo Vidica k cilju njegove umetnosti. Katera smer bi v bodoče prevlado- vala, je stvar golih ugibanj. Eno drži: umetnik pojmuje slikarsko po- slanstvo resno, iz tega pa sledi, da bodo njegove bodoče realizacije dobre spričo doslej ustvarjenega opusa. A. S. Prometno vzgojo v sole OTVORITEV RAZSTAVE NA CELJ SKI GIMNAZIJI V sredo dopoldne so v celjski gimnaziji odprli razstavo, ki se vključuje v zvezno akcijo pod ge- slom »Prometno vzgojo v šole«. Ta akcija bo trajala od 15. septembra do 15. decembra letos. Razstavo o prometu je v celjski gimnaziji odprl predsednik komisije za vzgojo in varnost prometa Jaka Rojšek, navzoča pa sta bila tudi Ja:^ ko Rot in Jože Pukmajster iz oddel- ka za promet pri UNZ Celje. Gimnazijska mladina si je z za- nimanjem ogledala razstavljene pa- noje s podatki in slikami, razen te- ga pa imajo v oktobru gimnazijci še poseben program o prometni vzgoji, ki vključuje tudi ogled fil- mov o prometu, ogled usmerjanja prometa na križiščih, razgovor s prometnim miličnikom in tekmova- nje v znanju prometnih znakov. Razstava in podobne akcije se bo- do zvrstile tudi v vseh drugih celj- skih srednjih šolah, po možnosti pa bodo razstave prenesu tudi v osnov- ne in nekatere okohške šole. Vseka- kor lahko pričakujemo, da bo ta ak- cija občutno zmanjšala število žrtev otrok in žolarjev, ki je v zadnjem obdobju močno naraslo. S polic Študijske knjižnice Druga Amerika. Zagreb 1965. S. 28065. Bucalo B:. Opet jaše Ku-Klux- Klan. Zagreb 1964. S. 28066. Pašćan-Kojanov S.: Antonius Stra- divarius Cremonenfis. Beograd 1964. S. 28051. Historiographie yugoslave 1955- 1965. Beograd 1965. S. 28053. Ugovor o isporuci invesiticione opreme. Zagreb 1964. S. 28054. Rosenberg Lj.: Pravo međunarod- nog akreditiva. Zagreb 1965. S. 28061. Godard A. L: Umetnost Irana. Beograd 1965. S. 28017. Mole V.: Umetnost južnih Slova- nov. Ljubljana 1965. S. 28021. Medicina rada. Beograd-Zagreb 1966. S. 28022. Segota T.: Geografske osnove gla- cijacija. Zagreb 1963. S. 28026/4. Elazar S.: Nomografija. Zagreb 1965. S. 28033. Leuenberger H.: Meksiko. Zagreb 1965. S. 28049. Živančević M.: Ivan Mažuranid. Ncyvi Sad 1964. S. 28010. Garbotz G.: Građevinske mašine i građevinarstvo u SAD. Beograd 1965. S. 28011. Pevsner N.: Oris evropske arhi- tekture. Ljubljana 1966. S. 28014. Schurz J. Kimststoff-Praxis, für Jedermann. Stuttgart 1964. S. 28016/4L Nova koncertna sezona Pravzaprav smo koncertno sezono že začeli z nastopom iza^rstnega mladinskega pevskega zbora iz Br- na z dirigentom F. Lysekom. Obisk je tudi tokrat pokazal, da med Ce- ljani žeja za glasbeno umetnostjo ni velika, v tem znamenju bo koncert- na sezona skromna. Finančna sred- stva so seveda tudi močno negativ- na postavka. Koncertna poslovalnica bo po do- brih izkustvih pretekle sezone osre- dotočila svoje napore na koncerte za mladino. Odziv vodstev šol je za- dovoljiv in kaže, da jih bomo pri- rejali enkrat mesečno, po 2 koncer- ta v enem dnevu ob 11. in 18. uri. Administrativna šola je prijavila polno udeležbo, nekatere šole po 50 do 100 in več dijakov. Menimo, da je poslušanje koncer- tov najboljše dopolnilo razredne glasbene in estetske vzgoje sploh, kajti magnetofon in gramofov ne moreta nadomestiti žive glasbe in pristnega doživetja v koncertni dvo- rani. Na prvem koncertu za mladino, ki bo v sredo, 19. oktobra v Narod- nem domu ob 11. in 18. uri, bodo iz- vajalci harfistka Ravnikova, violi- nist škerlak, tenorist Gregorač in pianist Marjan Lipovšek. Čeravno je koncert namenjen mladini, ga bo- do lahko poslušali tudi odrasli lju- bitelji glasbe, ker so v ta namen rezervirani sedeži na balkonu. Za naslednje koncerte tečejo po- govori z izvrstnim triom bratov Lorenz, z operno pevko Zlato Ognja- novič in komornim zborom RTV Ljubljana, ki je nedavno dosegel pod vodstvom dirigenta Lojzeta Le- biča nenavadno lep uspeh na Polj- skem. Radijski komorni zbor bo go- stoval verjetno v decembru ob 17. uri za mladino in ob 20. uri za od- rasle poslušalce. E. K. Marjan Jerin med učenci v Laškem v eno izmed osnovnih nalog orga- nizacije Združenj borcev NOY sodi prav gotovo tudi razvijanje irâHîcij NOB. Zato ni naključje, da je občin- sko združenje borcev NOV občine Laško tudi letos programiralo za učence osnovnih šol izredna preda- vanja, s pomočjo katerih bi se šol- ska mladina pobliže spoznala z zgo- dovino narodnoosvobodilnega boja. Eno od teh predavanj je že imel te dni na osnovni šoli v Laškem bivši komandant kozjanskega odre- da Marjan JERIN, ki je govoril šte- vilnim učencem o borbah, vlogi in razvoju kozjanskega odreda. Učenci so bili s predavanjem za- dovoljni, škoda le, da je predmetnik zgodovine zelo skop. V tej zvezi bi bilo nujno, da bi se učni načrti za osnovne šole še bolj prilagodili naši stvarnosti, iz katerih naj bi odpadla manj pomembna predavanja, name- sto teh pa naj bi osvojili nov pred- met poučevanja tematike zgodovine NOB. Tako bi bila mladini že v zgodnji mladosti dana možnost, da se spozna tudi z novejšo zgodovino, in vso veličino narodno osvobodilne' borbe jugoslovanskega ljudstva. Nič ni pretirano trditi, da dora- ščajoča mladina ve zelo malo o zgo- dovini NOB in bi za oblikovanje mladega človeka bilo tudi to neob- hodno potrebno. Podobna predavanja, ki ne sodijo v redni učni program, kot je bilo na osemletki v Laškem, bodo tudi na ostalih osnovnih šolah na območju občine Laško. T. K. Jaka Slokan: Hmeljske gajžle (Nadaljevanje) ■ Po uradnem spisu, ki mi ga j je izročilo predsedstvo občine j Žalec na vpogled, je občinska administracija razp<)slala sedem- deset okrožnic (bivšega) pred- ' sednika Toneta Delaka glede predlogov za poimenovanje ulic v mesto povzdignjenega trga 2a-. lec. Pravnim in fizičnim osebam. Po istem spisu je moč ugotoviti, da je na to okrožnico z dopisom odgovorilo ŠEST pravnih oseb: Ces+'" ^ maino podjetje Ža- lec, KPD »Svoboda« Žalec, Tek- stilna tovarna »Juteks«, Zveza KPO Slovenije - občinski svet Ža- lec, Krajevna skupnost Žalec in Združenje borcev NOV občine Žalec. Kako so »odgovarjale« fi- zične osebe oziroma, če sploh so kakorkoli »reagirale«, iz urad- nega občinskega spisa ni razvid- no. če pregledamo sicer zares kla- vrno bero predlogov, ugotovimo, da so štirje predlogi za Rista Sa- vina, trije za »Savinjsko«, po dva za »Kolodvorsko«, »Hmeljarsko« in »Ulico (ali trg) Slavka šland- ra«, medtem ko lahko naštejemo po en glas za »Ozko«, »Bilgerje- VG«, »Benetke«, »Delavsko«, »Obrtniško«, »XIV. divizije« Ka- juhovo«, »Partizansko«, »Žalske- ga tabora« in »Vrečarjevo«, (uli- co ali cesto). Oprostite, tudi talcem sta bila naklonjena dva predloga! Predlog zruženja borcev NOV Žalec, št. 7-80/-65 od 16. 3. 1965, je po obsegu največji, saj našteva na dveh straneh 15 (petnajst) »imen predvojnih revolucionar- jev in pomembnih političnih de- lavcev za časa NOV«, za poimeno- vanje ulic v novem mestu Žalec, s pridržkom na koncu seznama, da bodo »za imena, katera bo komisija določila za poimenova- nje ulic, poslali širšo obrazloži- tev naknadno«. — O tej, nak- nadni, obrazložitvi v spisu ni ne duha ne sltdia! O »določitvi meja mesta Ža- lec«, kot 2. točki dnevnega reda, je razpravljal tudi zbor volivcev za območje krajevne skupnosti Žalec in Gotovlje 21. maja 1965. Zapisnik tega zbora vsebuje, kar zadeva poimenovanje ulic v me- stu Žalec, tak-le odstavek: »Tovariš Ribič Franc in Debič Dane sta podala predlog, naj bi se glavna ulica imenovala po talcih, ker bi se lahko samo s tem vsem oddolžili. Istočasno je podal tovariš Pipan predlog, da se naj imenuje ena ulica po bratih Horvatinih in Kveder Žar- ku. Oba predloga so volivci z navdušenjem potrdili«. To pa je tudi vse, kar lahko o nastajanju imen ulic v mestu Ža- lec izvemo iz uradnega spisa v upravi žalske občinske skupšči- ne. Takoj pribijmo, da je občin- ka administracija storila vse, kar je od nje zahteval 2^kon, tako ida bomo morali za vzroki po- makljivemu poimenovanju ulic — drugam! Dejstvo je namreč že (Nadaljevanie orihodnuči POSEBVO OBVESTILÓl KOLEKTIVU OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRU2i!ANJŠE posestvo blizu industrije v okolici Celja prodam. Naslov v upravi lista. HISO v bližini Bovš prodam. Vprašati: Bovše 7 — pošta Vojnik. POSESTVO (8 ha) z gospodarskim poslopjem prodam. Jože Hrastnik, Strmca, Laško. POHIŠTVO prodam zaradi selitve. Ogled od 17.—18. ure. Mehle, Celje, Cuprijska 17. FIAT 600 dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista. PLETILNI stroj »PRÄZISA« malo rabljen pro- dam za 1.350 N-din. Naslov v upravi lista. CENTRIFUGO, malo rabljeno prodam ugodno. Naslov v upravi lista. DVA DOBRO ohranjena vinska soda po 1.000 litrov prodam. Naslov v upravi lista. NA JAVNI DRAŽBI, ki bo dne 3. novembra 1966 ob 8. uri na Občinskem sodišču v Žal- cu soba 2/II, bo prodana hiša z lokacijo v Zabukovici številka 40. Izklicna cena je 59.104 N-din. Jamčnina je 5.910 N-din. Ob- činsko sodišče Celje. SADNO stiskalnico na vzmet 100 1, nože za ri- banje zelja na štiri in pet rezil raznih veli- kosti prodam. Jakob Pilih, Trnovlje 203. PRALNI stroj »ALBA CYGNUS« s centrifugo, rabljen, prodam. Bezgovšek, Celje, Ašker- čeva 1. ČEBELNJAK za 18 AZ panjev, 2 čebelnjaka za 8 Až panjev (zložljivi) prodam. Poštrak, Šentjur. DVA SODA po 320 1, 1 sod 200 1, 1 sod 100 1 proda: Poštrak, Šentjur. KUPIM POSESTVO z gozdom ali goid kupim. Naslov v upravi lista. V ŽALCU ali bližini kupim manjšo hišico. Na- slov v upravi lista. STANOVANJE USLUŽBENKA išče opremljeno ali neoprem- Ijeno sobo za 1 leto. Naslov v upravi lista. '1-LETNI upokojenec mirnega značaja, sam, želi prostor pri dobrosrčni družini, tudi k starejšemu podnajemniku. Ponudbe na upravo lista pod »OKOLICA«. VDOVA brez otrok (54 let) želi proti plačilu prazno sobo ali enosobno stanovanje pri starejši ženski — za protiuslugo je priprav- ljena pomagati v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Medsebojna po- moč«. NUJNO iščem prazno sobo. Nudim nagrado. Fanika Zapušek, »TOPER« Celje. 'PRAZNO sobo — večjo, s posebnim vhodom 'ščem. Naslov v upravi lista. ЗДМО dijaku ali dijakinji oddam sobo. Na- slov v upravi lista. ^'PREMLJENO sobo s posebnim vhodom od- dam starejšemu moškemu. Naslov v upravi -glista. "^IRNA zakonca z dveletnim otrokom iščeta sobo in kuhinjo v Celju ali okolici. Za ^'slugo nudita nagrado v devizah. Naslov v Upravi lista. '-'ARSONIERO na Otoku zamenjam za kom- fortno eno aH dvosobno stanovanje, proti ^nagradi 100.000 S-din. Naslov v upravi lista. ^ OPREMLJENO sobo sprejmem na stano- vanje 1 ali 2 uslužbenca. Celje, Mariborska pp^esta 176. *>A.ZNO — večjo sobo s posebnim vhodom Q¿5cem. Naslov v upravi lista. ^V'^EMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi J'sta. REMLJENO in ogrevano sobo oddam. Pi- smene ponudbe pod šifro »OTOK«. j^Zaposlitev Jno iščem pošteno žensko za enkrat te- °*insko pomoč v gospodinjstvu k tričlanski jt^užini. Plačam po dogovoru. Vprašajte pri Snacu Kadunc, Celje, Aškerčeva 16, vsak S{^^" od 14.-16. ure. jw^ILKO (honorarna zaposlitev) išče: Bife ZITUd ^^^J^' Maistrova ulica 2. p/V^A—delavca za stalno zaposlim takoj. *^°Jasnila: tel. 34-24. »AURORA« ul. g. Galatti n. 8 Trst c c Banco di Roma n. 248. OBVESTILO Pri drugem nagradnem žre- banju NAONIS je dobitek peč OMNIA mod. 6208, zadela Sil- va Stanisavlje- vič iz Kostanje- vice na Krasu. Kupujte pral- ne stroje NAO- NIS in sporoči- te svoj naslov tvrdki AURO- RA — TRST, kjer se žreba- nje nadaljuje. UPRAVNI ODBOR GRAFIČNEGA PODJETJA »CELJSKI TISK« CELJE razpisuje zasedbo prostega delovnega mesta VODJE ROČNE STAVNICE Pogoji: Srednja strokovna izobrazba — praviloma grafična iehnična šola in 5 let v stroki ali poklicna grafična šola ustrezne smeri, izpit za visoko kvalifikacijo in 10 let prakse v stroki. Organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi. Kot enakovreden ponudnik se obravnava tudi kandidat, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede strokovne kvalifikacije, če se obveže, da bo v ustreznem času dosegel kvalifikacijo tehnika gra- fične smeri. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Razpisni rok traja do 25. oktobra 1966. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja, Celje, Trg V. kongresa 5. OBVESTILO Podjetje »PLANARNA — VODOVOD« Celje obvešča cenjene stranke, da uvaja s 17. oktobrom 1966 uradne dneve za stranke ob ponedeljkih in sredah od 7. do 13. ure. Blagajna in oddelek tehničnih plinov poslujeta vsak dan od 7. do 13. ure. Prosimo za upoštevanje spremembe poslovanja, ki ga uvaja- mo v interesu strank in interesu nemotenega poslovanja GRADITELJI POZOR- 11G0DE.\ MKUP! TRGOVSKO PODJETJE »KURIVO« CELJE VAM NUDI PO IZREDNO UGODNI CENI, ČEŠKE KERAMIČNE PLOŠČICE I. RAZ. V SLONOKOŠČENI BARVI. CENA V PRODAJI NA DROBNO ZNAŠA ZA KOMAD 0,80 N-DIN, GROSISTICNA CENA ZA OBRTNIKE IN DRUGA PODJETJA, KI SO INTRESENTI ZA TE PLOŠČICE PA ZNAŠA ZA KOMAD 0,67 NhDIN. Priporoča se kolektiv »KURIVO« Celje GOSPODINJSKO pomočnico, ki bi se ukvar- jala s triletno punčko sprejmem. Plača po dogovoru. Vprašati v popoldanskem času pri Vogrinc, Celje, Smrekarjeva ulica 6. GOSPODINJSKO pomočnico od 20—40 let z znanjem kuhe sprejme takoj družina brez otrok v Grazu (Avstrija). Debeljak, Celje, Trubarjeva 71. RAZNO NUJNO iščem dobrega inštruktorja matema- tike in mehanike za II. letnik metalurške šole. Anton Cander, Celje, Maistrova 1. STROKOVNO čistim sadno drevje, da čez zi- mo zacelijo rane. Dopisi: Vrusnik, Teharska cesta 38. 300.000 S-din posojila iščem za dobo 4 rnese- cev — nudim 15 % obresti. Garancija za- jamčena. Naslov v upravi lista. GARAŽO oddam, sprejmem sostanovalca. Stritarjeva ulica 27 (Ljubljanska cesta pri Mlekarni). V NAJEM dam 100 m= zemlje ob cesti v Lo- krovec. Informacije: Terezija Čuvan, Titov trg 5, Celje. Upravni odbor Trg .podjetja »Tkanina-galanterija« Celje razpisuje 1 štipendijo na VEKš 1 štipendijo za III. letnik ESŠ in 1 štipendijo za Srednjo aranžersko šolo pri Centru za blagovni pro- met. Rok za vlaganje prošenj je 25. okto- ber 1966. Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis In zadnje šolsko spričevalo. Prošnje sprejema sekreta- riat podjetja. a Slovensko ijsdsko gledališče Celje Petek, 14' oktobra ob 19.30: Fay in Michael Kanin: RASOMON. Premi- era. Premierski abonma in izven. Sobota, 15. oktobra ob 19.30: Fay in Michael Kanin: RASOMON. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 16. oktobra ob 15.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Ne- deljski popoldanski abonma in izven. Vstop- nic je še dovolj na razpolago. Torek, 18. oktobra ob 10. uri: KAJUHOV VEČER. Gostovanje v SNG Ma- ribor. Torek, 18. ktobra ob 15.30 in 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Mariboru. Četrtek, 20. oktobra ob 18. uri: ' Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v štorah. ivTedelja, 22. oktobra ob 15.30: Kanin: RASOMON. Nedeljski popoldanski abonma in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. TURISTIČNE OBJAVï ZASEDENOST KAPACITET V vseh krajih na celjskem turističnem pod- ročju je dovolj prostih mest tako v družbenih gostiščih in hotelih kakor tudi pri privatnih oddajalcih sob. Potrebne so le rezervacije za soboto v hotelu Paka v Velenju, Evropa in Célela v Celju ter v Planinskem domu v Lo- garski dolini. Opozarjamo na znižanje cen v zdraviliških krajih, kjer je na voljo dovolj prostih mest. PRIREDITVE Vsako sredo, soboto in nedeljo ples v re- stavraciji Pošta v Rogaški Slatini, na Dobrni vsak torek in četrtek godba v restavraciji Tri- glav. JESENSKI IZLETI Avtomobilisti ne zamudite lepih nedeljskih Izletov v bližnjo celjsko okolico in obiščite naša izletišča na Starem gradu. Na gričku. Celjski koči, Sveüni, Gori Oljki, Lisci, na Slemenu, kamor vse lahko naredite izlet z avtomobilom, saj so vse te postojanke doseg- ljive in ceste do njUi lepo urejene. Za one pa, ki svojih avtomobilov ne pose- dujejo je podjetje IZLETNIK Celje pripravilo skupinske izlete po domovini in izven nje. OBVESTILO NAROČNIKOM CELJSKEGA TEDNIKA Prihodnje dni Vas bo spet obiskal pismonoša s položnico za izterjavo naročnine za naš list. Prosimo Vas, da mu ne delate težkoč — z rednim plačilom se boste rešili skrbi. Vi, pismonošo boste rešili večkratne po- ti nam pa izpolnili željo za čim kraj- šim seznamom dolžnikov. Pregovor »CISTI RAČUNI — DOBRI PRIJA- TELJI« še vedno drži! Uprava Celjskega tednika Honorarne sodelavce za zbiranje novih naročnikov lista Celjski tednik iščemo v vseh večjih krajih (v sedežih občin in stanovanjskih na- selij) na območju bivšega celjskega okraja. V poštev pridejo predvsem dijald, vratarji v delovnih or- ganizacijah, upokojenci in pi- smonoše. MOŽNOST DOBREGA ZA- SLUŽKA JE ZAGOTOVLJENA. Pismene ponudbe s točnim naslovom pošljite čimprej na Zavod za informativno službo v Celju, GledaUška ulica 2 — poštni predal 161. Interesente, ki bodo poslali ponudbe, bo obiskal zastopnik zavoda zaradi dokončnega do- govora o sodelovanju. ZAVOD ZA INFORMATIV- NO SLUŽBO — Celje. IZLETNIK CELJE 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za organizirane skupine po želji. V jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo Savinjsko dolino, ogled naših zdravilišč, ok- rog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenj- sko in v Kočevski Rog, do Kolpe, v naša Pri- morska naselja ter na Gorenjsko in preko Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline. Za šolsko mladino organiziramo na naših rednih in nekaterih drugih progah izlete s 75 % popustom. 2. IZLETI V TUJINO V sodelovanju s PUTNIKO.M Beograd orga- niziramo IZLETE V TUJINO. GRADEC (Graz) — vsakoletni obisk grobov in žrtev 2. svetovne vojne na Dan mrtvih. Sprejemamo prijave posameznikov in skupin. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE — 1-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni izlet za organizirane skupine. KANALSKA DOLINA, VISARJE, GORICA. TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po želji za organizirane skupine. KOROŠKA — VIŠARJE. Enodnevni izlçt za organizirane skupine. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogovoru s kolektivom. DUNAJ—BRNO—PR.^GA—SALZBURG—CE- LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku- pine. 'DUNAJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 6. 11., 27. 11.; rok za prijave je 30 dni pred potovanjem. KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU V 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dal- macija« lahko ogledali večino Sredozemskih držav. PROGRAMI IN INFORMACIJE Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. 3. TURISTIČNE USLUGE IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet po tujini in doma. POSLUŽUJTE se turističnih uslug v naših poslovalnicah. PROGRAME izdelujemo po želji sl^upin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 15. do 22. oktobra 1966: JANEZ CERNEJ veterinar, Celje, Kajuhova 11 — blok 3/II Telefon 22-32 OGLAŠUJTE V CEIJSKI TEDNIK ! SKLAD ZA KOMUNALNO IN CESTNO DELAVNOST ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih tovornih avtomobilov: tovorni avtomobil TAM-Pionir v voznem stanju, izklicna cena 8.000 N-dhi; tovorni avtomobil SAURER ni v voznem stanju, izklicna cena 2.500 N-dm. Licitacija bo v sredo, dne 19. 10. 1966 od 8.—10. ure pri stroj- nem servisu KZ v Šmarju pri Jelšah. Licitanti družbenega sektorja morajo imeti pooblastilo organi- zacije za odlcup, zasebni licitanti pa polože 500 N-dinarjev kavcije ob začetku licitacije za vsako li- citirano vozilo. Ogled vozil je vsak dan od 8.— 12. ure pri strojnem servisu KZ v Šmarju pri Jelšah. ZMAGE IN PORAZI MINULA NEDELJA JE BILA BOLJ KOT NE PRECEJ PESTRA Z NASTOPI CELJSKIH ŠPORTNIKOV. ODBOJKARICE, ROKOMETAŠI, HOKEJISTI, NOGOMETAŠI, ATLETI IN ŠE MNOGO DRUGIH JE TEKMOVALO V RAZNIH ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH KONKUREN- CAH Z VEČJIM ALI MANJŠIM USPEHOM. Odboj karice so bile proti ekipi za- grebške Lokomotive zopet blizu zmage v zvezni odbojkarski ligi, ven- dar pa prednosti, ki so si jo zagoto- vile v dveh setih niso znale obdržati. Pa vseeno smo lahko z zadnjimi re- zultati še kar zadovoljni. Rokometaši Celja v Visokem niso mogli uspeti. Kljub temu, da so bili bosanski rokometaši pred tem ko- lom za Celjani na lestvici, so tokrat na svojem terenu prikazali nekoliko boljjšo igro od gostov, ki so zaradi vsem znane ekipe iz Visokega zaigra- li s precejšnjim rešpektom. Kaže, da je tudi sodnik sodil s precejšnjim rešpektom do domače publike, saj ni niti enkrat dosodil sedemmetrov- ke v korist Celjanov, domačini pa so jih streljali 12. Poleg tega pa so celj- ski rokometaši igrali posebno v za- četku pod svojimi možnostmi in re- zultat je bil precej visok v korist do- mačinov. V naslednjem kolu bodo celjski rokometaši zaigrali prihod- njo sredo v Mariboru proti ekipi za- grebškega Medveščaka. Hokejisti na travi Partizana Ga- berje nastopajo v takozvani hrvat- sko-slovenski ligi petih zagrebških in celjskega moštva. Na precejšnja presenečenje celjski hokejisti zma- gujejo s precej visokimi rezultati in so po dveh kolih na vrhu lestvice. Finale za letošnji naslov ekipnega atletskega pravaka Jugoslavije so imeli v nedeljo najprej mladinci. Kladivarjevi mladinci so nastopili v Beogradu in zasedli s 14.616 točkami peto mesto. Med najbolje plasirani- mi celjskimi tekmovalci je bil Kunej v skoku ob palici, (2 mesto), Bizjak v teku na 1.500 m čez zapreke (1. mesto), Bizjak v metu diska (2. me- sto) ter Zore in Vrečko. V nedeljo pričakujemo nastop čla- nov in članic v finalu letošnjega državnega prvenstva. Niti atleti niti celjska športna javnost ne morejo biti zadovoljni z odločitvijo, da le- tošnjega finala moških ekip ne bo v Celju. Celjani namreč branijo na- slov ekipnega šampiona in že precej let nazaj niso bili med organizatorji finalnega tekmovanja. Ne moremo se znebiti misli, da ima ASJ precej mačehovski odnos do celjske atleti- ke, ki pa po drugi strani ob raznih večjih mednarodnih prireditvah (Balkanske igre, evropsko prven- stvo, mednarodni dvoboji) prispeva k dosežkom reprezentance vse kar je v njeni moči in vemo, da to ni malo: spomnimo se samo deleža Ce- ljanov na minulih BAI. Kladivar je bil organizator mednarodnega tro- boja v avgustu mesecu in pri ASJ mislijo, da je s tem »domovina re- šena«. Pri tem pa pozabljajo, da je ta prireditev stala precejšnje denar- ce, ki so šli v precejšnji meri tudi iz klubske blagajne. Ta je sedaj precej izčrpana, saj je treba poslati kar tri ekipe na državno prvenstvo. Pri AD Kladivar so v minulih dneh resno premišljevali o tem, če se prvenstva lahko udeležijo. No upajmo, da se je vse srečno izteklo in da so naši atleti danes odpotovali v Osijek. Upajmo pa tudi, da bodo častno za- stopali svoj renome in mesto Celje. Med nogometaši se minulo nede- ljo ni zgodilo ničesar zanimivega. Celje je doma igralo z Ljubljano ne- odločeno in prikazalo igro, ki ne mo- re privesti do vrha tabele v SNL, Kladivar pa je spet dosegel čisto /jnago, tokrat v Ptuju. S kopico go- lov se je izkazal tudi Olimp, ki vest- no sledi Kladivarju v lestvici vzhod- ne conske lige, poleg njiju pa je slej ko prej pri vrhu še Steklar. Poleg nezanimivosti na slovenskih nogo- metnih poljih pa lahko zasledimo tu- di precejšnje upadanje obiska publi- ke, česar pa so v veliki meri krivi nogometaši sami. EG TONE ARNOL: prvič v doiomitih Naslednje jutro so nas prvi sončni žark! našli že pod vstopom v Preusovo poč v Pico- lisslmi. Bili smo samo trije. Elč se je slabo počutil. Tisto jutro sem bil tudi jaz neraz- položcn in sem se komaj zbasal na Lokomo- tivo. To je odlom, s katerega se po štiride- set metrov dolgi polici prileze na gladek pod- stavek v vpadnico poči. Iz police sem poizku- sil prvo dolžino, pa porabil kar nekaj časa, preden sem ugotovil, da sem prekratek in zabitega klina ne dosežem. Splezal sem nazaj na polico in prvo dolžino prepustil Petru. Z lahkoto jc vpel. »Saj ni čudno, ko pa si enkrat večji od mene,« sem ga podražil. Prva dolžina je bila za nami in s Petrom sva me- njaje plezala do vriia, Renato pa je nosil na- hrbtnik. Na vrhu je pihal močan veter, zato smo se odločili za takojšen sestop. Tega sestopa ne bom nikoli pozabil. Od vrha pa do dna se spustiš kar po vrvi in to po zraku. No, pa je bilo tudi tokrat kar zabavno, saj so z na- mi sestopali trije francoski vodniki. Dva sta imela brade in ko sem ju vprašal, zakaj ju nosita sta dejala, da jima prinaša srečo in pokazala na tretjega, ki je bil brez brade in je imel veliko luknjo na vrhu čelade. Gotovo kamen, ali pa padec z glavo navzdol! Ko smo se srečno spustili tistih tristo metrov, smo sc poslovili in odhiteli vsak v svoj šotor. Dovolj smo napravili v treh dneh, zato smo naslednji dan določili za obisk bližnje oko- lice. Preveč je bilo ljudi, da bi se prerivali po kočah, zato smo šli k jezercu pod Patern- kolfom in se kopali do večera. Kako topla j6 bila voda, tega nc bom pisal. Do polovice jezera je segal snežen jezik, dejstvo pa je, da smo se kljub temu kopali. Jesenski motiv iz Zgornje Savinjske doline. ŠAH V soboto je bil v počastitev turi- stičnega tedna v Velenju četveroboj šahovskih ekip Celja, Slovenj Grad- ca, Žalca in Velenja. Ekipe so se po- merili v brzopoteznem turnirju po ševeniškem sistemu. Po pričakovanju so zmagali Celja- ni, ki so vse dvoboje odločili v svo- jo korist in dosegli skupno število točk 75,5. Sledijo Slovenj Gradec 66, Žalec 44,5 in Velenje 30 točk. Pri zmagovalcih so dosegli Ojstrež 15, Jazbec in Bervar 14, Pešec 12,5 Per- tinač 11,5 Štrajher 8 točk. Tek- movanje so Velenjčani lepo organi- nizirali. V nedeljo dopoldne ob 9. uri bo v Celju mednarodni prijateljski ša- hovski dvoboj med ekipama Gorice iz Italije in CŠK. Pertinač CEIJAM TRETJI Po zmagi na republiškem tek- movanju v orientacijskem poho- du so člani celjskega planinskega društva sodelovali v soboto in nedeljo na državnem prvenstvu v tej disciplini (pot je bila dol- ga okoli 40 km) na Platku blizu Reke, kjer so osvojili tretje me- sto. ŽRTVE PROMETA Na gozdni cesti v Gornjem Gradu v smeK iz Sentprimoža se je prejšnji teden pripem» prometna nesreča, ki je terjala veliko mate, rialno škodo. Po cesti je vozil s traktorje^ Stanko Klanjšek, zaposlen pri mozirski ктс. tijski zadrugi. Traktor je bil močno nalože^ z gramozom, zato je v trenutku, ko je zavozii navzdol po klancu, prikolica potisnila vozüq čez cestišče, po nasipu, kjer se je prevrnil ђз desno stran. Traktorist je sicer pravočasna odskočil in ni bil poškodovan, materialne ško. de pa je za okrog štiri tisoč novih dinarjev" BREZ VOZNIŠKEGA DOVOUENJA Brez potrdila o znanju prometnih predpisom je bil mopedist Jože Stiplovšek, ko je spre. gledal zapornice na cesti drugega reda Celje — Rogaška Slatina pri Grobelnem.' Zaletel se je vanje, padel, moped pa je vrglo med že- lezniške tire. Mopedist ni bil poškodovan, prav tako tudi ne moped, zato pa je sopot! nica utrpela zlom lobanje, zlom nosne kosti in pretres možganov. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico. VINJEN MOPEDIST Ker je bil popolnoma vinjen, je mopedist Stanislav Kotnik iz Levca na cesti prvega re- da Žalec — Vransko nevarno padel. Pri tem mu je počila lobanja, dobil pa je tudi pre- tres možganov. Upamo, da ne bo več zlepa ogrožal varnosti sebe in drugih. ZALETEL SE JE V TOVORNJAK 5. oktobra se je pri Drešinji vasi zgodila prometna nesreča, pri kateri se je voznik osebnega avtomobila Milan Košar zaletel v tovornjak, ki ga je pravilno vozil Alojz Glu- šič iz Celja. Pri Drešinji vasi je namreč na- meraval zaviti v levo, ker pa je prav takrat nasproti vozil drug avtomobil, je Glušič svoj avto pravilno ustavil na sredi ceste. Za njim je takrat pripeljal Milan Košar in se zaradi neprevidnosti zaletel v tovornjak. Hujših te- lesnih poškodb k sreči ni bilo, materialno škodo pa so ocenili na približno 4.000 novlli dinarjev. ZARADI NEUPOŠTEVANJA PREDNOSTI - SMRTNA NESREČA 6. oktobra se je zgodila na Kersnikovi ulici v Celju smrtna nesreča. Prav v trenutku, ko je po prednostni Kersnikovi ulici pripeljal Jože Tanko iz Celja, je nanjo — iz nepred- nostne ulice Mose Pijade — zavozil tudi Ma- tevž Krmelj iz Ljubljane. Ni upošteval znaka, ki ga je opozarjal, da mora počakati in se prepričati, če je cesta prosta in je zato z vso silo trčil v Zastavo 1.300. Oba voznika in so- potnik v prvem avtomobilu Jože Vrtačnik iz Celja so bili hudo telesno poškodovani in so jih prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Jo- že Tanko tudi kmalu umrl. Materialno škodo na obeh vozilih pa so ocenili na približno 27 tisoč novih dinarjev! SPET — OTROK 7. oktobra je iz ljubljanske smeri pripeljal rešilni avto, ki ga je vozil Venčeslav Mrak iz Celja. Na Vranskem mu je pred stanovanj- sko hišo št. 20 skočila pred avtomobil štiri- letna Marija Bitenc. Kljub zaviranju voznik avtomobila ni mogel ustaviti in je zadel otro- ka s prednjo levo stranjo avtomobila. Punč- ka si je zlomila nogo in so jo odpeljali v bol- nišnico. ŠTIRJE NA KUPU Naslednji dan se je v vasi Zajesovnik zgo- dila prometna nesreča, v kateri so bili soude- leženi štirje avtomobili: tovorni avtomobil KP 77-51 z voznikom Francem Snajderjem, osebni avto nemške registracije, avto LJ 59-81i z voznikom Antonom Šnebergerjam in П 259-45 z Jožetom Osvaldom. Tovorni avtomo- bil je vozil iz Celja proti Ljubljani, vsi ostali vozniki pa iz nasportne smeri. Zaradi mokre ceste je voz, ki ga je upravljal Jože Osvald, zaneslo s ceste v hrib. Voznik je takoj po nesreči postavil na cesto trikotni znak. Ko je zatem iz ljubljanske smeri pripeljal avtomo- bil z nemško registracijo in znak po levi strani obšel, se je zaletel v nasproti vozeči tovornjak. V avto z nemško registracijo pa se je zaletel še osebni avto LJ 59-83, ki je glede na mokro cesto vozil s preveliko hitrostjo. VOŽNJA V KOLONI Ker so mu nasproti vozeči vozniki kazali na pokrov avtomobila, je voznik osebnega avta Mihael Galič — medtem ko je vozil iz Celja proti Vranskem — ustavil svoje vozilo. Tedaj je za njim pripeljal kot drugi v koloni avto LJ z voznikom Alojzem Račićem, ki ni obvozil stoječega avtomobila, temveč je trčil vanj. Škode je bilo za okrog 5.000 novih di- narjev. KOLESAR BREZ LUCI Kolesar Štefan Košič se je peljal iz Celja proti Slovenskim Konjicam po desni strani ceste brez prednje bele predpisne luči in se zaletel v Cilko Kumer, ki mu je prišla na- sproti pravilno po levi strani ceste. Pri tr- čenju sta oba padla, Kumrova je dobila pre- tres možganov in zlom čeljusti. Kolesar ni bil poškodovan. . KREDITNA BANKA CELJE POSEBNO NAGRADNO ŽREBANJE HRANILNIH VLOG 31. OKTOBRA 1966 - MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA! Kreditna banka Celje objavlja novo nagradno žrebanje vseh hranil- nih vlog, naloženih pri Kreditni banki Celje-osrednji enoti, njenih podružnicah — Celjski mestni hranilnici Celje, Velenje, Slovenj gra- deč, in Slovenska Bistrica ter pri ekspoziturah Radlje ob Dravi, Dra- vograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Šoštanj, Mozirje, Ža- lec, Konjice, Rog. Slatina, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Laško in Šentjur pri Celju. ŽREBANJE BO 31. OKTOBRA 1966 na vseh posi, enotah banke. Izžre- banih bo preko 100 praktičnih lepih nagrad. VLAGAJTE IN VARCUJTE PRI KREDITNI BANKI CELJE IN NJE- NIH POSLOVNIH ENOTAH, KJER JE VAŠ DENAR ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽEN! 15 let za vojnega hudodelca Pred petčlanskim senatom Okrožnega sodi- šča v Celju se je prejšnji teden nadaljevala obravnava proti obtoženemu Djordju Mikši, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebival- stvo. Predsednik senata sodnik Vekoslav Tan- ko je obravnavo prekinil pred enim mesecem, ker je moralo sodišče dobiti še nekaj novih dokazov. Djordjc Mikša je bil med vojno pripadnik nemške pomožne policije ali Hills — polizci (HIPO — policija). Bil je v enem izmed vo- dov, ki sta strazila rudnik v Zabukovici pri Žalcu. Dvajsetega februarja 1945. leta so se pripadniki Hipo policije, med katerimi je bil tudi obto/eni Djordjc Mikša, s kamioni odpe- ljali pred celjski Stari pisker. Tu so na ka- mione naložili sto talcev in jih odpeljali proti Stranicam pri Frankolovem. Kraj, kjer so kasneje obešali talce, so Nemci dobro zastra- žili, saj so imeli, po pripovedovanju nekate- rih prič, tam tudi topove in mitraljeze. Kami- oni so se ustavili blizu Padežnikove hise. Hi- po policisti, ki so strazili talce, so si pri bliž- nji hiši izposodili stol, ki so ga kasneje uporabljali pri obešanju. Devctindcvetdeset talcev so nato obesili, talca Skaleta, ki je skušal pobegniti pa ustrelili. Glavna priča proti Mikši je bil na obravna- vi Jon Cirišan, ki je bil tudi pripadnik Hilfs polizci v Zabukovici. Trenutno je na presta- janju kazni petnajstih let strogega zapora, ker jc med vojno v navzočnosti Mikše ubil nekega kmeta v vasi Padej v Banatu. Ciri- šan je bil v času zločina tudi na Frankolovem, vendar pri obešanju ni neposredno sodeloval. Cirišan je kot priča povedal, da se je Mikša za obešanje prostovoljno javil, pred tem pa se je za to gnusno dejanje javil neki Popov, ki sedaj živi v Zahodni Nemčiji. Mikša je talcem hladnokrvno natikal zanke na vratove, nato pa jim je izpodnašal stol. v nadaljevanju obravnave je sodišče zasli- šalo še osem prič, ki naj bi sodišču pomagale ugotoviti, če jc obsojeni Jon Cirišan o Mikši govoril resnico. Cirišan je bil takoj po vojni uslužbenec Ljudske milice, zato je sodišče najprej zaslišalo tri njegove nekdanje sode- lavce, ki pa o njem niso vedeli povedati kaj posebnega. Kakor mnoge priče prej, je tudi priča Peter Kovač povedal, da je tistega usodnega dne kot zapornik moral kopati ja- me, v katere so kasneje zvlekli in zvozili mrtve talce. Dejal je, da sta talce obešala dva uniformiranca, ki sta govorila srbohrvatsko, ni pa mogel prepoznati Mikše, saj je od ta- krat minilo že več kot dvajset let. Kot priča je nastopil tudi sin ubitega kmeta iz Padeja, Sava Djurdjulov. Ta je povedal, da sta se dva dni pred osvoboditvijo pripelja- la k njihovi hiši dva uniformiranca. Puški sta pripravila za strel in sta hotela h gospodar- ju. Skupaj s Savinim očetom sta odšla v shrambo in zahtevala slanino. Ker jima je Sa- vin oče dejal, naj pustita nekaj za domače, ga je eden izmed uniformirancev ustrelil. Okrož- no sodšiče je za ta uboj obtožilo in obsodilo Jona Cirišana, z njim рз je bil ob ča.su zloči- na tudi Mikša. Sava Djurdjulov se dogodkov ni natančno spominjal in niti ni mogel po- vedati, kateri izmed obeh uniformirancev je ubil njegovega očeta. Dordje Mikša na nobeni obravnavi ni priz- nal, da je obešal talce na Frankolovem. Za- govarjal se je, da je takrat le stražil. Ker pa tudi iz nemške dokumentacije o tem dogodku sledi, da sta talce obešala dva pripadnika HIPO policije in da so strazili le Nemci, so- dišče Mikšincmu zagovoru ni moglo verjeti. Pred izrekom sodbe je sodišče temeljito preučilo zbrano gradivo, poleg tega pa je na vseh obravnavah zaslišalo devetnajst prič in opravilo nekaj krajevnih ogledov. Pri teh ogledih je bil navzoč tudi obtoženi Djordje Mikša, ki se je še po dvajsetih letih spom- nil nekaterih podrobnosti na kraju samem. Ker je po končanem obešanju obtoženi z osta- limi pripadniki HIPO policije in Nemci, ki so strazili, še nekaj časa ostal na kraju zlo- čina, si je lahko zapomnil krajevne značil- nosti. Sodišče Mikšincmu zagovoru ni moglo ver- jeti tudi zaradi tega, ker med obravnavo nik- dar ni omenil nikogar, ki naj bi obešal talce, čeprav je poznal pripadnike Hilfs polizei, ki so bili navzoči in so se o dogodku med seboj prav gotovo pogovarjali. Sodišče je Djordja Mikšo spoznalo za krive- ga po obtožbi in mu je izreklo kazen petnaj- stih let strogega zapora. V to kazen se mu šteje tudi čas, ki ga je Mikša prestal v pre- iskovalnem zaporu od 13. novembra 1965. Sodba še ni pravnomočna. Vladimir Vidmar OBVESTILO KRAJEVNA SKUPNOST »AUAŽEV HRIB« CEUE Dne 11. 11. 1966 za Cesto na grad od h. št. 1 do 18, Drobničevo, Groharjevo, Hribarjevo in Plečnikovo ulico. Dne 12. in 14. 11. 1966 Cesta na grad od h. št. 45 dalje, Bohoričevo, Dolarjevo, vo, Galusovo, Lesničarjevo ulico, Na Rebru, Orožnovo, Pod gradom in Vilharjevo ulico. Dne 15. in 16. 11. 1966 za Cesto na grad od h. št. 45 dalje Bohoričevo, Dolarjevo, Janežičevo, Popovičevo, Selce in Zvezno ulico. Dne 17. in 18. 11. 1966 za Teharsko c. od h. št. 1 do 64, Kočevarjevo, Kosovo, in Ulico Bratov Kresnikov od h. št. 1 do 10. Dne 19. in 21. 11. 1966 za Teharsko c. od h. št. 65 dalje, Kolškovo, Mirno pot, Podgorje, Tovorno in Zvodno — del. Dne 22. 11. 1966 za Krajgarjevo, Kumerdejevo in Ulico Bratov Kresnikov od h. št. 11 dalje, Kolmanovo, Kosovelovo in Mameljsko ulico. Osebne izkaznice bomo izdajali po gornjem razporedu dnevno od 7.—19. ure na sedežu uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčičeva 5, pritličje, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Da bi delo nemoteno potekalo, prosimo prosilce, da upoštevajo gornji razpored. Državljani, ki so si že priskrbeli slike, lahko zamenjajo izkaznice tudi izven objavljenega reda. Istočasno obveščamo občane iz območij krajevnih uradov: Dobrne, Frankolove- ga, Strmca pri Vojniku, Škofje vasi, šmartnega v Rožni dolini, Štor in Vojnika, da vlagajo svoje zahtevke za zamenjavo osebnih izkaznic pri pristojnih krajevnih uradih. Osebe, ki so dopolnile 18. leto starosti in še nimajo osebne izkaznice, vlagajo zahtevke na tukajšnjem prijavnem uradu, soba št. 28. Pri tem uradu se dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic. Osebe, ki prejmejo prvič osebno izkaznico, morajo priložiti poleg rojstnega lista tudi potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. UNZ Celje KRATKE PRAVOČASNO Sodnik vpraša pričo: — Videli ste torej, kako je tale ženska z likalnikom udarila po gla- vi svojega moža. Kaj ste storili? — Takoj sem telefoniral svoji za- ročenki, da sem se premislil in da se ne bom ženil. PRAVI VZROK — Si slišal, da se je tvoj prija- telj sinoči napil, padel v reko in se utopil? Vidiš, kaj takega se nekoč lahko zgodi tudi tebi. Njega je ubilo Žganje. — Praviš, da je padel v rekoT — Da. — Je bil že mrtev, ko je padel v reko? — Seveda ni bil. — No, vidiš, je rekel mož, — nje- ga je ubila voda in ne žganje! HUMORESKA Navsezgodaj zjutraj sem našel pred vrati sobe zraven steklenice mladega dojenčka, zavitega v plenice, živega, kajpada. Ko sem se ga dotaknil, je na ves glas zavekal. Nataknil sem si naočnike ter si ga na- tančno ogledal. Bil mi je zelo podoben. Nos je imel sredi obraza, ki je bil prav tako ovalen kot moj. Očke je imel igrive, moj bog, sivkasto zele- no rjave. Na las iste kot jaz. Tudi plešast je bil. Zgrozil sem se. Ni bilo nobenega dvoma. Otrok je moj. Ampak katera je mati? Neža, Micika ali morda Marija? Takle otročiček se ne rodi čez noč. Z Nežo sediva vsak dan že več kot dve leti skupaj v službi. In ves ta čas nisem ničesar opa- zil. Ne, njen ne bo. Kaj pa Micika? Tudi ona ne pride v poštev. Pred štirimi meseci je rodila dvojčke. Torej ostane samo Marija. Kajpada, gotovo bo Marija. Vzel sem otročiča pod pazduho kot štruco, se odtihotapil po stopni- cah iñ jo mahnil k Mariji na stanovanje. Odprla mi je vrata še vsa raz- kuštrana in zaspana. »Ljubica!« Objel sem jo. »Oprosti, nisem vedel. Nisem si mogel misliti. Takoj se bova poročila. Malček ti je tako podoben. Kot bi bil izrezan.« . Marija je bila tako zbegana, da sploh ni prišla do sape. »Kdo pa je, Marija?« je vprašal grlen glas iz stanovanja. * »Osel,« je siknila potiho, na glas pa je odgovorila: »Berač,« in mi pred nosom zaloputnila vrata. Torej otrok vendarle ni bil Marijin. Vse možnosti sem izčrpal. Se pravi, da otrok ni moj, čeprav mi je tako podoben. Igra narave. Odnesel sem kričača na urad za najdene predmete. Pred okencem se je gnetla množica ljudi. Ko sem slednjič prišel na vrsto, me je vpra- šala uradnica: »Kaj ste izgubili?« »Ničesar nisem izgubil, tovarišica.« »Zakaj pa ste potemtakem sploh prišli sem, če niste ničesar izgubili?« »Našel sem.« »Najdeni predmeti se oddajo pri naslednjem okencu,« me je poučila. Tam ni bilo nobene stranke, tako da sem prišel takoj na vrsto. Urad- nik me je vprašal: »Kaj ste našli?« »Otroka. Zelo ljubkega otročička.« Uradnik me je debelo podlegal, »živega?« »Zelo. Kot živo srebro.« »Ima kakšna posebna znamenja?« »Ja, moker je, čeprav zimaj ne dežuje.« »Ne norčujte se, tovariš! Sicer pa najdenih otrok ne sprejemamo. Kam bi pa prišli. Dandanes se jih preveč zgubi.« »Kam naj se obrnem?« »To boste sami najbolje vedeli, tovariš.« Zadnjo besedo je falot ško- doželjno zategnil, češ, saj se poznava,ч»Н ne? Docela obupan sem se vrnil domov. Pred hišo je bila zbrana okrog mlekarice gruča ljudi. »Samo v tretje nadstropje sem nesla mleko,« je hlipala. »Ko sem prišla nazaj, otroka že ni bilo več. Izginil je kot kafra. Gotovo so ga ugrabili gangsterji.« »Ste poročeni?« sem previdno vprašal mlekarico in skril otroka za hrbet. ^ »Seveda, kaj pa mislite!« »Torej imate moža?« »Imam.« Oddahnil sem se in ji vrnil otroka. Za vsak primjer passem odpovedal mleko. Človek nikoli ne ve, kaj vse se mu lahko pripeti. Na svetu so tudi neporočene mlekarice. ŽARKO PETAN Zakrinkana vojnaJ VOHUNSp: ZGODBE IZ ÏI. SVETOVNE VOJNE (45); Preplašeno je zakrilil z rokami in za jed jal: »Počakajte! Vse vam bom povedal, samo ne ustrelite me! To je bil Chris Lindemans ... King Kong. On je to povedal polkovniku Kiesewet- ter ju!«. In tako je prišel podpolkovnik povsem ne- pričakovano do poslednjega člena v verigi do- kazov proti Lindemansu. Podpolkovnik je za- držal dih ob tej ugotovitvi in ves naporni dan je bil pozabljen. Utrujenost ga je v hipu minila. Nagnil se je k Verloopu in ga dregnil z revol- versko cevjo med rebra. »Kaj je Lindemans iz- dal nacistont tudi načrt akcije pri Arnhemu?« ga je vprašal. Verloop je od strahu prebledel in v odgovor samo prikimal. Nekaj^ časa sploh ni spravil be- sede iz sebe, nato si je z jezikom obliznil ustni- in spregovoril: »Da, on je o tem obvestil pol- kovnika Kiesewetterja 15. septembra, ko je ohi- ^kal štab Abwehra. Povedal je, da se pripravlja desant angleških in ameriških čet.«. »Pa je povedal tudi to, kje bodo izvedli de- sant?« »Da. Rekel je, da se bodo padobranske čete Spustile v nedeljo zjutraj no določeno mesto Severno od Eindhovena.« Podpolkovnik je spustil revolversko cev in •^e zamišljeno zagledal v Verloopa. V njegovi no- tranjosti je narahlo drhtelo, kajti zdaj je bil prepričan, da je ta bojazljivec dodal zadnji ka- menček v mozaik o King Kongovi vohunski de- lavnosti. Toda Verloop si je napačno razlagal P<^dpolkovnikovo molčanje. Pokleknil je na ko- l-ena in zavpil: »Zdaj me ne boste ustrelili, kaj- ^? Povedal sem vse, kar sem vedel.« »Jaz vas ne Љот ustrelil«, mu je odgovoril besno podpolkovnik, ki mu je bilo tega jadiko- vanja že zadosti, »toda ne morem vam jamčiti, da vas ne bo ustrelila vojska. O vaši usodi bo odločilo hitro sodišče. Vstanite! Greva!« Spotoma, ko je spremljal Verloopa v ječo, je podpolkovnik o vsem še enkrat razmislil, to- da zgrabila ga je tolikšna jeza, da ni mogel mirno misliti. Jezno je priganjal Verloopa, naj .stopi hitreje in ko ga je vtaknil v celico, je od- hitel — še vedno ves besen — naravnost v cen- tralo holandske obveščevalne službe. Zasopel je planil v prostor za častnike. Ko je zagledal svo- je sonarodnjake, kakor so se zavalili v mehke naslanjače, držali v rokah čaše s pijačo in po- slušali osladno glasbo iz radia, je občutil, da v njem naravnost kipi. Naslonil se je na vrata, onemogel od besa. — V tem trenutku ga je ugledal eden izmed nje- govih znancev. »Kaj ti je, Pinto?« ga je vprašal. »Pobledel si kakor stena.« Ko je slišal to prijateljsko vprašanje, je v njem prekipelo. »Ugasnite ta prekleti radio!« je zatulil in udaril s pestjo po mizi, da so se vsi začudeni zagledali vanj. Podpolkovnik je bil ta- ko besen, da bi bil najraje udarjal s pestjo po nosovih, ki so bili radovedno obrnjeni proti njemu. »K hudiču!« je zagrmelj »Skrajni čas je, da že enkrat spoznate, da se ne šalim, kadar rečem, da je nekdo sumljiv. In kaj ste storili vi, prija- telji? Poslali ste ga, ne da bi sploh kaj pomi- slili, naravno/t v sovražnikovo zaledje z najbolj pomembnim sporočilom, kolikor jih je bilo od začetka vojne!* »Za koga gre?« je vprašal eden izmed pod- polkovnikovih znancev. »Za Lindemansa — King Konga. Dva se bo- sta zdaj nemudoma pripravila in odšla v dvorec Wittouck in tam nemudoma aretirala Linde- mansa.« »Aretirati Lindemansa? Kaj ste znoreli? Saj .Ja človek lahko z golimi rokami zdrobi nekoliko ljudi kakor lutke iz papirja! Razen tega je ved- no oborožen do zob. Kdor bi poskusil aretirati tega človeka, bi šel naravnost v samomor!« Tedaj je spregovoril eden izmed starejših častnikov. »Kakorkoli je že z njim, Pinto, naj- prej nam morate povedati, zakaj hočete, da bi aretirali Lindemansa. Kaj se sploh zavedate, kakšen javni škandal bo, če bomo aretirali nje- ga?« Podpolkovnik jim je razložil in sicer s takš- nim glasom, da so mu vsi v hipu verjeli in pri- znali resnost položaja. Toda s tem še vedno ni- so rešili vprašanja, kako bi ga aretirali, da ne bi tvegali človeških življenj. Iznenada je pod- polkovnik spet pokazal svojo domiselnost. »Že vem«, je zaklical. »Dvojica — vi in vi — se naj odpravi v dvorec Wittouck in sporoči Linde- mansu, da bo odlikovan za svoja junaška de- , Janja. To bo na moč godilo njegovemu samo- Ijubju. Razložita mu, da mora odložiti orožje in se obleči v svečano obleko, potem pa ga od- peljita v kakšno posebno sobo. Medtem bom s teleprinterjem zahteval od zavezniške komande, da pošljejo deset vojaških policistov v dvorec. Ko bo Lindemans stopil v sobo, bo planilo na- denj deset policistov in ga aretiralo. Smo se razumeli?« Oficirja, ki ju je izbral podpolkovnik, sta se zadovoljno nasmehnila-^ in eden je dejal: »Mi- slim, da bo deset policistov zadoščalo, a vseeno recite ljudem iz zavezniške komande, naj poš- ljejo deset najmočnejših!« Seveda sem pil sin moj, saj vsako jutro pijem, ko mašujem PODKUPNINA GIN - REPKIN ZVEST ŽiVLjtNjl) Pisatelj Gorlikov je pisal novo sodobno povest iz življenja trgo- vinskih organizacij. V njegovi zgodbi prodira v trgovinsko mre- žo neki Brankin, ki so ga nekoč obsodili zaradi kraje; zahaja v družbo podležev in podkupoval- cev in skuša narediti kariero. Na koncu ga razkrinka tetka Polja, čistilka in članica delavske kont- role. Povest je odlično uspevala. Na nekaterih mestih je bila celo smešna. Za začetek je Gorlikov odločil, da prečita svoj rokopis prijatelju kritiku. Ta ga je pozor- no poslušal, se tam, kjer je bilo treba, zasmejal, potlej pa rekel: — Rasteš, prijatelj. V mojstra. Toda. Da, tu je tudi toda. Marsi- kaj je izmišljeno. Opozoriti je na primer malce odmaknjenosti od življenja. Sam pomisli — obsojen človek prodira v našo trgovino. Kaj? Ni to komedija? Da bi pregnal vsak dvom, je Gorlikov telefoniral Lenki Kasi- nu, svojemu bivšemu šolskemu tovarišu, ki je bil zaposlen nekje v prehrambeni trgovini. — Potrebna mi je tvoja pomoč, je začel po daljšem uvodu. — Pomisli, prav zanimiv pri- mer. Človek, ki je bil obsojen za- radi kraje, se hoče vtihotapiti v našo trgovsko mrežo. Je to mogo- če? — -Mislim, da^i, je odvrinl biv- ši šolski tovariš. To je žaljivo, je pomislil Gor- likov s slušalko v roki. — V splošnem jaz s temi reč- mi nimam nikakšne zveze, je re- kel prijatelj z drugega konca ži- ce. — Pozanimal se bom pri dru- ^gih. Morda drugi drugače misli- jo. Počakaj, telefoniral ti bom. V pričakovanju, da mu bodo razjasnili življenjsko resnico, je Gorlikov hodil po sobi gor in dol in sa msebi očital odmaknjenost od življenja. Zvečer je zazvoni lobljubljeni zvonec. — S tvojim vprašanjem sem se ukvarjal ves dan, Je rekel Ka- šhi. — .No, in? je z upanjem vpra- šal avtor. — Glej na, kako je neučakan! Vse«bi rac takoj vedel. To te bo minimrTnr stalo večerjo. Zapom- ni si, p id "m z damo... Večerjali co v troje. Močna bri- netka je pila konjak na ravni no- gi.. Spočetka so se pogovarjali ta- ko spločno: Gorlikov je pripove- doval íjnekífb^e o mestnih litera- tih, Ka.šinova dama pa se je sme- jala z globokim basom. Ko so iz- pili drugo steklenico konjaka, je rekla: — Znana mi je tista vaša zade- va. Da, tako. Brinetka je odprla svojo veliko torbo in izvlekla ne- ke papirje. — Tako, naj tole vaš obsojeni patron izpolni in pride k meni. — V kadrovski oddelek, je do^ dal Kašin. Domov se je Gorlikov vračal vesel. Ne toliko zato, ker je čutil olajšanje v denarnici koliko spri- čo spoznanja, da je ostal zvest življenjski stvarnosti. NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK VINCENT MC CONNOR ^ -57- »šef? Tega pa mi sinoči niste povedali!« »Nisem? Pa je rekel tako.« Z avtom sta peljala Lucellija do Place Blanche a ničesar novega nista več zvedela. »Boš iskal Martino Lautier?« ga je vprašala Suzy, ko sta bila spet sama. »Nc vem, kje bi začel. Dryden bi bil verjetno edini, ki bi nam lahko pomagal na sled. Verjetno bi bilo dobro, če bi šla jutri še enkrat v prodajalno s starinami.« »Jutri dopoldne nimam časa.« »Pomerjanje?« »Dosti bolj pomembno!« »Snemanje nove plošče?« Suzv se je nagajivo smehljala. »Ne bodi no toliko radoveden! ženske imajo pač svoje skrivnosti.« Fanning je pripeljal Suzy v bližino njene^ga stanovanja in se odpeljal potem'dalje v svoj hotel. V sprejemnici ga je čakalo pismo, ki je prišlo s cevno pošto. Fanning je vzel tudi ovojnico, v katero je bil spravil lutko. Zgoraj v sobi se je prepričal, če je tudi zemljevid še na mestu, kamor ga je bil skril: v vodno pipo nad kopalno kadjo. Šele potem je prebral pismo: »Francoska carina obveščena o prihodu italijanskih potap- ljačev. Pričakujemo vašo odločitev za pričetek racije proti pro- dajalcem maronija. Nobenih dejstev o ,Ribi'. Že nekaj let krožijo na Pigallu govorice o takem možu, toda dejstev ni mogoče ugo- toviti.« Fanning je pismo raztrgal in sežgal papirčke v pepelniku. Le- gel je na posteljo da bi premislil svoje naslednje korake. Martine Latutier ... Le kam so mogli spraviti obogo dekle? V hišo kralja mamil Joliveta na Ile St. Louis v središču mesta? Težko bi bilo, da bi moral še enkrat priti v to hišo. Nenadoma se je domislil: racije! Nočne racije na Jolivetove ljudi. To bi odvrnilo pozornost kralja mamil in olajšalo vstop v njegovo palačo. Skočil je k telefonu in izbral številko. »Tu Courtois. Sprejel sem vaše poročilo in predlagam racijo na prodajalce maronija in podajalke cigaret. Nocoj opolnoči.« Malo je okleval. »Za primer, da sc mi kaj zgodi: izvirni zemljevid je skrit v vodni pipi nad kopalno kadjo v moji hotelski sobi. Ta zemljevid je bil skrit v vratu lutke, ki jo je Grossman 1944 poslal iz Pariza svoji pri- jateljici Pat Middleton v Boston. Po njeni smrti sem vzel lutko iz njene sobe v hotelu Continental. Konec« Bilo je nekaj čez osmo u^o, ko je Fanning parkiral svojega renaulta zadaj na dvorišču za Larroquovim stanoVanjem. Paulov motor je bil v privozu, a v stanovanju je bila tema. Fanning je poiskal ključ v skrivališču pod predpražnikom, ki mu ga je bila_ - 58 - i pokazala Suzy. Za svoje nocojšnje namere je potreboval usnje- no obleko. Nič drugega mu ni preostalo, kakor da je vdrl v sta- novanje. V predsobni omari je bila kompletna Pauloya oprema za mo- tor. Fanning se je preoblekel. Usnjepe hlače so se mu prilegale kakor druga koža. Samokres je vtaknil v desni žep in se postavil pred ogledalo: z zaščitno čelado očali in podbradkom je bi vi- deti prav tako, kakršni so bili motoristi, ki so ga zasledovali. Zaprl je zadrgo na suknjiču, napisal kratko sporočilo Paulu in odšel. Deset minut pozneje se je podil na Paulovem motorju proti svojemu cilju: Place Denfot-Rochereau, kjer,naj bi se nocoj se- stali ljudje kralja mamil. Prikrit v nekem privozu si je Fanning izbral svojo opazoval- nico. Zeblo ga je. V močnem vetru je bila usnjena obleka kot ledena lupina. S Place Denfert-Rochereau so se cepile ulice v vse smeri. Pod temnimi ulicami so bile katakombe starega Pariza. Okrog devete ure je Fanning opazil prve motoriste. Posamič, v dvoje ali troje so se pojavljali, vsi v usnjenih oblekah. Za ne- pri^dete pešce so bili videti kot krdelo huliganov. Ko je spet pripeljala mimo skupina, se je .Fanning na hitro odločil in zape-. Ijal enostavno za njo. Prehitel ga je še en motorist v usnjeni obleki in mu v pozdrav pomahal z roko. Fanning mu je odzdravil enako. Njegovega obra- za pod očali in podbradkom ni bilo mogoče spoznati. Fanning je domneval, da je tudi njegov obraz prav tako nespoznaven. Zdai je zapeljal motorist pred njim v ozek prehod in zausta- vil. Fanning ga je v vsem posnemal. Motorist, ki je očitno štel Fanninga za sodelavca, je šel dalje peš. Zavil je okoli nekoliko vogalov in se slednjič ustavil v ozki ulličici pred sivim pročeljem pralnice. Fanning se je trudil, da bi si zapomnil uličico in kasneje spet našel izhod. Imel je občutek, kakor da vstopa v labirint, v čigar sredi je hudobna zver. Njegov navidezni pajdaš mu je molče pomignil. Vstopila sta v mračen hodnik, kjer je bilo videti kakor da sta se začela spu- ščati v gl(|boko praznino. Fanning je bil prepričan, da je bil to eden izmed vhodov v katakombe. Stopnice, shojene in spolzke, stene, na katerih se je svetlikala vlaga, mračno zidovje, duh po plesnobi in trohnobi, hodniki in spet hodniki, potem glasovi, ki sta jih slišaila vedno bolj glasno. Nekaj metrov za neznanim motoristom je vstopil Fanning v veliko zborno dvorano, visok obok — nekje globoko pod ulicami Pariza. Nihče se ni zmenil zanj. Niti najmanj se ni razločeval od mož v usnjenih motorističnih oblekah, ki so si bili podobni kaikor jajce jajcu. , . Na nasprotni strani oboka je bil neke vrste govorniški oder — 59 — na nekem podstavku. Pravkar je stopil za oder mlad moški. Bil je brez čelade in očal in Fanningu je bil videti močno znan. Ko je začel govoriti, ga je Fanning takoj prepoznal: prodajalec iz trgovine s starinami Florión. »Prosim za posluh«, je zaklical. »Dryden bo govoril.« Dryden! Človek, ki je odvedel Martine Lautier iz bolnišnice. Črna prikazen se je izluščila iz sence in skočila za govorniški odvjr — Dryden. V nasmešku je pokazal skoraj vse zobe, ki so bili izrazito nepravilno raščeni. Fanning ga je takoj prepoznal: eden izmed pretepačev iz hotela Couronne. Zaradi svetlih las, pristriženih na kratko, je bil Dryden videti mlajši, kakor je bil v resnici. Njegov glas je bil zvonek in za- povedljiv. ' »Prijatelji, v dveh tednih bomo začeli z uresničevanjem naše- ga velikega načrta, ki na.\ bo vse obogatil. Potrebujemo može, ki bodo načrt uresničili. Oseminštirideset mož. Prostovoljcev!« V dvorani je završalo. Možje so dvignili roke. Sredi trušča je počil strel. Dryden je odskočil. »Vsi ven!« je zavpil. »Med nami je izidajalec! Kdor ga odkrije, ga naj ustreli. In potem proč. Hitro preden pride policija!« Fanning se je umaiknil v enega izmed starinskih hodniikov. ' Možje v usnjenih oblačilih so drveli mimo njega, rinili so se proti stopnišču. Nihče se ni zmenil zanj. V kratki minuti je bilo vse prazno in mirno. Toda kam je izginil Dryden? Fanning se je odločil, da se vrne in da si bo bolj natanko ogledal nenavadno zborno dvorano. Takšne priložnosti ne bo več imel. Previdno je tipal po hodniku nazaj. Ko je prišel do vhoda pod obok, je zaslišal za sabo tih šum. Nemudoma se je vrgel na tla. .4 »Ne premakni se, sicer te ustrelim.« Besede so prihajale od nekod iz teme. Bil je Drydenov glas. »Dolgo sem že čakal nate.« Fanning je ležal plosko na tleh in je skušal ugotoviti, od kod govori Dryden. Toda to je bilo prav tako nemogoče, kakor da bi se lahko stegnil do pištole. »Kdo si?« je vprašal Dryden. »Nihče, ki bi ga ti lahko poznal«, je odgovoril Fanning. Dryden se je zasmejal: »Američan, ki se izdaja za Crossmana. Kdo te j p poslali sem?« »Nihče.« »Lažeš!« ' Fanning je molčal. S prsti se je dotipal do pištole. Moral jo je nekako izvleči. Strel. ''V' Faninng je čutil kako je krogla švignila mimo njegovega obraza. Slišal je Dr\denove besede: »To je bilo svarilo. Zdaj me- rim v tvojo hrbtenico in tokrat bom zadel.« Počilo je. Potem stok in zamolkel padec. »Upam, da niste ranjeni, prijatelj?« — 60 — Ob zvoku znanega glasu je skočil Fanning pokonci. »Paul! Kako ste prišli vi sem?« »Sledil sem vam. Suzy se je bala za vas. Za vami sem, odkar ste se odpeljali z mojim motorjem.« Paul Larroque je osvetlil prostor z žepno svetilko. Dryden je ležal poleg govorniškega odra. Paul je odprl zadrgo Drydenove- ga usnjenega jopiča. Kri je že,čisto premočila pulover pod usnjem. Fanning se jc sklonil k njemu. »Tri ljudi imaš na vesti: nata- karja Gabillota, hišnika Michela in Pat Middleton. Nihče več jih ne more obuditi v življenje. Toda Martine Lautier je še mogoče rešiti. Kam si jo spravil?« »Nikoli... ne ... boš ...« »In kaj si storil s Suzy Rossignol?« se je vmešal Paul. Fanning je planil nanj: »Suzy?« »Izginila je. Na poti iz gledališča do stanovanja.« s FICKOM PO Jl]GOSLOVAi\SKbM JUGI 2.0C0 KM DOLGA POT; KOT JO JE OPISAL FICKIST.JURO KÎSLINGER ш TRIJE DOBRI RAZLOGI ZA OD- • LOČITEV Ker že na pamet poznamo običajno smer -lovenskih avtomobilskih turistov na morje Z. Ker nam ni do tega, da bi stiskali In pre- ftevali skopo odmerjene devi/.e, a se za tem MJiali- češ, bili smo turisti v zamejstvu, smo ¿feniü trije avtomobili jugoslovanske proiz- *¿¿nie, dve Zastavi 750 in en 1300 ter 6 od- ^lili z dvema otrokoma na krožno pot po Soosiaviji. Ce bi na naši poti odšteli sreča-. % z vozlH Iz naših južnih republik in šteli I« tuja ter zelo redka snidenja s slovenskimi Lgistrskimi tablicami bi tako skoraj lahko MeniH, da smo Sâ vozili po tujini. Zato se mi |g spotoma utrnila misel: »Slovenci — odkrl- улјто Jugoslavijo!« Naši odločitvi pa so botrovali trije razlogi. PRVI: Ni nas hromila mi.4el na neizkorišče- ni K-IS" zato smo zlalika i)remagali strah pred jgodbami o groznih cestah in se odločili za prevoz z lastnimi vozili. •^PRUGI: Vsaj polovica članstva naše počit- niške ekspedicije sodi med kulturne in pro- svetne delavce, ki nimajo možnosti letovanja J lastnih počitniških domovih. Osvobojeni tu- ji te sindikalne »obveznosti« smo se po zjgle- du številnih tujih turistov ohrabrili preizkusi- ti sistem kampiranja, le da smo ga skušali le bolj prilagoditi našim žepom. TRETJI: Izogniti smo se hoteli motorizirani gneči na cestah od Ljubljane proti morju. Ф NIC BREZ PODROBNEGA NA- CRTA — ALI SLOVENSKA NA- TANČNOST Generalna smer: Preko Bosne in Hercego- vine do Crne gore, ob^ morju nazaj in preko piitvic domov v štajerski del Slovenije. Dol- žina poti: v skladu z razdaljo, ki je še kar varna ob uporabi našega Ekstra HD — SAE 30 motornega olja od ene menjave' do druge, ali po navodilih Zastavine servisne knjižice - od enega servisa do drugega — to je okrog- lih 2.000 km. f KARTE LAŽEJO V KORIST TU- RISTA Zaradi strahu pred slabimi cestami in zara- di skupne ljubezni do naših na obroke nabav- ljenih vozičkov smo skušali podrobni zaris smeri izvijugati tako, kakor so nam v Celju v naglici dosegljive in kupljene avtokarte Ju- goslavije obljubljale čim več izgotovljenega asfalta. Pri tem smo v glavnem zaupali »Avto- karti Jugoslavije in »Turistički karti Jugosla- vije«. Drugo smo nabavili zaradi »popolnega« seznama jugoslovanskih kampirnih prostorov. Bralcu v tolažbo: Dejansko stanje na »terenu« je podatke obeh zemljevidov večinoma ovrglo. Ukrepi za zavarovanje pred »vozniškimi pre- senečenji«: Na pot smo krenili hkrati s tremi vozili s pripadajočimi vozniki zaradi načela: »Več ljudi, več ve« in zaradi modrosti: »V slo- gi jc moč«. V avtomobilski ambulanti smo svojim vozovom privoščili še običajne pregle- de in vzeli s seboj na pot kopico najpogosteje potrebnih nadoniestnih delov. i Ф NAJDALJŠI ODSEK SLABE CE- STE NA VSEJ POTI — V SLOVE- NIJI (Prvi dan: Cslje — Jajce-jezero 378 km) Temeljito otovorjeni smo kreniii navsezgo- daj takoj po eni izmed letošnjih julijskih noč- nih neviht, ki so kazile uspeh našega turizma in s tem posredno vplivale na možnosti izrav- nave devizne bilance. Vdani v usodo, saj niti zahodni turisti še niso opremljeni z učinkovi- timi naročilnicami za lepo vreme, smo opra- vili prve kilometre od Rimskih Toplic do Krákega. Postanek Je bil potreben, da smo očistili šipe blata, ki je na tej preiestni slo- venski cesti brizgalo Izpod koles še krepko preko streh. Nismo mogli slutiti, da je bil to na vsej naši poti najdaljši odsek slabe ceste. Pa se Slovenci še ponašajmo z. našimi cesta- mi! - Vozniška radost pri vožnji po avtomobilski cesti se kmalu po Zagrebu skali. SR HrvaŠka očitno skrbi za vzdrževanje naše prve avto- mobilske ceste samo z napisi in prometnimi znaki: »Zbog dotrajalosti kolovoza ograniče- nje brzine na 60 km«, še dodatno obvestilo, da je to cesto šteti le za cesto prvega reda in ne za avtomobilsko cesto. Večine voznikov pa' niti omejitve, niti obvestila ne motijo, da ne bi vozili z samomorilsko brzino. Prednja- čijo tujci. Ф BRIGADIRSKE MEDITACIJE Globina naših žepov nas spomni na blažilec in vpliva vsaj na našo brzino nekoliko'pomir- jevalno. Zagrenjeno pomisliva z ženo kako vzdržujejo tole reč, cesto, za katero sva de- vetinštiridesetega kot brigadirja prelivala znoji Hkrati se razveselim, da nam ne bo tre- ba po njej do tistega kilometra, kjer so vdelane tudi najine samokolnice zemlje v na- sip. Zastaiiemo na črpalki pri Novski, da iz, zdaj vem, nepotrebnega strahu pred neobra- tujočimi črpalkami v Bosni dopolnimo gorivo. Poleg črpalke sia še servisna delavnica in bife. Ф POSTREZI SI SAM, NATAKAR BO ŽE PORAČUNAL... V bifeju pa smo pili slabo turško kavo, ki smo si jo morali prinesti sami, poračunali pa so natakarji. Med srebanjem »češpljeve vode« sem zaradi hrupnosti nekega našega državlja- na moral poslušati njegovo modrovanje, da Hrvati namenoma ne »drezajo« v škandalozno stanje ceste, ker čakajo, da jo bo zveza pri- znala za svoj škandal in jo popravila s svojim denarjem. Ta čas pa Hrvati zidajo nove ceste ob morju. Nisem imel možnosti preveriti toč- nosti njegovjli »izsledkov«. Ф NAJCENEJŠA IMVESTICIJA SO OPOZORILNE TABLE Borih 21 km za Novsko se pri Okučanih od- cepi cesta proti Banja Luki in Jajcu. Stanje ceste je občutno boljše. Za presenečenja pa skrbijo številni mostovi čez običajno suhe stranske rokave Save na poti proti velikemu mostu, ki vodi čez Savo v Bosno. Vsak tak mostiček krasi prometni znak: »Največja do- voljena hitrost 13 km«. Razjezim se nad tako ne;imjselno hudo omejitvijo, a takoj nato pla- nem z vso silo na zavore. Mostovi so leseni in skoraj že povsem brez vrhnje plasti desak. Ostali pa so velikanski iz spodnje plasti štrle- či žeblji. Kaže, da so bili prometni znaki ce- nejši kot pa delo za poruvanje žebljev, če že ni bilo denarja za nove deske. Po dotedanjih Izkušnjah s cestami z rahlo bojaznijo vozimo prve kilometre po Bosni. Do Laktašev, majhnega kopališkega kraja, do- k^ij lepo urejenega In čistega, po številu do- mačih turistov sodeč dostopnega žepu jugoslo- vanskega turista, 8 prostorom za kampiranje in kopališko zgradbo v orientalskem slogu (temperatura vrelca 29,5 stopinj Celzija), pri- peljemo po betonski cesti s slabo zalitimi pre- sledki med ploščami, ki pa je pravi oddih v primerjavi z »autoputom«. Od Laktašev na- prej lahko neham bolščati v cestišče in pre- zati na luknje. Cesta je odlična, še enkrat: odiična — in nova. Bodo znali vzdrževati? Taka je cesta do Jajca. Končno se lahko ogle- dujem po pokrajini. ® V BOSENSKIH MESTIH NE IŠČI ORIENTA Prispeli smo v Banja Luko — in bili razo- čarani. Pričakovali smo bosansko mesto, ka- kor si ga pač predstavljamo povprečni Slo- venci, pa smo naleteli na neltakšno inačico Velenja, ki ga krasijo celo za zdaj še bolj malo potrebni prometni semaforji. Tako kot lahko v Velenju s ceste mimogrede vidiš tudi pristno gotsko kapelico (če se potrudi), lah- ko tu tudi še -najdeš ob glavni cesti džamijo in nekaj ostankov starih hiš. Več »tiste« Bos- ne ne vidiš, če se kot mi samo pelješ skozi mesto. Eh, videli sm.o tudi ženo v dimijah, a preko njih je nosila nov plašč konfekcije NiK, da jih je bilo le povsem spodaj malo videti. Ovinek naprej od džamije se pa zače- nja »tista« Bosna. Stare hiše krite s skodlami in kratkih slemen. Večinoma zelo dobro vzdr- ževane. Ф LEPOTE, KI JIH NE SMEŠ GLEDATI STOJE Kmalu zapeljemo v sotesko VrbaSa, ki se vijuga vse do Jajca. To je bil eden najlepših delov naše poti. Tu se mi je porodila misel: »Slovenci — odkrivajmo Jugoslavijo!« Lepa ši- roka cesta je deloma vsekana v skalo, deloma vodi tudi skozi predore. Ob njej pa samo ču- dovito zeleni Vrbas, ki se peni v dolino in levo ter desno prepadne stene sileč nekam daleč v višave. Vsake toliko časa obstanemo in se razgledujemo dokler ob nekem postan- ku nenadoma — zapik. Bilo je na iepem mestu za parkiranje ob cesti in ob neki hidrocentrali. Komaj smo ob- stali nas naskoči možakar in podi dalje ter kaže na napis: »Zabranjeno zaustavljanje«. Mejdun, pa na tako lepem kraju! In menda zaradi hidrocentrale! Ne pomaga pojasnjeva- nje, da imamo tudi v dravski dolini hidro- centrale, pri njih pa da še postavljamo raz- Stari mlini na brzicah med jezeri pri Jajcu v neposredni sosešcini áv- tokampa gledne stolpe! Nič. »Napred!« Torej — naprej zavoljo »pametnega« predpisa. To se do Jajc še enkrat ponovi. Pa smo se že vdali v usodo ni si raje ogledujemo kmete v narodnih no- šah, ki jih je videti tem več, čim bolj se bli- žamo Jajcu. Ф ZGOVORNA SAMO ZA TUJCE Večeri se, zato zdrvLmo skozi Jajce in še štiri kilometre do Jezera, kjer Je zelo lepo urejen kamp. V recepciji nam lepotica od uhanov do peta vsa v op-artu molče potisne pred nos prijavnice, zgovorna je samo za ino- zemce in to zatikajoče v več jezikih. Ob ži- vahnem razpravljanju in obujanju vojašldh naukov nam začetnikom v taborjenju uspe prvič postaviti delno tudi izposojene šotore, nato še rujna žilavka po 700 S-din steklenica iz bifeja kampa in poslušanje naročene pesmi »Mujo kuje konja po mesecu«, ki Jo zapojo domači mladeniči ob spremljavi električnih kitar pa že spimo spanje pravičnih. O v ČUDOVITEM JAJCU DVE CELJSKI NADLOGI: »MODRI« UR- BANIZEM IN SMRDEČ DIM (Drugi dan: Jajce-Jezero — Ilidža 173 kin) Naslednje dopoldne je še posvečeno ogledu Jajca. Je tudi kaj videti. Slap Plive, trdnja- va, mestno obzidje, zgradbo II. zasedanja AVNOJ, ki Je zdaj muzej, katakombe. Skozi obrambni stolp prideš v staro mestno Jedro, kjer lahko takoj na začetku občuduješ lepo obnovljeno tipično staro zgradbo ob novem bloku, ki ga Je nam neznani urbanistični »modrec« dovolil postaviti znotraj starega ob- zidja. Podobno so dovolili gradnjo »Robne kuče«. Menda bodo zdaj zastali z uničeva- njem starega mestnega jedra, ki je prav go- tovo ena največjih jugoslovanskih turističnih znamenitosti. Tu sem pogrešal spomeniško- Varstveno dejavnost. Novo življenje bo kljub vsemu lahko kipelo ob starinah. Skoda je v primeri s celoto še malenkostna. Tu še čutiš življenjski utrip stare Bosne. Bega pa te prelivanje najrazličnejših vtisov. Kmetica v narodni noši ob dekoltirani turist- ki v hlačah. Dimije ob letošnjih modnokrat- kih krilih in še in še nasprotij. Vmes zavo- hamo tudi nam Celjanom že kar domači to- varniški smrad, ki ga širi tovarna na Južnem koncu mesta. Vse na kupu, vse stisnjeno na grič sredi soteske ali pod njim. Ф GOSTOLJUBJE OB CESTI Cesta do Donjega Vakufa je še naprej širo- ka in lepa in nova. Soteska se le rahlo raz- širi in strmine ob njej so nekoliko bolj po- ložne. Ob cesti ozkotirna železnica. Z našimi vozovi dohitimo vlakec, a ko ga z lahkoto prehitevamo sta nam strojevodja in kurjač prijazno mahala. Streljaj za Donjim Vakufom na poti proti Travniku konec asfalta. Alia, tu se bo torej začelo, khr so nam mnogi obetali. Pa je Ic kratek obvoz okoli gradbišča nove- ga useka ceste, ki bo omogočal blažji ovinek in večje brzine. Spet asfalt pod gumami, ki se začenja počasi vzpenjati navkreber. Do vr- ha prelaza peljemo nekajkrat mimo delavcev, ki Hite z zaključnimi deli na cesti. Na vrhu pa je res konce. Ogromen buldožer pravkar izdeluje nuv usek. i'očakamo. Kmetica nam ponudi sredi julija drobno črno grozdje. Pla- čilo odkloni. OdUolžimo se z zavojem napoli- tank. Vzame jih, izgine in se vrne z zvrhanim peharjem drobnih èrnie. In že Je spretni bul- dožerist končal nov usek. Kar po sveže raz- riti zemlji, otvorimo novi odsek ceste. Na- prej Je nova cesta v dolino v gradnji, pa moramo 4 do 5 kilometrov po stari. Lepo Je, da lahko zapišemo: res ni bila lepa. Ф FICKA ODIŠAVIJO — TUDI TO JE BOSNA Odsek »starke« je hitro za nami in spet smo v dolini na novi cesti in kmalu zatem v Trav- niku. Starem, da ne bo pomote. Ob cs.sti naj- prej nekaj manjših stanovanjskih blokov, ki kdo ve zakaj ustvarjajo bolj klavern videz. Nato črpalka, ker je fičko žejen. Tu znajo, česar na črpalki v Novski niso znali, namreč samo po sebi umevno očistiti šipe in to vse. Znajo še več. Dekle v belem plašču kot me- dicinska sestra nam na kraju še odišavi no- tranjost avtomobila in nam zaželi srečno pot. Tudi to Je Bosna. Kar naprej te preseneča, enkrat v dobrem, drugič v slabem smislu. HUDIČEV UÍEMC NA SVOBODI OSEM MILIJONOV MLADIH NEM- CEV JE KORAKALO POD NJEGO- ПМ VODSTVOM. DO SMRTI SO VEROVALI ÏN BILI POSLUŠNI BALDURJU VON SCHIRACHU, »HITLERJEVEMU LJUBLJENCU«. PO DVAJSETIH LETIH JECE V SPANDAUU SO GA PREJŠNJI TE- DEN SKUf AJ S SPEEROM IZPU- STILI NA SVOBODO. Ko je 1946 na nurnberškem proce- su slišal obsodbo, si je želel, da bi Iga usmrtili. Toda Baldur von Schi- rach, nekdanji »rajhsjugendfirer« je danes star 59 let in kot kaže še'do- volj pri močeh, vsaj toliko, da bo lahko napisal svoje spomine, za ka- tere mu je neka nemška revija že ponudila 500 tisoč mark (nekaj nad 160 milijonov starih dinarjev)!'Ta- ko se namerava naseliti v Münche- nu, kjer živijo njegovi štirje otroci: Klaus je sodnik, Robert prodajalec, Richard študira kitajsko književ- nost, Angelika pa slika. Njegova že- na Henriette, hčerka Hitlerjevega fotografa Hoffmana se je ločila 1949. Schirach je po lastnih besedah vzgajal mladino v zvestobi do Hit- lerja. Več kot. polovica vseh danes odraslih v Nemčiji je šla prostovolj- no ali prisilno skozi njegovo šolo. Ko je bil leta 1945 svet v ruševinah. Schirach ob slovesnosti 10. septem- bra 1935 pregleduje pripadnike mor- narice Hitlerjugend seveda drugače kot si je predstav- ljal tudi mladinski vodja, so se nje- govi učenci fanatično boriii dalje. Vtem, ko, si jc sam nadel sončna o- čala, si pustil rasti brke in se hotel skriti, je njegova zapeljana in zapu- ščena mladina umirala. Na nurnber- škem procesu je bil Schirach med 23 obsojenimi zločinci edi- ni, ki je priznal krivdo. »Kriv sem«i je med drugim rekel, »ker sem vzga- jal mladino za moža, ki je bil mori- lec milijonov ljudi...« Obtožba je Schiracha bremenila za ;zjočin zoper človeštvo, ker je izrabiP organizaci- jo Hitlerjugend za vzgojo nemške mladine v nacističnem duhu. Sodni psihiater Gilbert je opisal Schiracha, ko se je vrnil v celico: »Njegov obraz je bil resen în napet, telo vzravnano. — Dvajset, je rekel, ko mu jc stražar snel lisice. Dejal sem, da bo njegova žena čutila olaj- šanje, ker ga niso obsodili na smrt. — Boljša je hitra smrt kakor počas- no umiranje, je odvrnil. Zanimal se je za druge obsodbe in kazalo je, ka- kor da je takšne tudi pričakoval.« SANJE Ф DRAMA V PETIH DEJANJIH • REŽISER: VSAK POSAMEZ- NIK Ф SCENOGRAF: ISTO Ф INSPICIENT: ISTO Ф ŠEPETALEC: ISTO Predstave se vršijo vsako noč, od rojstva do smrti ( z redkimi izjemami). Tako bi lahko na kratko, v gle- dališkem jeziku opisali tiste vsak- danje (ali bolje vsakonočne) iz- lete v obljubljeno deželo, v deže- lo sanj. Ko zvečer zaspimo, se nam namreč dvigne zastor in pri- čne predstava, katere režiserji in igralci smo mi sami. V bistvu zelo ugodno in poceni razvedrilo brez kritikov in kulturnih škan- dalov, Sanjska predstava prične kmalu potem, ko globoko zaspi- mo in pred nami se zvrstijo raz- lični liki, ugodni in neugodni do- godki, ki so drugače shranjeni globoko v naši podzavesti. Ni čud- no, da so sanje v človekovem življenju že od nekdaj imele po- membno vlogo in jo imajo^prav- zaprav še danes, kot vsaka skriv- nost, ki je ne moremo razvozlati. Pra vzato so sanje tudi dandanes zavite v rahlo tenčico mistike. Od skrivnosti do misterije pač ni daleč, kriv pa je slej ko prej le naš razum, ki na tej svoji raz- vojni stopnji ne zmore dojeti vse- ga. Razlagati sanje, jih povezova- ti z dogodki, ki bodo sledili,, ali prerokovati bodočnost — to je mistika, ki jo uganjajo naivni ljudje. Da, toda včasih se sanje uresničijo!? Seveda, zakaj bi se tudi ne? Prav toliko je možnosti, da se bodo uresničile, kot da se ne bodo, kajti tudi naše želje se večkrat uresničijo, če so količkaj realne — pa tudi bojazni, seveda! Nekoč, »v dobrih, starih časih« so sanjske knjige imele pomemb-j no mesto v knjižnici, da ne govo-j rimo koliko svetnikov jc,bilo re-j gistriranih potem, ko so se jim v sanjah prikazale podobe iz Bib- lije. Torej, kaj so sanje? V celoti si znanstveniki tega pojava še ne znajo razlagati, vendar nekaj kon- kretnih ugotovitev pa je že zna- nih. Dejstvo je, da nastanejo sa- nje v določenih možganskih cent- rih, ki ostanejo tudi med spa- njem aktivni vsaj nekaj časa. V teh centph se iz vtisov, ki so shranjeni v možganskih celicah, reproduciraju dogodki in se naLo kombinirajo med seboj v enotno sanjsko predstavo. Že dalj časa je znano, da se pri sleherni ak- tivnosti živčnih celic pojavljajo šibki električni tokovi in te je mogoče z občutljivimi merilnimi napravami tudi registrirati. Take naprave (elektroencefalografi — glej sliko spodaj) so omogočile spremljanje vseh procesov med" spanjem in ugotovili so, da člo- vek sanja dalj časa kot smo mi- slili še pred leti — povprečno 90 minut. Iz tega podatka se da skle- pati, da sanjamo toliko časa kot dogodki resnično trajajo in ne samo nekaj sekund. Prve sanje se pojavijo približ- no eno uro po tem, ko zaspimo, v tako imenovani periodi rahlega spanca. Trdno zaspimo namreč že po 20 minutah in ne sanjamo okrog 40 minut, nato pa postane spanje rahlo in nastopi obdobje prvih sanj. To nihanje med trd- nim in rahlim spancem se pono- vi 5 do 6 krat v noči in prav toli- ko je sanjskih obdobij. Neredko ljudje sanjajo tudi v barvah, morda tudi v cinemaskopski teh- niki — kdo ve? Punccr Franjo Fischerjevi iz Aberdena v ZDA imajo pač precej težav s svojimi petorčki, štirimi deklicami in enim fantkom. Srečna mamica pravi, da se počuti kot bi morala čuvati vrečo bolh; tako so živahni, zlasti še fantek Jimmy, ki si zna že zdaj ustvariti avtoriteto med sestricami. Na sliki jih vidimo z mamico na vrtu. NA PASJI RAZSTAVI V MANCHESTRU (ANGLIJA) JE LASTNIK DVEH NAGRA- JENIH BERNARDINCEV SPAL KAR S SVOJIMI VAROVANCI. ON NI BIL OCE- NJEN. »KULTURNA REVOLUCIJA« NA KITAJ- SKEM JE POSEGLA TUDI NA PODROČ- JE MODE. OD NEKDAJ SO ZNANA OZ- KA, DO SREDINE BEDER PREKLANA KRILA, KI SO JIH NOSILA DEKLETA V JUŽNI KITAJSKI. TAKO OBLAČILO JE PROGLAŠENO ZA BURŽOAZNO IN KJER NALETIJO PRIPADNIKI RDEČE GARDE NA PREGREŠNO DEKLE, KI JE TAKOLE OBLEČENO, JO KAR NA CESTI SLEČEJO. POROČAJO, DA SO NEDAV- NO TAKO SLEKLI DEKLE, KI JE IZ BRITANSKEGA HONKONGA ŠLA OBI- SKAT SORODNIKE V LR KITAJSKO. TODA TO šE NI BILO VSE. KO SO VI- DELI, DA IMA SPODAJ ŠE RDEČO KOM- BINEŽO, SO DEKLE ZAPRLI, KAJTI RDEČE SPODNJE PERILO JE NEZASLI- ŠANA ŽALITEV BARVE REVOLUCIJE. Maksimilljanova cerkev. Nagrobniik k pohorskega marmorja. Plosik- va je razdeljena v tri polja, ki imajo enostaven okvir, le zgoraj se zaklju- čuje z noriško — panonsko voluto. V niši pod voluto so trije portreti: dve ženi in mož. Mož drži v roki svitek, ki je znak višjega uslužben- ca. Prva žena drži v roki skrinjico, druga pa jabolko. Pod portreti je preklada, okraše- na z bršljanovo vi- tico. Na spodnji ploskvi sta dva delfina obrnjena navzdol, s stikajo- čima se glavama. Napis nam govori, da sta beneficiarij Flavij I>ekoraci- jan in njegova že- na Kupici j a Julija postavila spome- nik svojim naj- dražjim staršem Kupiciju Kupici- janu, umrlemu v starosti 60 let in in ženi Bebiji Maksimini umrli v starosti 50 let. Vdolbina na na- pisnem polju nam dokazuje, da je bil nagrobnik dva- krat uporabljen, drugič verjetno kot sestavni del sarkofaga. MODNI DIKTATOR CARDIN IZ PARIZA JE ZA MOŠKE PREDPISAL »ŽENSKO LI- NIJO«. ŠIROK OVRATNIK, EPOLETE, PRITISNJEN ŽIVOT, KOPICA ŽEPOV IN šE MARSIKAJ — VSE TO JE BOLJ ŽEN- SKI PLAŠČ KOT MOŠKI. SAJ SO DA- NAŠNJI MOŠKI TUDI VSE BOLJ NEŽNI, TRDI KREATOR, A ŽENSKE VEDNO BOLJ AGRESIVNE, ZATO JE ZANJE PRIPRAVIL OBLAČILA VOJAŠKEGA KROJA. FILMSKA ZVEZDICA JE NAŠE GORE LIST. RESNIČNO SE IMENUJE ALICA BAKARIC, NJENO UMCTNIšKO IME JE SONJA ROMANOFF, PROFORMA PORO- ČENA PA JE Z 82-LETNIM LORENZOM BERNIEM IZ RIMSKEGA DOMA ZA STARCE. Z MOŽAKOM SE JE POROČILA LE ZATO, DA BI DOBILA ITALIJANSKO DRŽAVLJANSTVO. MEDTEM KO JE ALI- CE DEDKU PRIDNO SKAKALA ČEZ PLOT, JE STAREC JEMAL POMLAJEVAL- NE TABLETE, ZDAJ PA TERJA, DA ŽI- VI Z NJO »KOT NORMALNI SOPROG, ALI PA BO ZAHTEVAL LOČITEV ZAKO- NA .. . NA PRVI SLIKI SPODAJ ALICA IN LORENCO PRI POROKI, KO JE STA- REC DOBIL OKOLI 200.000 DINARJEV HONORARJA ZA USLUGO. SI MAR NISTA PODOBNA? Sibirski leopard je kralj belih strmin, in kot vse velike mačke zelo ne- varen. Vendar je za Sibirce lov na leoparde vsakdanje opravilo. Lovijo jih tako, da jim čez glavo vržejo veliko volneno odejo, potem pa naglo planejo po njem in ga zavežejo. Leopardi so dobrodošli v vsakem živalskem vrtu. Križanka VODORAVNO: 1. znamka ameriških luksuz- nih avtomobilov; 5. delavstvo in usluibenstvo nekega podjetja, ustanove, ali organizacije; 10. začimba, ki jo mnogo uporabljamo pri ku- hi; 11. vulkanski masiv v Anatoliji; 13. luk- njač; 14. okrajšava za Geografski vestnik; 15. vodna žival; 16. grški bog vetrov; 17. nero- doviten predel; 19. besedica za tvorbo presež- nika; 20. avtomobilska oznaka za italijansko mesto Brescio; 21. izvir; 22. okrajšava za ra- čun; 23. francoska tiskovna družba; 25. izraz za športno obnašanje; 26. drugo ime za finsko mesto Turku; 27. vrstica v pesmi; 29. avtomo- bilska oznaka Verone; 30. drobiž v Indiji ter Pakistanu; 31. francosko moško ime; 33. dvor- jenje brez resnih namenov; 34. zemljevidna knjiga; 35. kulturna rastlina. NAVPIČNO: 1. vidna osvetljena površina Sonca; 2. žlahten kamen; 3/ stvar; 4. Nušićeva komedija; 5. vljuden človek; 6. površinska mera; 7. izraz naklonjenosti; 8. pesniško ime za Irsko; 9. večletna rastlina, katere domovi- na je Sibirija; 10. proces, kateremu se pod- vrže hrana, ko dospe v organizem; 12. zaupna stvar,- skrivnost; 14. eden izmed odličnih an- gleških igralcev, ki pa na letošnjem svetov- nem prvenstvu ni igral; 17. grški otok, kjer je bil v času I. svetovne vojne sedež srbske vlade; 18. ptica ujeda; 24. del roke; 26. drugo ime za janež; 28. slovenski prirodoslovec (Mi- Voslav); 30. angleško svetlo pivo; 32. predlog; 33. začetnici imena in priimka slovenskega sli- karja, ki jc nadaljeval impresionistično izro- čilo (1897). (UDO) CELISUI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-é9. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK" Dragi y^cì^"^- ~J^f^^^'^' ustanovil okraim odbor SZDL Celje. Izhajal je kot .Nova pot., »Na delo« .Naše delo. (1945), kot .Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950 -) i"ì°'^»-i«.w'ì°°£^"° •ilw'fwi tednik.. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje. Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in ŽaleC