Carmen Kenda-Jež Tesarsko izrazje na Cerkljanskem
Tesarsko izrazje na Cerkljanskem je predstavljeno v slovarski obliki, pri čemer vsako geslo prinaša podatke o narečni obliki iztočnice, pomensko razlago in ponazarjalno gradivo, zgodovinsko-kontrastivni del gesla pa vsebuje podatke o pojavljanju določenega leksema v narečnih slovarjih in slovarjih knjižnega jezika.
Carpenter terminology in the Cerkno region is presented in the form of a dictionary; it includes the dialectal form of each entry, the definition of its meaning and illustrative examples, while the h istorical and contrastive part contains data about the appearance of a particular lexeme in dialectal and standard language dictionaries.
0.	Lista cerkljanskega tesarskega izrazja je nadaljevanje poskusa (Smole 1995: 227-240), da hi s popisi besedja za področje posameznih govorov ali narečij omogočili primerjavo med posameznimi izrazijskimi sestavi ter določitev arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega. Predvsem narečno pomenoslovje, ugotavljanje mednarečne homonimije in sinonimije pa lahko prispeva tudi k ustalitvi etnološkega izrazja s področja materialne kulture. Že drugi člen v primerjalni verigi s tega stališča ponuja kar nekaj zanimivega gradiva (prim. izraze blazina, koza, pod, ploh, veznica v obeh prispevkih).
1.0. Odločitev za abecedni seznam, ne pa za predstavitev po pomenskih sklopih, je oprta na dejstvo, da je cerkljansko narečje na prehodnem področju rovtarskih govorov očitno na stičišču dveh leksikalnih bazenov, zaradi česar je zanj značilno veliko število diatopnih sopomenk in dvojnic. Določitev sestavov po posameznih krajih bi zato zahtevala več informatorjev - tesarjev s posameznih točk, kot je bilo za ta prispevek mogoče.
1.1. Glavni informator je bil Cerkljan, tesar Anton Kranjc (’yaleSk ’tuone) (1914-1992), ki je tesaril skoraj pol stoletja, skupaj z delavci pa na leto postavil 80-100 streh. Najini pogovori so potekali 1. 1991, žal pa se niso nikoli zares končali. Naj bo ta članek
skromna zahvala za njegovo živo pripoved. Pomembna dopolnila za območje nekdanje pluženjske rihtarije je prispeval Jože Kenda (1924) iz Lazca (živi v Prešnici pod Slavnikom - na Malem Krasu), ostalo uporabljeno gradivo pa je iz kartoteke za slovar cerkljanskega narečja, v kateri je za vsak leksem ugotovljiv tudi informant oz. njegova zanesljivost.
1.2. Gesla se od ustroja običajnega slovarskega članka razlikujejo:
- po obsegu pomenske razlage, ki je lahko tudi leksikonska oz. enciklopedična,*
- po rabi dveh metajezikov, ker so v ponazarjalno gradivo poleg običajnih iztržkov iz tipičnega sobesedila vključene tudi informatorjeve razlage leksemov,
- po vključevanju daljših besedilnih odlomkov v ponazarjalno gradivo, ki so ravno tako podrejeni enciklopedičnemu in ne slovarskemu pomenu besede.
1.3. Geslo je razdeljeno na poknjiženo iztočnico, oblikovni del, pomensko razlago, ponazarjalno gradivo in zgodovinsko-kontrastivni del.
1.3.1. V oblikovnem delu so navedene osnovne slovarske oblike, če so izpričane v posnetem gradivu, ter tiste pregibne oblike, ki lahko posredujejo dodatna obvestila bodisi o glasovnih bodisi o oblikoslovnih lastnostih besede.
1.3.2. Zgodovinsko-kontrastivni del vsebuje primerjavo z iztočnicami v narečnih slovarjih - Baudouin de Couitenayjevem (1885: 432-462) cerkljanskem glosarju ter Tominčevem (1964) slovarju sosednjega črnovrškega narečja - in slovarskih delih, ki zajemajo »knjižni« jezik - Pleteršnikovem (1894-1895) slovensko-nemškem slovarju, SP 1962, SSKJ (1970-1991). Osvetlil naj bi zgodovino pojavljanja posamezne besede v narečju in knjižnem jeziku, pomagal pri opredelitvi njene razširjenosti in opozoril na morebitne pomenske razlike.
äjnfah -0 -0 prid. ’ajnfax, ’a:jnfak
enojen: C 'a:jnfak 'kazuc, C ’a:jnfak k’riži način vezave tramičev, s katerimi je obit srednji clel kozolca
C: -, T: ’a:ifak; P:	SP: -, SSKJ: - (BSJ: -> ajnfoll); ESSJ: -
balänca -e ž ed. 1. ba’la:nca, 2. ba’la:nce
smrekova ranta kot opora pri dvigovanju tramov za ostrešje: s t’la 'yar z ’deu d’wi: ba’la:nc, d’wi: ’ta:k sm’ri:k, de’biel anix pet’na:jst da d’wa:jst centi’metrau, ’pa pa ’ku:kar je b’lu u’saku, ta’ku: ’do:uya, ’šiest, ’siedm ’metrau ’do:yya, de j s’ta:lu ta’ku: /../ s t’la ya na 'zit
C:	T:	P:	-,	SP:	+ (-> balansa), SSKJ: + (P -); ESSJ: -
—» legnar
birtah -a 111 plašč, podaljšana streha pri enojnem kozolcu ed. 1. C ’biertax, L 'bi:rtax, 2. C ’biertaxa
C: -, T: ’bi:nrtax, -a (P -); S: -
blazina-e ž ed. 1. bla’zina, 2. bla’zine, mn. 1. bla’zine
prečni nosilni tram, v kozolcu vzidan v stehra: C x’ra:stawe bla’zine / C ka sa ’di:lal š’ta:le, sa di’wa.l le bla’zine ’nuotsr /../, de je 'patle ’bi na ’worx s’kedn, a ’ne /../ ip pa
• V primerih, ko je pomen leksema enak knjižnemu, je razlaga izpuščena,
le ’pat ’yar na bla'zine /../ z’de:j pa ’wajsk sa ’ka:jt /../ zme’ta:! bla’zine ’won m pa za’wielbal
C:	T:	P:	+, SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P -)
brjon -a m ed. 1. bar’juon, bar’juon, 2. bar’juona, mn. 1. bar’juoni
4-5 cm debela deska, ploh: C sa b’le ka’rita z’bite ’won s x’ra:stawix bar’juonau
S: -
—> clilja
cemptn -a m ed. 1. cem’pin, 2. cenVpina cepin: C j za’beu cem'pin u x’luot
C:	T:	cem’pi:n;	P:	+,	SP:	—, SSKJ: nar. cepin (F. Bevk); ESSJ: - (—> cepin)
c e in pi novec -vca m ed. 1. cem’pinauc
držaj cepina-, cem’pinauc se m je z’lamu
C:	T:	P:	- (—> cepinovec), SP:	SSKJ:	ESSJ:	-
Cimperman -a m ed. 1. 'cimpsrman, 2. 'cimpormana, mn. 1. ’cimparmani tesar: ’tistm, ka 'ru.št ’wiežeje, se ’reče ’cimparmani / C tep’ro:u sn ’šo:u u naj’wecix ’mestax nap’re:j, ka sa ’par.šl pra’sit, de srna š’li ’če pa ’yazdu, de sn .. m pa 'tud yaz’da:r, a ’ne, pa še tep’ro:u sn ’jest wadb’ra:u .. ’ta: n ’tu: n ’tu: n ’tu: ’pa:.še za ’tu:, de j p’ro:u de’bielu .. ’pa j se’le yaz’da:r za’beu, a ’ne, sa pa'si:kal, sa ’di:l na 'kop, srna ste’sa:l, ’tu: j ’bi 'bel ’zimsk ’ca:jt, ’patle pam’la:du se j pa za’čielu pa 'worst, pa we’zaJ, pa ’yar pastau’la:! pa pak’ril, pa wa’pa:že nar'dil pa u’se, komp’lenu /../ ’pa srna pa s’li pa 'dsryam ..
S: - (BSJ: +)
cimpranje -a s ed. 1. 'cimprajne, 2. ’cimprajne tesanje. C 'lipau 'li:s j ’duobar tut za ’cimprajne S: - (BSJ: +)
cimraha -e ž ed. 1. ’cimraxa, ’cimsrxa, 2. 'cimraxe
cimraka, tesarska sekira za tesanje na stolih, ’tesat s 'cimraxa
C:	T:	P: —» cimraka, SP: -, SSKJ: - (—> cimraka, nar ); ESSJ: —> cimraka
—> cimrovka, šnajtaha
cunrovka -e ž redko cimraka ed. 1. C ’cimrauka S: - (BSJ: +)
—> cimraha, šnajtaha
cola -e ž ed. 1. ’cuola, 2. 'cuole, mn. 1. ’cuole t’ri ’fierklce ’cuole, 'po:ud’ruya 'cuola C: -, T: 'cu:3la; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
cölarica -e ž colo debela deska ed. 1. ’cuolarca C: -, T: -; P: -, SP: + (-> col), SSKJ: les.; ESSJ: -
cukžaga -e ž dvoročajna žaga ed. 1. cug’ža:ya, 2. cug’ža:ye S: -
—> počeznica
deska -e ž ed. 1. 'doska, 2. ’doske ’nucam 'doske za ’wapas wa’bit
C:	T:	’daska	(P	-); P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
—> ploh, žaganica
dežica -e ž ed. 1. 'di:šca
manjša lesena posoda z barvo, v kateri se namoči vrv za zaznamovanje tramov. ’di:.šca, wak’rupyla, de s ’jemu za 'daržat na 'worxu m pa ’lukne ’nuotar, pa n ’ta:k ka’lo:uret, ’yar š’pa:ya na’wita pa anu ’ta:ku že’li:za, de j 'tekla š’pa:ya s’ku:s ..
C:	T:	P: + (P ~), SP: + (P ~), SSKJ: + (P ~); ESSJ: -
dilja in dlla -e ž ed. 1. C 'dile, L 'dila, mn. 1. 'dile
debela deska-. C 'ja:warjewa 'dile
C:	T:	'di:le	(Ž.);	P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
—> brjon
dolbiti dolbem nedov. dolbsti ned. du’bit, ed. 1. C 'doatbetn, L 'dubtp, del. -1: m. ed. C 'dp:ubu
C:	T: ’du:apt’, ’dll:ap (—» dolbsti); P:	SP:	SSKJ: - (BSJ: +); ESSJ: - (—» dolbsti)
dopelhar-ja m dvojni kozolec ed. 1. 'duopkar, 2. 'duopjxarje, mn. 1. ’dupplxari C:	T: ’diuaplčer (P —» drevo); S:
tlopl ih -O -0 prid. C ’duoplix, ’duopjx, Z ’duoplš
dvojen. C duopjx k’rizi način vezave tramičev, s katerimi je obit srednji del kozolca S: -
gläjt -a m ed. 1. y’la:jt, mn. 1. y’la:jti
vmesna lega-, je u’lu t’ri:ba 'li:meze z 'žeblem par’bit ’nuotar u y’la:jt C:	T:	y’la:it;	P:	+, SP: +, SSKJ: > žarg., obrt.; ESSJ: +
hlapec -pea m ed. 1. x’la:pc, 2. x’la:pca, mn. 1. x’la:pci
1. zdevalni stol-. L x’la:pc 'ima d’wi: k’luk za wa’be:jst 2. krajnik z izrezanimi odprtinami za late, pribit na kamnit steber v kozolcu-, ’to pa p ride pa ka’luon dal, pa s’tobru 'dal, p’rideje pa 'ta:č k’ra:jci /../ al ž’barci, de’biel ž’barci, z’do:ubene 'lukne 'notar u 'neya, de se 'la:ta u’ta:kne 'to u 'lukne, 'to je pa za’ža:yanu ’notar /../ to srna d’ja:l pa x’la:pci, če ya 'ima ’ta:k ma’ča:n ž’barc, če ne ’more pa ’won s ’kešne 'dile u’ri:zat
C: (hlape) (> 2. -), T: x’fa:pc, -a (> 2. -); 1>: + (> 2. -), SP: + (> 2. -), SSKJ: + (> 2. -); ESSJ: + (> 2. -)
izdolbiti -dolbem dov. izdolbsti ned. zdu’bit, ed. 1. z’doatbem, del. -1: m. mn. zdu’bil C: -, T: z’du:apt’, z’du:ap (—> izdolbsti); P: -, SP: -, SSKJ: -; ESSJ: -
kavaleta -e ž ed. 1. C kawa’lieta, kawa’lietna (?), mn. 1. C kawa’liete tesarska koza-, če je b'lu na ra’wam sma nar'dil kawa’liete š:'term 'nayam, an 'po.ud’rux 'metar ’do:ux 'kuos tra’mu wak’ruoylya, za’ža:yau 'nuotar 'ž:a:ya ta’ku: na pa’sieunu pa wap’tesau 'naya, z za’beu 'notar š’ti(?r na’yie, an 'metar we’saku wat t'la S: - (BSJ: +)
—> koza, stol
klämfa-e ž ed. 1. k’la:umfa, 2. k’laaimfe, mn. 1. k’laaimfe
penja,- C park'lukas k’laaimfa za d’riklc, ’pati je pa par’bije.s s 'kanca u x’luot
C: -, T: k’la.mfa; P: +, SP: +, SSKJ: pog.; ESSJ: -
klofuta -e ž trikotno prirezani konec slemena pri dvojnem kozolcu, čop ed. 1. L kla’futa, 2. kla'fute
C: klafüta (P -), T: kla’fmta (P -); P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: +
kolona-e ž ed. 1. C ka’lupna, 2. ka’luone, 5. ka’lupn, mn. 1. ka’luone zidan steber v kozolcu-. C spetu’nierane ka’luone
C:	T:	P:	+	(P	-),	SP: + (P -), SSKJ: nar. zahodno (P -); ESSJ: + (-> kalona)
—» steber
kolovrat -a m vreteno, na katero je navita vrv za zaznamovanje tramov ed. 1. ka'lo.uret, 2. ka’lp:ureta
C:	T: ka’lourat (P -); P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: +
körec -rca m slemenjak ed. 1. ’kare, 2. 'karca, mn. 1. 'karci
C: *kore Krummziegel, T: ko:rc (P -); P: + (P -), SP: + (P	-),	SSKJ:	+	(P	-);	ESSJ:	-
koza -e ž ed. 1. ’kaza, 2. ’kaze, mn. 1. ka’zie, 2. ka’za:
1. L tesarska koza 2. leseni steber (med zidanima) v kozolcu
C: -, T: 'ko:Za (P -); P: + (P -), SP: + (P ~), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P -)
>	1. —) kavaleta, stol, > 2. —» polštantnik
kozel -zla m. ed. 1. C ’kazu, 2. 'kazla, 5. ’kazlu, mn. 1. ’kazli kozolec, ta s’la:mnat 'kazu, C j b’la su’nica u ’kazlu wab’lažena / pa’zim srna s’te:jle 'di:l u ’kazu, srna 's:ierkajna wayra’dil 'la:te, pa ’listje naba'sad 'notnr, de srna ya xa’dil ’jeskat / na kozlu podstrešni prostor na kozolcu-. C 'den 'ya	na	’kazu
C: kazil kozolec, T: ’ko:ZU, ’ko:zhl (P ~); P: +, SP: + (P ~),	SSKJ: + (P	-);	ESSJ:	+ (->
kozel in kozolec)
—> kozelc, kozolec
kozelc -a m ed. 1. C, Š, L ’kazuc, 2. ’kazuca, 5. 'kazucu C ’a:jnfak ’kazuc
C: -, T: 'ko:zuc, ka’zouca; P: + (kozelc), SP: -, SSKJ: zastar. kozolec-, ESSJ: + (kazuc) —> kozel, kozolec
kozlišče -a s ed. 1. C, G kazJiše
kozolec brez strehe-. C če ’ni ’jemu k’met ka’zo:uca /../ sa le kazJiše nar’dil S: -
—> kozloviSče
kozlovlšče -as kozolec brez strehe ed. 1. C, L kazla’wise, 2. C kazla'wisa, Lkazla’wise S: - (BSJ: +)
—> kozlišče
kozolec -lea m ed. 1. C, G ka’zpaic, 2. ka’zpaica, 5. ka’zo:ucu, mn. 1. ka’zo:uci C: - T: ka’zouc pri plugu (^ kozelc); P: + (—> 2. kozolec), SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
—» kozel, kozelc
krajec -jca m prva za lubjem odrezana deska, krajnik ed. 1. k’ra:jc, 2. k’ra:jea C: -, T: k’ra:ic, -a (P -); P: + (P -), SP: +, SSKJ: + (P -); ESSJ: + (-> kraj)
—» žbarc
križ -a nt ed. 1. k’riš, 2. C k’riža, L Križe, 5. Križu, Kriš, mn. 1. Križi
1.	način vezave tramičev, s katerimi je obit srednji del kozolca ’a:jnfak/’duoplx k’riži
2.	vrsta tesarskega žeblja, po obliki podobnega križu, s katerim pri tesanju na tleh zabiješ hlocl v prednjo lego / v križu prostor v srednjem delu kozolca, s’tobar n k ri.š
C:	T: k’ri:š, -že (P -); P: + (> 2. -), SP: + (> 2. -), SSKJ: + (> 2. -); ESSJ: + (> 2. -)
lata -e ž ed. 1. ’la:ta, 2. ’la:te, 5. ’la:t, mn. 1. ’la:te
1 .prečni tramič v kozolcu: C sa ’di:l u ’la:te /../ u ’kazu su’sit 2. letev, sma pa’ca:xnal pa ’temu ’li:mezu ’yar 'miera za ’la:te, 'kulk je š’lu za u’sa:ka 'suorta st’ri:xa, ’ci:yle .. je h’la d3r’ya:čna ’miera, s pa’caxnau pa’kancu ’yar/../ ’kii:lku na’ra:zn na 'tem k’ra:ju pa na 'unmu 'kancu 'xiše tut .. ’pa sma pa š’pa:ya na’piel s ’teya 'kanca pa na un ’kane š’pa:ya, pa sma pa ta d’ruyih ’liemezax ’nuotsr s’wincnikam ’ca:xnal.. 'pa sma za’čiel pa psr’biwat, ne s’tieri, t’rije, s’tieri, ’piet ’di:cau, 'ku:ksr je b’lu, u’sa:k par ’sajmu 'li:mezu, pa 'žeble u 'wa:ržetu pa mele’rin al pa k’la:dwa, pa sma pnr’biwal, ’du:ksr ’nisma ’čieznčies pa 'ci: 1 na’bil yar
C:	T: ’ta:ta; P: + (> 2. -), SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
lega -e ž ed. 1. ’lieya
lesen tram kot podloga za tesanje na tleh. ta p’ri:dne lieya, ta ’za:dne ’lieya C:	T: ’li.oya (P -); P: + (P -), SP: + (P ~), SSKJ: + (P -); ESSJ: +
legnar -ja m smrekova ranta kot opora pri dvigovanju tramov za ostrešje ed. 1. L ’lieynar, mn. 1. L ’lieynari
C: -, T: 'li:aynar, -rje (P -); P: +, SP: -, SSKJ: +; ESSJ: + (—> legar)
—> balanca
lemez -a m škarnik ed. 1. ’li:mes, ’liemes (?), 5. ’li:mezu, mn. 1. ’li:mezi C:	T:	P: +, SP: +, SSKJ: + (knji?..); ESSJ: +
les -ä, -ü m ed. 1. ’li:s, 2. C le’sa:, |’sa:, le’su, mn. 2. l’so:u
sm’ri:kau, ma’cosnau ’li:s /C ’lipau ’li:s je za ’rušte ta naj’bu:l.š, ka je 'sarau je 'mexk, ka se pasu’si pa ta’ku ’tnrel de, 'ku: de b d’ja:u, de j ’bukau, ’sa:mu na 'suxm ’more ’bit, de se ’muoč ’ne, 'pa pa zdsr’ži.. č’rou pa na p'ride nt u ’lipau 'li:s ta’ku: kot u sm’ri:kau ’li:s m pa ’tu: je y’la:iinu, ka’tier ’ca:jt je pa’si:kan 'li:s .. wab m’la:ju sp’lox ’ne, ’takat je ’su:k u ’nemu, s’ta:re 'lune sa u’ča:s yawa’ril m pa 'tut dar’ži 'listu C: lis, lies (lis), T: 'li:3S, ’lesa; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
letvo -a s dleto e d. 1. 'li:twa, 2. ’li:twa, 6. ’li:twam, mn. 2. ’li:tu C:	T: d’li:3t; P: +, SP: + (P -), SSKJ: -; ESSJ: + (-> dleto)
löjtre -ter ž. mn. lestve 1. 'lu:jtre, 5. ’lu:jtrax, Z ’lu:jtrex
C: -, T: 'lu:3itre mn.; P: + (ed.), SP: + (ed.), SSKJ: + (ed.); ESSJ: +
löjtrnik -a m vzdolžni tram v kozolcu, v katerega se nasadi tabla ed. 1. 'lu:jtrr)k, 2. ’lu:jtrr)ka
C: -, T: -; P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P ?, -> lojtra)
lüb -a m ed. 1. ’lup, 4. ’lup, 6. ’lubam lubje. wa’ma:jt 'lup
C:	T: 'tu:p, ’tu:ba; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
melerm -a m ed. 1. mele’rin, mala’rin, 2. mele’rina
ploščata sekirica s kratkim ročajem: mala’rin 'ra:pš ’wos 'ca:jt ka 'wieže.š 'rošt C: -, T: mele’ri:n; P: + (malarin in melerin), SP: + (malarin), SSKJ: + (malarin); ESSJ: + (malarin)
nabivati -am nedov. ned. na’biwat, ed. 1. na’biwam nabijati-, na’biwat ’la:te
C:	T: na’bi:jet, -eni; F: +, SP:	SSKJ:	ESSJ:	-
na tesati -tešem nedov. ned. na'tesat, ed. 1. na’tiesem C:	T: na’te:sat, na’timSem; P: +, SP:	SSKJ:
obel -bla m oblič ed. 1. ’u:bu, 2. ’u:bla, mn. 1. 'u:bli C: obu, T: ’umblč, -e; P:	SP:	SSKJ:	ESSJ:	-
obiti obijem dov. ned. wa’bit, ed. 1. wa’bijem wa’bit s’wisu
C:	T: a’bet’, a’bi:jem; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: -
öblati -am nedov. ned. ’u:blat, ed. 1. ’u:blam
C:	T: 'umbJat, -am; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: + (-> oblič)
oboblati -am dov. ned. wa’bu:blat, ed. 1. wa’bu:blam S: -
obtesati -tešem dov. ned. wap’tesat, ed. 3- C wap’tieše, del. -1: m. mn. wapte’sad
sa na š’tier ’uoyle wapte’sad
C:	T: ap’te:sat, ap’timSem; P: +, SP: +, SSKJ: +
öder -dra m ed. 1. ’uodor, 2. ’uodra
1. ogredje / na odru podstrešni prostor nad skednjem-, na ’uodru / ’be:jš ’ma: zwa’lit ’da z ’uodra, 2. lesena konstrukcija za gradbena dela nad tlemi C:	T: -; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
odklämfati -am dov. ned. watk’lammfat, del. -1: ed. m. watk’lammfau odstraniti petljo-. C ka j u’lu pa d’wex stra’ni:x pa’tiesanu, s pa watk’lammfau, wa’bnrnu, ’pa z ya pa še pa ’tex d’wex d’ruyix stra’ni:x, pa j ’bi t’ram nar’jen
S: -
ödranje -a s ed. 1. C ’uodrajne
les za odre. C sa ’te:jr)ke sm'ri:ke te’,sad /../ za ’uodrajne C:	T: -; P: -, SP: + (P ?), SSKJ: + (P -); ESSJ: -
ödrnica -e ž deska, položena na dvoje lestev, uporabljana v kozolcu namesto stola ed. 1. ’updornca, mn. 1. 'updornce
C: -, T: 'umdranca; P: +, SP: + (P ~), SSKJ: + (P ~); ESSJ: + (P -)
odtesati -tešem dov. ned. wat’tesat, wat’tiešem C:	T: at’te:sat, aftimše; P: +, SP:	SSKJ:	+
odtolči -em dov. ned. wat’tp:učt, ed. 2. wat’to:učeš za’ri:žeš /../ pa wat’to:učeš z li:twam ’won C: -, T: aftoučt’, at’toučem; P: +, SP:	SSKJ:	+
opaž -aža m oboj ed. 1. ’wapaš, 2. wa’pa:ža, L wa’pa:že C:	T: a’paš; P: +, SP: + (P ~), SSKJ: + (P ~); ESSJ: +
[uijsati -am nedov. ned. ’pa:jsat, ed. 3- ’pa:jsa s cepinom vleči hlod po tleh: ’pa:jsat x’lupt s cempinam C: -, T: ’padsat, -am; S: - (BSJ: +)
pänt pänta m ed. 1. 'pant, 2. ’parnta, mn. 1. ’pamti
1. krajši poševni tram, uprt v pokončnega, ročica 2. tramiči, s katerimi je obit srednji del kozolca-. C 'pamti u k’rižax 3- tečaj-, ’pakrau na ’pamtex C:	T:	'pant;	P: + (P ~), SP:	SSKJ:	-	(BSJ:	+);	ESSJ: + (P ~)
-4 ročica
pläjba -e ž svinčnica ed. 1. p’la:jba
C:	T:	p	la:iba; P: +, SP: +, SSKJ: - (BSJ: +); ESSJ: +
pläkeljc -a m ed. 1. p laJdc, 2. p’la:klca
del ročice, ki je vdelan v steber, ’pant ’ima p’laJdc ’debeu ’piet centi’metrau S:	ESSJ:	- (-4 plateljc)
planeta -e ž ed. 1. pla’nieta, 2. pla’niete
strešnik. u'sa:ka pla’nieta je ’mi: dru'yaksna ’miera .. be ’ti pa’latau za ki’kinda, 'nis wa’bene ’moyu ’ya na ’tiste ’miere ’la:t pak’rit, a je b’la pre’yuosta a j b’la pre’ri:tka C: ‘planet ’Hängeziegel’, T: —; P:	SP:	SSKJ:	—; ESSJ: -
plaza -e ž streharjevo orodje za poravnavanje slame ed. 1. C p’la:za C: - T:	P: + (P -), SP:	SSKJ:	-	(BSJ	+);	ESSJ:	+ (P -)
plenkač -a m plenkača, tesarska sekira za tesanje na legah ed. 1. pler)’ka:č, plejr]’ka:č, plajr)’ka:č
C:	T:	P: - (-4 plenkača), SP: -, SSKJ: - (-> plenkača); ESSJ:
ploh ploha m ed. 1. p’lax, mn. 1. p’laxi
2-3 cm debela deska-. x’ra:stau p’lax, ’la:jdn je ’bi narwečk’ra:t le ’won s p’laxau C: -, T: p’lo:h, -a; P: -, SP: + (P -), SSKJ: + (P ~); ESSJ: + (P ~)
—4 deska, žaganica
pöb -a m ed. 1. 'pu:p, 2. ’pu:ba, mn. 1. ’pu:bi
strešni tramič, vpet v škarnik in trakelj: ’tele ’pu:be wad’ža:ya.š p’ro-.u ’domye .. ya pas’ta:jš ’kie, ya pa’ca:xna.š, wa’bnrneS, ’dieneš ’yar s’tex, ya wa’barneS, pa za’ža:ya.š, pa wat’tieses ’won, na ta d’mjm k’ra:j ’tut, za’ža:ya.š u 'lianes, u t’raikln, pa z’doajbes ’won, pa ya za’bijes 'notnr
C: pub (P -), T: 'pump (P -); P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P -)
pocähnati -am dov. ned. pa’ca:xnat, ed. 1. pa’ca:xnam narediti znamenje. pa’ca:xnaš /../ ’pa pa za’ža:yaš S: - (BSJ: +)
počeznica -e ž dvoročajna žaga ed. 1. pa’čiesnca, 2. pa’čiesnce S: - (BSJ: +)
pod -u m ed. 1. ’pat, 2. 'padu, 5. ’padu, mn. 1. pa’dowi
1. lesena stropna konstrukcija: C sa b’li /../ ’mačni tra'mowi, ’ya na 'tislu /../ je ’bi pa 'pat paJažen 2. lesen strop: C ’ya pat ’padam me’i 3. talna obloga-. C x’ra:stau ’pat C: -, T: 'po:t, -a; P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P ~); ESSJ: + (P ~)
podkäp -i ž napuščed. 1. pat’ka:p, 2. patka’pi S: -
podpornik -a m ed. 1. pat'puarjk, 2. pat’puarjka podpornik, vzvod: sa ’da:l pat’puarjk, de se 'ni pa'dnrlu C: -, T:	P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: -
podstrešina-e ž ed. 1. patst’ri:šna, 2. patst’ri:šne
kapna lepa-. C če se j le ’da:lu, je h’la sm’ri:ka ta’ku: ’dp:uya, de j b’la za patst’ri:šna s’kuzns’ku.s, de ’ni b’la ’neč S’tukana
C:	T:	patst’ri:3.šna; P: +, SP: + (—> podstreha), SSKJ: -
podškarnik -a ni ed. 1. patš'ka:rr)k
strešni nosilec-, pats’kaapk se j ’deu ta p’ro:u ’ya na ’zit
S: -
polätati -am dov. obiti z latami ned. pala’ta:t, del. -1: m, ed. pa’latau C: ‘latat (latati) = late (palice) nabivat (obroče nabivati na sod?), T:	P:	+,	SP:	-,
SSKJ: - (BSJ: +); ESSJ: -
polštantnik -a m L lesen steber med zidanima v kozolcu ed. 1. L pouš’ta:ntr)k, 2. pouš’ta:ntr)ka S: -
—> koza
pooblati -am dov. ned. pa’u:blat, ed. 1. pa’mblam C:	T:	pa’mobhit,	-am;	P:	+, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: -
poodrati -am nedov. ned. pa’u:drat, del. -1: s. ed. pa’u:dralu narediti oder. L u k’rižex se j ’laxku tut pa’mdralu S: - (BSJ: +)
porišče -a s (oporišče ed. 1. pa’rise, 2. pa’risa, L pa’rise C: -, T:	P: +, SP: -, SSKJ: - (BSJ: +)
potesäti -tešem dov. ned. pa’tesat, ed. 1. pa’tiesem C: -, T:	P: +, SP: +, SSKJ: - (BSJ: +)
pribivati -am nedov. pribijati ned. por’biwat, ed.	1.	por’biwam
S: -
pritiskavka-e ž lata pri slamnati strehi ed. 1. pnr’tis’kaaika, 2. portis’kaaike C: -, T: partes’ka:uka; P: +, SP:	SSKJ:	-	(BSJ:	+)
rabota -e ž ed. 1. ra’bu:ta, 2. ra’bu:te
neplačano delo-. C sa ’poršl 1’die u ra’bu:ta, ka srna s’ta:u| 'li:s C:	T: ra’bu:3ta; P: +, SP: + (P ~), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P ~)
ränta -e ž okrogla lata v kozolcu ed. 1. 'ramta, 2. ’ra: n te C: ‘ranta (P ~), T: ’ra:nta; P: +, SP: + (P ~), SSKJ: +; ESSJ: + (P ~)
remelj -na m letev e d. 1. ri: ml, 2. ’ri:m|na C:	T: 'ri:oml; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
lata
rezilnik-a m ed. 1. re’ziurjk, 2. re’ziuqka C: -, T:	P: +, SP: + (-> rezilo), SSKJ: +; ESSJ: -
riža -e ž ed. 1. C ’riža, L ’riže, mn. 1. ’riže
drča-. Z sa ’riža nar’dil /../ wad 'na:še y’ra:pe ’dal,	ka	srna	’dad	ana u’lika ’me:je ’won
C: -, T: ’ri:Že; P: +, SP: +, SSKJ: + (P ~); ESSJ: +
ročica -e ž krajši poševni tram, uprt v pokončnega ed. 1. ra’cica, 2. ra’čice, dv. 1. ra’čic
C:	T:	re’či:ca;	P:	+,	SP:	+	(P	-),	SSKJ:	+; ESSJ: + (-> roka)
—> pant
riišt rušta m ed. 1. 'rošt, ’aišt, 5. 'ruštu
ostrešje, 'rušte ’wiezat / 'palic*, kor je ’rošt ’yar, sa pa sm’ri:ka ’di:l ’yar na ’uoyu C:	T: y’rešt, y’ru:šta; ’rešt, ’ru:šta (P ?); P: +, SP:	SSKJ: - (BSJ: +); ESSJ: +
ruštovec -vca m dolg, nekdaj kovan žebelj, ki je povezoval dva tratna ed. 1. L 'ruštauc, 2. ’ruštauca
S: -
samec -mca m enojni kozolec cd. 1. ’sa:mc, 2. ’sa:mca
C:	T: ’sa:mc (P -); P: +, SP: + (P -), SSKJ: agr.j ESSJ: + (P ?; -> sam T)
skedenj -dnja m prostor nad hlevom, v katerem se mlati žito ed. 1. s’kedn, 2. s’kedne, 5. s’kednu
C:	T: s’ked’n; P: +, SP: +, SSKJ: + (P -); ESSJ: +
sklad sklada m spoj, reža ed. 1. sk’lat, 2. sk’lada, mn. 4. sk’lade C:	T:	sk’la:t;	P: +, SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: -
spläjbati -am dov. a’ svinčnico ugotoviti navpičnost ned. sp’la:jbat S: -
steber -bra m ed. 1. s’tobar, 2. s’tobra, mn. 1. s’tobri, dv. 1. s’tobra 1. pokončni tram v ostrešju 2. (navadno zidan) steber v kozolcu-, z J’sienrp s’tobri sa 'tole b’li le ’sa:mci / s'tobar u k’riš stebrič v srednjem delu kozolca C:	T: s’tabar, -bra; P: +, SP: +, SSKJ: +; ESSJ: +
—> kolona
stesati stešem dov. ned. s’tesat, ed. 3- s’tieSe, del. -1: m. ed. s’tesau, mn. ste’sa:l C:	T:	s’te:sat,	s’ti:ašem; P: +, SP: +, SSKJ: +
stögovnica -e ž L kol sredi senene kope ed. 1. L s’tuoyaunca, 2. s’tuoyaunce S: -
stol stöla m ed. 1. s’tau, 2. s’tala, mn. 1. s’tali
tesarska koza-, ’tam sa 'moyl ’bit an t’rije, s’tirje, ka sma te’sa:l, ’pa sma pa z ’rakam pab’ra:l ’tam na t’lex, pa u’ziyln ’ya na s’ta:u na 'anmu ’kancn, ’pa z ya psr’beu s k’la:umfa, 'pa sma š’li pa na ta d’rux ’kane m pa ’tam u’ziy|ni 'ya na s’tau m pa uä’timal, de j p’rou 'ležau pa psr’wil, ’patle s pa 'moyu wa’ma:jt ’kip 'dal /../ pa ’tel st’ra:n, 'pa pa 'tel st’rarn .. pa sma pa 'mi:l sr’de:jče 'fa:rba .. p’ro:u ’ta:ka pa’suoda nar’jena z le’sa: .. ’pa j pa ’adn ’doržau ’tistu že’li:za ’notar u tista pa’suoda s'ku:s 'tista 'lukne, de se j š’pa:ya ma’čila 'notar u r’de:jče, s ’moyu u lit ’wada ’notar, de j u’lu ’čistu .. de j ’dabilu ’fa:rba .. ’edn je pa na ’kane .. je b’la na 'rir)ka .. na ’kane š’pa:ye u’li:ku ’kie ’won kot je ’bi t’ram do:ux .. 'pa sma pa .. na u’sa:čm 'kane je 'adn p’rieu, ’adn pa na s’ri:t p’riey za š’pa:ya pa u’ziynu pa’kanc pa s’pustu, de j š'pa:ya ’puočla 'da na x’luot pa se j paz’na: r’de:jče ’čarta .. da ’tiste ’čarte te’sa:l p’reč, tep’rp:u na de’bielu ’pa j pa ’adn s ’tista ’cimraka ’šo:u wad’za:t pa na ’finu ’tesau, de j na’ri<;du y’la:tku pa ’tel st’ra:n, ’adn pa pa ’u:n st’ra:n ’dal, ka j b’lu pa d’wex stra’ni:x pa’ti^sanu, z ya watk’la:umfau, wa’barnu, ’pa z ya pa še pa ’tex d’wex d’ruyix stra’ni:x, pa j 'bi t’ram nar’jen, a 'ne ..
C: (stau) ’Stuhl’, T: s’tou, s’tO:la (P -); P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -); ESSJ: + (P -)
Strehar -ja m kdor dela slamnate strehe ed. 1. C star’xa:r, mn. 1. C star’xa:ri C:	T: k’rouc, -a; P: + (F -), SF: + (F -), SSKJ: + (F -); ESSJ: -
strehärjenje -a s izdelovanje slamnatih streh ed. 1. C star’xa:rejne S: -
ströp -opa m ed. 1. st’rap, 2. st’rapa, 5. st’rapu
sleme: s’laminatn st’rap / za’tu: sa us’jad tut ’saana ’roš ’kuot, de j b’lu pa za st’rape /../ par st’riix
C:	T: St’ro:p (F -); F: + , SF: + (F -), SSKJ: + (F -); ESSJ: + (F -)
ströpnica -e ž lata na slemenu slamnate strehe ed. 1. st’ruopnca, mn. 2. st’ruopnc C:	T:	F: + (F -), SF: + (F -), SSKJ:	ESSJ: + (F -)
svisel -sli ž in svisli -i ž. mn. ed. 1. s’wisu, 2. s’wisu, mn. 1. s’wisu senik. u’sa:ka s’nežet je j’mi: ’saje s’wisu .. s’tier s’tobre, pats’tri:šna m pa ’li:mezi m pa y’la:jt, de ’wieže u’kop, ’patle je b’la pa wa’bila, dask’ra:t pa ’niti wa'bita ’ne /../ ’nisa b’le ’neč zawa’pa:žene s’wisu .. ’kudcar je ’a:dn ’te:u
C: (swisla) ’Strohboden, Harpfe’, T: s’wi:šl (F -); F: +, SF: +, SSKJ: +; ESSJ: +
šmkclj -na m skodla ed. 1. C ’širjkl, L ’Sinti, 2. C ’šipklna S: — (BSJ: +)
škarje -rij ž. mn. 1. S’kauje, 2. š’ka:ri
v zvezi st’ri:xa na ’ni:mške š’ka:rje / š’ta:le srna ’di:lal na ’nhmške š’ka:rje C:	T:	š’ka:rje;	F:	+,	SF:	+, SSKJ: +
škopnik-a m snop slame za pokrivanje strehe e.d. 1. š’ku:ppk, mn. 1. š’ku:pr)ki C:	T: Š’ku:apr)k; F: +, SP: +, SSKJ: +
šlajsati -am nedov. vlačiti les s konji ned. š’la:jsat, ed. 1. š’la:jsam S: - (BSJ: +)
šnajtaha -e ž cimraka ed. 1. C š’na:jtaxa S: -
—> cimraha, cimrovka
špaga -e ž tanjša vrv, vrvica ed. 1. ,š’pa:ya, 2. š’pa:ye C:	T: š’pa:ya, š’pa:iye; F: +, SF: +, SSKJ: + (nižje pog.)
—> št l ik, vrv, vrvica
špirovec -vca m škamikcd. 1. L s’pierauc (C redko)
C: -, T: .š’pi:3iuc, -a (—> šperovec); F: + (—> šperovec), SF: + (—> šperovec), SSKJ: +
—> lemez
štala -e ž ed. 1. š’ta:la, 2. s’tade, 5. s’tad, mn. 1. G Sta’lie
hlev. na ’ta:ka S’tada anix /../ pet’na:jst 'metrau 'dp:uya pa	nix de’siet	Se’raka	pa	u’se
’tistu z’wiezat.. je j’midu .. s’tieri ’cimparmani ’piet d’ni dida ..	z’jutre wat	’šeste	’ure pi	pa
zwe’cier da ’sedme ’ure /../ če s ’te:u ’sa:mu na t’li:x z’wiezat wos ’tist ’li:s .. pa j u’lu pa t’ri:ba n ’da:n pa nix pet’na:jst di:cau, de si sp’ra:ju 'tis 'li:s ’yar, z’li:ku ’yar qi pa z’lu:žu u’kop m pa z’beu
C: -, T: s’tada; F: +, SF: -, SSKJ: + (nižje pog.)
štant štanta m ed. 1. š’tant, 5. š’ta:ntu, mn. 1. š’ta:nti, dv. 1. š’ta:nta
del kozolca med dvema zidanima stebroma: srna ’mid ’poaixne š’ta:nte /../ war’nice
na’lažene / 'po:u š’ta:nta del kozolca med zidanim in lesenim stebrom
C: - (?*wakna nalaženya žita "in Quadratform«), T: š’tant, š’ta:nta; P: +, SP: +, SSKJ: +
Štih Štiha m ed. 1. š’tex, 2. š’tixa
merilo pri tesanju, ok. 30 cm dolga deščica, prve 4 cm ravna, potem nazobčana, razmak med zobmi meri colo-. C ’li:meze .. ’to na ’worxu p’rideta ta'ku: u’kop .. pa’caixnaS wac’pada ’yar /../ pa j’ma:š pa ’ta:k S’tex .. nar’diS ’ta:ka ’miera .. na ’ta:ka ’doska, do:uya enix t’rideset, d’wa:jst centi’metrau, nar’dis 'piet centi’metrau ’dal, pa pas’ta:jš ya na ’worx, pa pa’ca:xnaš, pa za’ri:žeš 'notar da ’tizya, pa z’ri:žeš z ’li:twam 'won
C:	T: Š’tex, š’ti:xa (P -); P:	SP:	SSKJ: + (P -)
štos -a m ed. 1. S’tuys, 2. s’tuosa
dolgo, obliču podobno orodje za ravnanje desk. tak š’tuys, de sta d’wa u’li:kla, adn je pa’tiskau, 'adn je u’li:ku, de srna nar’dil sk’lade, de j u’kop š’lu, de j 'pa:salu S: -
štosa -e ž streharjevo orodje za poravnavanje slame ed. 1. L s’tuosa, 2. S’tuose S: -
—> plaza
štosati -am nedov. ned. s’tuosat, ed. 3- S’tuosa, del. -I: m. mn. S’tuosal ravnati deske, pa k’mietauskix š’ta:lax srna ’di:lal ’pade, srna na ’raka s’tuosal.. ’dile, ka sa wah’ža:yane S: -
štrik -ika m ed. 1. št’rek, 2. St’rika srednje debela vrv. s’na:rsk št'rek
C: štrek, štrek »Strick-, T: st’rek, št’ri:ka; P:	SP:	SSKJ:	+	(nižje pog.)
—> špaga, vrv
tabla -e ž zatrep na kozolcu ed. 1. ’ta:bla, 2. ’ta:ble C:	T:	P: + (P -), SP: + (P -), SSKJ: + (P -)
tesač -a m ed. 1. te’sa.c, 2. te’sa:če
te’sa:č se š’te:je ’tist, ka ’sa:mu ’li:s ’tieše .. za kop’čije .. s plejrj’ka:čem, ka j’ma:š pa na t’lex t’raan m pa de ’pal le sta’iS ya na 'nemu /../ pa 'tiešeš ’dal C:	T: te’sa:Č, -e; P: + (P -), SP: -, SSKJ: +
tesati tešem nedov. ned. ’tesat, ed. 1. 'tiešem C: -, T: 'te:sat, 'ti:3Šem; P: +, SP: +, SSKJ: +
teslo -a s ed. 1. ’teslu, 6. 'teslam
si ’tam na sm’ri:ka, na 'ka:pnca si pa’si:kau, 'tu:lk de'hiela	sm’ri:ka,	’suxa /../	’pa	si	pa
čes po:u pre’ža:yau, ’patle pa s ’tistim ’teslam /../ za’čieu ta’ku:	du’bit	’won, de	j	'ra:talu
kot ž’li:p
C: -, T: ’te:sla; P: +, SP: +, SSKJ: +
träkelj -na m ed. 1. t’rakln, mn. 1. t’raklni, 4. t’raklne
prečni tram v ostrešju, ki leži na spodnji legi in podpira škarnike. ta k’ra:tk t’rakln, ta ’do:ux t’rakln, st’ri:xa na t’raklne
C: -, T: t’ra:kl, -Ina (P P: +, SP:	SSKJ:	-	(BSJ:	+)
träm -u m ed. 1. t’ra:m, 2. tra’mu, mn. 1. tra’mowi, t’ra:mi y’la:tk t’ra:m'
C:	T: t’ra:rn, -a; P: +, SP: +, SSKJ: +
tuljava -e ž ed. 1. tu’la:wa, 4. tu’le:wa (?)
obroč za nasadilo, uho-. ,š’na:jtaxa ’ma: ’mičkena tu’le:wa
C: -, T:	1>: +, SP: + (P -), SSKJ: + (P -)
upläjbati -am dov. ned. C up’la:jbat
5 svinčnico postaviti v navpičen položaj• srna ’li:meze ’moyl up’la:jbat, u’sagya .s p’la:jba, de j s’ta:u y’lix S: -
vaservaga-e ž vodna tehtnica ed. 1. C ’woser’wa:ya S: - (BSJ: +)
vdolblti vdolbem dov. vdolhsti ned. udu’bit, ed. 1. u’doaibem S: - (BSJ: +)
vezati vežem nedov. ned. ’wiezat, ed. 1. ’wiezem, del. -1: m. ed. ’wiezau, mn. we’za:l, ž. ed. ’wiezala, mn. we’za:le, s. ed. we’zadu ’wiezat ’rošt
C:	T:	’wi:3Zat, 'wi:3Žem; P: +, SP: +, SSKJ: +
veznica -e ž prečni tram v ostrešju, ki veže dva stebra ed. 1. wez’nica,	2.	wez’nice
C:	T:	P:	+ (P veznica), SP:	SSKJ: + (P veznica)
vinkelj -kija m ed. 1. ’wirjkl, 2. 'wirjkla
1.	pravi kot: st’ri:xa .. u ’wirjkl je moylu ’bit, če sa s ’tsrda st’ri:xa k	ril,	če j	u’la	pa	za
s:’la:ma pak’rit, je ’moylu ’bit pa .še ’bel s’tormu 2. kotno merilo S: - (BSJ: +)
vinta -e ž vrtalo ed. 1. ’winta, 2. ’winte
C: -, T:	P: +, SP: + (P -), SSKJ: + (> nižje pog.)
zaopažiti -im dov. ned. zawa’pa:.št, ed. 1. zawa’pa:žm obiti z obojem: zawa’pa:št s’wisu S:-(BSJ: +)
zarezati -režem dov. ned. za’ri:zat, ed. 2. za’ri:že.š za’ri:zat t’ram
C: -, T: za’ri:3zat, -’ri:3Žem; P: + (P ~), SP: + (P ~),	SSKJ: +
zažagati -am dov. ned. za’ža:yal, ed. 2. za’ža:yaš
je t’ri:ba t’ram za’ža:yat /../ pa zdu’bit ’won ’tistu /../ m pa tuočnu u miera, de ’tistu y’re ’tardu u’kop, ne de ’be j’mi:lu ’kešne sklade C: -, T:	P:	+,	SP: +, SSKJ: +
zöblati -am dov. ned. ’zu.blat, del. -1: m. ed. ’zu:blau, mn. ’zu:blal C: -, T:	P:	SP: +, SSKJ: +
žaga -e ž ed. 1. ’ža:ya, 2. ’ža:ye, ’ža:je, 5. ’ža:j, mn.	1. ’ža:ye,	dv.	1.	’ža:j
’ža:ya sn že z’na:u u’le:jčt / pa’čiesna ’ža:ya, ’ža:ya	za S’welarje	’ža:yat
C:	T:	’ža:ya,	’ža:iye; 1^: +, SP: +, SSKJ: +
žaganica -e ž žagana deska ed. 1. ’ža:yanca, mn. 1. ’ža:yance C:	T:	’ža:yanca; 1’: +, SP:	SSKJ:	+
—> deska, ploh
žbarc -a m krajnik ed. 1. ž’barc, L ž’warc, 2. ž’harea S: -
žebelj -blja m ed. 1. C ’žebu, L ’žebi, 2. C ’žeble, L ’žebje ta 1’sien ’žebu
C: (Žebl), T:	P:	+,	SP:	+,	SSKJ:	+
žlemprha -e ž ed. 1. ž’liempnrxa, 2. ž'liemparxe
odprtina v stropu, loputa-. y’sa:ka ’lukne s’ku:s ’pat je ž’liemporxa /../ na n st’ra: n je ’bi ’pakrau na ’pamtax, na te d’ruj pa st’rek m pa sk’ripc, p’la:jba .. pa ’dal.. ka si ’šo:u čie ’yar, s u’ziynu ’tista ž’liemparxa, 'tiz ’bot /../ ’tist ’pakrau se j watp’ro:u, si 'laxka ’šo:u ’yar, ka si ’šo:u ’dal s pa za 'sa:ba pa’tieynu, pa j 'bi za’port
C: žliempbrha »eine Oeffnung mit Pallthüren», T:	P:	(—>	žlemprga),	SP:	SSKJ:	(—>
žlemprga)
Kratice raziskovalnih točk:
C: Cerkno G: Gorje L:	Lazeč
Š:	Šebrelje
Z: Zakojca
Znaki:
P pomen v slovarskem članku
(P -) v ustreznem slovarskem članku dani pomen ni dokumentiran (P ~)	iztočnici se pomensko ne	prekrivata
(P ?)	iz ustreznega slovarskega	članka	pomen besede ni ugotovljiv
glej, primerjaj -/+	(ne)obstoj besedne enote
/../	izpust dela besedila
premor
>	v pomenu
S: - besede ni v nobenem izmed uporabljenih slovarjev
Literatura:
BSJ: Besedišče slovenskega jezika. Po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika. A-N, O-Ž. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Interna objava, 1987.
B: Jan Nieczystaw Baudouin de Courtenay, Sprachproben des Dialektes von Cirkno, Archiv für slavische Philologie, 1885, str. 103-119, 274-290.
ESSJ: France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III, Ljubljana: MK, 1977-1995.
P: Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. A-O, P-Ž, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895.
SP: Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU, DZS, 1962.
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-IV, Ljubljana: SAZU, DZS, 1970-1991.
T: Ivan Tominec, Črnovrški dialekt-. Kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20).
Tone Cevc, Slovenski kozolec. Žirovnica: Agens, 1993 (knjižna zbirka Pot kulturne dediščine).
Anton Melik, Kozolec na Slovenskem. Ljubljana, 1931 (Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 10, Etnografsko-geografski odsek 1).
Vera Smole, Tesarska terminologija v Mirnski dolini. Jezikoslovni zapiski. Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 2, Ljubljana 1995, str. 227-249.
Splošni tehniški slovar I—II, 2. izd. Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije, 1978.
Summary
Carpenter Terminology in the Region of Cerkno
The dictionary of carpenter terminology in the region of Cerkno is the second compilation of this kind based on a particular Slovene dialect. With its precise definition of each term and its wealth of illustrative examples, it should be a valuable source for the study of the cultural and geographical factors that have determined the development of Slovene material culture.