jubljaT\sXic)
Leposloven in znanstven, list:
Štev.  9.
V Ljubljani, dne  1. kimovca  1892.
Leto XII.
Vodni grad.
Balada.
6
) zori, ko goro in plan, Poletni osvitljal je  dan — Pri jeV.eru mirnem pod skalo Dekle cvetolično je pralo.
Prijaznega solnca odsvit, Nad vodnim zrcalom razlit, Čarobno kot drage kristale, Poljubljal jezerske je vale.
Ni zrla  perica krasil,
Ni mari ji bilo čaru:
Pod skalo je pevala sivo In prala in prala marljivo.
A pesem nedolžno, glasud Nje v je"zeru čul je nekdo, Saj  sladki odmevi njegovi Mladenke so bili glasovi.
Začuje jih ona  —  na hip Vzravna se telesa ji kip, Boječe oko  in nemirno Nad jezero vzplava ji širno.
In  čudo:  ni solnčni ta svit, Nad vodnim zrcalom razlit, In niso jezeVski ti vali, Blesteč se kot dragi kristali,
To pristno je čisto zlato, Ki ondu blesti se tako,
Gradu so stekleni zidovi,
V  njem žijejo vodni duhovi  .   .  .
In delj  ko mladenka  strmi, Verjetnejša misel se zdi  — Na je"zeru svetla prikazen Prebuja ji rahlo bojazen
Od je"zera srede posmev,
Za njim se ogldsi ji spev Dražestno tako  in vabeče: Glas zorne, domišljane sreče .   .
»Pogledi ta zlstti sijaj,
Mladenka,  pogledi ta raj: Daj,  česar ti nisi oprala, In bodi kraljica mu zala !«
Posluša,  ozre se  pred se- — Perica doprala je že"  .   ,  . »Verjemi, mladenka,  verjemi!« Nasmehne se deklica :   »Vzemi« !
Kar biihne iz jdzera val, Mladenko popluskne od tal, Z njo blisku jednako izgine
V  jezeVske skrivnostne globine . .
Iz jezera čuje se klic:
»Zabila cvetočih si lic, Teh nisi z vodd porosila, Zdaj moja si, deldica mila!«
Sloven.
33