265. številka Ljabljana, ? ponedeljek 16 novembra 1903. XXXVI. leto. siais v**& dar- svsčer, teirnSi recVije te praimike. ter eelja po oostl ^rejcni**. oa avstro- fcvsfca -et* ar im <*to *J6 II, CAt.ol *et* ib -Q^» Iz K a m n i k a, 15. novembra. J* Obče je znano, da si hoče kle-LJL^ ri kalna stranka v našem mestu z vso strastjo in z vsemi, le njej pristopnimi sredstvi pridobiti nekaj vo-lilcev — in zadostovalo bi malo št«-vile©! — da z njihovimi glasovi odvzame pri prihodnjih volitvah narodno* napredni stranki deželni in driavnozborski mandat dr. Ferjančiča. V to svrho se je uprizorila v najnovejši dobi od klerikalcev silna in premetena agitacija. Oni so kupili I hcvčevo hišo. Iz katerega fonda je vzet denar za to, se ne ve, ve se pa, da so udje klerikalnih društev večinoma le revni hlapci in dekle. Tjakaj so preselili svoj katoliški dom, a priimek katoliški so zavrgli in krstili svoje pribeževališče brez vse pravice »Kamniški dom«. To je t pilo za nevedne in nerazsodne ljudi. Tamkaj prirejajo različne za-bave in po zimi jim slede še katoliški plesi. Zunaj na pročelju hiše razpostavili so podobo našega Zveli-Žarjs, a notri se bodo vrteli klerikalni parčki v slastnem objemu. Prav klerikalno! čeprav ni misliti, da bi 19 značajni možje radi klerikalnih mahinacij izneverili narodno napredam načelom, vendar je zelo treba, da se naša stranka za naše mesto prav živo zanima. Mi moramo na-\!I Ipredovati! Javni shod, katerega je na * I 1 željo našega poslanca dr. Ferjančiča sklicalo na včerajšnji večer politično $n gospodarsko društvo »Zora« v veliko dvorano narodse čitalnice v Kamnik, je donesel dokaz, da še stoji boljši del našega meščanstva v taboru narodno-napredne stranke. Se-ilo se je blizo 100 društvenikov in folileev, ki so z napeto pozornostjo #1 \f Budili stvarnemu in temeljitemu polj I Ircčiiu dr. Ferjančiča, ki je trajalo poldrugo uro. Mir in resnoba, po ko j.r. se odlikujejo naša zborovanja, sta vladala ves čas med zborovalci, ki io vendar pri najmarkantnejŠih to-ikah poročila burno pritrjevali poro---^^^Jževaicu zlasti tudi, ko je omenil ne-iramni napad dr. Žlindre na njegovo osebno čast. Shod je otvorii kamniški župan I Josip Močnik s primernim pozdravom in nato podelil besedo poslancu dr. Ferjančiču, ki je govo nekako takole: Prišel sem, da vam poročam o ttzmerah v državnem in deželnem ^boru, o razmerah pravim, ker o delovanju se skoro govoriti ne more, glede deželnega zbora celo ne, glede državnega zbora samo v omejenem ^mislu. Obstrukcija je tu in tam, to s pravi, zavira se redno delo. V ržavnem zboru trajajo te vazmere | e celih 6 let; v tej dolgi dobi prišle 0 na razpravo samo tiste stvari, rtere so dopustile stranke, ki so ftvno obstruirale. Tako živimo v *lo nenaravnih političnih in gospodskih razmerah in nič ne kaže, a bi se hotele te razmere kmalo gladiti in vravnati. Od prvega početka obstrukeije državnem zboru stoji v ospredju Bih političnih vprašanj nagodba z ^rsko, — vprašanje največje gozdarske valnoati, ki globoko sega v gmotne interese obeh državnih polovic, kakor tudi v interese vsake posamezne dežele. To vprašanje bi se bilo moralo razpravljati iz zgolj gospodarskega pogleda. Stranke so se pa postavile na politično stališče in so bile za nagodbo, če jim je bila vlada po godu, bile so pa proti nagodbi, če jim vlada ni vgajala. Tako se je to vprašanje popolnoma zmedlo. Nemci, ki so pod Thuc Kaizlovo vlado besneli proti nagodbi, so se ogreli za isto, če ne še slabšo nagodbo pod Kčrberjem, kar je najzanesljivejši znak, da jim je K&rberjeva vlada po godu. Da se niso razmere na Ogrskem tako razvile, kakoršne so danes, bi bili Nemci brez obotavljanja segli po nagodbi, kakor sta jo dognali obe vladi na starega leta dan; — z ozirom na današnje razmere se pa ne more reči, kakšno osodo doživi ta nagodba. V državnozborskih odsekih je nagodba toliko, kakor dognana. Odseka sta marsikatere spremembe predlagala, toda ogrska vlada je izjavila, da ne privoli v nikake spremembe. In tako se bode ta nagodba sprejela nespremenjena, to je v tisti obliki, kakor sta jo dognali vladi iz zgolj političnih in gospodarskih ozi-rov, ali se pa sploh ne bode sprejela. Danes ni več vprašanje o večjih ali manjših ugodnostih ene ali druge državne polovice pri nagodbi, ampak o nagodbi v celoti. Od vseh strani se razlega klic po ločitvi od Ogrske. Razmere na Ogrskem so postale take, da vsacega avstrijskega patrijota navdaja skrb za bodočnost te starodavne monarhije. Obstrukoija na Ogrskem je izsilila za ogrsko armado nečuvene uspehe. Madjarski armadi naj zapovedujejo samo mad jarski oficirji, vzgojeni na madjarskih učiliščih in prepojeni z madjarskim duhom, to je uspeh ogrske obstruk-sije. Ko se to dožene in zadobi madjarski parlament tudi še besedo glede armade v tistih ozirih, kateri so dosedaj po uitavi pridržani edino le kroni, potem bode imela Avstrija skupno armado samo po imenu, dejansko pa bode ta armada na razpolaganje samo za madjarske interese, ne pa tudi za skupne, in Avstrija je nehala biti velevlast V 6 letni dobi naše obstrukeije se je samo enkrat razpravljal državni proračun. Posvetovanje proračuna in sicer najprej v odseku, potem pa v zbornici je pa tisto mesto, kjer se morejo razpravljati in naglašati razno potrebe in težave. Vsled obstrukeije pa si daje vlada po znanem § 14. proračun po tem paragrafu ukrepa tudi druge reči, ne oziraje se na dr žavni znor. To, da se ne razpravlja proračun, nam je v največjo kvar. Odrzeta nam je tako prilika na pri-stojnem mestu povzdigniti svoj glas proti krivicam, ki se nam gode, m teh je nebroj. Naši sovražniki to dobro vedo in izkoriščajo proti nam. V zadnjem času razburjajo posebno dogodki pri koroških sodiščih slovensko javnost. Ne bom opisoval slučajev, čitali ste jih v časopisih. Samo toliko naj omenim, da je tam prepovedana slovenska beseda za slovenskega domačina, obravnave se prelagajo, ker sodniki niso zmožni slovenščine, in odvetnik, ki se ne pokori krivični prepovedi, govoriti slovenski, se kaznuje z ukori, nalagajo se mu stroški preloženih obravnav in slovenskim strankam se ukazuje, da si izberejo nemške odvetnike. Govori se, da eksistira tajni ukaz, kateri veleva koroškim sodiščem tako postopati. Meni se zdi to neverjetno, ker si ne morem misliti, da bi ravno pravosodna oblastva. ki so v prvi vrsti poklicana izvrševati zakone in deliti pravico, zakonom in pravičnosti tako bila v obraz. Sicer pa v državi, kjer si vlada postavi brezumno načelo, da ne dovoli eni narodnosti nič, česar ne dopusti nasprotna narodnost, je vse roegoče in mi hočemo na pristojnem mestu vprašati, kaj je s tern ukazom in ali se morda proti nam Slovencem in v prvi vrsti koroškim Slovencem tako postopa v kompenzacijo za usluge vladi od strani nemških strank. Vprašati hočemo, ali so Slovenci na Koroškem, po številu nad 100.000 duš, brezpravni, —ali veljajo za nje temeljni in drugi zakoni in naredbe ali ne? Dvignil seje celi oficijelni Korotan, da to krivico, nemoralnost in naravnost drzovitost brani! Toda temu nemškemu šovinizmu bi se ne čudili toliko, če bi bil dotični slovenski odvetnik celo kaj novega vpeljal. To pa ni tako. Koroška sodišča, katera imajo opraviti s Slovenci, že oelo vrsto let, poslujejo s Slovenci vsaj deloma v slovenskem jeziku. Da je tak krik sedaj mogoč, imamo pripisovati političnim razmeram, ki pospešujejo, da tem brezobzirnejše postopa birokra-tizem proti nam. Take razmere so se razvile na tihem. Koroški Slovenci vsled mlačnosti, provzročeni s tem, da se bratijo z nemškimi klerikalci, niso imeli odporne sile in sedaj se zgražamo nad rezultati, ki jih vidimo v svoji nagoti. Kako se pa tudi dela. V Mariboru in Celju obstojajo takozvani slovenski kurzi za nemške avskultante. Tisti, ki so jih ustanovili, pravijo, da imajo ti kurzi namen, jezikovno vzgojiti potrebni naraščaj v sodstvu, v istini se pa stremi po ponemčenju sodstva na Štajerskem in Koroškem. Frekven tantom se plačuje nagrada 200 K. Kurzi trajajo šest mesecev in v tej dobi se hoče smoter namreč priuče-nje slovenščine za rabo pri sodišču doseči! Kaj je posledica? V Celju in Mariboru je vse polno nemških av-skultantov, veliko več, kakor jih morejo rabiti, slovenskih pa je malo. Slovenski so z delom preobloženi, in ker niso ali nič ali slabše plačani, kakor nemški, se jim poklic pristudi in ga zapuste, ali pa če vstrajajo, jih da;o na Kranjsko, da nikdar več ne pridejo v svojo ožjo domovino. Imamo vzgledov vse polno. Če se hoče dobiti sposobni sodni naraščaj, naj se nagrade dado slovenskim avskultantom, s tem bi se jih privabilo v obilici v sodno službo. Tako pa ostajajo sodniška mesta kurzovcem, nap hnjenim od nemškega duh*, neveščim jezika slovenskega prebivalstva in tako se porajajo razmere, kakor so se v zadnjem času razkrile v Velikovcu, Ro žeku in Celovcu. Ti slovenski kurzi so tako frivolna in rafinirana iznajdba proti nam, da se morajo dvigniti sloven- ski poslanci in se poprijeti najskrajnejših sredstev, da se jim stori konec in tem nečuvenim razmeram v vzgoji sodnega naraščaja. Vkljub obstrukciji smo se pečali v državnem zboru z vprašanjem, silno važnim za nas, namreč z jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Osobito je bilo to pri dveh prilikah, leta 1898., ko so se vsled prevzetnosti nemških dijakov vršili izgredi proti našim dijakom v Gradcu, in leta 1901, ko je bilo to vprašanje sproženo po izgredih na vseučilišču v Inomostu in je viada obljubila Italijanom samostojno univerzo. Ce hoče vlada poskrbeti za 600.000 Italijanov univerzo, nimamo nič proti temu. a dovoliti mera po tem temveč univerzo za nad 2 milijona tostranskih Jugoslovanov, ki dosedaj ne uživajo nikake vseučiliščne izobrazbe v svojem jeziku in sploh od Gradca do Kotora nimajo vseučilišča tudi ne v tujem jeziku. Naše stališče glede italijanske univerze je to: Vlada naj gleda, kaj bode s trumami absolventov italijanske univerze in da ne bode istih potikala po slovanskih pokrajinah. Vlada naj pa tudi a limine zavrne zahtevo, da se napravi italijanska univerza v Trstu, ali Gorici, ali sploh kje na Primorskem ali v Dalmaciji. Če vlada pozna in uvažuje razmere, kakršne se tako pogosto kažejo na Primorskem, osobito v Trstu, — in kakor je videti iz Kftrberjevega opomina na tržaškega župana, da mora država zahtevati zvestobo od Trsta, za ka teri žrtvuje neštete milijone, so ji te,razmere znane, — tedaj mora opustiti misel, v teh po veliki večini slovanskih deželah ustanoviti italijansko univerzo. Irredentovskega življa je tu povsod zadosti, in ni treba, da se isti še z najnevarnejšim elementom, to je vseučilišČnim dijaštvom pomnoži. H koncu svojega poročila o dr žavnem zboru, naj se z nekoliko besedami dotaknem za Kamnik važnega železniškega vprašanja. Dvakrat sem imel priliko v zbornici govoriti v prilog te železnice, a vrhu tega sem se trudil pri odločilnih faktorjih v družbi s spodnje štajerskim poslancem vitezom Berksora, da se zagotovi ta železnična proga tako, da bode Kamnik tudi na sever zvezan z železnico. Najin trud ni bil brez vspeba, pripravila sva železniško ministrstvo do tega, da je ukrenilo trasiranje te železnice na Kamnik s stransko progo v Gornjigrad. S tem je storjen prvi in najpotrebnejši korak, mirovali ne bodemo, da temu sledijo tudi drugi koraki in da se ta železnica čimprej zagotovi in zgradi. Na to se omejim glede državnega zbora ter preidem na razmere t deželnem zboru. Še mani kakor v državnem zboru je mogoče govoriti o kakem delu v deželnem zboru. Deželni zbor je že dobre dve leti izvol|en, prišel je tudi že trikrat skupaj, a storil ni nič. Klerikalci so na vse pretege delali, da bi pri zadnjih volitvah dobili abso lutno veČino v deželnem zboru. To jim je pa izpodleteio in ker nimajo večine v zbornioi, je tudi nimajo v deželnem odboru. To jih hudo peče. Svoji srditosti so dali duška že precej v prvi seji novega deželnega zbora, to je 30. decembra 1901. A ker so je sešel deželni zbor samo za en dan, da dovoli proračunski provizorij, so se klerikaloi zdržali hrupa in so samo izjavili, da hočejo še počakati s skrajnimi konsekvencami. A ko je bil potem deželni zbor sklican na 21. dan junija 1902, so precej v prvo sejo prinesli celo kopo nujnih predlogov in so tako zagradili dnevni red. Vsako delo deželnega zbora je bilo tako zabranjeno. Kaj je nujni predlog? Nujni predlog po opravilnem redu ne potrebuje posebnih lastnosti. Vsak navadni predlog je lahko nujni predlog, ni treba druzega, kakor da se ga tako imenuje. Vse delo zbornice mora pa čakati, dokler nujni predlog ni rešen. Mi nismo vedeli, kaj hočejo z nujnimi predlogi. A povedalo se nam je, da hočejo imeti njih Številu v zbornici primerno število mands tov v odsekih in če v to privolimo, se nam je od nekaterih Članov zatrjevalo, da umaknejo svoje nujne predloge. Mi smo bili precej pripravljeni in smo jim tudi dali več mandatov v odsekih, kakor jih je imela ena ali druga stranka. S tem smo jim odvzeli to pretvezo za obstrukcijo. Treba jim je bilo iskati druge. To so iz trte izvili. Poslanec Hribar je zavračal neka izvajanja dr. Šusteršiča govoreč o volilni reformi in je rekel, da smo tudi mi za volilno pravico na najširši podlagi, a da se nam mora dati poroštvo, da bodo volitve tudi v resnici proste, a dokler duhovščina celo prižnico in spovednico zlorablja v politične namene in tam ljudstvo haranguira, nimamo tega poroštva. Te besede so provzročile nečuven hrup pri klerikalcih. Začeli so nepopisno razgrajati, biti s knjigami ob mize, piskati, ropotati z ropotu-ljami, z bobnom itd. Ko tega ni hotelo biti konec, se je seja zaključila. Dne 23. junija smo prišli v drugo in zadnjo sejo tistega zasedanja. V tej seji sem bil jaz prisiljen nanašati se na neki napad od dr. Šusteršiča iz prejšnje seje, s katerim mi je očital, da sem si imenovanje višjesodnim svetnikom na Dunaju na stroške ljudstva priberačil. Tako očitanje ni smelo ostati nezavrnjeno. Konstatiral sem samo, da nisem beračil in mi tega ni bilo treba, ker sem bil imenovan nič prej in nič poslej, kakor ko je prišla vrsta name. To očitanje je združil m napadom na nar.-napredno stranko, češ, taka je, take ljudi ima med seboj. Nato sem mu odgovoril, da človek, ki ima afero z žlindro na vesti, nima pravice komu drugemu kaj očitati. To je provzročilo pri klerikalcih tak hrup, nastal je v zbornici tak vihar, da je deželni glavar zaključil sejo in smo par dni pozneje izvedeli, da je deželni zbor zaključan. Tako je bilo po dveh sejah, kakor sem jih opisal, deželnozborsko zasedanje zaključeno, zasedanje, ki je bilo namenjeno za kakih šest tednov, v katerem bi se bil imel rešiti proračun in vse, kar spada v redno zasedanje deželnega zbora. Trajalo je od tedaj do letos 22. septembra, da se je zopet sklical deželni zbor. Med tem časom so se vršila pogajanja med strankami ■ posredovanjem vlade. Naenkrat je buknil na površje predlog ali bi se ne dala poravnati navskrižja a volilno reformo. Potrebe sa volilno reformo nismo nikdar pri poznal i, a ker smo se nadejali, da volilna reforma t zmernih mejah, Čeprav pri današnjih razmerah na škodo na-rodno-napredne stranke, vtegne ublažiti razmere in omogočiti redno delo ▼ deielnem zboru, smo se spustili t posvetovanje ter smo tudi izjavili, da privolimo v preosnovo v zmernih mejah (pomnožitev za 4 mandate, in sicer po 1 za Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko in 1 za mesto Ljubljano), če se razdelijo tudi tisti volilni okraji, ki sedaj volijo po dva in več poslancev, tako da bode v vsakem volilnem okraju samo po en poslanec, a vse to pod pogojem, da se klerikalci odpovedo obstruk-ciji vsaj za eno leto, ker je vendar nesmisel, da bi se mirno posvetovala in dognala volilna reforma v odseku, če vlada v zbornici vojska in ob-strukcija z vsemi razburljivimi prizori, potem pa nam tudi ni dopu Ščala čast, da bi si dali izsiliti volilno reformo pod pritiskom in tako nekako pod Damoklejevim mečem obstrukeije, — in končno nismo nikdar priznali, da je volilna reforma nujna in še manj pa tako nujna, da bi moralo vse stati in čakati, da bi morala dežela in prebivalstvo gmotno škodo in veliko škodo trpeti, dokler se ta reforma ne izvrši. Klerikalci so se pa postavili na stališče, da hočejo imeti za splošno kurijo 7, pozneje 6 mandatov in deželnega odbornika iz te kurije; o naši zahtevi, da opuste ob -strukcijo, pa niso hoteli nič vedeti, mislili so torej v istini, da nas prisilijo z obstrukcijo, da privolimo v njim ugodno volilno reformo. Da je to smešno, naravnost predrzno, mi ni treba še dalje dokazovati. Z ozirom na to so se pogajanja razbila in mi smo pri vladi zahtevali, da se, se oziraje se na klerikalno obstrukcijo, skliče deželni zbor tisti-krat, ko se bodo sklicali drugi deželni zbori, klerikalci naj vganjajo obstrukcijo, tče hočejo, na svojo od-gčvornost, a vpraševati jih ni treba, ali naj se deželni zbor skliče ali ne, mi deželnega zbora od milosti klerikalcev ne maramo. Tako se je tudi zgodilo in deželni zbor kranjski je bil sklican z drugimi deželnimi zbori vred, kakor sem že rekel, na 22. septembra t. 1. Kake taktike se hočejo klerikalci poslužiti v tem zasedanju, tega nismo vedeli, edini Brno pa bili v tem, da se vsega zdržimo, kar bi utegnilo dati povod klerikalni ob-strukciji, ali ji vsaj služiti za pretvezo. Klerikalci so pa v prvi seji izročili celo vrsto nujnih predlogov in so tako zagradili dnevni red ter pokazali, da hočejo obstrui-rati. Toda to nas ni motilo, saj nujni predlogi se lahko umaknejo, smo si mislili in tudi pričakovali, da se umaknejo, če pokažemo, da v vsakem oziru vpoštevamo manjšino. Volili so se torej v soglasju vseh strank odseki in katoliško narodni klub je dobil največ mandatov in dr. ŠusteršiČ sam je naznanjal sporazumno določene odsekove člane. Če se pomisli, da so bile volitve v odseke pred poldrugim letom pretveza za obstrukcijo, smo dokazali sedaj klerikalni manjšini na jasni način, da nikakor nočemo vporabljati svoje večine proti manjšini. Ne samo to, v najvažnejšem odseku, v finančnem, smo volili klerikalnega člana, in sicer dr. Šusteršiča samega za načelnika. Potem je prišel na razpravo prvi nujni predlog zaradi volilne preosnove. Tudi tu smo klerikalcem ugodili, smo glasovali za nujnost, in da se izvoli ustavni odsek, da razpravlja o volilni pre-osnovi in v svoji vstrežljivosti smo šli tako daleč, da smo celo v tem odseku volili klerikalnega načelnika. — Dalje se pač s epravljivostjo ne more iti in ni je primere v nobenem avstrijskem deželnem zboru, kjer bi večina tolike ugodnosti izkazovala manjšini. A vkljub vsemu temu klerikalna stranka vendar ni hotela nič vedeti o tem, da bi umaknila nujne predloge in se sploh podala z nami na redno in nujno delo deželnega zbora. Ona je m*r več takoj zlorabila našo vslrežljivoat, da je dala odkazati izvoljenim odsekom več peticij in nekoliko predlogov in tako posebno onega, da se odkaže 100.000 kron deželnemu odboru za razdelitev po ujmah poškodovanim. Ta predlog, aa čigar nujnost smo tudi mi glasovali, pa kaže zvijačnost klerikalne stranke v celi nagoti. Klerikaloi so mislili, tako popularnemu predlogu se vendar ne more nikdo ustavljati. Istina, večina se mu tudi ni ustavljala, a je zahtevala, da se ta predlog obravnava pri deželnem proračunu, kjer je uvaže-vati izdatke in dohodke in se vidi, kako dežela s svojimi financami stoji in odkod vzame v ta namen odločenih 100000 K, ker ne z misel je, o dkazovati svote, če se ne ve, odkod se denar vzame. Proračun bi bil pa lahko precej prišel na obravnavo, branili so to samo klerikalni nujni predlogi. — Prišel je skupaj tudi ustavni odsek, da se posvetuje o volilni preosnovi. Mislili smo, da se nam razloži tu podrobno in prinese načrt, kakšna naj bode volilna preosnova, a tega od Članov katoliško narodne stranke nismo Čuli, čuli smo samo, da zahtevajo v novi kuriji 6 mandatov in deželnega odbornika iz te kurije. Mi smo se vkljub temu spustili v razgovor pred vsem zopet povdarjajoč, da ne smatramo volilne reforme ne za potrebno nt) za nujno, da se pa hočemo podati v posvetovanja o tem predmetu; ne samo to, hočemo tudi pospeševati delo in skrbeti, da se pride do vspeha. Celo toliko so naši govorniki povdarjali, da se vtegne večina pridobiti, da se vstvari ta kurija s 4 mandati, 6 mandatov pa od klanjamo, ker to bi 9e pravilo pri obstoječih razmerah za vedno izročiti klerikalni stranki absolutno večino v deželnem zboru in odboru, sabe pa obsoditi na brezvplivnost v de želi. Svoj protiprediog smo vzdrževali pa samo pod pogojema, da se razdele sedanji volilni okraji tam, kjer se sedaj volita po dva ali več poslancev. — Ker ne gre vzdržavati v kmetski kuriji sedanjih velikih okrajev zraven onih volilnih okrajev, ki bi jih imela splošna kurija, dalje pa tudi, da se ustavi obstrukcija v zbornici, ker se vendar ne more pričakovati vspešnega dela v odseku, če vlada v zbornici obsrukcijski boj, ki bi vsekako vznemirljivo vplival na delo v odseku, vrhu tega si pa ne damo vsiljevati volilne preosnove pod pritiskom obstrukeije. Ker so pa klerikalci temu nasproti izjavili, da obstrukeije ne opusti, je bil konec besedi, mi nismo imeli nič več opraviti v ustavnem od eku in tudi nismo šli več tja. No sedaj pa nas hočejo klerikaloi kaznovati. Na shodu v Cerknici so vesoljnemu Bvetu naznanili, da njih ponudba nič več ne velja, da se več ne zadovoljijo s splošno skupino, ampak da bodo tudi zahtevali pomnoženje v kmečki skupini od 16 vsaj na 20 mandatov in da tudi v splošni skupini zahtevajo več mandatov, kakor so doslej zahtevali. Jaz pa pravim, dr. Susteršič bi bil tistim možanoem, ki so ga poslušali v Cerknici, še bolj imponiral, ko bi bil rekel, da bodo zahtevali kar 40 ali 60 mandatov za kmetsko in okoli toliko tudi za splošno kurijo. Nam pa je prav, da klerikalci tako hočejo, se vsaj tudi nam ni treba več držati naše ponudbe. Cas je potekal, v zbornici se je vršila obstrukcija z nujnimi predlogi. Pa menda niso bili vsi predlagatelji kos vtemeijevati jih, zato so si izmislili nov način obstrui-r a n j a. Porabili so neko knjigo z več kakor 400 stranmi in jo dali Čitati v obliki interpelacije. Da so porabili ravno to knjigo, kaže, da so klerikaloi sposobni teptati vsako, še tako vzvišeno stvar, da zadostijo svojemu pohlepju po gospodstvu. Ta knjiga spisana z veliko pridnostjo od dveh mladih in nadarjenih pisateljev, je posvečena vzvišenemuvpra-š a n j u o slovenski univerzi. To knjigo, zlorabi jati v obstrukoijske namene, se pravi profanirati sploh vseučiliško vprašanje. To so občutila tudi slovenska akademična društva in so izjavila svojo ogorčenost nad tem. Da so obstrukeijoniati s tem činom posegli v avtorske in iz dajateljeve praviee, zaradi česar jih leti lahko na odgovor pozo-vajo in da je ta čin vrhu tega črna nehvaležnost dr. Šusteršiča samega, ki je po žlindri v državni zbornioi nemogoč postal, a ravno z vseuČiliškim vprašanjem se potem v zbornioi nekoliko rehabilitiral, no čem dalje razpravljati. Ta knjiga se je pričela čitati, zanimanja zato ni bilo ne pri poslancih, ne na galeriji in listi bi o sejah deželnega zbora kar nič ne imeli poročati, če bi se bilo kar naprej v vsaki seji čitaio. To pa obatrukcijonistom ni bilo prav; ta interpelacija je bila skala, katero so zavalili pred de lavnico deželnega zbora in ta ovira je bila tolika, da bi jo moralo % »deti oko najbolj omejenega klerikalnega volilca. To jim je bilo mučno in savto so si izmislili zopet nekaj novega in so, — pač silno nerodno — nastavili nam past. Predlagali so, da za hip umaknejo svoje nujne predloge, da se odkažejo vse na dnevnem redu sto|eče stvari odsekom, in tiste, ki bodo odgovarjale ljudski koristi, se bodo smele tudi v zbornici razpravljati, ne da bi jim oni delali ovire. C e bi se bili mi podali v to, bi bili naravnost izdali svojo stranko. Kaj bi bil nasledek tega postopanja ? V zbornici obstrukcija s popularnimi nujnimi predlogi, — to bi se videlo na daleč, — v odsekih delo in posvetovanje, ki bi pa na zunaj ne bilo videti, vrhu tega bi bilo od volje klerikalcev odvisno, da se razpravljajo v zbornici samo tiste reči, ki so njim po volji, vsem drugim bi se postavila nasproti ob strukcija. Tako bi bila večina kapitulirala pred obstruirajočo manjšino. Vrhu tega bi pa sklepi ne imeli ni* kake praktične veljave, šlo bi gotovo za take stvari, pri katerih bi bilo treba deželi globoko v žep seči, ta bi pa tega storiti ne mogla, če nima proračuna in če ne ve, kje denar vzeti, za vse te svote, katere bi se ji natvezile po klerikalnih naklepih. — S tem, da smo odbili ta, kakor pravim precej neroden naklep klerikalcev, je bilo v deželnem zboru vsega konec, o kakem delu ni bilo več govora, deželni zbor je imel še par formalnih sej, katere so kleri kalci izpolnili s škandali, dokler je vlada dne 6. novembra vsemu konec storila s tem, da je deželni zbor zaključila. Tako je minilo to tretje zase danje deželnega zbora popolnoma brezplodno, brez vsakega koristnega dela. Deželi je s tem zasedanjem na rastlo stroškov za deželni zbor 25.000kron. Adruge škode, katere je provzročila klerikalna obstrukcija deželi, pa štejejo na s t o in stotisoČe. Ga ni skoraj kraja po deželi, kateri bi ne občutil škode, da deželni zbor po volji klerikalcev ne more delovati. Neskončno bi bilo, če bi hotel naštevati te škode, zato pa samo nekoliko v ilustracijo. Sestavil se je n. pr. načrt o potrebnih melioracijskih delih v deželi, o uravnavi rek, odvajanji voda, o pre-skrbljevanji z vodo itd. Ker dobijo severne dežele neštete milijone za vodne ceste (kanale), je vlada sama pozvala južne dežele naj sestavijo programe svojih melijoracij, da do bijo nekoliko v kompenzacijo s severnimi deželami. Kar je v deželi potrebnega, vse je tam navedeno, stroški so pročunjeni na okolo 15 milijonov kron in skoraj polovico tega prispeva država. Vse to je vstav ljeno, ker mnogo načrtov je, ki se ne morejo izvršiti, ker ni tehnikov in ena poglavitnih točk deželnega zbora je imela biti nova organizaoija stavbnega urada. Drugi načrti, kakor močvirje, aa kar ima država milijone pripravljene, vodovodi, resimo oni v Kranju, za kar je od države okoli 300000 K na razpolago, in brez Števila drugih, pa se niso mogli zaradi obstrukeije končno rešiti v deželnem zboru. Ce se vse to vpošteva, se mora reči, ds je bila klerikalna obstrukcija naravnost zločinska igra s potrebami in koristjo dežele in prebivalstva. Kako so pa metali klerikaici s svojimi nujnimi predlogi javnosti pesek v oči? En nujni predlog je bil tudi, — omenjam ga posebej, ker zadeva ravno ta okraj, — za vravnavo Bistrioe. Poglejte, vtegne kdo reči, kako nujno je bilo to vprašanje razpravljati! Ce se pa pomisli, da vravnavo Bistrice je predlagal deželni odbor Že pred lVi letom in to poročilo samo zaradi klerikalne obstrukeije ni moglo priti na obravnavo, se vidi ves klerikalni humbug z nujnimi predlogi in obžalujem, da se je dal ran) zlorabiti poslanec Mejač. Ker že ka-rokterizujem nujne predloge, naj označim še enega, ki postavlja naše klerikalstvo v pravo luč. Idrijski d* kan M. Arko je vložil in vtemelje val nujni predlog, da se pozove vlada, da učiteljem na idrijski šoli izboljša plačo. Ta zahteva je popolnoma vtemeljena. Vredba plač na tej Šoli, ki jo vzdržuje erar, je silno potrebna. Ker že o tem govorim, 88 spominjam, da sem čital v nekem listu, da sem se jaz pri neki, ni rečeno kateri priložnosti izrazil, da idrijskim učiteljem ni treba višjih plač, da že itak imajo po 200 K več, kakor drugi učitelji. Temu nasproti povem, da je to popolnoma izmišljeno in da je nasprotno res, da sem pri vsaki priliki zagovarjal drugačno uredbo in zvišanje plač idrijskih učiteljev. A značilen je ta predlog za naše razmere. Klerikaici so zahtevali in nam priporočali, da glasujemo za ta predlog, »ker to deželo nič ne s t & n e«. Toraj tam, kjer dežele nič ne stane, naj se plače zvišajo, tam pa, kjer bi morala dežela seči v žep, naj bo pa plače ne zvišajo, z drugimi besedami plače kranjskih učiteljev naj pri starem ostanejo. Naše prepričanje pa je, da čeprav dežela ni v ugodnem finančnem položaju, bode morala sredstva najti, da učiteljske plače zboljsa, če nočemo, da naše ljudsko šolstvo popolnoma propade. Vrhu tega zahteva pravičnost, da se delo odgojiteljev naše mladine boljše plača, kakor delo — uradnih slug. — To vprašanje, ki je imelo priti po inicijativi napredne stranke v tem zasedanju na obravnavo, je kakor vse drugo zabranjeno po klerikalni obstrukciji. Taki so vspehi obstrukeije. Sicer pa svojih vspekov klerikalci niso veseli. Če se vzame njih glasilo v roke in čita poročilo o nedeljskem shodu v Cerknici se prav vidi, kako jih po obstrukciji glava boli. Nevolja radi obstrukeije lotila se je tudi že slojev, ki imajo najmanj razuma za javne stvari, iu iz teh slojev se poglavitno rekrutirajo klerikalni volilci. Da to nevoljo potlačijo, so hiteli poglavitni prireditelji obstrukeije med ljudstvo in treba je bilo na tak neslišan način lagati iu uas, na-rodno-napredno stranko obrekovati, kakor se je tam zgodilo, da bi se ljudstvo preslepilo in pravega početja njih klerikalnih voditeljev ne videlo. Nastane vprašanje, ali te krščanske može res tako peče, da en del ljudstva še nima volilne pravice? Kaj še, za absolutno veČino v deželnem zboru in deželnem odboru jim je ; to tudi danes že naravnost povedo. Ključe k deželni blagajni hočejo imeti in ti bi jim bili jako potrebni, da podprejo svojo gospodarsko organizacijo, hirajoče in propadajoče konsume, škofove zavode i. t. d. Lepa perspektiva zate, meščan in obrtnik ! To je smer vsemu klerikalnemu delovanju, nato so obrnjene vse njih težnje in Če dobijo absolutno večino v deželuem zboru brez volilne preosnove, stavimo lahko, da se zanjo ne bodo ogrevali, ker klerikalizem, kjer ima moč, je povsod nasproten demokratičnemu volilnemu pravu. — Ta smoter pa klerikalci zasledujejo z vsemi sredstvi, niso izbirčni, in lažnjivost in zvijačnost so poglavitni znaki njih taktike. Obstrukcija je samo eno teh sredstev, z njo hočejo izsiliti razpust deželnega zbora, ker se nadejajo, da jim prinesejo nove volitve zaželjeno večino. Ali je obstruk. cija pravo sredstvo, ne vem, vsekako je dvorezen nož in lahko vreze tudi tistega, ki ga rabi. Deželni odbor reft sedaj nima proračuna in poslovanjema bode jako oteženo. Večkrat bode stal pred silno potrebo, da vkrene kake izdatke, za katere po deželnem redi nima pooblašČenja od deželnega zbora. V takih slučajih bode moral uvaževati, da je bila večina deželnega zbora pripravljena mu dati to pooblastilo, da , je pa bilo to zabranjeno po silovitosti manjšine, toraj po nemoralnem, neustar nem in nezakonitem sredstvu. Z lažjo in zvijačo poskušajo klerikalci odvrniti ljudstvo od nas. Ker jim obstrukcija preseda, lažejo, da mi ob-struiramo. Pa to more žaleči samo pri najbolj zabitih njihovih volilcih. Najbolj pa jašejo našo zvezo z Nemci. O tej lažejo na nečuven način in jo pretira vajo, čeprav dobro vedo, kakšna je, — čeprav vedo, da so v taki dotiki sami stali z Nemci do 1. 1895, in da je tista njih zveza z Nemci celo zahtevala in prouzročila to veliko in načelno važno narodno izgubo za nas, da Ljubljana danes nima samoslovenskih napisov. Tistikrat je deželni odbor ustavil sabijanje samoslovenskih napisov. In glejte v svoji lažnjivosti in zvijačnosti da: • nam očitajo, da smo mi tega krivi. Treba je toraj vendar povedati, kakšna je ta naša »zveza-* z Nem Sicer ne bodem povedal nič novega, ker to je vse že znano in ni nič skrivnega. Zveza z Nemci je enkrat, da Nt-aci nami vred volijo člana nade narodu napredne stranke iz cele zbornice t deželni odbor, tako da ima naša stranka, čeprav najmanjša, dva odbornika. Ali naj prepustimo tega člana deželi \ odbora klerikalcem in tako provzroci da imajo klerikalci tudi večino v deželnem odboru? Takih zaslug si vendar dosedaj klerikalci še niso stekli za nas, katerim smo za sedaj še dobri za pobiti, da bi jim jih morali s to uslugo vračati! Zveza z Nemci je dalje, da zato naša Člana v deželnem odboru poleg enega izmed sebe volita še nesaŠkega odbornika v dež. Šolski svet. Ali naj deželni odbor pošilja klerikalne Člane t deželni šolski svet? Ali ni leta že dovolj poklerikaljen? Zveza z Nemci je konečno, da il iz deželnega zaklada enake svote naklonijo nemškemu kakor slovenskemu gledališču, sramota za klerikalce, da nas silijo v to, Če hočemo vzdržati slovensko gledališče, kateremu so klerik, sovražni in mu ne privoščijo potreb podpore. Gledališče je kulturni zavo-.l in če hoče biti slovenski narod vposte-van kakor kulturni element, mora im ti in vzdrževati gledališče. Žalostno je, da moramo zato iskati nemške podpor j moramo pa to storiti, ker se nam od slovenske strani odreka. To je vsa zveza z Nemci in nič družeča in brezozirnosti in naravnost po bla/ boju, ki ga vodi proti nam klerika: -smo na to dotiko z Nemci prisiljeni. Zveza toraj ne sega na nič druzega in osobito je laž, da nas ovira staviti in zasledovati narodne postulate ali • dela narodno mlačne. Kar se je narodnost zadevajočih predlogov stavilo v deželnem zboru, stavili so jih narodno-napredni posla in — izven zbornice, — kar je narod nih naprav, vzdržuje jih napredna stranka, celo n. pr. družbo Ciril-Metoda, ki ima toliko klerikalne primesi, ki pa vendar ni strankarska in nikdar BI bodi, glejte v vsakoletnem poročilu, koliko nabere zanjo „Slov. Narod- ni kako smešno svotico proti temu „Slo venec*! Tako je toraj z zvezo z Ne iu uič drugače. Sedaj pa pride „Slovenec- s svu » »Resno besedo.- »Slovenec*4 mora imeti dva glavna urednika, enega za p« druzega za svetek. Danes bljuje ogenj in žveplo na nas, kakor v poročilu I cerkniškem shodu, jutri je spravljiv iu dokazuje, da je samo naša „zveza* z Nemci vsemu razdoru kriva. „Proč od Nemcev" kličejo iu potem se lahke sporazumemo. Ker klerikalci dobro vedo, da je z zvezo tako, kakor sem ravno razložil, ni to druzega kakor okoren manever, ki nima druzega namena, kakor nas Črniti pred slovenskim ljudstvom. Dalje w prilogi« 'W Priloga »Slovenskemu Narodu" it 265, dne 16. novembra 1903. Res je, ne bilo bi ga treba razdora, in volilna reforma tudi ni ne potrebna ue nujna, saj smo Slovenci v deželi povsod in tudi v deželnem zboru v večini in lahko bi mirno iu složno vladali, — toda v istini se zahteva od nas ne ..proč od Nemcev", ampak da se vsem svojim naprednim načelom odpo-remo, se zahteva, da kapituliramo pod kak bogvc kako skupaj znešen program kakega katoliškega shoda in se zahteva, da se podamo pod to b r e z-ozirno in naravnost brezobra-zno klerikalno vodstvo! Tega ne bo-demo storili, to nam branijo naša načela in naša pamet. Pa tudi od kake sprave ne pričakujemo zboljšanja razmer. Skušnjo imamo z zadnjo spravo, da s temi voditelji nasprotne stranke je vsaka trajna sprava nemogoča, ki so zadnjo, komaj sklenjeno, tudi že zrušili. Xe preostaja druzega, kakor zaupati, da se ljudstvu samemu, katero se jim sedaj slepo pokori, oči odprejo in da sprevidi, da stopa za ljudmi, katerim je vladoželjnost, ne pa blagor in korist naroda pri srcu, še manj pa prvo in najvišje načelo. Ko se je poleglo viharno odo bravanje na koncu poslančevega poročila, oglasi se g. Josip Fajdiga in da v kratkih in jedernatih besedah duška silnemu ogorčenju »birovalcev nad frivolno obstrukcijo klerikalcev v deželnem a Mru, iz kojega bi se moralo nesramne škodljivce deželnega gospodarstva izgnati s pasjimi biči. Odkrite besede našle so pri zborovalcih glasen odmev. Nato se je gospodu poslancu dr. Ferjan čiču izreklo na prtdiog gosp. dr-K r aut a sc glasne pr.znanje in zaupanje. Radi pozne ure se ne oglasi nihče več k besedi, na kar zaključi predsednik shod. že v naprej, ker bi se potem vlada izognila viharjem ter bi imenovane zakone mirno uveljavila s § 14. Sicer bo pa tudi mnogo gradiva, s katerim provzročijo razne stranke nemirne seje. Na rešitev še Čaka 65 nujnih predlogov, izmed katerih so jih predložili Čehi 63. Socijalni demokrati spravijo na vrsto znano vivesekcijsko afero iz uižjeavstrijskega deželnega zbora, pa tudi Jugoslovani imajo dovolj upravičenih pritožb. Pred otvoritvijo drž. zbora. Jutri se zopet otvorijo vrata dunajskega parlamenta. S toliko hladnokrvnostjo se ni pričakovalo menda še nobenega državnozborskega zasedanja, kakor pričakujejo predstoječega tako viada, kakor stranke. Usoda parlamenta je v rokah Slovanov, pred vsem Čehov. Dočim so si nemške stranke zopet enkrat vkljub „Gemeinburgsckaft" v laseh, so sklenile najmočnejše tri češke politične stranke tesno alianco. Sicer pa tudi ne pridejo na dnevni red posebno važne zadeve, vsled česar je vlada labko dokaj mirna. Ker se grofu T is z i ne bo pred novim letom posrečilo spraviti pred ogrski državni zbor nagodbe, ne pride ta najkočlji-vejša vseh vladnih zadev tudi ne pred dunajski parlament. Ako bo imel grof Tisza nenavadno srečo, prodre kvečjemu z davčnim provizorijem in rekrutnim kontingentom. Delegacije se snidejo meseca ^decembra na Dunaju, in ako se bo nagodba sploh Še kdaj sklenila, zgodi se to šele po novem letu. Najvažnejše točke predstoječega avstrijskega državnozborskega zasedanja bodo tedaj delegacijske volitve, proračunski provizorij in zakon, s katerim se pooblasti vlado, da obnovi trgovinsko pogodbo z Italijo. Ako bi bile razmere ugodne, kar pa je skoraj izključeno, pride še kvečjemu na vrsto sladkorni zakon. A ravno sladkorni zakon je tista preporna točka, ki se je vlada najbolj boji, kajti zakonu se bo v parlamentu viharno nasprotovalo. Kakor znano, določa novi sladkorni zakon, da mora tako Avstrija kot Ogrska sama porabiti v deželi proizvajam sladkor. Da se tedaj prepreči uvoz avstrijskega sladkorja na Ogrsko, se O grom na ljubo že v avstrijskih tovarnah pobira davek od vsakega kilograma Bladkorja, ki je določen za izvoz na Ogrsko. Le pod temi pogoji je pristopila Ogrska bruseljski sladkorni konvenciji. Državni zbor je svoječasno sprejel tako pogodbo Ogrom na ljubo. Bruseljska konferenca pa je izjavila, da je taka pogodba proti konvenciji, vsled Česar mora državni zbor sprejeti novi zakon. In vse kaže na to, da bo zbornica zakon odklonila, četudi bi grozila Ogrska s samostojno carino. Vladi bi vsled tega bilo ljubo, ako bi češka obstrukcija preprečila razpravo Osamljena Nemčija. Ugledna berolinska revija „Gegenvvart" se v Članku „Osamljena Nemčija" pritožuje, kako na vseh straneh narašča sovraštvo proti Nemcem. „Ves svet si leži v objemu, toda Nemčiji se izogib-Ijejo ali pa jo kvečjemu obiskujejo radi vljudnosti. Nekdaj veseli augleški kralj počuti se v Parizu muogo bolje, kakor pri svojem cesarskem sorodniku v vojaškem Beroliuu, kjer imajo smisel le za spomenike in parade. V Zedi-njenih državah vlada vkljub ljubezni vim poklonom nemških dostojanstvenikov in cesarskih daril, prav zdravo sovraštvo zoper Nemce. Z vsiljivimi darili si pomagamo naprej v napačni nadi, da imajo tudi v visoki politiki take malenkosti resnično veljavo. Avstrija koraka roko v roki z Rusijo ter ž njo urejuje balkanske zmede. Mi smo res osamljeni, in trozveza je le še v miru nekak nakit. V resnem t r e -notku pa gre Avstrija z Rusijo in Italija z Francijo." Potem nasvetuje, naj bi se obnovila nekdanja trozveza cesarjev. „Ako se to zgodi, bo izključeno, da bi se Avstrija sporazumela z Rnsilo proti volji in brez vednosti Nemčije; tudi bi tako spora-zumljenje ne bilo nevarno. Potem bi tudi lahko povsem drugače nastopali za nemški značaj v državi ob Donavi, ki bi brez strahu pred Rusijo svoje uporne Slovane in Madjare lahko ugnala. Ako se rusko-francoski dvozvezi pridružita še Angleška iu Italija, nastane četverozveza, pred katero bi bilo v nevarnosti evropsko in prekomorsko stališče Nemčije". Brez ovinkov bi se to izvajanje povedalo: Nemčija se Čuti osamljeno, brez pravih prijateljev, tro-zvezi ne zaupa ter si želi političnega spletkarja, kakršen je bil Bismarck, da bi ji pridobil zopet veljavo. Politične vesti. — Češko vseučilišče na M o r a v s k e m. V znamenju tega vprašanja je sedaj vsa avstrijska politika. Zadnji čas se je raznesla vest, da so Cehi privolili, da se ustanovi vseučilišče v Kromerižu. Toda v isti sapi, ko so Čehi zanikali to vest, so Nemci — protestirali, češ, da je zavrnitev take zahteve dolžnost nemške „Gemeinbiirg-schaft", ki sploh Čehom ne sme dovoliti novega vseučilišča kjerkoli že bodi. Prav lahko je mogoče, da bo to vprašanje vzelo Korberjevo ministerstvo, kakor je dvojezična gimnazija v Celju pobrala Windischgrittzovo. — Združene češke stranke so imele v soboto skupno sejo, v kateri se je izrekla želja, naj bi se z ozirom na resni politični položaj vsi češki državni poslanci brez razlike strankarskega stališča združili v skupni klub. — Novi topovi. Novi brzo-strelni top je v vseh svojih delih dogotovljen. Avstrija se sme baje ponašati, da ima popolen top, ki zadostuje vsem tehničnim, artilerističnim in taktičnim zahtevam. Ako se ga bodo le davkoplačevalci tako razveselili, kakor vojaški krogi. — Položaj na Ogrskem. Rekrutni zakon se menda vendarle srečno dožene vkljub obstrukciji. V sobotni seji je izjavil poslanec Gal v imena Kossuthove stranke, da odklanju rekrutno predlogo ter zahteva samostojno ogrsko armado. Posl. P o 1 o n y i je predlagal v imenu iste stranke, naj se rekrutna predloga odstavi z dnevnega reda ter se nadaljuje razprava o idemniteti, češ, brez idemnitete in proračuna ni mogoče ustavno dovoliti nobenega izdatka. Vlado je obdolžil, da pripravlja parlamentarni zavratni napad. Vendar je obveljal predlog grofa Tisze, da se danes nadaljuje debata o rekrutni predlogi. — Med Avstrijo in Italijo se baje razmerje ohlaja ter je trozveza v nevarnosti. Da bi Avstrijo pridobila za ugodno trgovinsko pogodbo, je italijanska vlada poslala avstrijski vladi izkaz, da je lansko leto znašal izvoz lesu iz avstro-ogrske države v Italijo 36,635.000 K, izvoz konj pa 20 milijonov K. — Rumunski kralj je izdal armaduo povelje, v katerem ostro prepoveduje časnikom in podčastnikom pretepanje vojakov. — Volitve vpruski deželni zbor. Iz sedanjih volitev volilnih mož se lahko že smatra 118 konservativnih] 45 svobodno konservativnih, 88 kandidatov e en t nuna, 74 nacijonalnih liberalcev, 22 pristašev ljudske stranke, 22 Poljakov, 2 Danca in 4 brezbarvni poslanci. — Med ruskimi in kitajskimi vojaki je prišlo blizu Šan-Haj-Kwana do bitke, katere izid še ni znan. — Vstaja v Panami. Kolumbijski predsednik je izjavil, da se bo republika bojevala do zadnje kaplje krvi, da zatre vstajo v Panami. Nad Bogoto se je proglasilo obsedno stanje. Dnevne vesti. V Ljubljana 16. novembra. — Shod v Novem mestu. V soboto zvečer je bil v veliki dvorani »Narodnega doma« v Novem mestu impozanten shod, na katerem sta poročala poslanca Plan tan in dr. T a v č a r. Dve tretjini vseh novomeških volilcev se je zbralo na tem shodu in so s soglasno in z navdušenjem sprejeto resolucijo po-svedočili, <"a je zaman vse prizadevanje domačih sovražnikov napraviti kako zdražbo med mestnimi volilci, da stoje novomeški volilci trdno in solidarno na naši naredni strani. Krasno vspelemu shodu je predsedoval rodoljubni novomeški župan gosp. pl. S 1 a d o v i ć , zapisnikar je Dil g. Kraigher. Predsednik je pozdravil zborovalce s toplimi besedami, obžaluje, da so se razmere v deželi tako silno poostrile, in po-vdarjaje, da je tega kriva klerikalna stranka, ki na eni strani sicer rada narodnost povdarja, na drugi strani pa dela tako, da mora končno slovenski narod ugonobiti. Po govoru p)sl. Plantana, ki je bil sprejet z viharnim odobravanjem, se je g. dr. Schegulaz energičnimi besedami zavzel za Koroške Sovence: Veliko pozornost je obudilo konstatiranje dr. Schegule, da so bile že 1. 1889. pri deželnem sodišču v Celovcu obravnave, pri katerih so odvetnik in državni pravdnik slovenski pledirali in priče slovenski izpovedale. Dogodki zadnjega časa pričajo, koliko smo danes na Koroškem na slabšem, nego pred 14. leti. G. dr. Sche-gula je pr p r^čal poslancem, naj energično nastopijo v obrambo ravno pravnosti pri sodiščih na Koroškem Posl. P 1 a n t a n je na to povedal, da pripravljajo poslanci nujen predlog v zadevi ravnopravnosti na Koroškem. Potem je govoril posl. dr. Tavčar, čigar izvajanjem so volilci z navduš njem pritrjevali. Oba govora priobčimo jutri doslovno. Na predlog g. župana je shod soglasno sprejel naslednje resolucije: I Zbrani volilci izrekajo svojima poslancema gospodoma Ivanu Piantanu in dr. Ivanu Tavčarju toplo zahvalo za njiju delovanje v korist Novega mtsta, kakor tudi popolno zaupanje. II Zbrani volilci obsojajo z ogorčenjem brezvestno in frivolno obstrukcijo, s katero je takozvana katoliško-narodna stranka onemogočila vsako delovanje deželnega zbora kranjskega ter s tem oškodovala celo deželo, zlasti še Novo mesto. 111 Zbrani volilci izrekajo svoje ogorčenje radi nečuvene ga postopanja justidne uprave pri sodiščih na Koroškom. S sprejetjem teh resolucij je bil ta pomembna manifestacijski shod končan. — nSloweneou je po več me seoev trajajočem slepomišenju v so- boto končno vrgel krinko od sebe in pripoinal, da je vso slovensko javnost sleparil, ko je pisal za skupno delovanje obeh slovenskih strank v narodnih vprašanjih. Meseoe in meseoe je ubiral tisto struno, a čim se je približal čas, da bi morali klerikalci resničnost svojih besedi dokazati, Čas, da bi morali svojo teorijo izvesti v praksi, takoj so jo zopet zasukali. O »čudnih znamenjih« je v soboto pisal »Slovenec«. Čudno se mu namreč zdi, da ima nar. napredna stranka toliko samo zataje vanj a, da se v narodnih vprašanjih ne brani složnega dela. Ne samo čudno se zdi to »Slovencu«, da postavlja naša stranka narodno korist nad strankar ski interes, tudi skrajno neljubo mu je to, kajti tako je prišel v položaj, da je klerikalna stranka morala pokazati svoj pravi obraz. In to je storila v soboto v »Slovencu«. Iz tega »Slovenčevega« članka konŠtatujemo predvsem načelno izjavo k le rikalne s t r a n k e, d a n e m ar a j o s k u p n e g a k 1 u b a v s e h jugoslo vanskih poslancev v državnem zboru. O vprašanju, če bi bil tak klub potreben ali koristen, ne bomo razpravljali, — ker korist, ki bi izvirala iz takega skupnega kluba, hi imeli i z v e n k r a n j s k i Slo venci, ne mi. Načelno se mi takemu klubu nismo nikdar upirali in se ne bomo, ker je v narodnih stva reh potrebno koncentriranje vseh naših sil. »Slovenec« pa piše v soboto tako, kakor da se narodno napredni poslanci klerikalcem sedaj ponujajo, naj bi se ustanovil na Dunaju skupen klub. To je imperti-nentno zavijanje. Z naše strani se ni sedaj storil ni t i eden korak v ta namen in se ne stori. Ko so bile končane volitve, tedaj smo nastopili s tako ponudbo, sedaj pa nikomur ne prihaja na misel, da bi silili v klub, ki ni druzega kakor privesek nemških klerikalcev in je prišel tako korenito »na psa«, da nima prav nikakega ugleda in n ti sence kakega vpliva. Z našega strankarskega stališča je za nas le d o b r o, da narodno-napredni poslanci niso v tem kompromitiranom klubo, če pa narodna stvar vsled tega trpi, ni naša krivda. Sicer pa smo klerikalcem prav hvaležni, da so tako odkrit j povedali svoje mnenje in pojasnili, pod katerim pogojem je mogoče skupno delo. »Slovenec« izjavlja, da se moramo odpovedati v semu, kar nasprotuje krščanskim in demokratičnim načelom. Če govore klerikalci o demokratičnih načelih, je to tako, kakor če govori Židovski oderuh o povzdigi ljudskega blagostanja. Klerikalizem in demokracija izključujeta drug druzega in kdor govori in piše, kakor da bi rimski klerikalizem, ki sloni na absolutni avtoriteti, sploh mogel biti demo kratičen, ta je ali kompleten norec ali pa Čisto navaden slepar. O svojih demokratičnih načelih naj torej klerikalci kar lepo molče, zakaj dokler ne bodo dali ljudstvu pravice, dasi samo izbira s v o i e duhovnike, Škoie in papeže, dotlej je njihov demokratizem golo slepar stvo. A kaj pomeni zahteva, da naj se odpovemo vsemu, kar nasprotuje krščanskim načelom*? Ničdruzega, kakor da se moramo pokleri-k al iti. Tega pa klerikalci ne dozive nikdar. Mogoče je, da nas klerikalci premagajo pri kakih volit vah, ali nemogoče je, da bi zatrli ideje, ki jih mi zastopamo. Tem idejam pa se nikdar ne odpovemo, in se jim ne smemo odpovedati, ker od zmage teh idej je odvisna sreča in bodočnost slovenskega na roda. Kdor zahteva, naj se odpovemo svojim idejam, tisti zahteva, naj se odpovemo poštenju, naj se odpovemo pogojem narodnega, kulturnega in gospodarskega blagostanja Slovencev in naj atopimo v službo največjega sleparstva na svetu, rimskega klerikalizma. »Slovenec« izjavlja, da je absolutni predpogoj za • kupno delovanje na Dunaju <— taka sprava na Kranjskem, kakor jo klerikaloi diktirajo, to je, mi bi se morali podvreči klerikalizmu. Kaj takega zahtevati, je naravnost otročje! Ce v nemški Gemeinbtirgschaft lahko skupno delujejo klerikalec Lueger in Pročodrimovec Derschatta, Če morejo različne češke, poljske in italijanske frakcije skupno delovati v vseh res narodnih vprašanjih, ne da hi se odpovedale svojim načelom, bi tako skupno delovanje bilo mogoče tudi med Slovenci. A klerikaloi ga nečejo, ker jim niza narodno stvar, nego samo za njih strankarsko korist. Predvsem bi radi svojo glavo potegnili iz zanjke, katero jim je vrgla okrog vratu zveza med slovenskimi naprednjak! in med veleposestniki v deželnem zboru. To je klerikalcem p r v o, vs^ drugo je zanje postranska stvar in v ta namen skušajo sedaj fruktjiicirati celo obupni boj koroških in štajerskih Slovencev za ohranitev svoje eksistence. Trudijo se pač zaman, ali kdor ima še iskro nar. čutenja mora z indignacijo obsojati početje klerikalcev, ki spravljajo s cinično brez-obraznostjo v nevarnost narodne koristi izvenkranjskih Slovencev in so tako podli, da skušajo v motni vodi ribariti za Bvoje strankarske koristi. — Župan in turnarska slavnost. Odmev, katerega je izzval v graŠkih dnevnikih naš tozadevni članek „Župan in častniki", nam je nov ekla-tanten dokaz, da je v politiki najne-hvaležnejša stvar — noblesa! Oba graška lista skušata namreč, mesto da bi s previdnim in modrim molčanjem zahvalila našo skrajno diskretnost, v dopisih, izvirajoČih očividno iz istega perfidnega peresa, sumničiti g. župana nič več in nič manj nego talzinkovauja uradnega zapisnika dotične javne občinske seje! Ob sebi umevno je, da to strupeno laganje — Še celo če izhaja iz kurilnice c. kr. državne železnice ! — ne more dosezati višine Županovega zaničevanja in zategadelj tudi dvomimo, je-li se bo zdelo vredno občinskemu svetu reagovati na to prenizko perfidnost. Nekaj pa le hočemo pribiti. To namreč, da sta graška dnevnika storila najslabšo uslugo turnarskemu društvu. V uradnem sejnem zapisniku dotične seje občinskega sveta z dne 9. junija t. 1., ki je priklopljen sodnemu aktu, se nahaja namreč v županovem govoru doslovno sledeči stavek: „Turnarji so potem sneli druge zastave, najprej mestno in potem zastavo cesarskega dvora. Ostala je samo cesarska zastava. Občinstvo je pričakovalo, da turnarji prizanesejo cesarski zastavi. Nakrat se je začula „die VTackt am Rhein" ; ko so doneli zadnji zvoki, so z veliko silo strgali cesarsko zastavo z droga." In sedaj vprašamo: zakaj ni tožilo župana turnarsko društvo V Naj se ne skriva za zastaranje! Pozove n a j g. župana, naj to, kar je govoril dne (.». junija javno ponovi in brez dvoma bo vstregel tej želji. In potem naj turnarji tožijo, pa se bo na javni sodni razpravi dokazalo, kaj je bilo in kaj ne, kdo je denuncijant in kdo ne. Torej — heraus mit dem Fledervvisch! — Obč. svet ima jutri v torek ob petih popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu so poročila : o spremembi ozir. dopolnitvi kupnih pogojev glede prodaje jedne parcele bivšega Delko-tovega posestva ; glede sprejetja Pavline Urbasove ustanove]; o prošnji društva za varstvo živali za podporo v društvene namene; o prošnji odbora društvene godbe za podporo; o magi-stratovem nasvetu za napravo nekaterih vodovodnih pip in za nabovo nekoliko vodovodnih eevi v mestni topničarski vojašnici; o prošnji „saležijauskega /a voda" v Rakovniku, da hi mestna občina za gojence tega zavoda ustanovila nekoliko ustanov; o prošnji društva za podporo modrosloveev na Dunaju za podporo; o prošnji nekega hišnega posestnika za odpis izplačanega mu 3% posojila; o uravnavi prostora ob sv. Petra cerkvi; o oddaji uredbe spodnjega dela Miklošičeve ceste ob frančiškanski cerkvi ; o oddaji gradnje kanalov v okolici stavbišča za drugo gimnazijo; o razdelitvi Josip Kebrove parcele Št. 250 63 v Trnovem na sta-višča; o prošnji moštva mestne policijske straže za povišauje vsakoletnega pavšala za obutev *, o dovolitvi letnega prispevka za pomagača pri kurjavi na c. kr. višji realki; o prošnji za stalno nagrado šolskim slugam na I. in H. mestni deški šoli in na slov. dekliški osemrazrednici; o zvišanju nagrade pomožni vrtuarici na II. mestnem otroškem vrtcu, Ani Gorupovi; o proračunu mestne klavnice za leto 1904; o dovolitvi dodatnega kredita za podaljšanje vodovodnih cevij po Miklošičevi cesti in po Dalmatinovih ulicah ; o proračunu mestuega vodovoda za leto 1904; o prošnji Frana Souvana za odpis pristojbine za večjo porabo vode ; o jednaki prošnji dr. Frana Mumie; o nasvetu upraviteljstva mestne elektrarne glede polaganja novih kabljev v Knaželjevili ulicah do „Narodne tiskarne" ; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za stalno nameščenje; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za osebno doklado. — Devet roienhrance* za d*e kroni! V „ Gorenjcu" čitamo : Kakor se kaže, so maše iu molitve opravljene po duhovnikih, postale predrage. Se celo tereijalke to uvide-vajo. V Kranju je zbolela neka Marijina, devica, ki je nosila tudi vrv krog pasu, vsekako tedaj oseba, ki predstavlja nekak izvleček pooožnosti in višek uda-nosti napram prečastiti duhovščini. Zdelo se ji je, da je sama še premalo storila za izveličanje svoje duše in zato je naročila — ne morda kakemu dukovniku — marveč svoji prijateljici, da naj zmoli zanjo devet roženkraucev (vse 3 dele x 3 === 9) proti plačilu 2 (reci dveh) kron. Prijateljica je sprejela to naroČilo, je isto že kot Marijin otrok tudi z vso natančnostjo z ustnicami izvršila in potem seveda zahtevala plačilo za dovršeno delo, obljubljeni dve kroni, kar za devet roženkrancev gotovo ni preveč. Brumna tretjerednica pa, vrag vedi iz katerega vzroka, ni hotela plačati pogojene mezde in razjarjena prijateljica jo je šla tožit za plačilo dveh kron k tukaj-šnemu — c. kr. okrajnemu sodišču ! Toda ta smola! Še preduo je prišlo do razprave, se je tretjerednica preselila na na oni boljši svet, kjer roženkranci nič ne koštajo. Radi vprašanja, če so roženkranci v prid njeni duši, dasi jih ni plačala, je nastal med kranjskimi ter-cijalkami velik prepir. Po našem skromnem mnenju se je prevar,ena prijateljica postavila na povsem pravo pravno stališče, ker hoče baje sedaj, držeč se veljavne pogodbe, zahtevati plačilo .iz morebitne zapuščine. Ce ne bo ničesar dobila, bo pa neki pokojnici obe kroni „pustila na duši". Priporočamo prečastiti duhovščini, naj vernikom ne stavi pretiranih zahtev, da se ne bodo brez potrebe begale brumne device in se zatekale k babnicam, ki tudi za denar ceneje opravljajo molitev, ali si celo naročale „molilne mline", kakor je to navada pri pobožnih Bramanih. Napačno bi pa slednje ne bilo ! — C. fler. državno pravd-ništvo v Ljubljani nam je po-ala.o naslednji popravek: Št. 1511 3 Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. K notici pod na slovom »Nuna v Begunjah jtdia š:-v&nke« v št. 256 »Slovenskega Na rodaa z dne 5. novembra 1903 prosim nemudoma vsprejeti nastopni uradni popravek. Ni res, da je predstojnica ženske kazni.n c - v Begunjah z neko ji podrejeno nuno tako slabo ravnala, da ji je poslalo življenje neznosno in da je v tem obupu jela jesti šivanke. Ni res, da je o tem čudnem slučaju zvedel dr žavm nadpravdnik ar. Rigler in uvedel kako preiskavo. K- s pa je, d je predstojnica, sestra Ministra barona Calia, še Je od leta 1898 pr« d mca k t*z nilmce in o poiočantrn slu čaju res edino le to, aa te je ieio 1887 torej pred 16. »eti hotela ne* bolehna (h!»terjču*>) nuna v kaznilnici usmrtiti B tem, da je p< g Koli*, nekoliko šivaok. kateJ-it« outitjvščme duiiu>i}Uouu in Bogu in narodu v čast. Za puc\! — Učiteljske vesti. A »au« vrana ućiteijc-ka kandidat n^a gdč. Ana Pieškova je imenovana /a iaćaano učiteljico v N-.danjtm selu, v Mehovem pri Mokronogu pa je postala učiteljioa gdč. Mara T a v carjeva. — Repertoir slovenskega gledališča. Jut, v torek se poje velika Smetanova opera »Dali bor«, ki je na našem odru dosegla v vsaki sezoni najboljši uspeh Ulogo D.tltbnrja poju g. Orželski, ki jo je pel tudi v »Nar. divadlu, Milade Skalo v a (ne Sv« bodov/t, kakor je p motoma tiskano na gledališkem l ttu) J tko trdč. K a I i v o v o d o v a, r Iji* £. Angeli. — Slovensko gledališč**. V soboto se je na slovenskem odru predstavljala prvič \vlezatavna francoska burka „Njegova hišna". Pisa telja te burke — Hennequin in Bil-haud — sta znana kot stvaritelja cele vrste lahkih, iz velikomestuega življeuja povzetih veseloiger iu burk, ki se pa včasih že prav opasno bližajo meji — dostojnosti, katere so pa na francoskih odrih morda baš radi onega lah koži v j a, ki veje iz njih, dosegle zlasti v osemdesetih letih preteklega stoletja mnogo uspeha. „Njegova hišna" (Netiv Rozier) je ena izmed onih burk, ki je pisate-teljenia najbolj uspela in ki ne prekorači, dasi je njen sujet prav delikatnoga značaja, nikjer začrtane meje stroge dostojnosti. Dejanja je v tej igri vrlo mnogo, prizor se kar podi za prizorom, zato se mora igrat' s p interno živahnostjo in temperamentom, ker drugače burka ne pride do popolne ve I jave. Pri /mati moramo, da je bila igra najskrbneje uprizorjena iu da se je vseskozi vrlo dobro igralo. Palmo v tem oziru zasluži nedvomno gdč. Ručko v a. I±rrala je svojo, ne baš lahko ulogo tako efektno in s tolikim ume-vanjem, da se je zdelo, kakor da bi ne igrala, ampak da bi živela v svoji ulogi. G. C o n s k y se je popol noma vglobil v svojo vlogo in jo igral s finim temperamentom in veliko rutino, ne da bi pretiraval, kar se sicer pri tej vlogi prav lahko prigodi; njegova ka-rakterizacija lahkoživega Alberta je bila izborna. Gdč. K reis ova je izvrstno pogodila značaj naivne, samo domu in svojemu možu živeče mlade žene in ustvarila iz nje vrlo ljubko in simpatično figuro. Tudi prcdstavljalke in pred-stavljalci manjših vlog so rešili svojo nalogo povsem častno. Ga. Lierova je igrala prav dobro, pogrešali pa smo zvonkega glasu; g. D r a g u t i n o v i ć je igral dobro, takisto g. Beleškaiu tudi igri g. Vero vš k a se ne more ničesar ugovarjati, dasi bi bilo želeti, da bi se na odru malko odvadil — ljubljanskega dialekta. Sploh se pa mora reči, da se je vobČe igralo nenavadno dobro in da je bilo občinstvo s to burko jako zadovoljno. Nadejamo se, da se bode ta velezabavna burka v kratkem ponovila iu da bo našla več gledalcev in slušateljev, kakor to pot. X. — Splošno slov. žensko društvo. Zadnje povodnji so na Koroškem napravile veliko škodo in mnogo koroških Slovencev pahnile v nesrečo. Kadar pa se gre za pomoč bednim rojakom, tedaj so slovenske dame vedno pripravljene na pomoč. „Slovensko žensko društvo" je v pomoč povodnji prizadetim koroškim Slovencem priredilo sinoči v Sokolovi dvorani v Narodnem domu veselico, ki je jako lepo uspela in vrgla več sto kron čistega dobička. Kakor vedno, kadar naše dame kaj prirede, je bila t udi to pot prostorna Sokolova dvorana uatla čeuo polna narodnega občinstva. Niti najmanjši prostorček ui ostal nezaseden in zato se tudi nihče ni zmenil za jto, da so klerikalci demonstrativno doma ostali, da jim ni bilo treba kake kro-nice žrtvovati — za bedne brate na Koroškem. Pri veselici je svirala vo-jaška godba prav pridno in vstrajno. Trgovsko pevsko društvo „Merkur", ki pri vsaki narodni priredbi s požrtvovalno vnemo sodeluje, je pod vodstvom g. Sachsa jako lepo pelo več srečno izbranih skladb in želo zato najživah nejše priznanje. Po diletantih uprizorjena veseloigra „Zmešujava nad zmešnjavo" je jako zabavna eno-dejanka, ki se je predstavljala z najB lepšim uspehom. V tej igri so nastopili gospodična Sere lov a, ki je imela največjo in najtežjo nalogo gospodična Smrtnikova in gg. K a j z e I j in S u -stersič. Občinstvo je diletante odlikovalo z živahnim aplavzom. Nadarjena gospode. Šertlova m gospodč. Smrtni kova sta dobili v izraz priznanja dva krasua šopka. Po izvršitvi programa se je začel jako animiran ples. Za lepi uspeh tega večera gre Splošnemu slov. ženskemu društvu in njega odboru najtoplejša zahvala. Zlasti so si| za to prireditev pridobile zaslug predsednica gospa Tavčarjeva, gospa Ouduova, gospa Orožuova, gospa Peruškova, go spa Hribarjeva, gospa Jebačinova in gospa Šubičeva ter gospodična Kadiv-čeva. Dvorana je bila jako ukusno dekorirana, kar je zasluga mestnega vrtnarja g. Heinica. „Siavčev" Martinov večer. „Sic trausit gloria mundi" smo si mislili sinoči v nekdanjem „Katoliškem domu". Tam, kjer so še nedavno mleli dolgočasni „Mlini pod zemljo", kjer so prodajali svoje neslanosti dr. Šusteršič, dr. Krek i drugovi, priredilo je naše pevsko društvo prav razposajeno - veseli Martinov večer, katerega so se smeli udeležiti tudi najhujši liberalci, ki jih je še nedavno podil z dvorane krščausko-soeijalni cer-berus Štete. Iu obisk je bil tudi vse drugačen, kakor poprej na katoliški podlagi. Velika dvorana je bila kmalu v začetku pretesua, napolnile so se tudi vse stranske sobe. Našemu „Slavcuu se mora priznati, da raznn lepega narodnega petja tudi goji in osvežuje pristne narodne običaje. Zaradi tega pa je tudi to društvo v vseh ljubljanskih slojih priljubrjeuo. Si nočna veselica je to znova potrdila. Dasi je bilo ravno včeraj iz vauredno veliko veselic v mestu in ne posredni okolici, je bil obisk Slavčeve veselice impozantan. Saj pa so agilni odborniki tudi storili več kot svojo dolžnost Večer je otvorila društvena godba, ki je sploh ves večer neumorno svirala, z „Naprej". Potem je sledilo ubrano petje Slavčevega zbora, ki je prišel v „Vencu narodnih pesmi-' i vsemi glasovi do popolne veljave in šaljivega kvarteta — Cmokavzarji na potovanju — ki so občinstvu posebno ugajali. Mnogo smehu je obudila tudi „rekrutenabrihtenga" (stražmešter g. Debevec, rekrut Trčen g. Per-dan). Končno seje zdražbala Martinova gos, ki je prinesla 23 K. A o polnoči se je na katoliških tleh — apage satane — otvoril ples, ki je trajal menda do zore. — Z Martinovim večerom je v soboto pevsko društvo „Ljubljana41 posebno dobro uspelo iu je pokazalo, da ume prirediti vsakovrstno, vseskozi zanimivo prijetno zabavo. Moški zbori so bili precizni, solisti disponirani, in so se povsem dobro izvršili; petje me-šauega zbora je bilo sedaj nekaj novega pri društvenih priredbah iu nas je nastop istega, osobito kar se tiče lepote petja in dinamike, resničuo presenetil. „Solou prizor iz umetnikovega življeuja je bil povoljen. G. Bukšek ima izvrstno mimiko iu kretanje, vendar bi se mu smelo priporočati razločnejše izgovarjanje. Pri komičnem prizoru „Dobro došli" se je posebno odlikoval „Koščaku g. Molek z naravnim igranjem: seveda je k temu tudi veliko pripomogla njegova maska. Ostali igralci so z vnemo storili vse potrebno, da se je igra dostojno izršila. Spoznali smo v g. Setini blagoglasnega barito-nista, kateri je „Savicoa z močnim glasom lepo ter fino niausirano pred-našal iu tudi povsem zasluženo pohvalo žel. Ko te je Martinova gos izlicitirala se je pričel ples, ki je do zgodnega jutra trajal. Obisk je bil najboljši. Vojaška godba je pod marljivim vodstvom g. Jakla neumorno in skoro same slovanske skladbe igrala. Končno je še treba omeniti dobro iu točno postrežbo gosp. Vosperuika, — jedila okusna in vino dobro. — Trgovci, ki imajo kupčijske zveze v Bo/ganji, ae nujno poživljajo, da se oglase v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kjer dobe važno zaupno poročilo. — Vinski semenj v Krškem se je prav dobro obuesel. Udeležba je bila velika. Kupčija je postala, osobito včeraj, prav živahna. Prodalo seje čez tisoč hektolitrov uajveč krškega vina po 32 do 4iS h, kar je za prvi semenj jako veliko. V obče so bila vina prav dobra, čistega okusa iu močna, zato je vladala obojestranska zadovoljuost. Največ je nakupil g. Franc Kajštar, hoteljer v Šoštanju „Hotel Avstrija". Veliko so nakupili tudi gg. V. Kohrman, gostilna pri „Koži-1, Fr. Mrak, gostiiua pri „Levuu iu J. Križ, gostiiua pri „Zvezdi" v Ljubljani, dalje gg. Gabrijel Thaler, gostilničar v Železnikih, Lajovic v Šmartnem i. dr. Pogrešali smo zuane ljubljanske vinske trgovce in Gorenjce, na katerih pohod smo se največ zanašali. Včeraj je dospelo sem tudi nekaj za stvar zauimajočih se Zagrebčanov. — Napad na Slotence v Celju pred sodiščem. Meseca julija je napravil celjski „Sokol" izlet v Šmartuo v Kožni dolini. Ko se je zvečer ob 11. uri vračala večja sloveu ska družba v Celje, jih je v Ostrožuetu pred Ocvirkovo krčmo nenadoma na padla pijana uemškutarska dnihal, ki je popivala v dotičui gostilni, i nsio je do pretepa, pri katerem je bilo vec oseb ranjenih. Napadalci — nemčurji so uato napravili kazeusko ovauoo proti celi slovenski družbi ne izvzeinši otrok m žensk. Iu to je bilo prav pre uieteno urejeno; treba je bilo vso krivdo zvaliti na Slovence in jih sodišču ot>-tožiti kot napadalce, s čemer je Slovencem onemogočeno ovaditi Nemce kot edino prave povzročitelje pretepa. Ker je bila cela slov. družna tozcua, — tudi ženske in otroci, ki se pretepa gotovo niso udeležili, niso imeli Slovenci niti ene priče, dočim so jih pripeljali nemškutarji kar 8 sabo. Z ozirom nato so nemčurji s popolno gotovostjo pričakovali, da bodo vsi Slovenci obsojeni, kar bi končno vočigled gori navedenih dejstev pač ne bil nikakšen čudež ! Toda pri sodnyski obravnavi, ki se je vršila pretekli petek, je bilo od 11 obtoženih Slovencev oproščenih 9 in le dva sta bila obsojena na malenkostno denarno globo. Nemčurji, ki so na najpremeteuejši uaČin vse tako izborno uredili, da bi Slovencem odvzeli vsako obrambno sredstvo, da bi nikdo od njih ne odletel obsodbi, so hudo pogoreli, zato bruhajo ogenj in žveplo v „vahtariciu na Slovence, posebno pa še na sodnika Gre-benca, češ da je le ta sodil pristransko. Kdo bi se ne smejal? Saj je vendar baš Grebene znan, da se kar trese strahu pred nemško celjsko kliko iu da se celo trudi, da bi isti kolikor mogoče vstregel. Iu ta naj bi sodil v prid Slovencem ?! „Vahtancau pojdi se solit! — Dr*. Stepischnegg redi-vivus V zadnjem času se o tem „očeiu svetovne zgodovine4 ni ničesar slišalo, kakor da bi se bil pogrezuil v pozabljivost. Ko je porekla doba nje govega neprostovoljuega izgnanstva iz javnega življenja, — mož je bil radi raznih manipulacij od odvetuiške zbor uice suspendiran na eno leto, — se je znova pojavil v javnosti. Ker si v tem času seveda ni mogel prislužiti nič cvenka iu mu je huda predla, je jei študirati stare svoje akte, ako bi se morda ne našla kje kaka krouiea. Iu mož je našel, da mu prijatelj Oechs, dasi ga je neštetokrat zastopal — pred leti je imel baje Uechs petindvajset-kratni jubilej, odkar je prišel v neljubo dotiko s sodiščem — ui nič plačal. Dr. Stepischuegg je takoj vložil tožbo proti Oechsu iu zahteval, da mu povrne stroške zastopanja v znesku 400 krou. Toda prijatelj Oeehs, kojega je sicer že večkrat izvlekel pri sodišču iz skrajno opasne situvaeije, ni imel nobenega čuta hvaležnosti in je zahtevo tasta „največjega živečega Nemca" — VVolfa ne le kratko zavrnil, ampak je pripeljal pred sodišče dva svedok i — dr. Jabor-uegga in dr. Mraviaga, ki sta izpričala, da je dr. Stepisehuegg Oechsu v trenutku velikodušnosti odpustil vse stroške zastopanja. rOče svetovne zgodovine* je baje silno nervozen, da so se mu ujegovi bivši intimus Oechs iu celjski Nemci izkazali tako nehvaležne; sklenil je se hudo maščevati. Baje namerava preiti — v slovenski tabor. — Socialni demokratje v mariborskem oačinskem svetu. Vsled znane razsodbe upravnega sodišča so morali mariborski mestni očetje izprazniti stolčke socialnim demokratom. Izvoljenih je bilo prvotno pet socialnih demokratov. Eden od teh se je mandatu odpovedal, eden je med tem časom izgubil v mestu volilno pravico, prišli so tedaj v občinsko zbornico soc. demokratje Kreiner, Koschanz in Musek. Da se jim napravi prostor, je eden nemških odbornikov odložil mandat, edeu biva v Gradcu, a obč. svet. Mickier seje moral odpovedati. Sedaj se bo začelo pometati! — »Slovensko pevsko društvo v Ptuju1 imelo je svoj občni zbor v nedeljo, 8. novembra t. 1. Po predsednikovem pozdravu preČital je tajnik in na to blagajnik svoje poročilo j obe poročili sta se vzeli ua znanje. Omeniti je še, da je imelo društvo v tekočem letu sledeče dohodke: društve-nina iz Maribora 39^j K, iz Celja 2095 K, iz Ptuja 36 K iu Pulenšak 1 K. Vsem gg. poverjenikom izreka odbor tem potom uajiskrenejšo zahvalo. Predsednikom „ Slov. pevskega društva-4 bil je zopet voljen g. Zupaučič, v odbor pa č. g. o. Lenart Vaupotič, gg. Kaukler, Mursec in Kajuik; namestui-koma pa gg. Ozmec m Slavmec. Vua njim odbornikom bili so voljeni gg. dr. Janko Bezjak, prof. Fr. Urožcu, dr. llrašovec m Zacheri; namestuikoma pa gg. Fr. Podobnik iu Anton Poreker. Kevizorjem so bili voljeni gg. prot. Ze-leuik, Babic in Skuhala. Ker v tekočem letu ni bilo mogoče prirediti pevskega koucerta zaradi različnih vzrokov, sklenil je odbor, da se priredi v prihod-ujem letu veliki pevski koucert v začetku meseca avgusta v Mariboru. — fvžam. V K Irc- Ocllloui jc 5. t. to lin-t,; V u.ei --itu.ee M w jt Krcoo ogeuj in Uiiic-li oeiu |KNMO|^-. L jo p Uvlm u »caiuićui aa. Sn^do jc 8o*J a.ou, AitVdiuvcltiiud o« zoasa flB J 400 »rou. — P 'aeotoiau Ivauu t\ »».. u v Opouojcm /.jjua.;,)U jc 7. 1. ni z^urci Ulov c 111. VO IU VOCUJl ^. . ij n. . ,t, i pridelki 3\ • ta mas* i2lA) *rou, a Ci.o j - Li.i K-giC IrtVetfutaU Sumu Z» 700 ttfUU Po»»0^|c- j« £aZgal pot • ctt.l OtllCck kUCcUlOO r/frtUjv Sia&, n. ->o jc V lit« vu gr«** l - i c.i.iii — PrememDd posesti. i\> fTcjO O -p BcU..j 1 ili .» i C i. » O "•su v K .a v s t\i unci jo *ufjtia i n a ua |okVui aroZOt "Doiuiana ' UŽUrt «r&u Vfrtuic U Briuja Ha H. VađJicUl, delavec v i 1 us c jo iioo lb\ viuoioaa t. 1. ud Touiažu McdiCU iu Milotu Komndiuu loaim g« ZrtSiUŽatt ZUeSca dO K IZ l.otuico vzel in don*r skrivaj v žep »voje suknje spustil. Obsojen je bil na 2 meneča teifce jece 2) Valentin Čili« iz Meiune na Laškem douia, aodaj kamnosek v Jdsenioab, je pri e. kr. oKrttjnem sodišču v Kranjski gori v civilni pravdi poi prisego krivo priori, da dobro v«r, da jo dno 5 mal travna d«i svojo srobrno uro v vrednosti 20 K urarju Aleksandru Am-^roziću v p. p avo, in je od njtga Aabtnval 20 K odškodnino, ker je rd.-, da m u jo ta uro zgUDU, kar pa Ml Dilo r«-«*; uDdolženoO je dot ćnu uro dal drugim v popravo in to |e ua dobro vtd 1. Cuia je Dil zaradi krivega pričevanja obsojen na 3 me s co ti-ŽKe jećo. 3) Jožef vtisa, de • **eo iz ProOttCoVeg«, jo po noći na 13 mal. travna L 1. z nožem sunil >l*rtiia JoriSo pod leva pieoa. Prepir h pTvItoj) Se jo Viiel radi teg«, ker 1l* Dratrt M »rim m Frauoo .I -rnj* /r d i li M.js v Preoacevo razsajala Š tina jo on obsojen na 8 mesecev i pri durib in skušali s aiio vdreti v Cjiesarejevo stanovanje, le pogum nemu nastopu njegove matere se \c zabvalit«, da se to ni pripetil *, ven dar ji je Ljbaaio zagrozil, da jo vstreP, će ga ne puati v soDo, Cae sare^u pa je zakLe^l, da naj gre k njemu, da ga bodo ubii; nato jo pod. atrel, kroglja je odakoCUa od etene in zadela C tesara v levo roko. 8o d žcj je vso tri obdolženca krivim spoznalo in objodilo Lobassa n« 10 mesecev tetke ječe, Franceta Lozu puna na 2 in G^rarda Lozupona i. 3 mesece jeće. LoDasso so Do tud. po prestani kazru i z tiral iz Avstrijo — Šest oseb se je zadušilo na Savi pri Jesenicah. Delavec Kušir je 13. t. ra. s < elo svoju rodbino obolel in vsi znaki so kazal, na to, da je bil zastrupljen. Ker se h kurilna naprava v kuhinji, ki je bii:t poleg spalnice natanko preiskala, ne da bi se bilo našlo kaj sumljivega, se splošno mislilo, da se je Koširjeva rod bina zastrupila s kakšno pokvarjen-, jedjo. Navzlic temu seje ukazalo K iirja, da v peči ne sme več kur, dokler se v par dneh ne preseli i drugo stanovanje. Košir se pa ni dr/.u; te prepovedi. Ko Košir 14. t. m. ni zjutraj prišel na delo, se je komisionelno odprlo njegovo stanovanje iu navzoči so našli v sobi Koširja, njegovo ženin tri otroke mrtve. Vsi poskusi, da bi jih oživeli, so bili brezvspešui. |s)agl due ste pri Koširju prenočevali trni: njegova mati in sestra. Ti dve so na brez zavesti ležati v sobi, a ker ste bili še živi, so jih nemudoma prepeljali v bolnico. Stari materi ni bilu pomagati; umrla je včeraj. Sestra K širjeva, omožena Jakel iz Kranj gore pa bode najbrže U okrevala Koširjevo rodbino so danes pokopah. Pogreba so se vdeležili vsi tovarniški uradniki in delavci, iu velika nsožica občinstva. Smrt so povzročili, kolikor se da že sedaj sklepati strupeni oglen čevi plim, ki so izpuhtevali iz stedil nega ogujišČa, kjer so se kurili pre mogovi odpadki, in se razširjali v so sedno spalno sobo. — Ubil se je. Franc Mencin, hlapec in Peter Slabe, delavec pn Koslerju v Spodnji Šiški, sla peljala v soboto okoli pol 6. ure zvečer ns vozu stole v Rožno dolino. Pri mit niči na Marijo Terezije cesti je po gnal Mencin konje, da bo galopirsli po Bioiweisovi cesti tako, da so stoli intrd vožnjo padali na tla. Naenkrat opazi Slabe, ki je sedel zadej na vozu da blapoa ni na vozu, nikar se je on splazil po vozu naprej, pri|el konje za vajeti in jih šele pri Su^anćićev. hiši usLavil. Nazaj grede jo našel Slabe hlapca Mencina na križpotu Koinojsaih ulic in B eiw*iaove ceste icžati mrtvega na tleri. Mod vožnjo jo hii padel tako nevredno t vosa, da si je probu ćropinjo in so ubil Truplo so prt-poljali v mrtvašnico k sv. Kri st fu — Pri tatvini zasačen. Hotpec J-sip Perko na Dolonjaai cesti •4. 3 jo zasaćtl vAoraj popoludno na Ulovu po top^č* fiUfiaa Baza .z Za groba, ko jo z žoie*no kljuko ulom.l v njegov kovčeg in bi ravno hotel prisvojiti obleko in denar Perko je B aža prijel m gJt uročil policiji. Blaž |o Solo nedavno prišel iz zapora. Powo*il jo danes dopoludne na M*njiucm trgu kooijaž Karol Vid »i»»ycr zauoDnioo Lenko Potočnikovo, katera ae je na obeh rekah poško-i) o v<*ia. — Na poti domov. V soboto ponoći odp.ijalo se je iz Ljubljane 150 laških delavoev domov. — Izgubljene reči. Vrtnar I»an Kramar, stanujoč v Slomškovih ulicah št. 3, je izgubil včeraj popo-ludne neinano kje v meitu zlat obesek z modrim kamenom. — Tetoviran tat. Terezija Adamičeva, posestnica v Blatu fit. 6 občina Grosuplje, kupovala je danes tjopoludne na Marijinem trgu sukno. S'aenkrat je žuti a. da ji je nekdo segel v žep in ismaknil denarnioo, f kateri je bilo 149 K. Adamičeva se je hitro obrnila in zgrabila tatu za roko, nakar je tat spustil denarnico na tla in se strgral Adamičevi iz roke. Zbežal je po Marijinem trgu proti Wolfovim ulicam Na Marijinem •v:j službujoči nadetražnik Anton M >lka je tekel za njim in ga s po močjo uftitninskeg'a paznika Jožefa Ponikvarja prijel. Tat je brezposelni kovinski delavec Avgust Bubnich, ro ien leta 1875 v K*avvu} natadnjo delavec v arzenalu v Pul|u. Bubmcb ie po celem životu tetoviran. — Iz Amerike so je danes zjuuaj pripeljalo v Ljuhijano 229 oseb. Priši"C! so večinoma Hrvatje. - V Ameriko se je odpeljalo m. ponoči z južnega kolodvora izseljencev. — Hrvatske vesti Javno skupščino v I v a n c u, ki bi se imela \ dne 22. t. mv je kr. okrajna blast ivanečka zabranila. — Zapu-cina pokojnega Sidona Br-kiča. Dne 4. t. m. je umrl na Dunaju trgovec Sidon Brkič in postavil univerzalnim dedičem celega svojega imetja Matico Hrvatsko." — Proslavo 40-letniee doktorata. Predvčerajšnjim opoludne slavil je v prisotnosti mnogih odličnih povabljencev 40-letuico svojega doktorata kr. vrhovni zdravnik dr. J. Ti alier v avli kr. vseučilišča. — Odličen gost. Odličen poljski pisatelj in piijatelj Hrvatov, prof. Zawilinski, je došei na svojem potovanju pa slo-tskem jugu v Zagreb, kjer ostane kaj dni, da prouči hrvatske kulturne in politične razmere, o kojih namerava v poljskih novinah obširno poročati. — Litica — igralka v H a m -urgu. Zagrebcanka Terezina Oster i z iepim vspehom sodelovala pri nrizoritvi Goethejevega „Fausta" v 'odališču v Hamburgu. — Novi zave dni k bos-herc. orožništva, polkovnik pl. Appel je že dospel na e mesto in bo v kratkem začel pre-. u vati postaje. — Novi most preko Neretve pri Čapljini je bil iue 9. t. m. slovesno otvorjen. Most, k ga je zgradila Čapljinska občina, je sta r/o.OOO K. — Deputacija. V soboto je bila pri sekcijskem šefu dr. Šnmanoviću deputacija belovarsko-kri-ževskega komitata pod vodstvom nad-iapana ur. Miljutina pl. Kukuljeviča v zadevi uravnave reke Drave. — Duhovnik — obsojen radi nemirov. Sedanji slunjski, a bivši jelenski kaplan Grga Starčević je bil obsojen v enomesečno ječo, ker se je udeležil nemirov; vendar pa so mu spremenili zapor v globo 100 K. — Javne skupščine na Hrvatskem Včeraj so se vršile javne skupščine v Križev-Petrinji, Sušaku, Sunji in Novi Gradiški. — Za pogorelce v Travniku je darovalo mestno zastopstvo za-rebško 1000 kron. * Spomenik zapreSičkim žrtvam* Zagrebški kipar in klesar L. Pierotti, šef prve hrvatske mramorne industrije, je poklonil padlim žrtvam v >ičii lep spomenik. Največja za-s da se je spomenik postavil in ukusno izdelal, gre prokuristu omenjene tvrdke, Josipu Puklavcu, ki je delo sam nadziral. Spomenik je postavljen na brdovačkem groblju ob lepo uri i enem grobu. Izdelan je iz kraškega mramorja in 3*30 m visok. Na njem 3'j vrezani sledeči napisi z zlatimi črkami: Narodnima žrtvama palim godine 1903 — Ivan Pasarić * 1870 t 11. IV. 1903 — Vid Čekulja Noršić * 1846 f 18. VIII. 1903 — Josip Beluhan 33 t 18. VIII. 1903. — Na srednjem kamenu so vrezani z zlatimi črkami sledeči Niemčićevi stihi: Vase suze, inajke, o tari te, Uzdisaje uatavtte. seke, Sinov'ma se, braćom ponosite, Ki proliše za dom krvi rieke. Hrvaćani! na tog groba pragu Zaklinjem Va«: spomanite mrtve ! U vlastitu uzdajte se snagu, Domoljublj"m oivetite Žrtve! — „Narodna Obrana", ki izhaja vsak dan v Osjeku, je priobčila že več vrlo simpatično pisanih ocen o slovenskem ljubljanskem gledališču; v zadnjem dopisu iz Ljubljane se zlasti z velikim priznanjem ocenjujejo Parmove -Amaconke" in se izraža nada, da bi se skoro uprizorile tudi na hrvatskem odru v Zagrebu. Dopisnik omenja tudi predavanje g. Zofke JelovŠkove in pozdravlja iskreno korak „ Splošnega slov. ženskega društva," prirejevati vsakomur stop c a javna predavanja. * Najnovejše novice. — eenkrat afera Hum beri. Vsled Uepa poslamške zbornice naj > imenuje preiskovalna komisija za umbertov prooes, je francoski ju-f*ni minister ukazal, naj se vsi akti oče zborničnemu predsedniku. — oti izgrednikom v Kiše-v u se začne v četrtek proces, ki trajal poldrugi mesec. Nad 100 catb je obtoženih unsora, 250 oseb B it izr Pr ne o sokrivde umora, ostali zaprti pa ao obdolženi ropa, javnega nasilja, one eastenja, ropa itd. — Dosedaj neznane Kristusove izreke sta nasla egiptovska raziskovalca dr. Grensell in dr. Huet v nekih tem peljskih razvalinah, napisane na papirus. Zapisniki so iz tretjega stoletja po Kristusu. — Pape t si da urediti grad Oangolfo, kamor pride bivat prihodnje poletje. — Sneg. Celo pogone s imava je globoko zasne ženo. — 1,800 000 frankov tirja neka ruska banka iz zapuSdine pok. kralja Aleksandra. — Sir aj k be rače v. V Vel. Becskereku je magistrat postavil hiralnico. Berači in pohabljenci pa so bo uprli ter nočejo iti v njo, temuč hočejo nadalje iz-vrfievati svobodno obrt beračonja. * Možitev londonskih natakaric. V Londonu obstoje del niske družbe, ki imajo po več ka-varen. Na občnem zboru se je ravnatelj neke take družbe britko pri toževal, da se hoČtjo vse natakarice pomožiti Povprečno je njegova družba izgubila na teden po 4 natakarice, ki so se pomoŽile. A to se ni najhujše. Običaj je, da družba da vsaki natakarici nevesti poročno darilo, i; to tak« j tudi stalni gostje. Poročevalec je mnenja, da baš zaradi teh daril gredo natakarice take rade v zakonski jarem * Ponesrečena ovacija. Slavni italijanski komponist Pe rosi se rad isogiblje ljudem. Zato si je kupil pri Buggianu malo hišico, kjer preživi svoje proste ure nemoten le svoji umetnosti. Ko pa je prebivalstvo kraja Ponte zvedelo, da hodi do tja mladi duhovnik po moč viriju na lov, zbralo se je staro in mlado z mestno godbo na čelu, da priredi komponistu ovacijo. Ko pa je Peroai zagledal mnogobrojno družbo, privzdignil je sutano ter začel bežeti na vso moč, množice in godba pa za njim. Vendar je srečno utekel. * Direktni vlaki na progi Pariz— Peking. Ravnateljstvo Severne železnice v Parizu naznanja, da se je zedinilo s pruskim in ruskim ravnateljstvom, vsled česar bo vozil začenši z mesecem sušcem 1904 vsak dan direktni vlak v Peking in vsak teden en ekspresni vlak. Vsakdanji vlak bo imel samo drugi in tretji razred, ki bodeta itala 490 ozir. 340 frankov, docim bo stal prvi razred ekspresnega vlaka 1013, drugi pa 706 frankov. Povratnih voznih listkov ne bodo izdajali, pač pa vozne listke za otroke. Ob Bajkalskem jezeru potnikom ne bo treba prestopati, ker bo do tedaj železnica ob južnem bregu že dograjena. Čez reko Likae pa se bodo morali potniki v čolnu prevažati ter bodo potem lahko prestopili v angleški vlak. Oni potniki pa, ki bodo namenjeni v Wladiwostok, bodo morali v Irkutsku prestopiti v drug vlak. Čudak. V vasi Perveru v stari Larki je te dni umrl mizar Diemert. Že pred več leti si je sam napravil krsto. Ker pa se je na stare dni zredil, postala mu je krsta premala ter jo je prodal in si drugo napravil. Tudi grob je imel že več let izkopan in ograjen z železno ograjo. Celo nagrobni spomenik ga je čakal dovršen, le dan smrti je bilo treba se dodati. Po cele ure je presedel ob svojem grobu ter premišljeval smrt in minljivost sveta. Kakor je živel, tako čudno je tudi umrl. Sedel je ob oknu s kratko pipo v ustih ter gledal po cesti. Tedaj je prišla po 70-Letnega starčka smrtj tako nagloma, da še časa ni imel pipo iz ust djati. Ljudje so ga videli tako sedeti celi dan, a so mislili, da je pri svoji pipici zadremal, ter ga niso hoteli buditi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 16 novembra. Danes sta se poslanca dr. Ferjančič in dr. Ploj obrnila do načelnika mladočeškega kluba dr. P a c a k a in to zastran postopanja ju-stične uprave glede ravnopravnosti na Koroškem. Uspeh te intervencije je, da Cehi ne bodo samo podpirali nujnega predloga, ki se vloži 1 v tej zadevi, nego da mu priznajotudi prednost pred svojimi lastnimi nujnimi predlogi. Dunaj 16 novembra. Minister Hartel se počuti mnego bolje. Mrzlica je minila. Vsak Član ima po preteku petih let i pravico do dividende. Dunaj 16. novembra. V Badnu je umrla vdova znamenitega politika Schuselke v visoki starosti. Bila je nekdaj sloveča pevka. Kakor se čuje, je zapustila vele-zanimive politiške memoire. Brno 16. novembra. Tu je bil nemški shod, ki je zahteval ustanovitev nemške univerze za Moravsko in protestoval proti temu, da bi se na Moravskem sploh osnovala češka univerza. Rim 16. novembra. Kralj in kraljica sta včeraj odpotovala na Angleško. Berolin 16. novembra. Bulle tin o cesarjevi bolezni pravi, da se je rana skoro zacelila in da sme cesar že šepetaje govoriti. Poslano.*- Nova moda v Rudolfovem: Že nekaj nedelj sem opazujemo na spodnjem delu nsiega trga, da se postavljajo pred prodajalnami že eelo ob nedeljah »Štanti«. Imena dotičnih trgovcev nočemo se danes priobčiti vendar pa to storimo drugič ako se ta »prelepa moda« ne opu str. Nadim trgovcem pač tega ne bi bilo treba, kajti to počenjanje ni niti »kramarsko« če manj pa podobno trgovskemu! Več Novometčanof. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: L Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. I. Kos; Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzli kar, Sodnijske ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez Bat« al zajutrkom 1 kosarse rog>atkega . Tempel - vrelca" učinkuje vodo gonilno, apetit vzbujajoče in po ▼spesnje pretvor. „S t y-ria-vrelec- ima sicer isti, a močneji vapsh. Borzna poročila. .Kreditna banka11 v Ljubljani. Uradni kurzi donaj. borze 16. novembra 1903. Naložbeni papirji. Denar Blago 12.7» majeva renta . . . 4-8°/o srebrna renta . . . 100 40 100 60 100 30 100 50 avetr. kronska renta . 10045 100 65 VU m »lata l'/o ogrska kronska „ |} 120 00 12080 96 30] 98 50 4Vo i. zlata „ J 11855 11875 !•/• posojilo dežele Kranjske 99 26 100 26 t'7«'/o posojilo mesta Spljeta 100 — —*_ *V*% n «» Zadr* 100-1 —•— iVJIm bos.-herc. žei.'pos. 1902 10040! 10140 IVo oeSka dež. banka k. o. 9960 10060 ^fl/c m n m 3- 0-4Vsr7o "»t. P«, gal. d. hip. b. 99'60 10055 10130 10230 *~/V/a pest. kom. k. o. z 10°/0pr...... 106 — 107 — 4'/,°/a zast. pis. Innerst. hr. 101 — 102*- « °e*- ceutr. ieželne hranilnice 10025 10125 •V/t°/0 »ast. pis. ogr. hip. b. 100 20 101 20 t1/**/« obL ogr. lokalne že- leznice d. dr. . . . 100-— 101'— v ; , „ oe&ke ind. banke 10026 101*25 1% prior. Trst-PoreC lok. žei. 08 50 i , ii dolenjskih železnic 1 99 50 100 35 ft»/t N juž. zel. kap. Vi Vi 306 — 308 — iVi°/t av. p jo. za zel. p. o. j 100 65 10165 •reeke, iračke od teta 1864 . . . 170 - 174 — ,, fl .. 1860V| • • 184 75 18« It m n ii 1864 • • 258 - 262 - 158 — 160 — zemlj.kred. 1.6misi> —•— p »i ll* »i 289 — 293 — r grške hip. banke . —•— —•— „ srbttke a trs. 100*— 89 - 92 50 3&9ilika srečko . . 146 75 147 75 18 80 19 80 Kreditne , ... 472 — 48o- 82 — 87 - krakovske m ... 79- 8150 Ljubljanske ■ • • ivstr. rad. križa , ... 71 — 75- 57 25 54 25 ^o^' ii m ■ • » • 2665 27*66 ladolfove B . . « 66 50 68 — S&lcbarske • . . . 78 — 82 - »a na jako kom. «... 602 - 520 - Delmlee«G i'ižne železnico • . . 89-50 90 50 Državne železnice .... 666 25 669-25 Avstro-ogrske bančne del. f 1630- 1640 - \vbir. kreditne banke . . 675 - 676- >grske . . 739 — 740 — Zivnoatansko m Premogokop v Mostu (Brox) 261 50 253 50 700 - 703 — Aipinske montan .... 392-- 393- Praske želez, ind. dr. . , 1823 - 1834 - aima-Moranvi..... 470 - 471 — Trboveljske prem. dražbe . 384 — 388 - Avstr. orožne tovr. dražbe ] 382 - 386 — Oeftke sladkorne dražbe . \ 14$- 148'— VUBSJSf .; kr. cekin 1133 1138 BO franki...... 19 07 19*09 dO marke ....... 2344 2332 Sovereigns ...... 23*93 24 03 Marke........ 117.15 11735 95 30 9650 i~ Diji ...... 2o3"25 »54 — Dolarji ..... . . 4 84 6 — Umrli so v U ubijani: Đns 10. novembra: Frančrtka Hribar, premikaceTa hči, 6*/4 let, Jenkove ulice St. 8. davica. Dne 12. novembra : Marija Podlesnik, kuharica, 53 let. Studentovske ulice St. 11 jetika. Meteorologično poročilo. VSin» EJkd morjem IO«*a. Sradsjl umbaJ tlak TMO mm. 1 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Ve*rovi Nebo 14. 15. 9. zv. 7. sj. 2. pop. 737 9 786 4 733-9 33 - 31 79 al. b za hod al- svzhod al. BSTzh. oblačno oblačno oblačno „ b sv. j 731 9 1 7 2 16. f *1 731 3 - 7 2 • p Popj 7o23 j 81 brezvetr. brez vetr si. jvzh. dež dež oblačno Srednja temperatura sobote in ne 1*1 je 3 9' in 6"I*, — normale: 3 9* in 3/». — liokrina v 24 urah: 0 0 mm in 218 mm — Zahvala. Povodom smrti gospoda Karola Tambornino juvelirja, hišnega in zemlji&čnega posestnika izrekamo najudanejše zahvalo vsem prijateljem in znancem za ljabez nivo sočutje med boleznijo, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za premnoge darovane vence. i V Ljubljani, 16. novembra 1903. Žalujoči ostali. Žitne cene v Budimpešti. dne 16. novembra 19G3 Torstala. PSenica za oktober . - za 50 kg K 7*76 Rž Koruza Oves oktober . april 1904 . . oktober . . „ Nespremenjeno. 60 50 50 6 75 627 553 Gospodična ki je izvršila trgovski kurs želi vsto piti kot blagajmcarka ali kontortstin|a. Vešča je slovenščine in nem&Čine. Ponudbe se prosi pod ^Vrtnica" poste restante, Ljubljana. -2992 -l) 5300 stoječih hoj od 10 do 21 col prsne visokosti merjene, v „suhem hribu" pol ure od železniške postaje Logatec, je na prodaj. Ponudbe sprejema do 28. t. m. Karol Jelovdelt, posestnik na Vrhniki. (2994-1) * Mednarodna panorama.« Ljubljana, Pogačarjev trg Razstavljena je krasna serija nesla , PARIZ. V*__.___^y *v/ m m m i i m m m m SOS*1' mM m m m m m m A. PRI (2974—2) OZIC v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 25 se prične v nedeljo, 15. novembra 1903 in traja do srede, 18. novembra 1903, kot dne otvoritve trgovine. Izložba se bode nahajala v vseh prodajalnih prostorih spodaj in v prvem nadstropju in bo za častito p. n. občinstvo dostopna od polu 8. zjutraj do g. zvečer. iti Za častite dame posebnega ozira vreden bo oddelek 5. v I. nadstropju, kjer bode firma izložila čipke iz Žirov (ročnega dela), ki se bodo po otvoritvi trgovine prodajale po eksportnih cenah. s __________......._i*š 9 m m m m m i ta 0 Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s BrnanjsujoCimi se vplačib. SLATIJA" Trzajemna zavarovalna banka v Prag*i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital i je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsetkeil iloiaimko - narodno upravo. (36—132) Vm pojmiiII« daj«: Generalni zamtop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih!cenah. Škode cenjuje takoj in najkuJantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne 4n občnokoristne namene. Da 5e nabavi perilo ja jfenitno balo, naj 5« taJ(oj, k° 5C ja vrst jaroga oskrbi vss potrebno v platnu, namiznih prtih, brisalkoh, sifonih, Švicarskih vejeninah pri /{ntonu Šarc~ur Ljubljana, Sv- Petra cesta št. 8, nasproti hotelu „JLloyd". Znano najboljše blago in naj niš je cene, ■ 2948—2) J *rf'% i i*Žlp ^% ^$*g> c?&£) (5$^ ft Mlrupl is. ■■■•»lin ali (aiimrindr dajo z vodo pomeftam Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizuvana K 1 30. Zunanfa nuročllu podteenm povzet| sm. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Edvard Tavčar Dinca Tavčar rojena J^lumauer poročena. 4 Ljubljana, dne 14. novembra 1903. {2996 Št. 1547. Razpis natečaja. Na dvorazredni ljudski 6oli v Libojah, III. krajevni razn se bo o Veliki noči 1904 popolnilo esto učitelja ozir. učiteljice. Pravilno opremljene prošnje naj se postavnim službenim potom vložijo do dne IS. grudna 1903 pri dotičnem krajnein šolskem svetu. Celje, dne 10. novembra 1903. On: Ona: On: Ona: Oj zdej, oj zdej, pa nikdar več Veselje moje preč je preč! No, kaj pa zopet ta pesem pomeni? To, da ni več Cvekovega brinovca pri hiši! 29i. Oh, ta salamenski Cvekov brinovc, no, dober je, to je res. — Ivan, prinesite hitro eno originalno steklenico Cvek-ovega brinovca! Št. 1436. f-k ■» 1*1 I . |_ Razpis ucitdljsHa službe. C. kr. mestni čolski svet v Ljubljani ra/pisuje novo učiteljsko mesto ki se podeli moški učiteljski moči, katera bo v prvi vrsti nameščala obolel zadržane učitelje in učiteljice mestnega šolskega okraja. Pravilno opremljene prošnje je predlagati uradnim potom pri c. kr. n nem šolskem svetu v Ljubljani najkasneje do - dne 10. decembra t. 1. = Na zakasnele in nedostatne prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dne 10. novembra 1903. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. Sel&znice v Beljaku. veljaven od dne L oktobra 1903. leta. Cdhod ls Ljubljano juž kol. Pro^a 5ti Trbi*. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vi&* v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ai Šolnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Ams tet ten. — Ob 7. uri \ zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, C Selzthal v Šolnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopol csobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob S. uri m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Šolnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregonc, Cunh, (i nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Frn cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.l, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla* v Trbiž, Beljak, Pranzensfeete Inomost, Monik (Direktni vozovi I. inil. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mtito tn v Kocev-* (Kobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur a m poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Nuvo meato, Kočevje. Prihod v Ljubljane jal Progs ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Ml aaA Inomost, Franzensteste, Šolnograd, Line, Stejr 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak idi rektni vozovi L in U. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 1*- m zjutraj osobni viak 1 Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Li] Prago (direktni vozovi 1. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine varo Plzen, Budijevice, Šolnograd, Line, Stejr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zoi jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludna osobni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Ft i zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobn: vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Sm hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Šolnograd — Prodali Novega mtiu ii Sooevja. Osobni vlaki: Ob b. uri 44 m zj. iz Novega mesta ui Kočevja, ob 2. url 32 m DO poldne iz Straže, Tophc, Novega mesta Kočevja in ob H. uri 35 m zvečer isto: — Odhod iz Ljubljano drž. kol. v Zamnlk Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ol 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljab praznikih, samo oktobra. — Prihod v Izubijane drž. kol. b Aai23:ka- Meaam vlaki 6. uri 49 m zjutraj, oo 11. uri 6 m doi>v.!udno. ob 6. on 10 m m ub 9. uri 55 m zvo" samo ob nedeljah in orazmkifa in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. uiT.' M - CrScC- inajsreiD Novem mestn * V ffeUttkirchnU pH (VViener Neustadt) priporoča vsak dan sveže izdelane (28 fl | M fraiikfurtarice z Dim. Novega mesta, par 9 kr. hrenove in cervelalne klobasice ter avgsburgarice 5 kr. Za hotelirje in gostilničarje prednostne tene. f 12 parov frankfurteric z Dunaj. Novega mesta l gld. 1 brez stroškov dostavljenih na dom, ras le prt edinem založniku za LJubljano ^ J. C. Praunseiss trgovina z delikatesami, Mestni trg. $ cej ar« Ko 2» v lili mi va vo po de že n o i d« iz P* ki st« to ho ve pa od ■P tb ie N sij sh za ik ve op LJ P» P ln so i« p* ■k tt ?< u n n n si N d ▼ J* k d t r ri ri 6 n 8 o a ii d e izdajatelj in odfi*womi aredoik: Dr. Ivan Ta v c hi. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.