Človek na Grosupljem pred 4000 leti
Pred dobrim desetletjem je dr. Drago Meze raziskoval poplavna področja v Grosupeljski kotlini. V Geografskem zborniku 20 (1980) je objavil študijo, v okviru katere je dr. Alojz Šercelj poročaJ o pelodnih analizah 4 vzorcev, vzetih iz dna Grosupeljščice. Tok Grosupeljš-čice sega od Jerove vasi do praproškega mli-na. Na ostalih odsekih ima potok druga ime-na: od izvira severno od vrha Kuclja do Skub-čevega mlina v V. Stari vasi se imenuje Veliki potok, od tu do Jerove vasi teče Stari breg, od praproškega mlina do sotočja s Podlomščico pri Malem Mlačevem pa se potok imenuje Do-bravka.
V enem od vzorcev je bil samo les jelše, na podlagi analize drugih dveh vzorcev pa je znanstvenik ugotovil. da je pred kakimi 10.000 leti razen jelš (160 pelodov) - kar je pač lokal-na posebnost ob potoku - rastlo veliko leske (103 pelodi), bukve (74 pelodov) ter lip (22 pelodov). Ostalih vrst drevja je bilo manj: od jelke in hrasta je po 6 pelodov, gabra 4, javora,
bora in smreke po 3, breze in gabrovca po 2 peloda ter od bresta in jesena po 1 pelod. Navedeni podatki veijajo za oba vzorca sku-paj. Zeliščnega rastlinja je bilo malo (trava in rmanec po 1 pelodno zrno), kar kaže, da je bil naravni gozd na začetku holozena še docela nedotaknjen.
Četrti vzorec pa je od prejšnjih dveh močno različen: bor, smreka in leska so bolje zastopa-ni, saj imajo 5, 4 oziroma 8 pelodov, tudi bu-kov gozd še ni bistveno nazadoval (21 pelo-dov), pojavljajo pa se že grmovnate rastline: kalina in hudoleska po 1 pelod. Pestrejše so tudi zeliščne rastline, kar pomeni, da je bila vegetacija že odprta: pelodov trave je 15, ostri-čevke 2, rogoza 1. Še posebno pomemben pa je pelod žita, trpotca in ščavja - po 1 zrno - ker kaže prisotnost človekovega delovanja. Vzorec uvršča dr. Šercelj v dobo samega za-četka poljedelstva, to je čas pred 4000 leti. Naj dodamo, da so takrat na Ljubljanskem barju še živeli koliščarji.
JAKA MULLER