1024 iS. ti l'nn»m^jm številka 40. foktno tek. račun. - Conto corrente con Iu poaluS ' v,',-: •%•-•' * --..vi- :/«sf. >/m . c [V-v t-T ■ rs•' r-rr-rv u^ - -o a« v,ak*«a mcacc. - Uredništvo iu -pravniltvo v Carici. Vi. C. F.vcttl 9. - Ti*a N.»i» Tkk-«-. - MjatolJ 1» od**- ■uali.nlter vi^o . Z*. «e*a .tolpa L^JJ * Vrgovake ^ HunČna čutila. poda-. oamrtni«, v. itd.. r»dc. vrata J L - Celoletna naročnina IA L. - Za Inaw»imHvo 33.30 L. ___ __ IU;** UI UOBICA, dne 30. februarju wiiSon na onem svetu, Kot toč cj** obsodili imperljalisti « » II .»X- - Onsnod nrofesor zeinliepisia Vražič, la človek je obsojen, da se mora 300.000 let na pamet i ^»u^Sr^r^^o^^rMo 'ni" in' da LrtM Srbi »/« eksisUra.i niso in da je njegovih H .o« obžalovanja vredna bedarija. Ste razumeli?" U/ilson v Peklu. (K naslovili sliki) Slabo je s pravico ; dandanašnjo dni, vsak Ip svojo hoče, zanjo sc poti Ni mu mari drugi (La je dobro zanj, lo rim cilj jc sreče, sad njegovih sanj. Nuj bo to privatnik, naj bo narod to, tak je svet «k> zdaj bil, tak še dalje bo. Pač so bela vrana jo rodila k! Naj odloča narod čez svojo zoinljo!« Vsi so mu hrumeli: • Bravo, WiLson naš! Ti si naša dika, ti si naš |Mijdaš!« Zmagala bese megn veselja nad takimi si* novi. ' '' 1' ' .- Ce pogledamo malo čez me* jo v F.shues, vidimo, da je »radič« postal vžftriejši. odkar so nalili nanj rrialo angleškega fesi ha. . Ralč gredo Radičevci v Bel grad in Radič jim je dal na pot sledeče nauke: Pojdite v Bel grad, prisezite iia ustavo, poklonite se kralju. ktasujte v parlamentu ln povejte, da hO* čete republiko, avtonomijo ln pojdite dome/v. 4 Dinar taste; Ljubljančani še bodri kmalu ponosno vozili v GorUj iti mi Jim bomo za* vldlffvo rekH: »Vi lahko, ko imate dinarje«. Vse rta svetu še obrača. ' < ' » Čuk na patci. Kje Je mamica ? Mala Anica se jc podala z svojo mamico na vrt, kjer je hlapcc Jernej čistil drevje. Vsa vesela je Anica skakala po vrtu in dajala duška svoji svobodi. Naenkrat jc mati izgi* nila Kje se nahaja? Ali se je vrnila v hišo. Ali jo je volk požrl? Niti ^ en o niti drugo ni mogoče. Mora tičati kje. Pomagajte jo iskati jokajoči Anici. Čc jo dobite, bodo vasa imena priobčepa v Čuku. Če pošljete še L 2 in v znamkah 20 c, dobite lepo knjigo z živo barvano podobo »Parižki zla* tar«. Požurite se! Kazen » kanii. . (Humoreska.) Ura je pravkar odbila dve. Ravnatelj mestne gimnazije dr. Anton GraiHščar se je po* mikal preko dvorišča in po stbpnjicah navzgor, s samoza-vestnim ponosom, na način, kj je bi) edino njemu laaten. Na stopnjkah ga je srečal sluga, ki je ravno odzvonil, ter ae hotel podati v svoje privatno stanovanje, kjer jc imel kvr-šiti različna dola • — »Se ni nic novega plip«. tilo?« — vpraša ravnatelj, ma lom orno odkimaj oč z glavo, pozdravu šolskega slugo., —' »Nc, gospod ravnatelji« — »Ali je gospod knjižnica! ulodil knjige v knjižnici?« — — »Ne, gospod ravnatelj!« — »Dobb, pojdite tedaj ne danes Jc njemu in vplačajte, k oda j bo koncaL Se nekaj. CvetEcifcev. Glegol manjka zc pal dni. Idifcc k nJemu na dom in pleplicajto sc, ce je v leanici bolan. Jaz bi skoUj lektfL.« — »Oprostite gospod ravno t d j, CvetUčičcv, Gtegor, je m, pet tu; videl sem ga ravnokar, da jc prišel Čez dvorišče«. »No, potem je pa se bob se!«'— l ,{ Čitatcljcm Čuka moramo povedati, dale imel ravnatelj Gradiščar gtpbok bas in pole* tega napako v govoru, dm ni zamogei žc od rojstva £*fce ... č, ž in r pravikfo jzgov«fjali. Dejal je tedaj: »No pote« pa se bolsc«. ter sc podal po hod -niku v razred svojih dijakov. Ravnatelj je danes prišel nenavadno zorano. Po nava*fl jc imel predavanje v akaddnrič--neni krogu o teoriji. Da p*'da nes ni šel tja, jc bil vzrok brš kone domači prepir s *roj<> boljšo polovico. Radi tega tudi niso šc postavili dijaki svojega ogled uh* na hodnik: Ko ae ie ravnatelj približal Vratom, je začul divji hrup v razredu »bravo« in »biš«. Ravnatelj je naguban čil ček), postal ra po-shišal. V tem trenotku je vse v ti h n ilo in neki globoko*uaiet-ni glas je dejal v razredu: . — »No za takiat Vam hfifce mo pftzanesti Libafic. Se ridi. da ste plemalo pliplavljeni Dlugic ,bomo klasifičilafi atot. Sedite!«*— ^Glasen krohot in grpmeči aplavz jc sledil nato. - Ravnatelju je pa kaf aapa zastala. Pri vseh grških bofo« vih, — saj to je bil on sam. Njegov glarf; govor in način, s katerim graja navadno dijake pri izpraševanju. Neki dijak sc je predrzni! njega, farna tclja, (povsem oponašati, la ko. da ni zampgel nihče dro< miti, da ni to on. sam, osebno. ZmožnOst te malopridnosli pa jc pripisoval edinole Ovc-tličičevemu Gregorju. . — »No, Simoncic povejte rtain Vi. kal znate plipovedn-vati o tem pledmetu. Kaj?« nadaljuje glas v razredu, »Vi sc nc počutite doblo? Slam Vas bodi! Ako bi mi mladi ljudje v Vasa.stolosfci lekfi, dn se počutimo slabo, bi to na plavilo slab utiš. Kanobot nsr pišite v dnevnik: Simoncic >H fcpksevanju Slfbo pocu* L..« Kanruatelj se ni mogel da* s aatajervati. Z enim sunkom odprl vrata in obstal med repftaaeno jato dijakov. Bil je v istini Gregor Cve-i£'wt, prvi nepridiprav razre«' Id, se je mul majestetičnb vOoiiteto gospoda ravnate* i spozabil. Sele 5 tiri tedne M v zavodu, a žc je nosil rouo prvenstva v maloprid* i nad vsemi dijaki. Stal je pri katedru H knjigo v c-roki in v drugi rav natrijevo Iko. nosu so mu visele pirne očali in ravno je hotel rjči novo burlesko, ko ga ravnatelj presenetil, i— »Glegol«, zokriči ravna* uj z globokim basom, ki sc B nič razlikoval od -Cvetliči-cvrga, »Glegol, Vi molate tli hI v jCco! Kanobel zapišite dtaevnik: »Glegol SvetHcic. tdl otlocje inaloplidiioeti in pVlednega obnašanja, kazno* iH tt dni jecc.« Hubcl pokll« te slugo!« Toda gospod ravnatelj....!« jptvosi Cvctličič^inedtetn ko odkorakal na svoj prostor pomečkal očali v. žep. >Nic ugovola!« -Ali jaz sem hotel šotno... i sean mislil...« Plavim, da molčite!« i Dovolite, prosim...« »Kanubcl, pišite dalje — retlicie Luli ugovaljania se dan zapola Vcc!« Naveli* m sem Vaših bedalij. Sla* ujte sel Pfuj in se cnklat nj!« »Čujte mnenjp drugih, goni ravnatelj. Ali nam niste Ino ta izrek na srce pola* i?« Doblo, da ne boste Iekli, sem svojim plincipom ne« rt, povejte, kal imate v svoj ovoL« Zagotavljam, gospod rav-teJj, da nisem s tem nič sla« |ga nameraval, temveč sem t hotel le v mimiki vaditi.« »Vadite se v Vasi latinščini r glski glamatiki!« Ravnatelj je prešel nato na evanje v predmetu, ki je poučeval in stvar je. sla * aeta«, dokler ne pride slu-Seveda so diiaki zavlače* , kar so mogli, da sluga ni In ker ga le predolgo ni je ravnatelj po drugem dijakA urgiral pri domaČemu zapiraču. »Tu odvedite ' Cvetlicica in ga zaplito vzapoL Pazite doblo, .da Vas ne pleplaca in da ne uide. VI Glegol, Vi se do. stoj no obnašajte in ne kličite vsak tlenotek šolsko slugo. Vi -pa mu pHnesite vse podebno v jeco, ce bi mu bilo js tabo. Cc ga Zebe, naj so zafije v žagan* cc. Jedila pa al lahko pusti pHncsti od svojih plijateljev. Zdaj pa mafe v zapoi.« "Gregor se je potiihnH in od> šel h slugo v »špehkamro.« »Kaj ste vendar napravili,« ga vpraša shiga na hodniku, »da se je gospod ravnatelj ta* ko razsrdil?« »Nič — popolnoma nič!« »Dovolite mi; kar tebi nič, meni nič, se ne doseže tako kazen« »No, storil sem to, kar r«v* natelj vedno delo.« »Kaj se to pravi?« »No poslušajte: Glegol Cve* tlicic je glda mlha» zakal za* sluzi pošteno zdlavik>.« »Tristo hudirjev«, se je za-čmfil sluga, »ako ne bi bili po« leg mene Vi, bi prav gotovo dejal, da jc to jK>polnoma na< ravni glas gospod« ravnatelja. Ainpijc gospod Ovetllčič, tega vendar niste smeli storiti. Gospod ravnatelj Vas jc ko bi bilo to? Postavite ac na moje mesto.« »Gregor jo i>ovcafl glavo m sc zamislil. Ako bo apoden, tedaj naj so to zgodi z efek> toni in halo. 1 ludomušno se jc nasmehnil irt vprašal. »Na Vaše mesto naj se postavim?« Da, Cvetličič, _to sem hotd leči.« »No, ako druzega ne zahtevate. potem pa dobro zabavo.« Urno sa je okreiul, zaprl vrata in zaklenil ravnatelja r ječo. »Glegol, kaj pa počenjate! Se danes Vas spodim! AH od« p loto pleče j v lata ali ne?« »Ne bom odpfl ne« ga je o« ponašal Grego*, »pustim Vaa na mojem mestu, kakol ste le* kK.« = »Glegol odpHte takoj, takoj odplito, stccl nastane kakšna ncsloca. OdpHte, jaz V«m za* ukazujem.« »VI nimate nic za ukazati sedaj sem jaz Iavnatelj in VI niste nihče dlugi, kakol Glegol CvctHcic.« »Ah, ljubi Glegol, odplite, odplite; saj Vas nc bom spodil. Z malo kaznijo se bo vse polavnalo.« »Plavim, da molčite! Jaz ne tlpim nobenega ugovola!« »Ah, ljubi Glegol, nikal saj nc nolcujte. -Odplite, no!« Toda »ljubi Glegol« ni več poslušal, marveč se je tiha splazil po stopnjicah navzgor, do slugdvcga stanovanja Po* kukal je skozi ključavnico in opazil slugo na lestvi s klaj* strom in čopičem v roki Sa*. mo malo je odprl vrata in za* basiral v sobo: »litično društvo. moja, moje stanje lovito. Včeraj sta mc' ^iskala dva zdravnika in sta otoviki, da mi ni nič, jaz pa Km, da sem blazen in od te« prepričanja se ne dam pres Hcniti niti za las. Zadeva je hostasna in dovolite, aa jo popišem, v kolikor jo logoče popisati in osvet« dan sem srečal na Trav* enega naših politikov. To »ito najhuje. Dasi se na po* :<> čisto nič nc razumem, in slovfensko politiko v Julij> t Krajini še naj map j, sem Klar zavzel pozo pdlitičnega jvedeža in pričel politizirati to je bilo najhuje. To me je popastilo. •Dober dan, gospod Jaka«, mc jo politik pozdravil dokaj vljudno. »Bog daj!« sem odzdravil, ooKaj pa delate, gospod Spa* ka?« mo je začel politik tipati po možganih m mi je segel v drobovje. O čem naj govorimi s politi/ kom, če ne o politiki? Zato sem se fiapel in dejal: »Kaj naj dekun? Veste... politična konštclacija... razne kompli* kacije... z ozirom na osobitni obstoj našega naroda kot takega, v čigar politiki je vedno razumevati taktiko, nc oziraje se naf merodajne faktorje ...« Politiku se je razjasnil o* braiz. »Načelnost, načelnost, dragi moj. Načelnosti manjka Sentimentalnost je mati političnih pogreškov, za svojo osebo...« ^ On za svojo osebo je umob knil in ni imel ničesar več po* vodati. , Zato som začel zopet jaz, vets vesel, da je političen pogo* , vor tako lahek, ko ni treba tlrugcga, kot da ni za nezmi« sel na nezmisel in so izkobali iz pogovora največja modrost »Ko*smo imeli sinoči sejo...« Tu me jo prekanil: »Kakšno sejo?« »Politično sejo«. »Kdo je imel sejo?« »Mi!« »Kdo ste tisti »mi?« »Politično društvo«. »Katero politično društvo?« »Politično društvo »Edinost.« Meni je stal že znoj na čelu. »Tržaško aK goriško politič« no društvo?« »Pač goriško, politično dru* štvo »Edinost«. Pri moji veri, da nisem ve* del, da jq treba razločevati tu* di to. Kot rečeno, nisem po* Ktik. »AH goriško politično dru-< štvo »Edinost« št 1, ali gori^ ško politično društvo »Edi-T" nost« št 2?« Menil sem, da padem v o modlevico. Mravljinci so mi gomazeli po životu. »Menim, da jc bilo goriška politično društvo »Edinost« št. I.« Politik jc polrimal, jaz sem sc oddahnil. »Torej, kaj je bilo?« J>aj res, kaj jo bik>. »Mhm! Veste, prebrali smo odgovor, ki ga jc podalo politično dru* štvo z ozirom na___« »Politično društvo? Trža* ško, istersko aK goriško št 2?« »Menim, da tržaško št 2.« »Tržaško št. 2?« Politik mc »Mene do jutli opoldan ne Imx Povejte to, da ne bo nihče v aklbeh. Pazite mi pa na Gle-golja Cvetliejca, da Vas ne plpvali, kel ie z vsemi zavba« mi namazan in tudi lahko glob postane. Vi mi odgovaljatb za n iegovo dušo in glavo.« »Kakor ukažete g<*s|H>d r«v-i ml ulj; todu jaz. sem...« »Le bodite Ic. z Vašim klaj-stknn na lestvi Ze doblo tako Z Bogom!« »Sluga pokoren, gosj>od rav. iKit cIj « 'Romaj j>u se je Cvetličič si>ln/.il neopaženo iz po«k>pja m hitel |M»vcduti ravnateljev! soprogi, da gjispoda ne bo d«> drugega dru:. je našel ravnatelj \ kljuko zvonca in na vse Lriplic pričel vl«-.či nanjo. Slu» ia sc )c prestrašil in urno stO» pical ru/ lestve ju hitel pred |CČ<» »Na |M>moc. nn immihh:. slu-gaf Jaz Vas min udoma za po. tlim. ako takoj ik: phdete sem kaj in odplclc vlala« •>Good Cvetličič. I xx lili' mirni. ker vsč Vaše nugajivo/ •*ti zabeležim in to Vam !><» škodovalo.« »Hvala Bogu, obcJi, cc pa phr viru. spod Cvetličič!« »Saklamis vendal nazaj! Kaj som v lesnici nolcc postal. Poglej vendal malo skozi k!jo« cavnico, pa bos videl, da sem plavi lavnatelj.« ►Ja kajpada, da mi zopet« v oči pljunete:, kakor zadnjič,« Ravnatelj jc obupano sel na »prično« in sluga je odšel ves razjarjen in vzel takrat ključ ■s seboj, hoteč ga še huje kaz» novati. Niti jedil mu ni nameraval pustiti v celico. Ta predpriprava pa jc bila nepotreh« na, kajti nihče še ni oglasil ne x loncem, ne s krožnikohi. U. bogi »htvnntelj« je bil tedaj pripuščen na mik>st in nemilost samemu sebi in njegovi usodi. Zaman je vlekel drugi dan za kljuko zvonca, ker ta ni tlal glasu od sebe, ker je bi! utrgan. Šele okrog poldan je začui šepetanje skozi ključavnico. Naglo je pristopil in pokuka! skozi luknjico. Cvetličič je bil preti vrati,ter narekovaj rav* natelju. »Gospod ravnatelj odprem Vam, toda prisezite. da ne boste govorili nikomur o tem dogodku, da me nc boste kaznovali, ne pregnali iz gimnazije*. Ves Ijut jc odgovoril ravnatelj: ,. . / »Falot, ri vseh grških bogovih, nakar jc bil oproščen.___ TA JE DOBER. »Ali si bil sinoči dolgo v družbi?« »Nikakor ne. Ko sem videl, da nekateri mislijo še dolgo ostati, sem jo okoli štirih po* polnoči na tihoma popihal«. Zvestoba pa taka t Ni davno, jc Dre j če k vojakom odšel, , vsled srčne bolesti je skoro ihtol; sprejemala Francka ga: jc do poatajc, nazaj jo ubere kar preko ograje! sc joče, se kisa, da skoro medli, čez travnike suhe se v solzah topi. , . Pa kaj bi sc zdaj norčevali iz nje. le srčno kdor ljubil je, ta skusil jc, kaj. pravi se, dolgo in zvesto ljubit': kdor Kuga nc ve, naj Mi poj de solit! Jedva pretekla tri leta so že, kar je priseglo zvestobo sreč. A včasih je rada ločitev za vedno, zlasti kdor ljubi dekle Ičpo, čedno. Že »un Atfičrc* ponudi ji roko, izraža ji vdanost, ljubezen globoko Ko pa sprejela ponudlto je resno, bcsodico »si« izreče slovc«no. Na plesu srcc ji presrečno drhti, ko tujcu med plesom nu prsih sloni. Gorečo obljublja mu zvesto srcc, zamaknjena v kodrasto Use mu zre: Kak' Fine poteze — kak žive oči njen Drejče od daleč povencev tod inimo maršira. A vzljubil nc bodem nobene več nc. iostna. a denarja šc vedno ni prinesla. NOVI ITALIJANSKI. Učitelj vpraša Martina: »Kako se to prestavi v italjan-ščino: — »Ta kraj sc imenuje blafnu vas«. Martmek. študira in mrmra sam s Seboj. »Kraj je pajeze — vi jc lei ali voi,.... naen= krat sc zmagoslavno zadere: KvcŠto pajeze čama fango di voi!« ; TUJKE ; (lastnik: Kakšen poidfcc i J mate? j teknit: Kjsiiftttraf! [ Častnik: Kar zmiraj s temi ! tujkami. Kaj so to prari? i Rek rut; I-esorezec. (Utstnik (pokaže na klaftTo flrv): Torej se takoj lafcfco spravite na delo. DOBER NASVET j Gostilničar (pošepne atainc I mu gostu, ki sc odpravlja do ! iiiov, na uJk>: Ljubi gospod j Počkaj; od prejšnjega tednu ) jc bilo šc ostalo sedemnajst vrčkov piva. ' Počkaj: Zli j te ga proč, go spod, zčjtc ga proč, to aaora biti že davno Idslo! jc premeril strahovito od nog do g bi ve, da mi jc beseda ušla kar sama: »Ne; tržaško št. I.« Pogled jc bil šc hujši Ure-pene) s£m, da se pogreznem v -tla. Moja želja sc rri izpolnila. Nazadnje .sem izvedel da je tržaško politično društvo sa* triO eno in da to nima številke. »Nadaljujte!« Kako naj nadaljujem? sem mislit Cianu sem začel? sem tarnal pri sebi. »$aj ni poseb* nega«, sem dejal. »Pustimo politiko! Politika jc vlacuga«. Politik mc jc zgrabil za ra= mo. »Čujte! Vi imate skrivnost. Govorite!« Vsa fantazija, ki je pomoč niča laži. mi jc všla. Lovil sem j jo s sapo vred »Da; veste, po- | litiČen položaj rmšeg?. nkroda ■ kot takega, nizkotne spletke I naših nasprotnikov ... korupr cija na desno in na levo. zgoraj in spodaj ...« »Govorite naravnost, pro* sim, zadeva me zanima«. Jaz bi bil najraje na mestu eksplodiral Ker se mi to ni pOsre^Bo, sem napd vse sile in zinil še eno; da bi se izognil katastrofi: »Vse to je napisu no v glasilu ...« »V katerem glasilu?« »V našem glasilu«. »To glasilo jc čegavo gla. silo?« »Našega društva«. »Katerega društva?« »PoHtičncga društva ...«« »Edinost...« »Da. da; št. J. v Gorici«. . »Čujte, izražajte sc resno. Ali je to glasilo Edinost, Mali list. Novice, Straža. Riječ, Pucki prijatelj?« Moj Bog! Možgani so mi žc vreli. Vsa kri mi je planila v lica. »Ne, nc in nc! Noben teh listov, ampak Čuk na paTci!« »Zadeva je resna«, jc dejal politik. »Ka| je tedaj napisano v glasila?« «() našem društvu?« ■»ln to društvo je...?« »To društ vo je .. . ampak povejte mi, kateremu društvu pravzaprav pripadate vi?« »Toga nc vem. In Vi?« »Tega tudi jaz nc vem. Jaz nc vem. sploh nič več, odkar se dele društva na številke, v nadstropja, .sobna vrata in ... sploh ... kar se tiče naše poli* tične taktike, z ozirom na oso« bitni obstoj našega naroda kot takega ... Mej, Slovenci! Kja - eja s alala!« Potem se nisem zavedel več. Kot da mc je kača vpitila na možgane. Kazal sem jemati Ho dil sem po vseh štirih. PofcS c ali so j>ostajo zelenega knaa Dali so mi injekcijo. Pfepii sem rici novo olje. Vendar ao ugotovili, da so-moji močgam v najlepšem redu. Voaraj so imenovali moje iook , v vrati najslavnejših politikov. Bojim sc, da se no bom ugkaial r vr sti na kandidatni tisti. Jaka Spalu. Šaljiva vprašanja. Kaj tekne bol i. kot l__ vina? (Cela afoktamca) Katero »roko« imajo deklice naj raj še? (Po-iokol Katera palica jc najtežja? •. • (Beraška palica.) Iz kakšnih kozarcev no pip: najlažje? / (Iz poUb.) Parlamentarna lekarna in brivnica S. H. S. ali sprejetje rimske pogodbe. > ».in«*« H- "" k >5i obriši s čevljev, v [>orliuriont, ■ Jw>te vse pokukaj, iai kompliment. uj tu zdaj vrši sc. mene je že strah, vso kriči, razbija, jek ium in prah. imska so pogodba, sprejema zdaj. tu. boš videt •dežev sto vsaj. j Kdor se j krt upira, doktor prileti, da mu medežijc, da ga vse boli. Prvega »klistira«, drugi pi je zdaj, so arcnijc grenke, da pomaga vsaj. V enega spustili so elektrik tok, drugega so brili, da'spusti se v jok. Inicvizitor črni šo pritiska nanj, dokler ne izdihne iz l»olesti sanj: »Saj priznavam, dragi,' saj priznavam to, . naj se Rim podpiše, da le bolje bo. Naj na vrh Belgrad še dene svoj frcČat. me pustite v miru, da odidem spat!« Baje sredstvo novo je najboljše zdaj, kdor naj srečno vlada, ga vporabi naj. Baje so kupih, nanjo svoj patent, dajal ga bo v dozah odslej parlament. Cd se šo do Rima to razširi, nes, . še trdnejša bode nova bratska vez. vilna poroka.; Io se ni zgodilo pri naš, sm« ►* deveti deželi,.kjer je vse vjo, kjer so uvedli civilno oko in še mnogo drugih do« t. Baraba Dolfi Pika je iz* Jot da. .dobi pri poroki dari* — Lir 150 poleg časti, da bo [prva poroka v občini, ki jo > proslavili z vsem slavjem Cirvami. Micke Vej ca je koj pripravljena, da po* . pri dovtipu, ki si ga jc [joto* Dolfi Pika tako sf>rer s HI. Stopila sta pred a in izjavila, - da hočeta iti v zakon. Papirji so bili . zadržkov ni bilo, zato vršili olelicj. Ko so biti ti i, sta. so ženin in nevc* i prijavila .• na "županstvu v favni obleki; ker druge nista Lola in sta dejala, da naj ju laj poročijo. Imelš pa sta ntafo. ' V pfearni je bil ,samo inak, kii, je nekak županov iptan v tej! zodfevi, a ni bil šc išč. kar se tiče poročanj^, dtn je dejajl: »Draga moja, tpana nI P6j4ita pa lepše se [praVita!- ^ Ko. pride župan, fcm«. že sporočimo«. • Sporočili so jimSa res sredo »poldne. Z žup&nškega po* ppja • je vihrala i trobojničfl. H>a je bik pometena, župan ■"'le obtekrt Črno bbleko, »pa. J si je lfep pisali trak in se ŠI pridigo na pamet. Ura je odbila, tri, slovesen | trenutek so je približal. Ura je j odbila pol štirih, slovesen tre- , nutek je bil v nevarnosti, da sc sploh ne bo vršil. Ura je odbila pet, slovesen trenutek je sploh izostal. Župan je tiho pozabil pridigo, slckel obleko, sneti so trobojnico, da bi nih» če nič ne vedel. Izvedel je se« veda Cuk na paFci in jc skle* nit da nikoli ne pove, kako je bila prva civilna porpka na svečan način potegnjena za nos. To se ni zgodilo v deveti deželi, ampak v mirnem kotu Julijske Benečije; kje, tega- pa ne povemo, če sami ne vga-= netc. Nova volna. Čepovan, 13. t. m. Med re-> publiko Ccpovanom in m on ar* hijo Lokovcem je pVišlo do resnega spora radi polža, ki sc je ustavil na meji med obema državama, .Sedaj sc prepirajo, čigava last je ta polž. Lokov* čani trdijo, da je polž čepo* vanski in je prekršil suvcrcni-teto Lokovca s tem, da jc po* molil 6VOj rep za 1 cm in 3 mm na k>kovško ozemlje. Cepo* vanci pa trdijo, da je polž lo* kovški, ker gleda proti Cepo* vatiu in mu kaže roge.kar po* meni gorostasno izzivanje. Lokovec, 13. t m (ob 10. uri). Položaj je kritičen. Skli* can je ministerski svet, da razpravlja o novem sporu. Čepovan, 13. .t. m. (Izvirno iz'Rige). Parlament, . ki se je sestal to uro, jo sklenil, da jc vojna neizogibna. Napoved vojne sc pričalal* je še popolnoči. Lokovec, 14. t. m. zjutraj. (Izvirno). Lokovška vlada je prejela od čepovanske ultima* tu in, ki se mu mota vgoditi v teku 24. minut. Čepovan, 14. t m. ob 7. uri 20 min. Ultimat ni bil sprejet. Vojna med Cepovanom in Lo* kovcem jc neizogibna. Čepovan, 14. t. m. ob 9. uri. Brigadir je nabil .lepake za splošno mobilizacijo. Ljudjp dere j o skup,, ženske jokajo. Vse je plašno. Prcjpčv^jfr pe* snii. Lokovec, 14. t. m. opoldne. Vest o napovedi vojne je vpli* vala katastrofalno. Bajč je za^-,čcla revolucija. Uporniki so naskočili kraljevo palačo. Po trgu prepevajo marseljejso. Čepovan, 14. t. m. popoldne. Prve patrulje so naznanile, da polža, ki jo bil vzrok spora ni več. Baje' ga je odnesla kav* ka. Ker se pa ne ve, v katero državo spada ta kaVka, jo voj* na za enkrat odložena. Čepovan, t m. Bajč je bila vojna med Cepo^arfofn ih Lokovčeni iz trtef izviba. šlo je; za neke papirje, ki jih je Hri?' gadir po pomoti nabit Cuk na palcfsd bo še. informiral Pismo iz S. H. S. Oni dan: sem-'jo -mahnil na ' drugo stran. Ub.ral Som jo kar brez »posa« -in kolekof^-' iPl&i sem potoval tiho in po noči. me jc vendar zalotO dan' rav* no nad Ljubljano. Ljubljančani so tako j; žučeli ugibati, ali je to sokol ali orel, ker pozna- -jo samo ta dva ptičfc. in bi ne^ 'koga, ki. je dejal, "da jo to čuk brez palce, skoraj nabili. Stenski koledar dobi zastonj kdor kapi v NARODNI KNJIGARNI V GORICI, vi« Cardaccl št 7 * lllii Goriške Jjndakn pn.ojllalce osebno in na«nkrat » najmanj L. 20 blaga. Poslužlte se te lepe prilike! Zahtevajte KOLEDAR ■ 366 kratkoca>nlcaml! l lotel sem v prvi vrati go-vorari ,s Korošcem, kj na Sta* jonskem Kranjce s pomočjo Hrvatov prodi Srbi reŽuje. Po tam jMt šo z Nmčičem, IdL jc vse sejo prciiiiial in prečičal in zn» taiko dJobro kupčije dolati, da smo tam, kjer smo bili. Ker sem čul od juga kladi* vo, ki je kovalo opozic*jonalni bk«k. .«*cati jo udaru proti BeU gradu in zaprosil za »obdijen-co« (»olnidjcnca^ iz besede »obdirati« in ne iz'besCulc MU dirati«) hi sem jo ludi dobil. Jecljal sean: »Častivredni gos|>od j>o« .. . po«... burne, hočem reči namreč in vele-c nožni gospod odloženi mini* sler. .. Prišel sem. - »Du; da, že viidim, šel, a vidim Iu,d3, daj so Te ie |M>jK>lnlcMiui absorbirali, ker nO znaš več slovensko. Jaz nisem' več poslanec, ampak narodni za.-stxypnik, kar pride od bese* de zastopiti ali po kranjsko razumeti. Tudi nisem odu>žfc* ni minister, ampak minister rut razpoloženju«. »Dovolite tedaj, gospod raz i h »Ur/eni minister, da se...« »Pravzaprav danes nisem prav nič razjxi4ožcn ...« »►Vendur vas prosim, zilk. »Dokler si jtu pri nas, le ni* kar, so no ogibaj dišečih iznu zov, ki so tako ljubi uredni* kom vseh strank. Sicer pa ti izrazi v tem slučaju ne zadc* nejo nas, ampak vktk\ ta jo je poki____in poka----s svojo politiko Žo atotisoč krat.« •Ja* bi želel samo še vedeti, kaj mislite o pogodbi z Ita* lijo?« »Mislili, ao pravi nič vedeti, zato O'pogodbi no mislim nič, ampak vem to, da jo več kot za i«ič. Prvič zato, ker jo nisem podpisal jaz, drugič zato, ker »o jo podpisali prepozno in tret jič zato ker so jo podpi* sidi prezgodaj in autrtič zato, ker bi jo bil podpisal na njih mestu vsakdo, ker ni bilo mogočo več odlašali. Lahko delo«. Zali valil sem sc, ihmIovU iu odšel, . ' Ninčič mo je šprejd prijaz-no. Ponudil mi jc stol, ker jc mislil, da me je poslal najmanj MušoHni. Ko pa je, izvedel, kdo da sem, jc skoraj padel, na tla, .^cle, loo sem ga zagotovil, da 'sem mu prišel izraziti hvaležnost, cfct so je v (>og{>dbi z Italijo za julijske Berače tako izborno poskrbelo, je bil zado* ■ voljen. »Torej,« je dejal in si je potne! roke. »Vaše l»csede niso padlo na pesek«. »No«, sem dejal, ampak na kamen. Mi imamo danes pol* do pravico dihanja z lastnimi pljuči in cck> vseh korakov nami nc štejejo«. »Vidite, vidite. Politika je čudovita »tv^r. Za"mSklo drotv tj no so dobi eJele kočo dobrot In šole?« »Oj šole I Uvedli bodo Še jezik, najbrže latinščino, da botk> naši smrkavci odslej bolj učeni kot pri vas profesorji«. »Čudovito, Cildovito. In dru* štva?« * Društva? Društva naših ljudi z orožniki, fiiuuiei in po* te|Mihi ter stenicami v ječah so vodno gostejša, hvala Bogu«. »Saj sem vgloda_ Gost (nadaljuje)... Vi imate prašičja ušesa za boljša ali svinjski jezik?« GOSTOLJUBNOST. Pri mizi so govorili o gosto« Iju^nosti. Neki gospod se.o* glasi. »Najbolj gostoljubna dežela je Angleška., Tam do* bite za denar vse, kar vam lc srce poželi« \ VI// Pravilo. Pravijo, da obletava ifcolcliiki kljun ponoči mlado fantiče, posebno pa britoinje, od katerih cfteg* bi ka, rado apravilo. pod svoj..: frafc. Pravijo, da bi šailarako priKctc ne bile tako... visoke, ko jim wo bi France Mrkandelov ' delal tako visokih pet ter jih apodprl ie xa aamo ček t gumijevimi podpetniki. Pravijo, da se niso udeležile nekatera ored jamska dekleta F u rta novega bala, zaradi otisk, Id a* jih tinclc na nogah in noaovih; aato p« pravi Cuk, če kmalu ne ozdravijo, jih pride v kratkem času poouuati Pravijo v ^tiidenero. da »e rr» na pustni torek ob.Čokov* švafbi tadi plesni venček atudenskeg* klepetulj, stvsi Odbor vljudno vabi. vso klope« talke, gobaste in »lokašte. ikftuaU In čo taste, t dr vse druge v tej Mani najbolj »izbfthtane« ^kpeMhe Vojna odškodnina se v Gorico pelje; kdo jc ne pozdravlja, kdo ne bo vesel je? Stori polž je crknil, kam bi s to nadlogo? Jc roge polomil, ima bolno nogo. Zdaj so naložili šaro to na kola, dalje gre brez konja, dalje gre brez vola. Za oškodovanca tu je doba zlata, ko na rami nosj poleg birokrata. Stolp sc babilonski mu na kolah dviga, rad bi že počitka, « nikoder ni ga Bog jezike zmešal in račune tudi, solnce toplo greje, tu so časi hudi. Spali«;, bo delal podokenaH'^ Javno straio in red pa — paliMfo* valni kljub. Pravijo po .Sciani, da je adc »aw guore«. ko nI vadd naslova, aeki »frajll« piseince nsalovil,- Sigaorii* vecehia. magra. alta e' nera. Zadovoljna p« je lahko ker JI je Ma pi. acmce tako čsstno naslovljepo.. .. Pravilo, da nc Kazdrdci .czijo, ker jih Cuk nič nc obiiče, zato pa sparo* čajo to lc: Pravijo, da Unca I imca it Kaad«* tega rada poje peacin »Na klopd sva sedela....... Pravijo, da H ta lufttna Mfcfca fca H a zdi tega, rada ičipali HaCke ▼ tramvaju, kateri bi yozil skozi Brezje na Brda. r'■h' Pravijo, da se bo ustanovil na Razdrtem doktorat poliko smeha je bito. Tudi jaz sem se smejal, a zapazil mc je ulisni mojster in .mi izpulil* Mi jeze nekaj plemenitih pe-es. Kckcl Je ila bi mu bil inaki polomij celo scenerijo. 'a naj bo! Izdam vam vse tu* ii o bajni noči. Samo da ne H»veste tega niti enemu izmed Mnogoštevilnih članov drama' tičnega krožka v Gorici Bajna noč se bo vršila v so* boto drte 1. februarja t/ 1. v vseh prostorih Trg. doma. V c liki dvorani bo sviral orkester goriškega godbenega sin* likata. V spodnji dvorana pri* tnani »Schrammelquartet«, ki je na lanskoletnem inladin* fskem plesu tako imenitno za* baval s svojo originalno god*, I>o vse mlade in stare ncplc* solcc. O polnoči bo pa sviral neumorni mandolinistični krožek in zabaval one, ki ne bodo dobili več prostora v spodnji dvorani. Tedaj za zabavo bo preskrbljeno prav za vse ude* ležence te velike maškerade. N« plesnem reali so po veči* ni stari plesi: valčki, polkq itd. Dvorana bo primerno okrašena in bajno razsvetljena Si* eo* po je Škoda, da izgubljam l>esbde. Kdor je obiskal že kdaj le eno izmed priredi* jlev mladinskega dramatičnega Ik roika, ta gotovo obišče tudi to. In rečem mu, da mu ne bo /-al I« a^area nasvkTonje n&*»Baj ni noči.« Ako "bi pomotoma kdo ne prejel vabila, naj se blagovoli zgbs^ti v »Narodni knjigarni«, via Carducci 7. ker bo vstop bramjen vsakemu, ki ne bo imel vabila, strogo z ab ran j en. Iz mestne okolice. i Upter Liiko in buofra Morlka. { I Marika: Ke; driiste te tak' čisto? | Le povejte, I.iika mojt Fe/n »kontiento*, de ste zmislv ' Se prit k meni vi nocoj. — Luka: s Ojl Muriso. ur ste brala? \ Nasi »deikori« je v čuke biuf Use kar učiep sva klepetala. Vse »prekltete« »čuki je Čiul Marikui Sej sm te' »unbot* pavela. Do se ČOku ne bajim, Nej pur plie, nej ta streh, Muoje »vieje« nc pestim. Liika: AT vam *I)olfeč< neč ne reče. Greste kej »dekordo« z njim? Saj ja pravo, du on neče, Du xe smeje kdo za nJim. Muriku: Sem osfrlgta možu pirje. Vrgla pesek mu v oči, J Kar mu rečem, v-K' mi vir je, I Vsa prenaiu in molči. Luku: Z mano pej drgoče ruti i. l J ne buat k'sem z vame biu, lltaim jemo sem uod blatu. Žena vpruin, čl s m biu. Marika: Jen vi ž i ene ste povedo. Tu pej j c fbaitanca ma/«, Se mu o J ,nol(t'č* neč ni zvedo Ce tuiTgliit je Čiiko bral. 1,-uka: »Dotfeč« vaš je na kopita. Tu se reče, -je zubit. Muaja žena pej je zvita, Vide tude skuze ztt. Marika: Kar ste rieko, je poltena. Tu zna tOde vre nai »klane« Rajie b'la bi vala žena. Ku, de Jeme me ta pjanc. iJlka; Tu bo prilo. botra moja, Muore pri/, tu nej »oblast«. Dotfeč je kot bit bi z toja. •Mart rum t ode ga »pošast Marika: Kumej čakam take sreče. 1 Da bl v ikaitl bil zabit. Da. goret* bi mu sveče, 'Do za zmtrom btl bi skrit Laka: Ko po cesti on »markirat«, Vedno gleda v tla, po tleli. Revež vidno dnevno hira. Star Je kod Adamov greh. Marika; Ja, sel pravim, boter LOka. Naložila sem se križ. Miti Je krevtjust že kod" »kljuka*. Stih je kakor sam »ilokfii.-JMku: Sej yu neto ku »militacem, Z "h"ti" rolou »bo peneJt, Kadar burja pile — skače. Ko »batni* bo v zrak zletel. Morlka: Boter, ie Iu bon vprulata.' Kaj, du k meni neč vas ni? Sem zo vit te -fi>r/*< bata. čl ste tihi te Upe dni? >. IJlka. Nine. Fruncet. MIho, Tone. T Ude k vam več noCjo prit. Mislijo, du pri »portone« čuka »Dol/o* z »kmican« gkrlt. Marika: Noč ne biljte.se, kompare. Mož kod slon vam trdo spi. če ga z kropom kdo o/tare. On se tudi ne vzbudi. IJlka če laku je. pej Mar tka. Prio buoti brez vse skrbi. Kadar pridem, nej ko* »itrikp« Skoz! okno dol visi. Muriku: Zdej, muj kume. vas pozdravem, Pruosem. ne r umi rte neč, Zdej se u hiio Jest odprovent. ' Da ne sliki čtlk nas. »teč«. LOka: Tudi: jest adijo rečem. Jen pozdravim vas lepa. Zdej dumi) pej hitro tečem. Do zaloti nas ne kdo. Kraljico so dobili. Vso tri stvari so ni nikomur po* sreči I o dohiti. Nc vemoi ali jih ni bi* lo. ali so iz lista ušle. VeČina je po« dala samo kraljico. Med temi: Be» nedikt Grbec. Gorico; Jože Ketuja, BoVcc; Katarina Valentlnčlč, 1'odbr. do; Dotenec Josip, Opčinc; Breznik Joslpina. Trst; Stana Rod man. Vi. pava; Rezka Kodermac, Oslavje; O* bleičok Olga, Volče; Tomažič Jože. Opatija; llabjonič Lojze, Ročjc; O. grizek Maks, Razdrto; Leopold Bari' čič. Gtadišče. Drugi so*priso!ili. pri* cvirnali šc kako scpaVo, ravno, kiju. kasto ali zveriženo pesmico: Kranjc Emilija iz Trnovega pošilja: Pošiljam ti kraljičino, iinej jo. .dragi Cukec H; sa j. sc na. rokah ti drži; prav res je, bil si dobro akrit, a zame nisi dosti zvit. Drugič pošlji le še kaj, da zabavamo se vsaj. Grilc Flor jati jo je zapet ie Vi* pave: « I-cp* je in mlada, ali naj me ima rada, naj se radi . mene gre anlit, ker ne mislim sc ženit. • Tinta Štefan, Gorenje polje: Dobil sem tvojo kraljico^ prijel jo za lepo za nožico, potem pa v koverto ž p jo, da jo po pošti tebi neao. Ji/stlna iMpojnir. Ponikve: Ta kraljica jc ko ptica, z Nemškega priskakljala je. Glejte Čuka, »z-kota kuka. kakor kakšen star Očak. Vse skupaj na vrku. plesalcev tiči. šc ploh, ki za hrbtom, kraljičinim spi. Pavel Jelene, Idrija: Tukaj U pošiljam Čuka,, kateri v kotu skrivalnioe kuka kljun kraljici jc za kapo dal, ali sploh jc pa le sam . ostal. Dobre res imam oči. -zato pošiljam ti vse tri. ti mi p« daj roman »Naseljenci«. MIha MUavec, Studeno: Ko čukeca. sem v roko vzel. kraljico koj sein naletel, • ker p« naa moške ženska zmoti, nam težko uhrat' je prave poti. Naposled nem našel pravo, . zašel sem pbd kraljično glavo. listnica uredništva. Postojna: Kai imate tudi Vi po-ttrcdovalnico zakonov? Mici in Zoli Vsa gotovo prezirati. kj jih tako Ijuhavno opiaujetc. —r Rodlk: Kako sto čudni. Ako nikdar akupaj ne pri* defr. so tudi nikdar oženila uo no* sta. - llraiče: tih Čuka razptodajal* ccm pošiljali. . — /s malega Otoka: Ne moremo priobčiti, ( ker nismo pirtina projoll. — F. J. Avče: Pošljite nam prihodnjič m pininom tudi tol* mač« za Vašo sestave. in Vašo slov. stvo. Klfovče: Vac po »ri. in apet to atri. to za VaŠO vas prav dobro nt'ri. Ni za smeli in nc za jok. ker manjka viiic« 4r. treh otrok. — S. S. Kojsko: To ae Vaiu zdi sinnftno za v Cuk«. Vas bi bilo morda ltoljšc. a Cuk m Hiiuitiščc. - II. Itli/rica: No zahtevajte vendar, da so bomo mi prepirali ikHoiii liala /a Van. Pojdite ua dftm tej Zfldovi; ker jc krajša, naj ta ostane. Vi pa kaj drugega |x>AljMo, če na ka) novega naletite. Njivice: O atavki zvo* nov hi ortfcl V Kojakeui to pot ne bomo poročali. — Trenta Co nista izgubili imena, ga drugič podpišite. Brez podpisa soma v koš, poaobno če so »pravijo«. — Celje: Le pošlji« te šc kaj. bomo radi priob£ifi. — Volčjedragu: O punci, o dolžnem pismu in o drugem' ne moreaio pri* občiti, — Povtr: Vaš dopis nam 110 diši, zato tfa topot nismo mogU prebaviti. — Hrenovke: Nič in zopet -ni£ V prvi vrsti morate lepšo pisati. — Francija. Pošljite drug dopis, da ga priobčimo: ta nam ni vgajal. — Ples v PostofnL ftiidat*. čindata, -Tončka, Pepca, Kata, plešeta, pleŠcU, k ta jd zletel v dno ' koša- Z.mrmčie pri IL Bistrici. Ta pot SilM> O dložili za vedno. Čc pošlje* to kaj boljšega, morda priobčimo. 11 rast Je. Nič. V«lo-ve morda rca pi* jejo rnde inoškat. a ni treba, da ga po Čuku zlivajo. —■ Miren. Zletel Jc v koš. mmr Popravljajo ae Punčke iz porcelane, celuloida lasulcc i'. I. (1. \ A. FIEGEL (lorica, Via Carducci št. 9 (prej Gosposka ulica). Razpis treh nagrad v Čukovem koledarju Vam ie gotovo dobro znpn. Rok za pošilia-nie ugank in odrezkov se bliia svojemu koncu. Pošljite do '29. februarje« kdor se misli udeležiti žrebanja, čukov koledar dobite v »Narodni Knjigarni" v Gorici. Žrebanje bo dne 5- marca. Naznanilo. „ Podpisani naznanjam, da sem svoj« trgovino z dvokolesi in mehanlČn« delavnico preselil iz ulica Mafjtfio (Tre R6) v ■T Via Ctpressl St. 6 ni žje gostilne „Pri Kavalittu". Trgovipn in mehanična delavnica sta čisto na novo urejMi in opremljeni s prvovrstnimi dvokolesi in dmgimi mehaničnimi predmeti. — Za obilen obisk se priporoča udani Ignac Plahuta, mehanifcer ¥ Gcrld. lila Cipresi C. gorica BRUNO SAUNIG gorica '/la Carducd 7 , |jg |ir Ijijjj, anajTISlCC, "ia <^ccl 7 usje, mdplati, podplati, devfjarske, sedlarske potrebščine. - Vnri, biči, bičevniki, masti, ličila, barvila. n Sveče, vesek, kadila. igi Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloge podpetnikov PIRELil na debelo. Podružnica -v Solkanu. ^a Elija Cnalk: Gorica - Piazza Cavour št. 9 priporoča slavnemu ohčiiistvu » mestu in nu deželi svojo bogato zalogo Iu veliko idttm najboljših DIANCHI in ALTENA dvo-kolcs. šivalne stroje priznanih tvrdk TITAN In PFAFF, kakor ludi municijo iu vsakovrstno orožje. Kdor ku|»l šivalni slroj, sc flu pouči v delu umetnega vezanja pruzplučiio, doklej ni zodobil popolne prakse. Poslužite se pri njemu in nc boste se liesali, Italtor se njegovi slcirl odje-inakl ne prlložur Jctfo, temveč pričajo/o točni-lu solidni postrežbi. urmt «»•« ifM imii teti tunmpm VELIKE ZALOGE mm PO CENA izredna prodaja na račun tovarnarjev mm - la Savorgnana št 5 - VIDEM V s