DRAGI JANEZ!
Čepravsmo že dolgo vedeli, da si bolan, nas je vest o tvoji smrti globoko preiresla.
Rodil si se skoraj pred 75 leli v številni druiini in odraš-čal v skromnih razmerah. Kljub dobrim in skrbnim star-šem si ie v mladih telih spoz-nal tezave sedanjega časa, kije zapustil svoj neizbrisni pečat v tvojem iivljenju. Zapisal si se delavskemu razredu. Izobli-koval si se r dobrega in na-prednega delavca, ki je vse svoje življenje ostal zvest na-prednim idejam.
Spominjam se, da si že v stari Jugoslaviji sodeloval v akcijah, ki jih je organizirala kulturno-prosvetno delavsko društvo Svoboda. Zato te vojna vihra leta 1941 ni našla nepripravljenega. V letih na-rodnoosvobodilnega boja si sodeloval in v težkih razmerah zvesto opravljal naloge, ki ti jih je dajala OF. Nekoč si mi dejal: »Jaz in ti sva skupaj po-vezana.« Res je bilo tako, so-delovala sva do tvojega odhoda v Dachau. V tabo-rišču si doživljal strahote in-terniranca. Prenašal si jih s pogumom, dobro voljo, tova-rištvom, poštenjem in irdnim upanjem, da gorja mora biti konec in da ga boš dočakal. Vrnil si se domov, s sehoj si pa prinesel kal bolczni, ki le je spremljala da konca iivljenja. Kljub bokzni pa ic humor ni zapustil.
Ko si si opomoget, si se vključil v razne udarniške ak-cije. Pri gradnji zadružnega doma smo občudovali tvojo
Janez Oblak
veselo naravo, spodbujal si nas k delu, bil si pa tudi vzira-jen agitator pri oblikovunju socialisiičnih odnosov med Ijudmi. Tako si bil vseskozi borec za lepše in boljšc življen-
je-
Sodeloval si v vseh organi-zocijah, lako pri ZZB, pri SZDL, dolga leia pa si bil ludi prcdsednik organizacije Rde-čega kriia, ki si jo uspešno vodil.
S leboj izgubljamo mirnega in dobrega vaščana. Za teboj ostaja praznina in \:si le borno pogrešali. Vsi, ki smo s lebaj delali v teikih in lepih časih. te bomo olmmili v lepem spnmi-nu.
V imenu organizuciji' ZZB in drugih organizucijali sc li zuhvaljujein zn i.vc, ktusi do-prinesel za sknpnosl. Naj li bo lahka slovcnska zemlja, kisija imel rnd do zadnjcga diha. Tvojim dnigim /)ci iskreno so-Žiilje.
FILIP KAMŠEK