-YEAR JDDBL Osna Uit* j« HM PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNA JEDNOTE Urodntftki ta u>r« valiti prostori! MIT South UwndaU An. Offloe of Publicatioa: MIT South UvndaU Ar«. TfUphoa«, Rockw«U 4804 m mtfUr Juun 1«. ItM. »t WUm Um A«t * of Muck a. »m. CHICACO, IU*, TOREK. 18. JANUARJA (JAN. 18). 1938 8ub*cription »fl.00 Y®arlj ŠTEV.—NUMBER 12 Accoptano far »ailinj at ipecial raU of posUg« proridvd ter ta fctlon 110», Act of Od 8, 1917, authorliod ob Juim 14, 101«. itajska komunistična armada porazila Japonce v provinci Šansi Japonske čete vržene nazaj po ljuti bitki, v kateri so utrpele velike izgube. Letalski napad na kitajske postojanke pri Tsiningu in progo Kan-ton-Hankov železnice. Japonski zunanji urad pravi, da je cilj invazije kitajskega ozemlja— pomirjenje vzhodne Azije Šanghaj, 17. jan. — Kitajska armada, ki jo tvorijo ko-unistične enote, je porazila ponake čete v bitki v provinci nsi. Poročilo pravi, da je v itki, ki se je vršila ob 50 milj lolgi fronti, padlo veliko število aponcev in da so bili vrženi na-j j^a vsej črti. Ta fronta leti i južni strani Tajuna, glavnef a mesta province Sansi. Kitajsko komunistično arma-lo tvori 100,000 mož in njen veljnik je general Ču Teh, ki zaslovel kot militaristični že-ij. On vodi komunistične voske enote, katere je Kaišeko-a vlada pred izbruhom kon ikta z Japonci proglasila za epostavne, pozneje pa je skle-ila z njimi kompromis. Ameriška križarka Marble-ead je sinoči dospela v Oefuj, ristaniško mesto v severni Ki-jski, da zaščiti ameriške ržavljane in lastnino.' V Ce-uju so zadnjo soboto izbruhnili redi, v katerih je bil neki ki-jski trgovec ubit. Poročila o ofenzivi japonskih t v provincema Santung in nhvej so pomankljiva. Tam nahaja kitajska armada 400,-mož, ki je bila v naglici mo-ilizirana, da ustavi prodiranje aponcev. Japonska časopisu« entura Domei pravi, da so aponske čete porazile Kitajce bitki pri jezeru Hungtse v pro-inci Anhvej. Japonski letalci 0 bombardirali kitajske pozi-ije pri Tsiningu in progo Kan-on-Hankov železnice. Vlaki, 1 so vozili iz Hankova proti (antonu, glavnemu mestu juž-»e Kitajske, so bili zadržani več ir. Odrinili so naprej, ko so elavci popravili progo, ki so jo azbile japonske bombe. ■feking, Kitajska, 17. jan. -Angleški poslanik je naznanil, mg japonske militaristične vtoritete odgovorile na njegov >rotestf ki ga jim je poslal, ko o japonski vojaki napadli an-leškega častnika na železniški ostaji v Pekingu. Avtoritete 0 dale zagotovilo poslaniku, da K>do gledate, da se sllčen inci-ent ne bo več pripetil. Tokio, 17. jan. — Japonska bo evidirala svojo politiko napram 1 meri ki in drugim velesilam, ki majo svoje interese na Kitajcem. Zunanji urad je poslal krožnico japonskim diploma-om v tujezemstvu z instrukci-ami, naj pojasnijo namene in ilje japonske Invazije kitajske-a ozemlja. Ti so pomirjenje /hodne Azije. Ti nameni so bi H že prej očr-ani v naznanilu japonske vla-e o preklicu priznanja kitjaske «red nje vlade, katere sedež je daj v Hankovu. Naznanilo rudarja, da ima Japonska zdaj ečjo odgovornost glede vzpota vi t ve miru v vzhod h I Aziji ot kdaj prej. Aigeru Kawa-■oe. japonski poslanik na Kl-jskem. čigar začasni glavni lan je v Šanghaju, bo pozvan omov. Iz tega naznanila sklepajo, hoče Japonska urediti zunajt od noša je s Ameriko, Veliko Britanijo, Nemčijo, Italijo in »ovjetsko unijo, toda revidirala * bo svoje politike, ki je domi-•ja Kitajske. Priznala bo Jtajski režim v Pekingu (Pei-ingu), Id ga kontrolira. Maveke bih/< v Rumu-ni ji bodo odpravljen* Bukarešta, 17. jan.—Minister 1 delo v Gogovi rumunski vla- Zaritsky priporoča mirmedCIOinADF Woll napadel voditelje odbora CIO New Yortt, 17. jan—Max Za-ritsky, predsednik unije United Hatters, Cap & Millinery Work-ers, eden izmed ustanoviteljev Odbora za industrijsko organizacijo, je v svojem govoru apeliral na voditelje 010 in Ameriške delavske federacije, naj takoj sklenejo mir. Naglasil je, da ne vidi nobenega vzroka, ki bi opravičil konflikt med nasprotnima si taboroma. Ako konflikt ne bo poravnan, bo trpelo škodo organizirano delavsko gibanje v Ameriki. Zaritaky podpira industrijski unionizem odbora CIO, dasi je njegova unija, ki ima 40,000 članov, ostala lojalna Ameriški delavski federaciji. Njegov apel glede potrebe končanja spora med CIO in ADF je sledil izjavi Davida Dubi nekega, predsednika unije oblačilnih delavcev, da «o Lewis in drugi voditelji CIO odgovorni za polom mirovnih pogajanj med ADF in CIO. Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije, je v svojem govoru pred 3000 Člani unije bakrorezov obsodil "izzivalno taktiko * voditeljev CIO v času, ko armada brezposelnih narašča in se sovraštvo proti organiziranim delavcem razširja." Ako ne bo mir kmahi vzpostavljen, bodo sledila nasilja. "Kdo je odgovoren za konflikt v ameriškem delavskem gibanju?" je vprašal Woll in potem sam odgovoril na vprašanje. "Največje važnosti je, da spoznamo, da je to krivda voditeljev CIO. Ameriška delavska federacija se je silno trudila v poskusih, da vzpostavi mir, a ni uspela. Konflikt -je zavzel že velik obseg in situacija je napeta. Obetajo se nasilja, ki bodo zahtevala žrtve, če ne bodo voditelji CIO revidirali svojega stališča." Woll je opozoril svoje poslušalce, da ni nobenih razlik med unijami, ki tvorijo ADF in CIO. Vprašanje Industrijskega in strokovnega unionizma ne pride v poštev, ker so unije CIO po obliki In značaju identične z unijami Ameriške delavske federacije. Domače vesti Matija Pogorele se<|eiWide«et. letnik Gilbert. Minn. — Matija Pogorele, znani slovenski arhivar in starinar v Ameriki ter dopisnik Prosvete, je te dni v krogu svojih tukajšnjih sorodnikov in prijateljev obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan. Mnogo let še, Matija! Smrt dveh Članic v Penni* Wllk>ck, Pa. — Zadnje dni sta tu umrli dve članici društva 149 SNPJ in ot>e je pobrala pljučnica. Prva je umrla Elizabeta Ver-hovec, roj. Molek, stara 44 let. Rojena je bila v Ameriki in tu zapušča moža in hčer, v Frede-ricktownu, Pa., starše in brata, v Haysu, Pa., pa sestro. Druga je Katarina Maček, stara 48 let in rojena v Vinharjih nad Skof-jo Loko. Tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri, v Libraryju, Pa., dva brata in v Willardu, sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri v svojem rojstnem kraj u^ drugo sestro v Ki-lovčah na Notranjskem. Nov grob v Indianapolisu Indianapolis. — Dne 6. t. m. je umrl Martin Bele, star 56 let in rojšn v Daljnih težkih vodah pri Novem* mes^l na Dolenjskem. V Ameriki je bil 37 let. ______________,___ Bil je član SNPJ in samostojne- lom, katerega so si ga društva Naprednost. Nekje v li, ko so zadnje " Ohiu zapušča polbratu, v stari domovini pH brata. Vlada naj kupi elektrarne na jugu! g Roosevelt napoveduje konec "hSding" | kompanij Waahington, D.jC., 17. jan.— Izjava predsednika Roosevelta pred dvema dnevoma, da morajo biti vse "holding", kom(panije v Združenih državah odpravljene, je imela za posledico, da je Wen-dell L. VVilkie, predsednik Com-monwealth 6 Southern Corporation, velike elektjrarske družbe v južnih državah, ponudil federalni vladi na prpdaj vsa pod-jet te družbe v tqnneaiški dolini. Wilkie pravi, d* je v teh podjetjih investiranih 645 milijonov dolarjev in ceno n#j postavi posebno razsodišče treh, od katerih družba imenuje enega, predsednik Roosevelt drugega in vrr hovno sodišče tretjega. Ponudba pa ni itašla ugodnega odmeva v kongresu. Novo-dealski senator Schwellenbach iz države Washingtonii je rekel, da Wilkle izziva paniko med inves-torji. Na drugi strani je pa precej zanimanja za Rooseveltovo akcijo glede odprave "holding" kompanij. Grupe kongresnikov in senatorjev so pripravljene na visoko obdavčenje teh finančnih družb z namenom, 4» jih uničijo. Hotelirji ni§o Zadovoljni % arbitraio San Francisco. A- Tukajšnji hotelirji niso zadovoljni s kosl-ssmi skuhale insistirali laike z aram unije'niso zadovoljne z njenimi odloki, ker so delavci v nekaterih primerih dobili celo manjše zvišanje ka na poravnavo b!lra«>. SIce AMERIKA NA PRA-:U SOCIALNEGA PROPADANJA V tedanjem stadiju kapitalizma ji reforme ne bodo dosti * pomagale ŠTEVILKE O DO-HODKIH IN DAVKIH Armada nacijev v državnik službah Nov grob v starem kraju Chisholm, Minn. — Josephine pjnkj°e' 222- ž1piur ^JKM I Jlpri 1 i4m»?tun0 ve8t' da Pred ^v*0- Delodajalci so prl-je v Oučah pri Ljubnem v Sa- Mi z ^todično diskriminacijo Trgovina v Si. LouUu »meii dmlavško unijo 8t. Louis, Mo., 17. jan.-Tu-kajšnja trgovinska firma, ki je v sporu z delavsko unijo in je bila zadnje dni piketirana« je v soboto najela debelo zamorko, katera je oblečena kot ciganska nevesta z velikim šopom rož v roki in s napisom "Pravkar sem se poročila"—korakala ves dan poleg unijskega piketa, mladega fanta, sem in tja. Pfket se pa ni sme ni I ta zamorko In je mimo opravljal svojo dolžnost, čeprav so se ljudje smejali paru. vinjski dolini na Štajerskem u-mrl njen oče Jožef Kranjc, star 88 let. V Ameriki zapušča pet hčera, štiri v Chisholmu, Minn., in eno v Milwaukeeju, Wis. Poroka 9 Oglesby, 111. — Dne 6. januarja se Je poročil Joseph Livek1 z Gladys Harslim, hčerko far-1 marja. Ženin je član društva 96' SNPJ in upanje je, da tudi svojo nevesto pripelje v jednoto. Obilo sreče! t . Vesti iz Clevelanda Cieveland. — Srečko Eržen se je ponesrečil pri delu v tovarni American Steel t VVire Co. Nahaja se v bolnišnici. Is Minnesote V Evelethu je umrls Pavlina PeruŠek, stara 40 let. Zapušča moža, sina in dve hčeri, v Cleve-landu pa brata. — V Duluthu je proti unijskim članom v prlza devanju, da ubijejo unije in u-ničijo arbitražne odloke. V za-devo je posegel centrslni delavski svet, ki je uvedel preiskavo. Roošovolt imenoval no* vega vrhovnega §odniha Washington, D. C., 17. jan.— Predsednik Roosevelt je v soboto imenoval Stanleyja Formana Reeda, newdealskej stopivšega Geo. Sutherlanda. Reed, ki je 61 let star, je zad-nja leta zastopal federalno vlado v tožbah glede novodealskih zakonov, New York. — (FP) — Predsednik Roosevelt je nedavno povedal novinarjem, da za blagostanje dežele smatra potrebno, da se narodni dohodki avl šajo na 90 do 100 milijard do-larjev na leto. Potem bi v deželi res vladala prosperiteta. Predsednik je priznal, da smo še daleč od tega, izrazil pa Je upanje, da Amerika doseže ta cilj. V sedanjem štadiju kapitalizma pa je to le pobožna želja. Dežela si je od leta 1933 res precej opomogla in dvignila narodne dohodke od okrog 40 milijard v omenjenem letu največje krile v zgodovini Amerike do okrog 64 milijard lansko leto. Ako bi Šel ta napredek nepretrgoma in v enakem tempu kvišku, bi bila v doglednem času mogoče res dosežena točka narodnih dohodkov iz leta 1929, ali mogg6e celo predsednikova želja, toda izgledi so popolnoma drugačni. Dežela je zopet štrbunknils v novo krizo, in sicer bolj naglo ko kdaj prej. S tem v zvezi so zanimive šte vilke o narodnih dohodkih od leta 1929, katere Je objavil zvezni trgovinski department, in fttevilko o naraščanju davkov mestnih, okrajnih, državnih in zverne vlade, katere je objavila podjetniška organizacija Na tional Industrial Conference Board. Te številke govore Belo jasno in pokazujejo velik kon trast. Neredni Strelki mt- Ute 4ehedhl Val fevkl m vtttfe (številke pomeni)« milijarde dolarjev ) umrla Mary Klapič, »Ura 44 let. Zapušča moža, dva sinova, hčer in sestro. / un......«i u m ......SH |t 1.1 lili......M It M 1911......4« |t 4.7 IMS......41 It ' 4.7 IM4......4« 14 4.7 I m......M lii «.S IMS......t4 — — Ce se poglobimo v Številke, vidimo, da je "napredek" le v davkih. Stroški zvezne vladq so se od leta 1929 več ko podvojili, stroški vseh vlad — zvezne, državnih, mestnih in občinskih — pa za 26% v teh Is-tih. Ampak to je že stara povest, povest vseh civilizacij; še bolj pa Je značilns za današnjo, ki je veliko bolj komplicirana in podvržena naglim spremembam kot so bil« protlc. Današnja civillia-(lisij« ns I. tiram.) di je nasnanil, da bodo socialistične strokovne unije v Rum liniji razpuščene v bJ&nji bodočnosti Nadomeščene bodo s dr-ta v no "delavsko fronto*4, kakršna je v nacijski Nemčiji. Hitlerjeve metode pobijanja brezposelnosti Berlin, 17. jan. — Nacijska vlada teoretično sloni na Hitlerjevi knjigi "Moja borba'1 in programu nacijake stranke, ki ga je sestavil Gregor Strasser in formuliral Gottfried, ki je bil nekdaj vplivna osebnost v stranki. Strasser je bil umorjen v Hitlerjevi krvavi čistki v juniju 1. 1934, Gottfried pa je zdaj zasenčena figura v ozadju. Fumfamentalnoi načelo prvega nacljskega programa je, da so samo priitni Nemel nemški državljani, To načelo se očitu-je v protišidovskih zakonih jn dekretih, sprejetih na konvencijah nacijske stranke v Nu-rembergu. Vsi določajo gospodarsko upropraŠČanjs Židov. Sedma točka nacijska programa daje pravico voditeljem na-cljsk« stranke sestavljanja In uveljavljenja zakonov, katerim se morajo dršavljanl podvreči. Parlament, ki ga J t voli ljudstvo, nima nobene oblasti. Vse uradnike imenujejo voditelji nacijske stranke. Parlament tvorijo ljudje, ki so udant in pokorni naclji. Ima več člsnov nego katerikoli prejšnji nemški parla* ment in to vsled tega, ker jim stranka ni mogla preskrbeti drugačnih slušb. Oni, ki prejemajo več kot tisoč mark na ms-■ee is drugih virov, morajo prispevati plačo, ki jo prejemajo kot člani parlamenta, v blagajno nacijske stranke. Hitler in drugi nacijski vodi-tel ji naglašajo, da so smanjšaii poselnih, ko so prišli naeijl na krmilo, zdaj pa Jih je milijon. Veliko število brezposelnih sta absorbirali orožna Industrija in armada, ko Je Hitler odredil obvezno vojaško službo. Bretpo-sslnost je bila zmanjšana s iz-Mlitvijo Židov, socialistov, komunistov In pacifistov in iigo-nom več tisoč Hitlerjevih poli* tičnlh nasprotnikov v končen* tracijska taborišča. Deveta točka programa nacijske stranke naglaša, "da Imajo vsi državlajnl enake pravice In dolžnosti/' Hitler sam je Izjavil, "da imajo pravico kritiziranja samo visoki uradniki, vsi drugI pa se morajo pokoriti brez ugovora." Člani nacijske stranke imajo prednost pred drugimi, kadsr iščejo državne službs. "Dolžnost vsaksga Nemca je, da o-pravlja koristno delo, ročno ali umsko," Je geslo nacijske stranke, toda oseba, ki ni v stranki, ne dobi državne službe. Vse državne služIm Imajo naciji, ki se slepo pokorijo ukazom voditeljev stranke. CM mi je Ulilltf New Vsrka, prsti kateri e» Sto jadinovič sijajno sprejet v "Berlinu Hitler porabi Jugoslavijo za Uit proti Haba-burianom lis r I in. 17. jan. — Dr. Milan Mtojadinovič, predsednik jugoslovanske viade, ie bil ob svojem prihodu v Berlin v soboto spre-Jst z največjim pompom. Devet ministrov Hltlsrjsve vlad« gs Je čakalo na postsji. Nscijsks vlada ss kosa t Mussollnijsm v po-goščenju preml»rjs Jugoslsvlje. Vsllko prijateljstvo, ki ga Hitlerjeva vlada Izkazuje Jugoslaviji, Ima vzrok vsekakor v Av-stri j I, kjer monarh isti M j In bolj pritiskajo z« vzpostavitev habsburške dinastije. Naciji, ki1 delujejo za spojitev Avstrije t Nemčijo, so proti povratku llabsburšanov In epajo, da Jim bo Jugoslavija v tsm ozlru dobra zaveznica. MOGOČNO OMREŽJE VELEB1ZNIŠKE PROPAGANDE Podjetniika sveža izda pol milijona letno za ljudsko "vzgojo" SLU2IJ6JITISK, RADIO IN FILM New York. — (FP) — Ameriški velebiznis Je mojster v pro-!>agandi In v ta namen vzdržuje in financira veliko Število organizacij, toda nobena ne prekaša Splošne aveze tovarnarjev (National Manufacturers' Associa-tion), kije bila razkrinkana sa najmogočnejši propagandlstičnl aparat velebiznisa v deželi. Delovanju to tveae bo posvetil tudi La Follettov senatni odsek ta civilne svobodščine. Na leto potroši ta velebizniška organizacija nič manj kot pol milijona dolarjev za "ljudsko vzgojo" — za propagando najbolj prefrlgane vrste. Z njo poplavlja dešelo It dveh centrov: Is VVashlnftona, kjsr Je glavni stan podjetniške zveze, in iz New Yorka (47ft Fifth Ave.), kjer ja glavna propairandlatična fabrika pod imenom "Educatlonal Re-cord Bervlce". Svojo propagando v prid vele-blsnlsu servira na rasne načine in ria različnih krožnikih. Za poslušalce radia ima na primer "Roblneouovo družino", ki v o-bilki elsktričfie transkripcije (plošč) nastopa tedensko na več ko 200 radlopostajsh in dvakrat na teden na več ko 160 postajah. Prvgram trajal« minut, od katerih so najmanj Štiri minute posvečsns propagandi iiodjetnlš-ke zveze. Kadar torej poslušate "Robinsonovo družino", vedite, da Jo vam servira National Ms-nufactuftirs' Assoclation, Slično Je tudi a "funnies" ali kartunom "Uncle Abnar 8syn", s katerim propagandlstičnl mlin te tvsze zalaga 1A00 publikacij. "Stric Abner" nastopa kot Čiato navaden ameriški gentlsman t dežele, kot zakotni farmar • polno mero humorja In modrosti,1(1 pobija novotarlje, obdavčenje bi-znla* nove ideje In Je velik pristaš preteklosti — "šllavegs In-dividuslizms". Nsvadno Je ta teden poln humorja, drugi teden I>a pol — propagande. "Stric Abner" ima svoj glavni stan v New Yorku. Ts podjetniška zveza sslags msščanske in podeželske liste tudi t "novicami", katere prejema (zastonj) in prlnsša 8500 tonskih publikacij z okrog pet milijonov cirkulacije. Nadalje zalaga meščsnskl tisk s članki popu-Isrno "strokovnjaške" vsebine Izpod jm«it* devetih proftiorjev, ki uče ekonomijo na raznih slo-večih univerzsh, kakor tudi u* tednike z uvodnimi članki, Z materialom oskrbuje tudi knmpa nljske publikacije, ki so ;iamen-Jene delavcem. Ni trelui omenjati, da Je ta material usmvrjen v prid komedijskim unijsm, tes mstcrlsl ps proti delsvsks-mu gibanju in proti — radikali* s mu, Imensko leto Je naredila tudi pogodbo x (»<*it«rsl Outdoor Ad* vsrtfslng Agency, ki je po znižanih (vnah |M»plsvils deželo l olK^striinii iepski ("bllkiosrd" o-glasi), na katerih je sliksls sa> dovoljneira ameriškega delavca, ki iielje svojo družino v avtu na deželo Namen teh oglasov je bil pobijsnje nezadovoljnosti in priksziHsti Ameriko sa "Ood's country". K«r se pa ameriško delavstvo nI smenllo za to pro* fiagand«' In Je pridno !trajksk> sa nekoliko večji kos krukat za pravico do orgsnizscije in sa krajši delovnik, Je iiodjetnlška zveza to oglašanje ustavila. Zveza zalaga tudi podjetnika in druge militeristT zacije in institucij« JfclJ« SS PK08VBT1 TOREK, IS. JANUARJA PROSVETA m KW LICHTEN MENT ■ of uftnina rooroana jbdmotb rf Mi kf HM (Uvm Citati) b HMm~iiU. UM m v* lota. IIM m Ut*t ku; m CM«** te Amn 9T.M h M«, Itfl • »•« m ...........'i hml h4.) m nrmi* mumuu« to v »totem «• to pfttoill AJrartUa« nto m MI—»t ■■■■Mirlito MU UMltolMt mrUcim wlll k* meh M aUrtas. pW«. m4« Mir vbM mmiN|W br Mlf I'KOS VET A M74I b. Datum v uiiUvaiu m l-rim«- (Um. Si, 11HT), |wto» vatf h«m m mOmm p—ml. 4m tam to • *m totoiim m. PomvIU to 4mmMM "Few Bigwig»" * - ' 'M Cltatelj Proavete v Wisconsinu nam J« poslal * izrezek Iz lokalnega Usta, vsebujoč vest, kako je Člkaškl kardinal Mundelein dne 8. januarja apeliral na 2000 članov organizacije Najsvetejšega Imena, zbranih na ihodu, naj podpirajo pravične zahteve za ekonomiko in socialno izboljšanje delavstva. Kardinal je tudi rekel—kot se člta v 'izrezku —da se sebični ameriški delodajalci prilizujejo cerkvi v pričakovanju, da bo cerkev v njihovem Interesu igrala vlogo policije, dočim oni izkoriščajo delavce z beraškimi plačami, "priznavamo nevarnost komunizma", je nadaljeval kardinal, "toda paziti moramo, da ne nasedemo sebičnim delodajalcem, katerim je komunistična nevarnost plašč za pokrivanje lastnih socialnih krivic in korumplranega početja, med tem ko isti delodajalci na drugI strani pobijajo zakon minimalne mezde." Kardinal Mundelein ni prvi med katoliškimi cerkvenimi glavarji, ki je na ta način vrgel nekaj prahu v obliki "socialnega mazila" v oči ' svojih ovčic. Ni pa kardinal povedal, kaj naj delavec stori, da se iznebi izkoriščanja po sebičnih delodajalcih; ni rekel, da edina odpomoč delavcev v tem položaju je samostojna industrijska in obenem politična organizacija, katere se morajo delavci okleniti brez razlike na vero, narodnost in polt. "Socialno mazilo" katoliških glavarjev je vedno servirano v smislu, da bo le cerkev rešila delavca it izkoriščanja— menda na isti način kot fte "rešuje" reveže vseh 1900 let svojega obstanka! Priznati je pa treba, da je kardinal izrekel resnico, ko je povedal, kako ameriški delodajalci izrabljajo "komuniatično nevarnost" za pokrivanje lastnega legalnega raketirstva. Toda kardinal bi lahko šel korak dalje in povedal, da to dela tudi njegova cerkev—tudi njegova cerkev straši s komunizmom v interesu lastnega obstanka !r. raketirstva in pod to "rogato pošast" meče tudi socialiste, ateiste In celo liberalne ter demokratične kroge, ki ji ne prijajo. Kardinal Mundelein se je prikupil nekaterim ameriškim liberalcem, ker je zadnje poletje oštel Hitlerja in njeffove nacije. To je bilo dobro, toda vsakdo lahko ve, zakaj Je kardinal oplazil Hitlerja. Hitler persekutlra katoliško cerkev v Nemčiji! Mussolint nI nič bolj! kot je Hitler, Dollfuss je dal poklati na stotine delavcev na Dunaju In Franko je prav tak razbojnik kot Hitler In MutaolinI—ampak Mundelein se je znesel le nad Hitlerjem, ostali fašistični ban-dlti *o pa menda pri nJem "okej" . . . Pred nekaj tedni Je katoličanka Mary M. objavila v reviji The Nation članek, v katerem se je bridko pritoftila čez vodstvo katoliške hierarhije v Ameriki |n čez katoliško časopisje, ki • hlapčuje Italijanskemu ln španskemu fašizmu. Kmalu nato se Je oglasil v Isti reviji katoličan J. J. Hughes Is New Yorka z dopisom sledeče vsebine: fUnr atra: Ym «a*'t ImiIm vhal • rvlief IIm Miki« by ftUrjr M—— «U to m« and wv»nl of njr CatlMlk frlvMU. Ali Unm mmIIm *t kav* b»*n Mnafc-Ing *Hk aH««* »t Um pr»-r#b»l >UM of nar top hW-rarctjr *m4 mmr »lavi* "CaltoHc" prva*. W» ( .UoUco »fco kav« u ivnI far a aM|»r Hrlag ■mtoraUM waH »aoagk trkal to gotag m ia Ma«iav Tto pra-fa^toai af oar aspor Caltolk dreto« 4— a mi mrprU* a« la Um toaot Tk»tr «uka la Me ka«la«M to |aM a« «ak«iaallal aa MtaraTa. If r«a aaaaikM UMlr aaw«pap«ra (aal aaHk« N«arM'a, kjr Um vajr. la e««Mral taa«), y— «IN flatf a raUMr Mgk ■»—tlim? la pmMm. Mto«4 «P »tik mm pr^lator Saaiag«gy ik«r« to a «arM »jm-PsUif far tkoM oko ar« —*»S tk» aiack «m4.S v forai« al Caršraa« la Matica. Tkor« «u »atkaatoMB •M«og Umm okaa Varg«* raMalljr pa« Kruli aa Um faartol «Mo. Hmmm oMkoar aa«aally rra««4 »lik 4« llgkt al Um r«orUo«ary aaltoa of Um qa>lM< aaikoH-Ito« a ■fcori llaM ago. Uka N«aro( Um» ar« lrytog la 4Urr**ll «»«rjr atoigto pr«grMolv« aafMMtt. Y«a bm. «v«a oar CatkoNr oorto to t«r« ky rlao« tka poopto. Mf UMak« ta Mar? Um caarag« i« «ka«r tkal Um rkarrk ikaa a f«v Mg« Ig«. J. J. RK.MK* Na» Vark. I^ator tT * Gornja vrstice, ki jih objavljamo v izvirniku, so dokaz, da nI veeenimo, pokojno in zadovoljno v katoliškem Izraelu v -Ameriki. Glavarji na vrhu ao glede mentalitete tam, kjer Je demagog Hearat. dočim katoliška maaa akuša. Aeprav prikrito, mialitl po avoje. In ka-toliško čaaopiaje v Ameriki, kakor po vaem svetu. Je notorično reakcUinarno—tipičen odaev ofkielnr menUlItete na vrha katoliške hierarhije. Takšno Je, kakor mu diktira "few b%- wiga" ... 4 m . * Glasovi iz naselbin Zanimive beležke O Um in BeHfogfaam. Waeh. — Zadnjič, pred enim menecem, sem poročal, da delamo po 5 dni, a zdaj, sredi Januarja, pa moram javiti, da delamo po 2 in S dni na teden; temu je krivo vreme, ki Je pre-toplo. Lansko leto Je bilo eno najtioljkih glede odkar sem v Ameriki — 26 let. Tudi pri drugih se vidi napredek, to je pri onih, ki so bfii zdravi in pri onfh delavcih, ki računajo na pribodnjoet. Na cestah se vidi mnogo novih avtomobilov, katerih lastniki so pe večini delavci; seve, da mnogi še niso plačani in da pri tem je 8NPJ, smo kakor smo bili—životarimo. Veselic nič. Jaz sem tajništvo pustil in moj nas led nik je Vlncent Smrekar, 2429 Henry street, Bellingham. On je Zadruga zapadne metropole PieMo, Celo. — V poletni sezoni je več rojakov obiskalo pue-blško slovensko naselbino, seveda v veliki večini, da se odpočijejo se n HO piacan. »n ua pr» v«m c gledajo coloradske hribe kapitalist največ zaslužH^to je ter ^toviU*. Rojaki iz vzhodnih naselbin, ki so že dolgo v Ame- dejstvo: če delavec zasluži, ima od njegovega zaslužka nekdo drugi več kakor delavec sam. To se Je videlo v času Hoovrove administracije. Delavec je oni steber, na katerem sloni vsa gospodarska zgradba. In velike plače pomenijo dober trg za onega kdor trži s čimkoli. Prezident Rooeevelt to 4obro ve, zatorej jo za — delavce več ali manj. Vzemimo na primer, da bt kapitalisti uničili delavske organizacije, kar je njl-> hova želja. Kaj bi bi\ rezultat? Mislim,, da to ve vsak delavec in ni potreba biti posebno izobražen. Da bi kapitalist ne bil lačen radi tega, to je res, resnica pa je, da bi veliko izgubil na delnicah in drugih vrednostnih papirjih. Z drugo besedo: vrednost dobrinam bi padla na minimum. Seve, multimiiijonarji bi pri tem zaslužili, kajti oni so pač tista moč, katera regulira vrednost dobrinam, Pri takšni manipulaciji je pa tudi zanje nevarnost. Ravno sedaj'se bije boj v Evropi in Aziji, boj, ki Isvira iz pohlepa po bogastvu ln s tem nastala diktatura posameznih o-seb,'kl zastopajo fašizem, to je multimllijoAarje, na drugi strani pa diktatorja, ki reprezentira delavce In kmete, nad obema pa se zgraža demokracija. Demokracija Je lepa, dokler Je mogoča, dokler vsak človek lahko svobodno izraža svojo misel. Kako se bo vse to končalo, lahko ugibamo, a za gotovo nih» če ne ve. MoJa sodba 6V tem bi bila: Mogočni Rim je padel. Sužnjev na galejah tudi ni več. O stanke fevdalne * dobe vidiš še v starem kraju v podobi razvalin nekdanjih Krador, v katerih so živeli grajščald, neomejeni gospodarji čez kmete. Ti vsi so šli, akoravno so njih zavezniki in zagovorniki (duhovništva) trdili, da je tako — boAia volja In da bo vedno tako. Kontno je prišla povsem drugačna ellks — kapitalizem In t nJim' mezdno suženjstvo. To je aopet porodilo socializem in komunisem, ne pa — Kari Marks aH kaka drug« oseba. Oni niso prinesli socializma, oni so le poklali kaj je treba storiti, da se delavec otrese suženjstva. No, kak* Je vse šlo, tako bo tudi sistem. M danes domlnlra svet. O tem nlmsm nobenega dvoma. Razglabljanje po preteklosti človeškega boja za obetoj nam pove, da ao se plemena družila v komunizmu kakor še dandanes na primer eskimska plemena, ki nimajo fojm* o civilizaciji individuaimična lastnine. Pri njih beeeda "politika" ne pomeni nič, oni so komunletl Iz narave — aa obstoj. Kaj bi si Eskim mislil o sapadni civillza- zasebniku, mesto da bi ga sami imeli. ^ Zadružno podjetje med nami Je zadobilo velik razmah, odkar ae je nekaj bolje delalo. Zadruga posluje v lastnih prostorih. Vse izboljšave in moderne naprave, kot tudi poslopje, vse Je plačano ter je še lepa bilanca. Uspeh trdega dela in preizkušnje v dobi brezposelnosti, ko se je tolikim rojen v Ameriki in ne sna slo-1 družinam pomagalo s kreditom, venski, zatorej naj se mu pile vfCe bi si nekateri čikaški Sloven angleškem jati k u. Jaz mislim, da se bo mladina bolj zanimala za društvo, Če je tajnik njih vrste. George Gornik, 493. riki, pa prvič vidijo to slikovitd deželo, se res z vžitkom začudijo razliki med vzhodnimi planjavami ter "proti nebu kipečimi" coloradskimi velikani. Ne tako rojaki iz zapadnih držav. Tem so znana vsa gorovja in preseke, koder so izpeljane železne ceste. Ne motimo se, ako rečemo, da so vsi naseljenci zapadno od tukaj — vsaj v veliki večini — najprej živeli tukaj ali pa potovali dalje preko te države. Pred leti, ko je bik> naseljevanje še mlado, ko je bilo dobiti delo la^J* v rudarskih naseliščih in topilnitkiti središčih, je bilo preseljevanje dnevpo iz enega kraja v drugega. In če je človek vprašal katerega, ki je spravljal skupaj v kovčeg ali sveženj male stvari* kam gre, v kateri kraj, Je bil odgovor, ki je bil tako vdomačen med vsemi: "Grem v stari kraj," misleč Pueblo. Tako vidimo, da je bila puebl-Ška naselbina središče naseljevanja in preseljevanja. Ako kdo izmed nas Slovencev, ali vi rojaki iz drugih krajev, obišfete naselbine zapadno od tukaj in poveste, da pridete iz Puebla, boste od toliko rojakov slišali: "0, tam sem že bil pred toliko in toliko leti; delali smo v topilnicah." Težavno bi bilo dek), kdor bi hotel zbrati vse podatke našega naaeljevanja In preseljevanja, veeelih dogodkov hi žaloiger — da bi jih povezal v šop naše zgodovine, zgodovine ameriških Slovencev. In vendar bi bilo lepo aa vse, sa vse naše organizacije, da bi se ozrli nazaj na vsa teika dela in borbe v boju za kfiih. 0-gledall bi se naj, koliko je uspeha na gospodarskem polju. V puebtški naselbini smo sto-' rili en korak naprej v gospodarskem ozlru. To je zadružno podjetje ali kolektivna trgovina. I-mamo jo že nad dvanajst let Ideja ob ustanovitvi tega pod* jetja med nami nI bila nova. K6 je bil med nami organiziran prvič socialistični klub pred štiri in dvajsetimi leti, smo hoteli U-stanoviti takšno kolektiva Nekateri izmed onih ao že umrli V vzhodnih državah. Dostikrat so predsodki močnejši kakor pa vse dobre ideje tistih, Id žele Vse dobro sodelavcu in sorojaku. Vse dobre stvari, od katerih Imamo koristi, so kakor poljedelc: najprej se pripravi zemlja, da lažje seme vzkall In potem je gotov Čas, da pride sad ali klaa. Kakor povsod do tedaj, so privatni t------» >— «« ..—iii, . »i irgovci imen pK'\t»iik \piiv ail moč nad ljudmi. Ljudje le premalo saupajo v svojo mod. svojo silo, Odtod toliko hI« Ker al ljudje lahko svojih kolektivnih, oalrlh, bi bilo to vendar v rlst vseh. Toda temu ni ti*e, raja podpirajo prlvatn ci* ki so prebili čas počitnic med naftni v^prollem poletju, ogledali zadružne prostore sedaj, tfi ne mogli reči, da so slabi; cačudili bi se — Če se sploh kdo kdaj čudi —• tako so prenovljeni in Izboljšani, da bi rekli, da takih nimajo niti v Chicagu niti v Cle-velandu. Bilo je že včasih v dobi brezposelnosti, ko se ni vedelo "ali bo ali. ne bo". Tako trda je bila, da se res ni vedelo koliko časa še, toda priskočili so na pomoč in pomogli do zdržka delavci, ki imajo zaslugo, da imamo zadružno podjetje. Lahko bi jih imenoval, pa naj to stori kdo drugi. Ni jih veliko, dva ali trije Slovenci. Slovenski delavci v Pueblu, pristopite v kolektivo! Koristite s tem le sami sebi. Zadruga je tukaj zato, da razpečava blago vsak dan; živeža ali hrane je treba vsak dan. Ves preostanek — profit — bo nas vseh — čim več tem več prihrankov. Opustite zasebne ali privatne trgovine, ker pri teh ves preostanek ostane zasebniku. Ljudje, delavci in delavke, vsi vi veseli in žalostni, doba koJektive je pred nami, je že takorekoč med nami. Pokižite odločnosti Ce že ustvarjamo kruh z delom, pokažimo, da si ga znamo tudi deliti.s tem, da podpremo zadružno gibanje. J. Hočevar. ciji, če bi mu raatolmačfll, da ne- ____ 51°,,m* ^ IvsemTkar 7u^>sJoTdaj! dočim nekdo drugi nima še dela,1 J da bi sam sebe ln svojee preživel? To kaše, da "civilizacija" Je v močvirju, la katerega nI rešitve. Demokracija T Ta Je nemogoča toliko čaaa, dokler bo pretit in dokler nedolžni ljudje gnljejo po Ječah kakor Mooney ln dn«i. Zanima me dopia J. Hočevarja it Puebla in prottdopls Antona Gard na. Tako Je prav, kajti k tega as ml učimo. Dobro bi bilo. da kdo začne razpravo o CIO (n, • AFU da Čitatelji Proavete dobijo več u pogleda v te dve de-lavske organizacije, kaj Je ena In kaj druga, ker mnogo Je Še starih majnarjev. ki Johnu Lewisa ne zaupajo veliko radi Izkušenj Kar se tiče našega društva O pokojnem JeraJu la rudniški nesreči Herminle, Pa. — Zopet je preminul eden pionir, eden tistih razredno zavednih delavcev, ki so vedno pripravljeni storiti vse na polju prebujanja delivskih mas in pri gradnji njih organizacij. V mislih imam Mihata Je-rala iz Moon Runa, katerega bomo zelo pogrešali na naših konferencah. Pogrešala ga bo selo tudi naselbina Moon Run, kjer si je Miha pred par leti postavil svoj dom, ampak mu ni bilo dano dolgo živeti v nJem. Naselbina ga bo pogrešala pri druAtvu in soc. klubu In na dramskem polju. Nekoč sem ga videl na odru v vlogi sodnika, za katero je bil kakor nalašč ustvarjen. Kako se mu je prilegla ta vloga! Na Mihata sem postat pozoren tudi na shodih Jo^cota Ovna, katere je v spremstvu svoje zveste družice poeetil vse. Sla sta od naselbine do naselbine, samo da je bila udeležba popolnejša. Miha je bil odkritoerčen In pošten delavec. Trdno je verjel, da zmaga delavstva mora priti. Le škoda, da je moral v preranl grob. Lahko bi bil še dosti dobrega naredil v boju sa odpravo profitnega sistema. Toda usoda Je drugače zahtevala. Moje iskreno sožalje družini. Ravno isti dan, ko sem v Pro-svetl čital o smrti sodruga in so-brata Mihata Jerala, sem se nahajal na potovanju z Družinskimi koledarji po ATleghensk! dolini. Bil sem v Harwicku, kjer dela precej Slovencev. Prav Isti dan, 12. Jan., se je tamkaj ago-dila rudniška eksplozija pri Har-wick Coni 4 Coke Co., v kateri je deset radarjev izgubilo življenje, med njimi tudi dva Slovenca: Koprivnikar in Podles-nlk. Sreča v neareči Je bila, da rov ni obratoval; v nJem bilo le okrog 46 kompanijakih —- boeeov in prožnih (track !ayers). Ako bi majni vseh 800 radarjev, t Nesreča lahko »t veliko kot Je bila leta 1904, ko istem rovu v eksploziji ta-» življenje 186 radarjev. Ni omenjenih dveh roje-se li v rovu nahajal tudi OcvlH. ki se je pred par leti poročil s hčerko družine ftpik Oevetanda. Ta družina Je svo-čaae bivala na Herminle ju. Pri •m povpraševal o njem. Pa sem odšel k ajdovi ki šs ni nič vedela o neareči. Ko sem vstop«. Je Mary ravno žvrgelela okrog tvojega malega ninčka Za menoj Je prišel neki drugi delavne, ki Je povedal, da ae njeoeasu moiu ni zgodilo nič hudega in da se je Joe rešil z drugimi in je živ v šahtu. To jo Je nekoliko pomirilo, vendar solz ni mogla ustaviti. Najbolj gin Jeni prizor je bil shičaj nekega 13 letnega dečka po imenu Tony Clesieski, ki je pri šahtu zaman Čakal na svojega očete Franka. Deček je pretresljivo jokal in klical svojega očeta. Tony je čul o nesreči v šoli. Vedel je, da je njegov oče na delu. Takoj je skočil pokoncu in brez klobuka stekel iz šole k šahtu, kjer je pričel povpraševati za svojim očetom. Sel je v urad pri šahtu in neprestano Jokal in se oziral skozi okno proti šahtu, kdaj piilde njegov oče. Šele okrog polnoči se je od neprestanega joka toliko utrudil, da je nekoliko zadremal, nakar ga je bolničarka spravila domov. Toda Tony je bil v 20 minutah Že nazaj. Ponujali so mu sand-wiche, toda je odklonil, češ, da ne more jesti. Želel je vedeti, a-ko je njegov ata med živimi, toda ata je ostal v rovu med pogrešanimi . . . Ko je fantek videl boy scoute v bližini, katerim >e bil prej obljubil, da se jim bo tudi on pridružil, je rekel, da mu bo minilo veaelje do tega, ako izgubi očeta. Oče je bil star 46 let. Tony je njegov najmlajši sin izmed petih otrok. Tedenski odmevi Anton Gard en x zgodi. Toda za enkrat ga bo doletela sličs Ako je bil kateri od dveh^RO- usoda kakor v nižji zbornici. Sigurno je t nesrečenih rojakov član SNPJ>|--W bo igral važno vlogo pri kongresnih! tvah prihodnjo jesen. Zanimivi so argumenti nasprotnikov amendmenta, ki je po zatrdilu kongresn Bankheada, vodje demokratske večine v zin niči, "najvažnejša zakonodaja, kar jo je prišlo pred kongres v-mojem dvajsetletm službovanju." Toda soditi po akciji sem pozabil vprašati. Podlesnik je bil menda hišnik pri klubu za ustanovitev Slovenskega doma v Accmetoniji. Dotični rov obratuje Še precej stalno i1f rudarji zaslužijo povprečno več kakor v drugih rovih. l>ružba Duquesne Light Co. porabi ves premog iz tega rova za svojo elektrarno. Slabo je to, ker je v rovu dosti plina. Ako bi bili premogorovi podržavljeni, bi se gotovo bolj pazilo, da bi se take nesreče preprečile. Anton Zornlk Sugestija za gospodarje Amerike Detroit. — Nastop leta 1938 pomeni za pretežno vešmo ameriškega delavstva samo eno številko več na koledarju. Strada nju in drugim mizerijam depresije je delavska masa že vajena. Ampak sedaj ni depresija, marveč "recesija", kakor jo kli čejo imenitni gospodje. Tovarnarji so šli v štrajk proti unijam, da jih sestradajo in nerede iz njih pohlevne ovčice, in proti sedanji administraciji, katero hočejo prisiliti, da jim zniža davek, da bodo feneli večji profit. Zato imamo "recesijo", ne depresijo. Ako bi voditelji ameriških industrij obratovali tovarne in rudnike za dobrobit nerada in ne samo za svoj profit, bi jih obratovali s polno paro pozimi, da bi delavec lahko preživel svojo družino in da bi otrokom, ki še ne poznajo težkoč očeta za obstoj in njih oskrbo, ne bilo treba zmrzovati in stradati. Naredili bi "reetsijo" poleti in spodili delavske amase na pašo z govedo vred. Qelavci in njih družine bi se tedaj lahko pasli bosi, in tu» di stradati je malo lažje poleti kakor pozimi. Kot dobrim kristjanom pa se menda to ne vidi pravilno, niti v skladu s Kristusovim itaukom, ki pravi, da v potu svojega obraza si služi svoj kruh. Zato radi obratujejo tovarne poleti, ko je vroče, ako i-majo kaj dela, pozimi pa jih imajo zaprte. Možno je tudi, da to delajo vsled tega, da nekoliko prihranijo na kurjavi, ker poleti Jim ni treba toliko žgati premo-ffa. Delavci! Prebudite ae in izvo-jujte svoje pravice s močnimi linijami in pri volitvah, kajti tudi volitve, pa bile občinske, državne ali splošne, so velikegs pomena sa delavca. 1'rfHfnp^fn jt Waukegan. IH. Dne 26. decembra preteklega leta sem bila prijetno presenečena, ko so ml prijateljice priredile \<>s,lo partijo k mojemu godu. Ne morem dobiti primernih beeed. da se bi zadostno zahvalila za tako ' darilo. Najlepša hvala skupaj za Izkazano naklonjenost in za pomoč v kuhinji. Iakrena hvala vam. ki ste prišle pogledat in ste videle, da se Jo-hanna ne zna le smejati, smpak tudi Jdkati. Hvala 1 lit. I Ludlotuov amendment in njegovi nunjjrot^ II Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati! lowov ustavni amendment za vojni referend je bil poražen v niiji zbornici kongres« vrnjen odseku, kjer naj spi spanje pravične« Poražen je bil a 209 proti 188 glaaovom. "£3 ga" ni tako sijajna, upoštevajoč dejstvo | je administracija napela vse sile za njegov raz, da je proti amendmentu vsa reakcija, munisti in asortirani reformisti — piS "ljudska fronta". Organiziranega delavstva ni bilo med J elementi niti ne farmarjev. Železničar j i/J lareka unija, več državnih delavekih federaj in centralnih unij se je izreklo sa amendml prav tako Farmarska unija. Podpirajo ga di socialisti kot del antivojne propagafai Najbolj aktivne so seveda razne meščanske! ganizacije, ki propagirajo svetovni mir, ne bi propagirale proti kapitalizmu kot tak kar je njih največja napaka. Dokler bo k« talizem, bodo tudi vojne, ker so posledica perialističnega boja raznih držav za med| rodne investicijske in industrijske trge ter lonije. Ta amendment je bil za enkrat poražen ta ne pokopan. V sedanjem zasedanju kongr« najbrže ne bo prišel več na dnevni red, sip no bo pa prišel pred prihodnji kongres. Lah sicer še pride pred senat, kar se najbrže ti td »•nt ■t suverenih državljana o "najvažnejši zakon zbornice, zastopniki ne marajo debatirati daj i". Enostavno jo polože na polico in "šuti, bogami!" O usodi Amerike naj odloči le predsednik in njegov državni tajnik. Zar čudna — "demokracija". Toda naj pričn« na "levici". Ameriški komunisti so) proti amendment kar pomeni, da je tudi Moskva in komintern ker so za sankcijsko politiko "demokratični! držav proti fašističnim državam —•> za "kara teno mednarodnih roparjev". (To Rooaevi tovo geslo bo igralo slično vlogo in v slične mene kakor je Wilsonova "vojna za demola cijo" pred 20 leti.) Sankcijska politika ( da pomeni vojno, in sicer vojno pod slepil in Iažnjivimi gesli — ena skupina imperii stičnih držav proti drugi skupini imperialist nih držav, kolonij lačnih in kolonij sitih d prve fašistične, druge "demokratične". S« da je razlika med temi državami oziroma p pacijami, toda ta politična razlika ne spremi bistvenih vzrokov vojne. Ker bodo "demokratične" države takoj vstopu v vojno slekle svoj demokratični pli in ga zamenjale s fašističnim, danes vi vojna "proti fašizmu" pomeni pobijanje fi ma s — fašizmom, ogenj z ognjem. Pod I pitalizmom, posebno v sedanjem štadiju mi alnega razkrajanja in dekadence, ni večj slepila, večje laži in varanja, yes, celo samo* ranja, kot so vlsokodoneča vojna gesla. Ta sla služijo vladajočemu razredu le za krinko, vabo in slepilo ljudskih mas, ki naj se bor umirajo in plačujejo za interese imperialiati Imperialistom pa je vqjni referendum zelo poti, vsled tega tak krik proti Ludlowove amendmentu. Ne pomeni namreč samo glsfl vanja o vojni, marveč tudi usmerjanje vse nanje politike, o čemer pa več pozneje. Ironija vseh ironij je, da je ta amendrrn zelo na poti tudi komunistom in nekaterim dr gim delavsko orientiranim elementom prej navedenega vzroka, oziroma samovari še bolj pa, ker se indirektrie po njih m tiče sovjetske Rusije. Komunisti ne pro] rajo le "demokratične vojne proti faii marveč bi bili tudi izredno veseli, ako bi Amerika zapletla v vojno z Japonsko. SmaU jo namreč, ako bi ae Amerika zapletla v voj z Japonsko, da bi bilo to v interesu Rusij«. taki vojni bi bila Japonaka toliko oslabljs ako ne poražena, da bi ne predstavljsla n« ne nevarnosti več za Rusijo. V tem *<> * nisti mogoče ne motijo. Toda bodočnost Al rike mora biti za ameriško delavstvo prav ko važno vprašanje, ako ne še bolj. obramba Rusije. V vojni s Japonsko bi Amerika ne le izčrpala — po mnenju nek* rih bi Uka vojna stala 40 milijard dolarji marveč bi v "vojni proti fašizmu" tudi H postala fašistična. (Se nadsljujt Pred dvajsetimi leti (Iz Proavete z dne 18. januarja 1918) Domače vesti. V Chicagu Je umrla roji Julija Kmetec za zastrupljanjem krvi. Z* stila je moža In majhno dete. DeUtvtke venti. Ameriške delavske unijd h te vajo kontrolo vlade nad klavnicami Svetovna vojna. Is Ijondona poročajo, & ae v Kirlu nemški pomorščaki na p"ir uprli in pobili S8 čaatnikov. Sovjrtuka Rusija. Iz Petrograda po** da ae Je tamkaj seAla rueka ustavodajna TOREK, 18. JANUARJA Vesti iz Jugoslavije jjmrri < i................... (brini MORILEC SVOJIH 8TARSEV PRED SODIŠČEM Posestnik Franc Žnidaršič obsojen na dosmrtno ječo Maja meseca smo poročali o strašnem zločinu, ki se je dogodil v Muretincih pri Ptuju. Komaj. 82 let stari posestnik Franc 2nidarŠič je bil obsojen na dosmrtno robijo, ker je s sekiro pobil svojega očeta in mater. Obsojenec je stal pred sodiščem s svojo ženo Jožefo rojeno Rižnar, ki je bila obtožena, da je moža ščuvala na zločin in mu pri njem tudi pomagala. Bila pa je opro&čena popolnoma in takoj izpuščena na svobodo. \ _ Ozadje zločina je naslednje: Obtoženka je pred leti, ko še ni bila omožena z Znidaršičem, kupila od Žnidaršičevih posestvo za 50,000 din. Del tega zneska — 11,000 din — je plačala takoj. Nato se je poročila z Znidaršiče-vim sinom Francetom. Starši njegovi so si izgovorili dosmrtni preufitek, to je stanovanje in hrano in kos njive. Ker pa snaha ni mogla plačati nadaljnjih 30*-000 din, sta njena tašča in tast tožila in dosegla, da sta se vknji-žila na posestvo za ta znesek. Od tega dne je bilo v hiši sovraštvo med starima in mladima.' Prepiri so bili vsak dan in sin je začel groziti staršem, da bo že kaj napravil, da se jih reši. Ker je stari Žnidaršič spoznal, da je napetost tako huda, da utegne priti do česa hudega, je šel v Ptuj k odvetniku, da razmerje ublaži. Ko pa sta bila sin in snaha poklicana k odvetniku, nista marala iti. Bilo je to 11. maja. Sin in oče sta se spet sporekla in v silni razburjenosti je sin planil v shrambo, zagrabil sekiro, pohitel za bežečim očetom, ga došel pri koruznjaku in udaril fl sekiro tako močno po glavi, da se je starec zgrudil na tla in kmalu izkrvavel. Sin se je obrnil in stekel za materjo ter tudi njo pobil s sekiro ha tla. Nato je morilec sedel na kolo in se odpeljal k orožnikom, katerim je javil, kaj je storil. Oče in mati sta bila mrtva, dobila sta absolutno smrtne poškodbe. Orožniki vso a-retirali tudi Znidaršičevo ženo, češ, da je zadržala taščo, da jo je mož lahko pobil, in da je sploh ščuvala moža k temu zločinu. Dne 29. decembra je bila proti obema razprava v Mariboru. Dolgo let že ne pomni naša kri-minalistika takega zločirta. In ker gre za kri, je bilo zanimanje radovedne publike seveda tako, da je bila sodna dvorana polna radovednežev. Obtoženec je izjavljal, da je storil dejanje v silni razburjenosti in neprisebno-sti, tudi se podrobnosti dogodka sploh ne more spominjati. Sodni zdravnik, ki je preiskal obtoženca, je izpovedal, da je obtoženec izvršil dejanje v patološkem a-fektu, da pa je zanj odgovoren. Obtoženka zanika vsako krivdo in je tudi več prič izpovedalo v njeno dobro. Popolnoma razbremenila pa jo je izjava neke priče, da je v usodnem času zakričala svoji tašči, naj beži. Sodišče je obtoženko oprostilo, obtoženca pa obsodilo na dosmrtno robijo in trajno izgubo državljanskih častnih pravic. „ AKTOVKA Z <9,000 DIN UKRADENA Tatvino že naslednji dan pojasnili Dne 30. decembra zjutraj je bila izvršena sredi Maribora velika tatvina. Trgovec Franc Pukl v Vetrinjski ulici ima navado, da vsak večer odnese ves izku piček v aktovki domov, zjutraj pa ga spet prinese nazaj v trgovino, ki jo odpira, najprej z dvoriščne strani. Ko je to jutro odprl dvoriščno stran, je položil aktovko t denarjem v skladišče In odšel odpirat še trgovino s cest*. Ko se je vrnil čez nekaj hi-pov, ni našel več aktovke. V nji je imel «9.000 din v gotovini in hranilne knjižice na 120,000 din Zadevo je takoj prijavil policiji. Policijski organi so takoj u-vedli preiskavo in fte naslednji dan odkrili tatico. Zvedeli so, ds Is UeMjeesJ ima 27 letna zasebnica Eliza Bachova v Mlinski ulici precej denarja. Ker je policiji bilo znano, da Bachova dobro pozna Puklo-vo trgovino, so jo aretirali in na policiji zasliševali. Toda Bachova je tajila vse. Ko pa so jo preiskali, so našli v podlogi rokava všita dva tisočaka. Na to je Bachova le priznala, da je res o-na ukradla aktovko, da je aktovko in knjižico vrgla v Dravo, gotovino pa si je razdelila z ljubč-kom, 28 letnim tkalcem Ivanom Podjavorškom na Podbrežju, ki so ga detektivi takoj nato aretirali. Ko so natanko preiskali njuni stanovanji, so našli detektivi vsega skupaj €2 tisočakov. Bachova je hotela ravno na dan aretacije popoldne odpotovati v Gradec in je že imela kupljeno vozovnico. Ko je trgovec Pukl razpisal 4,000 din nagrade, ki jih dobi izsleditelj tatu, pripade ta znesek detektivom, ki so stvar preiskovali in odkrili tatieo. Ker je obesil taščo. — Posestnik Jože Fišter iz Srednjih La-kenc je bil 81. dec. pred novomeškim sodišče mobsojen na 18 let robije, ker je 12. decembra u-bil svojo taščo in nato obesil, da bi zakril zločin. Fišter je po aretaciji dejanje tajil, nato pa pod dokazi le klonil in prizna), da je izvršil dejanje iz sovraštva, ker mu je tašča grozila, da ga bo pregnala z domačije. Nov roman o Prešerna.—Zadnja leta je znova zraslo zanimanje za našega prvega velikega in nedosegljivega pesnika Franceta Prešerna in dobili smo že več izdaj njegovih pesmi in več knjig o njem. Tiskovna zadruga je že dolgo vrsto let napovedovala kritično in obilno komentirano izdajo Prešernovih poezij, ki jih bo uredil in komentiral unlv. profesor dr. Fr. Kidrič, danes pač naš najbolj znani prešernolog. Pred tremi leti je napovedala izid te dolgo pričakovane izdaje v dveh knjigah, ki $ morali iziti pred dvema letoma. Toda lani smo po dolgem čakanju z veliko zamudo dobili samo I| knjigo te izdaje, v kateri so natisnjene Prešernove pesmi in pisma, manjka pa obširnega uvoda, ki bi ga moral za I. del napisati u-rednik dr. Kidrič. Drugega dela — ki bi bil moral iziti hkrati s I. delom—pa še do danes nimamo, dasi je bik) veliko zanimanje te izdaje vzbujeno ravno a napovedjo vsebine tega II. dela, v katerem bo,objavil dr. Kidrič obširno sintetično razpravo o Prešernu in njegovi pesmi ter vrsto svojih člankov o posameznih problemih ob Prešernu. Mnogo teh člankov je že objavil v raznih slovenskih revijah, zlasti v Ljubljanskem Zvonu, vendar pa II. del še do danps ni izšel, ko teče menda že četrto leto po napovedi te knjige. Javnost čaka in čaka. — Znana marljiva, a poljudna pisateljica lika Va-Štetova pa je pred leti začela pi* sati Prešernov življenjepis v obliki romana in lani ga je sama izdala v zajetni knjigi z več ilustracijami grafika Justina. Knjiga je pisana poljudno, nikakor ne seže tako globoko, da bi nam stopila pesnikova oseba živo pred oči, mestoma sentimentalen — in je publika neverjetno pridno posegala po knjigi.—Pred nekaj leti je Jugoslovanska knjigama izdala v žepnem formatu v lepem tisku Prešernove poezije z dodatki in korespondenco Izdajo sta uredila dr. Glonar in dr. Plrjevec In je knjižic* prav lepa in tudi ne predraga.—Znana ljubljanska prevajalka sloven sklh in srbohrvaških pesmi v nemščino. Lily Nowy, je preved ls lepo vrsto Prešernovih pesmi v nemščino. Knjižica, pod naskn vom "Pr#eren. Gedichte". je Izšla v Akademski založbi le v 200 numeriranih izvodih, luksuzno opremljenih, vezanih v pravi pergament. Prevodi so lepi in doslej pač najboljši. Skoda to da založba ni hotela odpreti tem prevodom poti v nemški svet. da bi spoznal našega pesnika, ki ga lahko štejemo med največje pesnike svetovne lirike tedanje dobe; teh dve sto mimeriranih Izvodov no nsmreč pokupili slovenski bibltofili skoraj do kraja. U nekaj izvodov je še na raspoiago rtdsvat* ~ Kaj ne bi bilo bolje, natisniti Še nekaj sto izvodov te knjige na cenejšem papirju in preprostejši vezavi in jih poslati na nemški knjižni trg? — Medtem ko so izšle vse te knjige In še vedno čakamo na II. del Kidričevega "Prešerna", pa je "Naša založba" v Ljubljani napovedala nov roman o Prešernu. Literarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak je napisal roman Prešernovega Človeškega in umetniškega življenja. Spis izide v dveh knjigšh, ki bosta skupno imeli kakih 000 do 700 strani, pod naslovom Neiztrohnjeno srce" meseca maja 1938.—Kakor je razvidno ia vseh teh podatkov, se je zanimanje za Prešerna v zadnjih letih znova močno prebudilo in dvignilo, kar je vsekakor razveseljivo znamenje, da se pričenjamo Slovenci do kraja zavedati, kaj nam je Prešeren bil, kaj nam je in nam bo tudi večno *osUl: potrdilo, da smo. i Cerkveni odličnlk za klerofsftl-stlčnl tisk. — Za Novo leto sta napisala ljubljanski In mariborski škof izjavi za ljubljanskega Slovenca". Mariborski škof Toftialič se v svoji izjavi dotika le katoliškega tiska in poudarja važnost v katoliškem duhu tiskanih časnikov. Pravi, da bi nastala v verskih, prosvetnih, družabnih in vzgojnih vprašanjih prava zmeda v Sloveniji, če bi katoliški tisk kakorkoli prenehal izhajati. Kdor pozna naše razmere, lahko reče, da taka zmeda v gornjih vprašanjih pri nas že dolgo obstoji, čeprav izbruhajo tiskarski stroji cele vagone "katoliškega tiska" vsak teden. Katoliški tisk torej malo zaleže za organiziranje in obvarovanje reda, pač pa pomaga vzdrževati sedanji kapitalistični red. Toliko imajo gospod škof prav. Nadalje pa škof v izjavi glasno pove, d* je "Slovenec" že dolga leta vodilni katoliški dnevnik, ki odločno zagovarja verske resnice in cerkvene pravice. Katoliški tisk da je v službi resnice, pravice in ljubezni.—Z neštetimi oitati lahko dokažeš, da je '^Slovenec" odločen zagovornik klerofašizma In da je v slojih izjavah o nasprotnikih tako poln sovraštva, da more spričo tega res le kakšen škof govoriti še o krščanski ljubezni, ki da se preliva po "Slovenčevih" rubrikah. Spomnimo se le "Slovenče-vega" pisanja o španski državljanski vojni, pa bomo spoznali, kaj si predstavljajo gospodje pod pojn*>m "krščanske ljubezni, kakor jo oznanja sveta cerkev."—-Izjava 1 julijanskega škofa Rožmana pa govori le o potrebi edinosti med katoliškimi Slovenci. Ta Izjava meri pač na opozicijo, ki nasprotuje Korošec-Krekovi politiki, ki je proti sedanji vladni politiki, proti vladni stranki in za osnovanje stafe klerikalne stranke, kjer pa dr. Korošec ne bi več odlotal. Tem opozicionalcem je bilo osnovanje posebnega kluba prepovedano in pridigali so jim o potrebnosti katoliške skupnosti. Na to je navezal zdaj s svojo izjsvo tudi ,škof dr. Rožman in žsli zs novo leto katoliškim Slovsnaem edinost, da bi trdno povezsni med sabo korakali v novem letu proti srojemU cilju. Govori * tem, da imajo Slovenci slabo lastnost, da cepijo svoje sile, da ustansvlja-jo preveč raznih društev in da ne zaupajo vodstvu. Kakor vidimo, sta torej obe izjavi obeh slovenskih škofov strogo polltlč- Krojaška unija ostane ¥ odboru C10 Dubintky priznal zasluge Lewiaove organizacije New York, — (FP) — Krojaška unija International Ladles Garment Workers je sioer razočarana, ker so se mirovna pogajanja med Anteriftko delavsko federacijo in Odborom za industrijsko organizacijo razbila, toda izstopila ne bo iz CIO, temveč še nadalje delala za dosego miru med nasprotnima si taboroma. Tako je izjavil David Du-binsky, predsednik te organizacije, ki je v svojem govoru tudi kritiziral Lewiwa in druge voditelje CIO in cahteval obnovitev mirovnih pogajanj. Dubinsky je dejal, da njegova organizacija ni bila "nikdar za mir za vsako ceno, zahteva pa tako poravnavo konflikta, ki bo saščittia industrijski unionizem v industrijah masne produkcije, kar mislim, je to, da moramo Izrabiti vsako priliko, ki se pokaže, v svrho sklenitve Častnega miru. Enotno delavsko gibanje-je zdaj, ko je deželo zajela nova gospodarska kriza, ko indust^rije odsla/vljajo delavce in armada brezposelnih narašča, bolj potre-' bno kot kdaj prej." Philip Murray, direktor odbora CIO, je nekaj dni prej, ko je nastopil na shodu krojaške unije ILGW, izjavil, da pogajalni Odbor Ajneriške delavske federacije ni imel avtoritete, da sklene mir s predstavniki CIO. Ako bi sklenil kaj takega, kar ne bi u-gajalo eksekutivnemu svetu A. D. F., bi U lahko razveljavil zaključke. 1 Dubinsky je rekel,*da je bil na vseh sestankih direktorjev CIO v manjšini, prav tako kot je bil v manjšini pnej kot član ekse-kutive ADF, ko je bila njegova unija Še v Ameriški delavski te deracijM On.fti imel nobene besede, Ido so določevali smernice CIO. Johna L. Levvisa, načelni ka Odbbra za industrijsko organizacijO, je nadirektno obdolžil, da hoče biti diktator in da si prisvaja kontrolo nad unijami CIO. ( Predsednik krojaške unijo p« je priznal, da je Odbor za indu atrijsko organizacijo izvršil veliko delo v zgodovini delavskega gibanj« Milijoni neorganiziranih delavcev v jeklarski, avtni, kavčukfcrski in drugih industrijah masne produkcije ne bili danes organizirani, če bi se zanašali na vodje Ameriške delavske federacije. To ogromno delo je Izvršil CIO. upropastijo farmarje in druge male posestnike (Amerika je v tem oziru dobra ilustracija), nakar pridejo na vrsto tudi bogatini; dokler ni ves socialni sistem bankrotiran. Amerika je Šele na pragu gospodarskega ia socialnega propadanja, toda kdor ni slep Že lahko vidi znamenja na steni. A merila na pragu god-. alnega propadanja (Nadaljevanje s 1. atraal.) eija je podvršsns veliko bolj naglemu hiranju In propadanju kot ao bile pretekle. Kadar danes začne dežela socialno propadati vsled gospodarske krize, j« vlsds prlsiljsns zvišati stroške ns glede, koliko padejo narodni dohodki. VIŠJI vladni stroški pomenijo višje davke. Visoki davki naj prvo nsga značaja, dasi sta Ju podala kot škofa svojim vernikom! Mariborski škof priporoča klsrofs-šistlčnl politični tisk, Ijubljsn-skl škof ps opominja klerikalne opozicienalce k disciplini. Lov na fašistične sprane v Madridu 153 oaeb aretiranih Madrid, 17. jan. — Uradna vest se glasi, da je policija odkrila obširno fašistično špionsko zalego v Madridu in doslej Je bilo 153 osumljenih oseb aretiranih. Zadnja razstrelba municije v tunelu podzemske železnice v Madridu, ki je usmrtila čez 200 oseb, je bila vsekakor delo te tajne fašistične organizacija. Vlada upa, da bodo zarotniki kmalu iztrebljeni. S španskih bojišč ni nič novs-ga. Tri fašistična letala ao včeraj metala bombe na Valsncijo. Štiri osebe so bile ubite in 10 ranjenih. , , l ti j t Mogočno omrežje vele« bianiike propaj^ije vsrkavajo s posebno cevjo-Gospa gre mimo, dvigne visoko J modelom odmerjeno količino te- kočega stekla, ga potegnejo iz Zgodba Samaritana iz Samare, p^ nastavijo v model pivne kakor govori o njem knjiga stekktaice, v model slatinske ste-' knjig, se mi pojavi v mislih. jdenice, v model buteljke, pritis-Neka delavka, ki se ji je mu- L^ pihnejo sapo, nekoliko po-' dilo, je stopila mimo, se ustar gtoje, nato pa iz modela poteg-vila, obrnila, vzela iz cuiice ko- nej0 gotovo, še sicer razbeljeno,-šček kruha in ga stisnila v roke L izdelano steklenico. Delavec stark L jo vzame z vilicami in jo položi •Kaj porečeš, ko se prikaže nH drugem koncu že vzamejo in poka, ki bo pisala: "Mene, tekel, stavijo gotovo in pripravno za ufarsin?" | porabo v skladišče ali v zaboj "Koliko naredi tak stroj ste-Lastovke čvfrčijo, obletavajo|klenic v en€m dnevu> v 8 urah?" "Tako okrog 3000 steklenic". "In samo en delavec streže?" zvonik lepe cerkve svetega Kri; ža in vso cerkev. "Gneodijo," je rekel Mihael. . ......^ ......... "Le poglej, vse polno gnezd je na oknih in na pročelju." ■■ Eh, kakšen lep smehljaj, bo- L* tekoči žični trak, ki nepre-žajoč, se je zazibal na veiih ust- stano leti po žlebu ter odnaša stenicah starke, v očeh pa je bilo I klenice v hladilno peč, ki zopet toliko blagoslova za tisti koiček počasi, a vztrajno* kakor sekun-iTrnEi Ium -E ne kruha, da me je zgrabilo v grlu. da, odriva naprej, dokler se ste-morem^pati "Babilon," ml je reklo v mislih, [idenica čisto ne ohladi in jo ng Tretji pravi: "Sinoči je prišel tudi neki "višji" vojni invalid iz Beograda." "Na račun invalidnine?" "Da. Je vojni Invalid. Samo da je reaktlviran in služI Vminlstr stvu." Tedaj je po cesti res prikorakal ta višji vojni invalid. Noga je bila iz proteze "Ubogi vrag je kakor mi," je omenil nekdo. 'Samo ... Tu so nas pa klasificirali." "Kako?" «*>, • "No, nam so dali sobe, kakor Je bilo, luknje. Oy, višji, pa je dobil luksuano, z balkonom in oknom na park." "Kako veš?" "Bil sem baš takrat v stanovanjskem uradu, ko so mu sobo nakasali." , Spogledali so se trije invalidi "Njegova proteza je bolj občutljiva kakor naša. Trpi tudi bolj kakor mi, posebno če sliši •jazz orkester'. Nas to, kajpada, ne muči. Da ne moremo hoditi brez težav in bolečin, ni važno." Smejali so se z ironičnim »motom, češ, kri prelita za domovi no, nima enake cene. "Štirje. Ta tukaj samo odvzema steklenice. Tam pri peči pa trije sproti pripravljajo stekleno zmes in jo mečejo v peč, ki jo razbeli, požira globlje, vedno v večjo vročino, dokler ne postane tekoča in sposobna za stroj," "Koliko delavcev pa je delalo 3000 steklenic na dan v 8 urah prej, ko še ni bilo teh strojev ?" "Koliko . . .?" Pomislil je in v mislih računal. "Štiri ped so bile. Pri vsaki 6 steklarjev. Vsaka peč je morala narediti 700 do 750 steklenic, zatorej 24 steklarjev je bilo zaposlenih." "Zdaj pa samo štirje." "Da. Štirje." . I1 ' I: "In plačajo?" > "Ta, ki pobira od stroja steklenice, dobi 10 dinarjev na dan. Ostali pa ravnotako." "Samo 10 dinarjev? In molče?" Kaj pa hočete s takimi ljudmi? ... Se ceneje se ponujajo." "Pa bi vsaj tovarnar moral imeti nekoliko več socialnega čuta." "Potem bi pa ne bil tovarnar. Saj ga nima niti delavec-profe-sionist,Jci ima sicer fiksne plače navdan 86 dinarjev, ali ima tudi odstotke od narejena dela. Pride mu tako na mesec 1400 dinarjev." Stopila sva z Mihaelom iz steklarne. y Sedli smo na kolesa in se odpeljali. Iz dimnika steklarne je lezel črn dim. "Mene, tekel, ufarsin — moderni Babilon," sem rekel v svojih mislih. « Tam od postaje pa je prikaa-ljal vlak. Sotla je tiho tekla po razdrapanl strugi . . . Solnce pa je žgalo .. . —Iz Svobode. J. Sov Jak: Moderno zdravilišče (NsdsIJtrSnJt In km*.) Pri vodnjaku v lopi teče Iz pl-plc slatina. Vrste se bolnHci in vsak, kdor želi slatin*. Nekateri pri vrelcu "8tyrlaT, drugi, ki jim želodec bolj nagaja, pri "Donati". Kdor pa se hoče samo osvežiti, stopi k vrelcu "Tem-pel". Nalivalke so uslužne. Nataka-jo v Čašloe, lepo barvana, kri stalne, temu s soljo pometa no slatino, onemu toplo, zopet temu mlačno ali mrzlo, kakor pač govori recept zdravnikov. Mične so nalivalke, rdečelične, zdrave. Vesel jih je gost. bolnik in rad katero zine t njimi. "Toplo?" "Da, nekoliko mešano s soljo." "Meni (»a hladno, prosim." In natoči nalivalka iz pipe, kakor je naročeno. Po 150, 20<>, 500 gramov. Po predpisu zdravnikovem. "AH ima vsak svojo stekleni-co," vprašam. "Po večini. Prav za prav bi val morali imeti." "l*pe čaše Imate. S številka-mi." "Da. Gostje so natančni. Da ae n« pometa kakšna in bi pil drug«*, ne is svoje. Goat poVe avojo številko in mu na točim." "Seveda, praktično. Tako si tudi U ali oni ne more prilastiti kakšne trnke," "O, potem goapode ne potna te" Je rekla in nejevolja Je bila v njenih beaedah. "Ni mogoč«! Da bi gospoda H "Kar ukradejo, d« povem po domač«. Prefrigano, da Je kaj, in nič n« more* " « "Kako pa *to narede? Saj vendar imajo številke in če Je ne vr n«, vest«, kdo Jo je vzel." Nasmejala ae Je in rekla: * "Pred dvema dnevoma, da ne bom govorila o drugih slučajih, me je prosila zvečer gospa, odlična gospa, da veste, če sme malo s polno čašo iti tja h godbi in ae malo sprehoditi in počasi piti. To delajo vedno, pa sem rekla: Prosim, prosim! Saj veste, odkloniti ne morete, ker je bila vsak dan trikrat po vodo. Rekla je Ae, da ml jo vrne Ae pred večerom, preden zapremo vrelce." "No, ln .. "NI Je bilo. No, sem miallla, se je pač zamudila, pa bo jutri prinesla. Nič ne de. Saj jo poznam. Včasih je dala tudi kak dinar napitnine." "In ..." "Ni je bilo drugI dan. nI je bi lo tretji dan in . . . sploh je več ni bilo." "Se ji je že kaj zgodilo," sem rekel kar tako. "O, seveda se jI Je. Odpotovala je A« tisti večer. Povedali so mi drugI." Spet je bil na njenih ustnicah prezirljiv nasmeh. ' "Ker je pač dala včaalh kak dinar za napitnino, al je obdržala čaAo." "Ste bili oAkodovanir "Seveda. Caše imam na račun. In če jo razbijam ali mi tmatijka. jo moram plačati. Stane lft dinarjev. Torej celodnevni zaslužek gre." 'Trinajst dinarjev imate na danr "No Aestnajat, po pravici povedano." "In nič drugo?" "No. napitnino. KakAnih 6, 6 dinarjev na dan. In se mi u-bije čaAa. ali mi jo ukradejo, pa A« nipitnina ne saleAe. Pred kratkim ae je zgodilo pa Ae nekaj hujAega. Ne meni, ampak Usti pri "Donati", Tam ao Ae bolj nervaaal goapodje. ker imajo bolne ielodce. kakor vidite, p je vedno ob gotovih urah pri vrelcu dolga vrsta in to Atiri-krat dnevno, kaAcor v vojni za kruhom. Vsi so nervozni in vsak bi rad brž dobil vodo, tako ali tako. Ona je natakala, In kje u tegne gledati, kdo ispije in vr Lepa je koncertna dvorana v zdravilišču. Akustična, kakor precizno uglašena harfa. In so po večerjah v nji koncerti opernega orkestra, raznih solistov, plesalk z vstopnino in brea vstop- ne. to je, kdo postavi na mizo "ine, z veliko umetniško poanto, prazno ČaAo. Saj je to gospoda, - P? skbo oblakanl. pa ae lahko zaneseš. Pa je nek Saj je uživanje umet gospod priAel in rekel svojo Ate- n«**1 v«nd*r privilegij gospode. virko. Ona iAče. "Privilegij, da," Je rekel Mihael. "A ne ljubezen. Videl boš, "Ni vaAe čaAe," Je rekla. "Go- te Ae ostaneš nekaj čaaa." tovo ste jo pozabili oddati." "Opoldan sem jo poetavil sem na mizo, kakor vedno," je rekel "Ni Je," je rekla ln lahko si mislite, da ji ni bilo prijetno Čutila je, da gospod laže. Ker, In videl sem. Bil je koncert opernega orkestra, solo, vlolo-čelo, sopran šolo, v korist Družbe sv. Cirila za revne otroke. Orkester in solisti so sodeloval! brezplačno. Sa- te bi jo postavil na mizo, bi ČaAa "*> d* ho izkupiček za rivni o- bila tu. In je Ae enkrat rekla: "Ne. goapod. CaAe nI. Najbrž ste Jo pomotoma vzeli s seboj." Tako je povedala. Nič hudega, ker je takih slučajev imela že več in je goat Ael domov pogledat in je res imel doma ČaAo. Kaj bi ne. zamiAljen je lahko, pa Jo odnese, da Ae sam ne ve. Ta gospod pa * ie raziezil. "Kako smete tako govoriti." ae Je zadri. "Da sem vam ČaAo ukradel? Kaj pa mlsMte. Pokažem vam." "Sel je—tako prsdrzen Je bil —in se prltoAii. Kaj hotele? Kje ima delavka zaAčito? Verjeli so mu. nje niti poeluAali niso In ga je morala prositi odpuAčanJa. drugače bi J6 odpustili. Ponižati •e Je morala in kupiti drugo ČaAo. Vidite, tako Je i gospodo." Veliko sob je v hotelih sdra-vilišča V prvem, drugem in tretjem nadstropju. Skrbijo aa sobe sobarice. "Koliko zaslutiter Prva sobarica okrog 500 dinarjev na mesec. Druga 400 dinarjev." Brez hrane V % . *«A>1A t roke večji. AH dvorana je bila komaj do polovice zasedena. Bil je lep umetniški večer. Gospoda je igrala v kavarni Aah ali karte, aedela v kinu ali drevoredu, mla dlna pa je čakala, da bo konec koncerta in da bo ples. Bil Je simfoničen koncert oper neka orkestra S6 mož. 'Brez vstopnine. Dvorana Je bila polna, da. a ne zasedena. Kdo pa bo pri kartah, pri Aah«, v kinu? Iz 2«tal je priAel neki veter mladinski pevski zbor a učiteljem pevovod Jem. 40 pevcev In pevk. Vstopnina 6 din in 10 din. Ves dohodek «a otroke. Dvorana ln luč brezplačno. Ko so otroci zapeli troglaano Pregljev«. Adamičeve in druge mladlnake pesmi, aem strmel. Iz-borna Intonacija, lepa itgovarja-va, prenašanj« tako čustveno, da sem slišal srce kako Je utripalo v prsih. Posebno v pianiasUnu-pianu so bili akordi kakor orgije. Troje pesmi Je bilo izvajanih tako umetniško lepo. da ae lahko zbor meri i trlmveljnkimi slavčki. A poslušalcev? Bilo nas Jt 100. Gledal sem lepo zidana gnezda umetnic-lastavic, pritrjenih oknih, v romanskem slogu zidanih. Kljunčkl lastavičk se odpirajo in čakajo, da mati in oče priletita in jih krmita. In oče in mati—lastavke so letale, švigale, Ačebetale, cvrčale, lovile muhe, komarje, se prevračale v zrakq veselo in razposajeno ki polagale v odprte'kljune čivkajoče mladine nalovi j eno hrano. "Koliko so ptice »rčnejše od ljudi!"'je rekel Mihael "Vse, kakor ena švigajo po zraku, love, se ne prepirajo, ne izpodrivajo druga druge, skrbe za svojo mladino, se sblrajo skupno, složno na odhod, so velika vzgledna družina. Kje je to pri nas, ljudeh?" . ' Pogledal sem ga in rekel: "Takrat, ko so gospe darovale ves svoj zl^ti nakit, da so lahko možje naredili Zlato tele in ga proglaaili za boga, so se razbile v kamen vsekane zapovedi prik vlce. In takrat nI Človeka, temveč samo služabnik Zlatemu teletu in poslušen hlapec njegovemu svečeniku." ♦ Stopil sem v trgovino, ki jo ima steklarna pri vhodu v tovarno. Vsemogoči kristalni brušenf izdelki so v omari in mikajo. Iz-letniki-gosti is zdravilišča, posebno dame. trgujejo, baranta-jo, se kregajo in—*ič ne kupijo. Ce katera kupi. ae Ae vedno hud u je, Češ tako drago. "Vse bi radi imeli zastonj." ml pravi prodajalka. "Človek bi znorel, ko začnejo milosti ve svoje našminkane ustnice kremžlti. Ce katera kaj kupi. .zahteva, da ji moram nekaj dati. Noče razumeti. da sem uslužbenka In da mi to ni mogoče. Naj gre k ravnatelju tovarne pravim, pa se namndne. Prave žldovake natu-re/* NAROČITE SI DREVMK PROSVETO Po sklepe 11. r«dM konvencij« so lahko naroči na Ust PreoroU in prišteje od«, šrs. tri. štiri *U p«t flaaev is en drnšiao k mi naročnini. List Prosvoto stano m tso enako, aa člane, ali noilano 9*JM m on« letno naročnino. Ker pa člani Aa plačajo pri aasaisatn |LM sa tednik, aa jim t« prišteje k naročnini. T«reJ aedaj ni vsraka, rsfl. da J« list predrag sa Oaae SJiJU. List Proavota Je vaša lastnina ia rotor« J« v vsaki drnšini nekdo, ki U rad čital Hat vsak dan. Caaa listo Prasvata J«s Za Zdraft. drtare in Kanado.tt.M U Clear« Ia CUeege Je... t7J« 1 tednik In.............. 4JI 1 tadaik in.............. CM S tednika li..,,,.'. Mt I tednika !■...«••.••••••. i«l® I tednika Ia.............Mi I tednik« Ia.............IJ« d tednike Ia.............Ut š tednika te.............170 • tednikov te.........j., nič I tednik«? te............1.M Za Evropo J«.«••••..<.....ll.Ot i 1 1 Ispolnito spodnji knpon, priložit« potrebno roeto denarja aH M«aey Order v planin te si tmn»U Prosvoto, Hat, Id Je vaša Pojaanilot—Vaelej kakor hitro kateri teh Oanov preneha biti ilan 8NPJ, ali Sa sa preeel! proč od drošteo te bo aahheval aa« svoj list tednik, bodo moral tisti filan Is dotišne drnšine, U Jo tak« sknpno naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj naananiti npravništvu Usta, in obenem doplačati dotično vsoto' Usta Prosvoto. Ako toga so štora, tedaj mora npravništvo sniiati datum aa to vsoto naročnika. . PBO0TKTA, SNPJ, MIT S«. Laimdale Ava* Chlcag«, DL Priloženo pošiljam eeročnino aa liet Proevoto vsoše 0........... 1) Ime....................................ČL draŠtva št........ N satov ...»..»•«.»..*••*•••'. UetovRe tednik te ca pripišite k moji naročnini od aledeših člane* mojo drnšiao: I).,.,,,,,,,,.,..,,..,,....,,,,.,.,........CL draštva št......... draštva št><••••••• S)..«•..............«.»..••••»••••••• r.t,CL draštva št».••»•••• ').........................................CL draštva it..,,,*.« Dršava K«v TISKARNA S.N.P.J. PPREJEMA VSA "Kako pa, «e pride delavka ali kmetica?" s "O, veste, tem bi prav ta prav moral človek reči mllostiva. Pogleda. Isbira, vpraša aa ceno, po-trguj«, če je predrago, imaje i glavo In gre. Ali pa plača In po-sdravi. A te milosti ve, kakor da ao od hudiča. Pobarvane, oake. obrite obrvi se našopirijo kak6r greben pri papigi, -če Jo draži. A o Ustih nežnih glasovih, kakor pišejo peaniki, ni duha ne sluha." Smejal sem se rasdraieni prodajalki. Lepe ao bile njene bliskajoče oči v tej jeii. V steklarno nisem šel. Peči M ugaanHi. ker jih popravljajo, steklarji pa. ao na neplačanem dopustu. Oddahnili si bodo od 800 atopinjeke vročine, kri, koša in pljuča ae bodo nekoliko opomo-gte. samo če bi U dopusti blU vsajam rednegaMal««kgp|^ v tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila ta veselice in shode, visitnice, časnika knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jetlku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI t Vaa pojasnila dajs vodstvo tiskarno Cono saMrno, nnijako dalo prvt vrata Pišite po teforsMcijo na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-S9 SO. LAWNDALE AVENUI Telefon Roekw«n 4*04 CHICAGO, ILL. f j *