TRGOVSKI LIST Časopis zet trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 24. septembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 110. ZVEZA TRGOVSKIH GREMIJEV IN ZADRUG ZA SLOVENIJO vabi na PLENARNO SEJO načelstva Zveze trgovskih gremljev ki se vrši v torek dne 27. septembra 1927. leta, ločno ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice T. O. I. v Ljubljani, Beethovnova ul. 10 (pritličje desno) z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Razpravljanje o volilnih ukrepih z ozirom na predstoječe volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 2 Poročilo o zveznem poslovanju. 3 Raznoterosti. V Ljubljani, dne 22. septembra 1927. Načelnik: Vilko Weixl 1. r. Dr. Jos. Pretnar: Načrt zakona o prisilni poravnavi. Izgleda, da je vprašanje zopetne uvedbe prisilne poravnave izven stečaja končno odločeno in da bo že v kratkem predložen narodni skupščini zakonski osnutek o tej poravnavi, ki ga je izdelalo ministrstvo pravde. Da se izvrši še končna redakcija in izpopolnijo še morebitne pomanjkljivosti, je ministrstvo pravde poslalo izdelani osnutek v izjavo raznim prizadetim korporacijam, med temi tudi naši Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ker so se nekatere gospodarske organizacije že izjavile o tem načrtu ter bo končno o njem razpravljala tudi posebna anketa, ki jo v kratkem skliče Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, je umestno, da se seznani naša gospodarska javnost vsaj z glavnimi načeli, ki jih vsebuje od ministrstva izdelani osnutek zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Prisilna poravnava se ima uvesti kot splošna ustanova za vse dolžnike' in ne samo za denarne zavode, kakor je bila prvotno nameravana, ker načrt smatra, da je ta institucija v interesu ivsega ^narodnega gospodarstva in ne samo nekaterih njegovih panog. Glavni vzrok neuspehov leta 1925 ukinjene banske uredbe o prisilni poravnavi izven stečaja je bilo pomanjkanje zadostnih kavtel proti zlorabam. Vprašanju kavtel posveča zato novi načrt posebno važnost. Osobito določa v tem pogledu, da se poravnalno postopanje ne sme dovoliti, ako je dolžnik pobegnil, ali če je obsojen radi delikta in koristoljubja, *er je ustavil svoja plačila, ali če je v Preiskavi radi takega delikta; dalje ce je dožnik že bil v stečajnem ali poravnalnem postopanju, pa od takrat še ni preteklo več kakor pet let; če je dolžnik kot trgovec moral voditi trgovske knjige, pa tega ni storil; če dolžnik ne nudi najmanj 40 odstotne poravnalne kvote. Ti razlogi pa ne onemogočajo le otvoritve poravnalnega postopanja, temveč se mora, čim se pokažejo pozneje, postopanje takoj ustaviti in poravnava razveljaviti, ako je bila že odobrena. More pa sodišče poravnavo odkloniti, ako je podan sum, da popis imovine in dolgov ni točen ali da knjige niso redno vodene. Načrt predpisuje mnogo strožja določila glede točnosti podatkov za poravnalni predlog, kakor prejšnja uredba. Sodišče more pred dovolitvijo poravnave, toda v najkrajšem roku, pregledati in ugotoviti premoženjsko stanje dolžnika, njegovo poslovanje in razloge, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti. Poravnalno postopanje se ima odbiti odnosno takoj ustaviti, ako se pokaže, da je dolžnik prosil za poravnavo zato, da izigra svoje upnike, ali da nima resne volje ali možnosti, da izpolni poravnalno ponudbo. V zvezi s tem nalaga načrt organom poravnalnega postopanja (upravitelju, zaupniku, poravnalnemu odboru) dolžnost, da prijavijo sodišču, ako v teku svojega delovanja ugotove, da obstoje razlogi za omenjene ukrepe sodišča. Dolžniku se more odvzeti pravica upravljanja svoje iinenovine in uprava izročiti upravitelju. Načrt skuša .odstraniti tudi nevarnost, da bi dolžnik izbil zase čim ugodnejšo poravnavo z navedbo izmišljenih terjatev (česar tudi v stečajnem postopanju ni mogoče povsem izključiti!). V ta namen je povečan krog onih oseb, katerim je odvzeta pravica glasovanja v korist poravnalne ponudbe. Upniki, ki so pridobili terjatve šele potem, ko je nastopila insolvenca, se pripuste k glasovanju le pod gotovimi pogoji. Enako je omejena pravica glasovanja meničnim upnikom. Poravnalni upravitelj ni le dolžan ugotoviti prijavljene terjatve, temveč tudi izrecno ugovarjati terjatvam, ako iz kakršnihkoli razlogov sumi o istinitosti prijavljene višine. Poostreni so tudi pogoji za sprejem poravnave. Načrt zahtev^ večino in sicer tri četrtine celokupnega iznosa vseh terjatev, ki dajejo pravico glasovanja, razven tega pa še pristanek večine upnikov, ki so glasovali (da veliki upniki ne bi izigravali malih). V primeru, da dolžnik nudi upnikom vsaj 50% njihove terjatve, zahteva se večina dveh tretjin vseh terjatev s pravico glasovanja. Kar se tiče potrditve poravnave', smatra načrt dajanje nedovoljenih ugodnosti nekaterim upnikom za razlog, iz katerega se more odreči potrditev sprejete poravnave. Razen tega daje načrt sodišču pravico, da more odreči odobritev poravnave ne samo v primeru, da obstoja na škodo upnikov očividno nerazmerje med ugodnostmi, ki se dajejoMolžniku, in stanjem njegove imovine, temveč tudi tedaj, kadar sodišče iz drugih razlogov smatra, da je poravnava v nasprotju s skupnimi interesi upnikov. Končno predvideva načrt kot poja-čeno kavtelo proti zlorabi poravnave še predpis, da poravnava izgubi veljavnost, ako bi bil dolžnik v teku dveh let po odobritvi poravnave obsojen radi goljufive kride Razpis volitev v Zbornico za T. O. I. Današnji »Uradni list« objavlja naslednji razpis volitev v Zbornico za T. O. I.: Volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja na podstavi členov 13., 14., 16., 23. in 24. uredbe ministrstva za trgovino in industrijo o reorganizaciji in volilnem redu za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne 30. junija 1927, štev. 13.296/111. (Uradni list štev. 80 ex 1927), da se vršijo volitve članov in namestnikov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v nedeljo dne 30. oktobra 1927 v zborničnih prostorih v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Volitve se vršijo po gospodarskih granah v treh odsekih: trgovinskem, obrtnem in industrijskem odseku. V vsakem odseku se voli 16 Slanov in 16 namestnikov. Glasovalno pravico imajo le oni, ki so vpisani v volilni imenik. Volilni imeniki so razgrnjeni v občinskem uradu vsake občine zborničnega okrožja in v zbornični pisarni v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, kjer jih more med uradnimi urami vsak vpogledati in prepisati. Reklamacije volilnih imenikov se smejo zahtevati tekom 14 dni neposredno pri volilnem odboru v Ljubljani. Reklamacijski rok prične dne 25. septembra 1927 in konča dne 8. oktobra 1927. Reklamacije se smejo vložiti le pismeno, morajo bili oddane na pošto najkasneje 8. oktobra 1927 in opremljene z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so njih navedbe resnične. Reklamira lahko vsak, ki je vpisan v volilni imenik. Voli se v vsakem odseku po kandidatnih listah, ki se morajo vlagati pri volilnem odboru na uradnih obrazcih v dveh izvodih za vsak odsek posebej v času od 11. oktobra 1927 do 18. oktobra 1927 do 18. ure. Kandidatne liste se morajo označili [K) nositc.u liste. Za nosilca liste se smatra oni kandidat, ki je prvi vpisan na listi. Lista mora navajati 16 kandidatov in 16 namestnikov po imenu, priimku, stanovališču in poklicu. Na listah smejo biti samo osebe, ki morejo biti izvoljene. Ena oseba se sme kandidirati samo na eni kandidatni listi. Po štirje kandidati in namestniki morajo stanovati v Ljubljani, izmed ostalih kandidatov morajo stanovati štirje v območju ljubljanske in štirje v območju mariborske oblasti. Na listi se morajo kandidati in namestniki razvrstiti tako, da prideta za kandidatom in namestnikom iz enega predpisanega območja kaii-i^didat in namestnik iz drugega območja. Liste , morajo navajati kandidate in namest-: nike tako-le: I. V trgovinskem odseku: 1. šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo manj, nego 25 dinarjev; 2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed voililcev, ki plačujejo 25 do 300 dinarjev; 3. pet kauiddatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 300 ali več dinarjev čiste letne pnidobnine. II. V obrtnem odseku: 1. šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo manj nego 10 dinarjev; 2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 10 do 20 dinarjev; 3. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 20 ali več dinarjev čiste .letne pridobnine. III. V industrijskem odseku: 1. šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo do 5€0 dinarjev; 2. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 500 do 8000 dinarjev; 3. pet kandidatov in pet namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo 8000 ali več dinarjev čiste letne pridobnine. Pod kandidatno listo je treba označiti ime, priimek in stanovališče enega predstavnika liste in njegovega namestnika v volilnem odboru, ki imata aktivno volilno pravico. Kandidatno 'listo mora lastnoročno podpisati za trgovinski in obrtni odsek najmanj po 100, za industrijski odsek najmanj 50 volilcev, ki imajo v dotičnein odseku aktivno voLilno pravico. Predlagatelji morajo označiti svoje ime in bivališče. Vsak predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno listo; če podpiše kdo več kandidatnih list, velja njegov podpis samo na listi, ki je vložena prva; listo izročita volilnemu odboru dva piedlagatelja proti potrdilu. Listi se morajo priložiti izjave kandidatov in namestnikov da sprejmejo volitev, pristanek predstavnika liste in njegovega namestnika in 'v ^ <‘;mlrV,h ob1aslev o velikosti pristojbine, ki jo plačujejo kandidati in namestniki Glasovanje traja od 8. do 16. ure. Voli se tako, da volilec odda izpolnjeno Mdsovnico v zaprtem ovoju z izkaznico vred na dan volitev osebno volilnemu odboru, an pa uiko, da volilec pošlje izkaznico in zaprto glasovnioo priporočeno po pošti volilnemu odboru v doposlanem zavitku najkasneje do dne 30. oktobra 1927 do 16. ure. Aa glasovanje se sme porabiti samo uradne glasovnice, ovoje in zavitke, sicer glas ne velja. Glas tudi ne velja, če pošiljatvi ni priložena izkaznica, ali če vsebuje več izkaznic ali več glasovnic; če je v ovoju za glasovnico več nego ena glasovnica, ne velja nobena. V ovoju za glasovnico ne sme biti razun glasovnice nič drugega. Glasovnica mora biti <*•». ■-*> «*• njena kandidatna bsta. Glascrvat. se sme samo za potrjeno kandidatno listo. Glasovnica, na kateri je prilepljenih več kandidatnih list, ali na kateri je zpisano še kaj drugega ali na kateri se imena ne ujemajo popolnoma z eno izmed potrjenih kandidatnih list’ je neveljavna. ‘ i.m. ot*J?or Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, dne 16. septembra 1927. — Predsednik: Levičnik 1. r. v Načrt pa se ne omejuje le ena poja-čenje garncije proti zlorabam poravnalnega postopanja, temveč skuša tudi, da čim bolj zavaruje izpolnitev poravnave ter skrajša, pospeši in poceni postopanje. Poravnava izgubi svojo veljavo brez okrnjenja pravic, ki so jih pridobili upniki s /poravnavo napram dolžniku in tretjim osebam, ako dolžnik ne izpolni obveznosti iz poravnave v roku, ki ga določa poravnava. Na podlagi poravnave se more takoj dovoliti izvršba ne samo proti dolžniku, temveč tudi proti poravnalnim sodolžnikom in garantom. Redoma se imajo izpolniti poravnalne obveznosti v teku najdalje dveh let. Poravnalno postopanje mora biti končano v devetdesetih dneh po otvoritvi. Podaljšanje more samo v izrednih primerih dovoliti višja instanca. (Dalje prih.) S kakšnimi vozml se smejo prevažati tovori. Ljubljanski veliki župan je izenačil cestnopolicijske predpise v ljubljanski oblasti z onimi, ki veljajo v mariborski oblasti s tem, da je odredil: »Pri vseh štirikolesnih tovornih vozovih, ki so enovprežni ali dvovprež-ni, morajo biti kolesna platišča, kadar znaša skupna teža voza s tovorom vred do 1500 kg, najmanj 6 (šest) centimetrov široka, kadar znaša skupna teža od 1500 do 2000 kg najmanj 8 (osem) cm-široka in kadar znaša skupna teža od 2000 do 3500 kg, najmanj 11 (enajst) cm široka.« Pri več kot dvovprežnih tovornih vozovih (brez sprednje priprege) ali pri tovornih vozovih, težkih nad 3500 kilogramov, morajo biti platišča najmanj 16 cm široka. Dvokolesni eno- TM in nimo. 1 Informacije in vpis pri Gremfju trgovcev. eiMirineiVHBfčM ; vprežni ali večvprežni tovorni vozovi morajo imeti, kadar znaša njih skupna teža do 750 kg najamnj 6 cm široka platišča; kadar znaša skupna teža nad 750 kg pa 11 cm široka platišča. Na gospodarske vozove, t. j. na vozove, ki se uporabljajo za obrat lastnega gospodarstva ali za prevažanje poljedelskih ali gozdnih pridelkov za domačo potrebo, se ta določila ne nanašajo. Novi predpisi stopijo v veljavo koncem meseca oktobra in se morajo do poteka tega roka spraviti vsa vozila v sklad z novimi predpisi. — Iz stališča dobrih cest, na katerih ima gospodarstvo največji interes, moramo novo odredbo le pozdravljati, &er so dosedaj v ljubljanski oblasti prevažanim tovorom neprimerna vozila poleg tovornih avtomobilov najbolj kvarila naše ceste. Ruska gospodarska poročila. Nemško podjetje Mannesmannroh-renwerke se je pogajalo z Rusijo o izredno veliki kupčiji in beremo, da je postal dogovor pravkar perfekten. Gre za naročilo ruske petrolejske industrije na' ca 40.000 ton cevi, ki naj jih dobavi Nemški sindikat cevi, v prvi vrsti prej omenjeno podjetje Mannesmann in zveza jeklarn. Vsota naročila znaša 19 do 20 milijonov mark, pa ne bodo porabili državnega jamstva. Pod naslovom »Ruska platina za Japonsko« pišejo listi, da se je sklenil med sovjetsko vlado in med skupino japonskih trgovcev v Tokio dogovor, tičoč se neposredne dobave ruske platine Japonski. Doslej je dobivala Japonska rusko platino po ovinku preko Anglije in Amerike. Dogovor pravi, da mora dobaviti sovjetska vlada še letos partijo platine v teži 25 japonskih kanov. Japonski kan = 9‘1572 angl. funtov. Po pogodbi bo poslala Rusija vsako leto ca 150 kanov platine na Japonsko. Po kontrolnih številkah sovjetskega narodnega gospodarstva za bodoče leto 1927/28 je naračunjena produkcija blaga v poljedelstvu in v industriji na 19.360 milijonov rubljev proti' 18.111 milijonom v tekočem letu. Investicije kapitala v vsem narodnem gospodarstvu bodo znašale v letu 1927/28 5200 mil. rubljev, za 800 milijonov več kot v letu 1926/27. Ta prirastek se razdeli poleg drugega na sledeče panoge narodnega gospodarstva: industrija bo dobila 200 milijonov rubljev, promet 205, elektrifikacija 70, dobrodelno stavbno gibanje v mestih 100 milijonov rubljev. V Rusiji se mudi Leblanc, zastopnik ameriškega »Equitable Trust-a«. Moskovski poučeni krogi smatrajo to za važen politični in gospodarski dogodek. Pogajanja med Leblaftcotn in LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris setiMifegtt tftMii]* našega društvenega prava. fNadaltevanje.) Postopek pri' predložitvi pravil. 1. Oblast v a. Oblastvo, ki mu je po § 4. drhštv. zakona pismeno prijaviti nameravano ustanovitev društva in obenem predložiti pravila, je po tem paragrafu »politično deželno oblastvo«;, sedaj torej veliki župan in sicer je td veliki župan one oblasti, kjer ima ddtično društvo po pravilih svoj sedež. Pri tem je vseeitb, ali'razteza to društvo svoje delovanje čez en ali več srezov-dotiBfle oblsišti, ali čez ce-ld oblast, ali'pa tildi po celi državi. Izjemo od 1 tega splošnega načela uveljavlja §! 11. drUšfV. zakona, ki določa:* »Gldde*takih društev, katerih delovanje po podružnicah sega čez več dežel, je za odobritev pravil pristojno ministrstvo notranjih del.« Ministrstvo'notranjih del je tdrej za obravnavanje društvenih pravil le tedaj pristojno, če 1. razteza društvo ali zveza svoje delovanje čez več dežel in če sovjetsko vlado potekajo v prvi vrsti v treh smereh: 1. Sovjetska vlada namerava dati Ameriki pod ugodnimi pogoji gotova naročila; v tem slučaju bi se dali »ugodni pogoji« najbolj natančno prestaviti z »obrestovanjem ruskih menic«. 2. Harrimanova koncesija v Čiaturi se razširi; če se bo razširjenje tikalo tudi kovin na jugu, še ni določeno, znano je pa, da imajo Amerikanci tozadevne želje. 3. Ameriški kapital se zanima za bakrene koncesije v Uralu; v tem vprašanju so pogajanja že toliko napredovala, da razmotrivajo Amerikanci organizacijo delniške družbe. Rusi pristavljajo, da se praktično še ni nič sklenilo, da pa pogajanja zadovoljivo potekajo. Sicer pa poročila iz Rusije niso vsa razveseljiva. Obtok čcrvoncev je znašal na koncu leta 1925 600 milijonov rubljev (1 červonec = 10 rubljev — ca 292 Din), sedaj je pa dosegel že 960 milijonov rubljev. Ofieielni tečaj za rubelj je še zmeraj nespremenjen, 1.9 rublja za 1 dolar, a plačajo danes v »črnem prometu« že 4 rublje za 1 dolar. Import do konca letošnjega leta je dosegel 73.6 mil. rubljev in se je proti istodobnemu lanskemu im-portu dvignil za 45%, eksport je pa dosegel samo 42.8 mil. rubljev in je padel proti lanskemu letu za 17.4%. Trgovska bilanca je bila na koncu avgusta torej s 30.8 mil. rubljev pasivna. Splošno je razširjeno mnenje, da je vse to posledica preloma z Anglijo. Na drugem mestu poročamo, da hoče Rusija izpopolniti obroč svetovnega žitnega kartela, da pa zaenkrat ne bo prišlo posebno do veljave. In sicer zato ne. ker bo letošnji pridelek pšenice za 100 do 150 milijonov pu-dov slabši kot lanski, ker je kljub slabšemu pridelku domači konsum večji kot prej in ker je za vse even-tuainosti treba nabaviti si veliko državno pšenično rezervo. NASA KOVNICA DENARJA. V sredo se je vršilo v Beogradu svečano vzida vanje temeljnega kamna za zgradbo kovbice denarja Narodne banke. StavbišČe' je dal Narodni banki ministrski svet v zakup za 99 let. Kovnica bo stala na Topčideru. Narodno banko posebno pcdpira pri načrtu zgradbe' in osamosvojitvi pri kovanju denarja francoska Narodna banka. Pod vodstvom direktorja francoske kovnice, gospoda Schillerja, Id je prišel v Beograd, so bili izdelani načrti, kaferih izvedba je poverjena arhitektu Ivanu Valandu. Vsa dela bodo stala okrdg 13 milijonov dinarjev. Zgradba bo gotova 1. januarja 1929. Fr. Zelenik: Za svoje koristi. AH ste že član »Trgovskega društva Merkur v Ljubljani«? — 6e ne, jmpI-j avite čimpreje svoj pristop! Velike izgube pri odjemalcih vplivajo neugodno ne samo na trgovino, ampak tudi na cene in na položaj odjemalcev samih. Prizadeta trgovina mora gledati radi svoje koristi in radi koristi odjemalcev na to, da se izgube kolikor mogoče zmanjšajo in preprečujejo. Mnogih izgub je trgovina sama kriva, ker je razvidnost terjatev nepopolna in opominjanje prepovršno in nezadostno. Radi trgovskega koledarja obiskujem trgovske firme in industrijska podietja, pa imam tedaj priliko, da govorim o raznem, kar je važno in dobro v trgovini. Bil sem v nekem uglednem industrijskem podjetju in gg ravnatelj in knjigovodja sta mi prijazno pokazala in razlagala organizacijo pisarne, kakor tudi njihov sicer zelo preprost, pa zato me manj dober način preglednosti terjatev. Imajo štiri male knjige z navadno črtanim papirjem. Prva knjiga ima napis »skadeiica«, druga »I. opornim, tretja »II. opomin« in četrta »tožbe itd.«. V prvi knjigi se vpišejo urejeno po datumu vse strani saldakonti. Na primer: Računi z dne 8. julija zapadejo dne 8. septembra. V knjigi ska-denca so zapisani pod datumom 8. september vse strani saldakonti, na katerih so vknjiženi računi z dne 8. julija. Ako odjemalec plača do dneva dospelosti, se 'številka strani v ska-denčni knjigi kratkomalo prečrta m 8. septembra so neprečrtane tiste številke strani, na katerih so vknjiženi še neplačani računi. Šest dni pozneje, tedaj 14. septembra, se prvič opominja. Ko se napišejo opomini, se številke v prvi knjigi prečrtajo in prenesejo v drugo knjigo. Tudi v tej se črtajo številke strani plačanih računov ob plačilu, da ostanejo nečrtane za drugi opomin le strani, na katerih so še neplačani računi. 10 dni pozneje se drugič opominja. Kp je spisan drugi opomin, se številke v drugi knjigi pVfefcrtaio lil'prenesejo v tretjo knjigo. Ako drugi opomin ni zalegel, se zadeva izroči ali odvetniku ali se napl avijo drugačni koraki v obrambo in izterjanje, kar se pač ravna po okol-ščinah ter se številke strani prenesejo v četrto knjlgb. Vseh odjemalcev in dolžnikov ni mogoče in se ne sme enako obdelovati, ker so vzrdki različni, da dolžnik ne plača. Po izjavi gospodov promet ni čisto nič padel radi natančnega pregleda terjatev m reda in natančnosti v opominjanju, pač pa se je stanje pri dolžnikih zmanjšalo za 40% in v takem razmerju so se skrčile tudi izgube. Komur to ne dokazuje koristi, ki jo do naša preglednost terjatev iri red v terjanju, ta ne spada v trgoviho ali pa ima toliko sredstev, da mu je vseeno, kako plačujejo odjemalci in koliko pri njih izgubi. Takemu pa tedaj ni potrebno, da se peča s trgovino, ampak naj gre v »penzijon« in zapravlja tako svoj denar, saj ne bo delal konkurence res delavnim in zaslužka potrebnim trgovcem. Ako bi vsi gledali na točno izvrševanje plačilnih pogojev, bi bile razmere za trgovino dokaj boljše, cene bi se lahko znižale, kar bi bilo v korist vsega prebivalstva. Trgovski koledar za leto 1927 je prinesel med drugim tudi nasvete in navodila o pregledu terjatev in o opominjanju. Način razvidnosti, kakor ga priporoča Trgovski koledar, se mi dozdeva za trgovca prikladnejši od zgoraj opisanega in sicer raditega, ker ima trgovec pred očmi tudi znesek. Velike važnosti je za trgovca in njegove ukrepe, da ve, s kakšnimi zneski lahko računa določen dan. To je posebno važno za trgovca, ki nima sredstev na preteg, ampak mora računati z vsakim dinarjem. Izkušnja pravi, da redno in pravočasno plača okoli 60%, okoli 20% plača na prvi opomin, za ostalo pa se mora večkrat tirjati ali celo tožiti. Trgovskim krogom bi prav toplo priporočal nabavo Trgovskega koledarja društva »Merkur«, v Ljubljani, ker vsebina koledarja je trajne in veliko večje vrednosti, kot pa stane koledar. Ni to koledar, ki je vrednosti le za dotično leto, pa se ga potem zavrže, pe, Trgovski koledar rabite vedno z dobičkom. Vsak pripadnik trgovskega stanu bi moral imeti ta koledar, ker s tem bi koristil samemu sebi, bi pomagal svojemu stanovskemu društvu in tudi koledarju samemu. Vršile so se te dni porotne razprave, katere so pokazale, kako, milo re-.čeno, lahkomiselno razupavajo tudi velike trgovske tvrdke. Ni napačno, če se da revnemu odjemalcu, samo da je pošten, varčen in delaven, napačno pa je, če se da odjemalcu, ki je s svojim delovanjem pokazal, da ni ne resen, rte trezen in ne zanesljiv. Kako je moRočo zaupati tttkTeimi Človeku ti- soče in tisoče? Dobival je pa velike kredite in sedaj ga sodijo kot nepo-štenjaka. Napačno je, da sodijo samo odjemalca, soditi bi morali tudi njegove dobavitelje radi lahkomiselnosti.. Taki slučaji nam kažejo, da trgovski krogi premalo vpoštevajo trgovske informacije, kakor nam drugi slučaji kažejo, da državni nadzor in koncesije niso vredne prebite pare. Iz lastne izkušnje vem, da trgovec na debelo sploh nima informacij o svojem odjemalcu, ali pa zelo pomanjkljive. Mnogim se dozdeva škoda žrtvovati za informacijo 50 ali 60 dinarjev, ampak kar izvrši naročbo in potem seveda izgubi tisoče. Dobe se naročbe od ljudi, kateri skušajo izvabiti blago, kjer lč mogoče. In naši ljudje so 2. to društvo ali zveza to delovanje vrši po podružnicah ali v zvezi včlanjenih društvih. Če ima tore j društvo ali zveza svoje podružnice ali društva le v eni in isti deželi, ministrstvo^ ni pristojno, ampak dotični veliki župan. Zakon govori o »deželah«; imel je v mislih bivše avstrijske kronovine. Teh pa v naši državi ni. Zato je dvomljivo, ali se da določba o deželah kratkomalo prenesti na sedanje oblasti, ki so v ustavnem in upravnem pogledu nekaj povsem drugega. ' Ako se smatra »Slovenija« še kot neke vrste pokrajina, potem bi bil pri društvih, ki raztezajo pb svojih po-duužnicah delovanje samo po tej pokrajini, pristojen veliki župan one oblasti, kjer je sedež društva, in ne ministrstvo, vendar bi se moral dotični odlok glede društvenih pravil izdati v sporazumu z drugim velikim županom. Če pa deluje društvo po svojih podružnicah ali zveza po svojih včlanjenih društvih tudi še v drugih oblasti/ih naše države, potem se ne bo moglo ugovarjati pristojnosti ministrstva notranjih del, a tudi samb tega ministrstva. Po našem veljavnem dtdštvettem zakonu ni nObeno drtigo ministrstvo pristojno za odobritev društvenih pravil, pa najsi delujejo dOtična društva v panogah, ki so v pristojnosti drugih ministrstev. To je treba izrecno povdarjati, ker so si prisvajala in si še prisvajajo nekatera mfnistrstva odobritev društvenih pravil po dotični stroki, n. pr. ministrstvo prosvete za znanstvena, prosvetna in dijaška društva, poljedelsko ministrstvo za kmetijska in deželno kulturo pospešujoča društva, ministrstvo socialne politike za društva s socialnimi cilji' itd. Ta ministrstva izvajajo to svojo pravico iz splošnega v povojnih uredbah ustanovljenega ustroja dotičnih ministrstev, vendar je ta* praksa, saj kar se tiče Slovenije, v direktnem nasprotju s še veljavnim društvenim zak°no??' Poleg velikega župana kot ' nega oblastva je še ^klJ°^otovo društvi, a ni društveno oblastvo. Temu oblkstvu (in ne velikemu županu) naznanja društveno vodstvo člane odbora in njih stanovalisca, priobčuje sklepe svojih občnih zborov, prijavlja te zbore, predlaga letna poročila. Veliki župan in srbski .pogl&var vodita1 sbžnaUie, odnosho zbirliO društvenih pfavil. Veliki žujiaU zbirkd odobrenih pravil v celi oblasti, sre-ski poglavar pa sezname vseh* društev v srezu z označbo sedeža, pred- sednika in društvenega odbora, poleg tega tudi zbirko pravil teh društev. Vpogled v pravila je vsakomur prost in jih sme vsakdo prepisati. 2. Postopek. Veliki župan, kateremu so bila društvena pravila predložena, pregleda vlogo in pravila, ako ustrezajo predvsem glede kolekovanja, glede podpisov, glede oblike itd. zgoraj ob- - e .solnim pogojem. Ako ravnavanim formeinim p«« j ti Dogoii niso v redu, zavrne društveno oblastvo vlogo, ne da bi spuščalo v meritum presoje društvenih pravil. Tak odlok pa ni smatrati za prepoved društva, marveč le za vmesni od-ilok, ki odpravlja formalne pogreške 'vloge. Predlagatelj (društvo) se jim bode običajno uklonil; ako to neče in ako smatra, da se mu dela krivica, se seveda lahko pritoži na višjo instanco. Ker pa tu ne gre za prepoved, veljajo za tak priziv, kolikor se jsmatra za dopusten, splošno prizivni roki zakPha o pravnih sredstvih iz leta 1896., torej za priziv na ministrstvo rok štirih ,tednov. Za^take for-maltie nepravilnosti pi ni smatrati sariiO predpise o pravilnem in zadostnem kolekovanju, o predložitvi pravil v petih * izvodih,1 o originaltdh podpisih, o šivanju obsežnejših pravil Posetite Pokrajinsko razstavo „Ljubljana v jeseni* 1 do novejših časov izvrševali vsako na-ročbo brez poizvedovanja! Drugi zopet informacijam ne verjamejo, v čeravno priporočajo previdnost. Navedem v dokaz le eri,slučaj, propadla je velika firma ,z milijonskim dolgom pa brez premoženja'. Tvrdka je že dal j časa zelo slabo plačevala. Informacije so priporočale skrajno previdnost in opozarjale, da položaj tvrdke jji povsem zanesljiv jn vendar so dobavitelji dajali naprej. Ako ho&e trgovec ščititi svoje k<> risti, se ne niore izogniti neizbežni potrebi trgovskih poizvedovanj o položaju odjemalca, saj bo vkljiib tej previdnosti še izgubil, čeravno bodo izgube mnogo manjše. Tudi tekom poslovne zveze se mora informirati od časa do časa. Posebno pa bo poizve^ doval, če dolžnik začne zastajati v plačevanju. To pa ni vselej znamenje, da bo dolžnik propadel. Trgovci na deželi morajo dajati kredit odjemalcem, kateri plačajo, ko prodajo svoje pridelke. Ni pa mogoče te vselej takoj ali vsaj ne po primerni ceni prodati in dokler pridelovalec ne proda, ne plača trgovcu. Poznam trgovca, ki ima preko enega milijona dinarjev v izdelkih domačega dela. Ti izdelki so sicer znani po celem svetu vsled svoje dobre kakovosti in tudi gredo po celem svetu, ali sedaj se ne prodajo. Trgovec pa je jemal in kupoval, da krije svoje terjatve in da pomaga prebivalstvu, sedaj pa sam ne more plačati svojih obveznosti, pa ima že več tožb na vratu. Preti mu nevarnost, da ga ubijejo in nič mu ne bo Pomagalo, da je 30 let delal z uspehom, si je pridobil prilično premoženje in je bil vedno pošten odjemalec 'nvplačnik. Z dolžnikom, ki je znan Ppštenjak, pa začasno ne more izpolniti svojih obveznosti, se mora drugače postopati, kot pa z odjemalcem, ki je lahkomiselno zapravljal in zapravil milijone tujega denarja. Trgovec si preskrbi informacije o svojem odjemalcu na različne načine. Najzanesljivejšo informacijo mbre preskrbeti potnik sam. Povprašuje se tudi pri trgovskih prijateljih in drugih osebah, ki so poučeni o razmerah odjemalca ali pa se poslužuje informacijskih pisarn. Trgovec pa mora biti previden tudi pri teh pisarnah. Kakor marsikateri, ki lege za informacijami in daJe informacije o naših Poštenih firmah, ni poklican za to in tudi ne usposobljen, tako tudi ni zaupati vsem in vsakomur. Življenje nam kaže, da so lastniki takih pisarn pricjno prodajali vpMŠaltae’ liste in bloke, pršjeti denar zapravili in potem pobrisali ali pa z velikimi dolgo- vi šli v konkurz. Pred svetovno vojno itd., ampak tudi n. pr. pri podružnicah: dokaz, da glaynp društvo pravno obstoji in da soglaša z ustanovitvijo in s pravili podružnice, ali pri zvezah, da soglašajo vsa dotična društva, ki naj jih zveza obsega, z nje ustanovitvijo. Mnogokrat je tudi besedilo pravil samo na sebi nepopolno, nejasno ali; protislovno, posehno kar,se tiče društvenega nameija ali pa dolžnosti društvenikov itd. Tudi značaj društva kot takega je lahko dvomljiv tedbjj ge se izkaže, da se združitev bliža kaki drugi pravni tvorbi, n. pr. pridobitnemu društvu, pridobitni ali gospodarski zadrugi itd. V vseh teh primerih se društva kot takega sicer ne more prepovedati, ker ni za to taksativnih razlogov, ki jih navaja zakon, ako se nočejo morda podvajati vsi ti pojavi pod pojem protipravnosti. V takih primerih izjavi društveno oblastvo, da na podlagi- predlo-zen^ga grabiva še ne morie ali pa sploh ne more razsojati po društvenem zakonu, ker ne gre za društvo P6 trne zakonu. Vobče se vse take rešitve vršijo v obliki vmesnih rešitev, ‘v?.e ne morejo smatrati kot končna rešitev in tudi niso podvržene prizivnemu postopanju po § 8. društvenega zakona. (Dtlje prihodnji«.) je prišla v konkurz taka pisarna in so dolgovi znašali preko enega milijona zlatih kron. H koncu tega članka naj še nekaj zapišem. Naš Trgovski list, njegovo uredništvo in njegovi sodelavci se trudimo, da bi koristili naši trgovini. Mnogo lepih nasvetov se je napisalo od naše strani, vem, da se tudi čitajo, deloma tudi uvažujejo, toda niti uredništvo, še manj pa njegovi sotrudniki ne dobivajo ne vprašanj, ne kakih nasvetov niti ne izraza mnenj o enem ali drugem. Ali bi ne bilo dobro, da bi postala vez interesentov nad listom in njegovim uredništvom živahnejša, da bi se pripadniki trgovskega stanu obračali z vprašanji in nasveti na list in s tem pripomogli, da bi postal list popolnejši, pestrejši in živahnejši izraz mnenja in potreb trgovskega stanu? Trgovina. Trgovski stiki z Madžarsko. Redakcija lista >Ujsag«, Budapest, Erzčbet-Koriit 43, je odprla v svojem listu posebno kolono, v katero uvršča vsako nedeljo po-vprašanja, pohudbe za prodajo, nakup in zastopstva. Obdava se izvrši brezplačno; za interesente, ki se zanimajo za uvoz in izvoz iz Madžarske, je to zelo priporočljivo. Izvozniki v Ameriko. Interesenti, ki bi radi izvažali v Ameriko, se naj obrnejo na tvrdko Willerton Compan.v, fac-tors, 1133 Broadway, Newyork, z navedbo, katere predmete bi hoteli izvažati, nakar jim bo tvrdka sporočila glede možnosti plasiranja teh predmetov na ameriških trgih. Piše naj se angleški. Za izvoznike črev. Tvrdka Oskar Fui-ster, Darmhandlung, Berlin, Reinicken-dorf, Ost 1, želi ponudbe za posušena čreva. Odkazanje agentur za nakup in prodajo blaga v inozemstvu. Centralna zveza trgovskih zastopnikov in komišijo-narjev za Avstrijo na Dunaju, ki ima tudi posredovalnico za agenture, odka-zuje na željo trgovske zastopnike inozemskim tovarniškim in eksportnim tvrdkam, koje bi hotele biti zastopane na Dunaju oziroma v Avstriji ter v sosednih državah in to: v Cehoslovaški, na Poljskem, Ogrskem, Rumun^kem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana posredovalnica brezplačno. Pri odkaza-nju zastopnika, bodisi za nakup aii za prodajo blaga gleda na to, da ‘je dotič-nik strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zentral-verbaiid der Handelsvertreter und Kom-missionare Osterreichs, Agenturen-Ver-mittlungs-Sektion, Wien I., Werdetor-gasse 14. Amerika iif njena trgovinska pogajanja g Francijo. Pariški listi so dobili iz Washingtona vest, glasim katere bo odgovor ameriške vlade na francoske protipredloge o sklenitvi medse bpj^ie trgovinske zveze negativen. Vlada Združenih držav naj bi imela namen I predlagati Franciji, naj predstoječa pogodba temelji na načelu najbolj favorizirane nacije, v kolikor se tiče uvoza ameriškega blaga v Francijo. Industrija. Henry Ford v Braziliji. Znani industri-jalec in milijonar Henry Ford, ki ima v mestu Detroitu velikanske tovarne za autoinobile, je kupil v brazilijanski pokrajini Para 1,200.000 johov zemljišča za 42 milijonov dolarjev. Ford namerava dokupiti še 2,800.000 johov, da napravi na tem kupljenem svetu plantaže za kavčuk. Denarstvo. Poštna hranilnica v Češkoslovaški. Zakonski načrt o ustanovitvi poštne hranilnice v Češkoslovaški (prejšnjo so razpustili) vsebuje postavko, da zneski na vložne knjižice z obrestmi vred ne smejo presegati 20.000 Kč. Ce gre znesek nad to vsoto, se glavnica nič več ne obrestuje. Zakon pooblašča vlado, da z na-redbp to maksimalno vsoto lahko še zniža, pri čemur ni fiksirana nobena spodnja meja. Ta omejitev se pa ne tiče vlog javnih korporacij, in drugih javnih čini-teljev. Pridržana je določba, da mora biti obrestna mera za vloge poštne hranilnice nižja kot najnižja obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih. Denarni zavodi zahtevajo, da mora biti stilizacija glede obrestne mere bolj precizna in da mora biti natančno povedano, koliko nižja je obrestna mera. Z novim načrtom se bo bavil najprvo finančni odbor gospodarskega sosveta. Promet Zakup telefona v ČSR. Poleg ponudbe ameriške finančne skupine, ki je pripravljena pj-evzeti v zakup vse češkoslovaške državne železnice, je sprejela češkoslovaška vlada tudi ponudbo Morganove skupine, ki hoče prevzeti v zakup telefon in brzojav. V svrho pogajanj je odposlala češkoslovaška vlada te dni v Ameriko posebno delegacijo, da sondira teren' za eventuelno sklenitev take pogodbe. Nova prometna zveza med Italijo in Anglijo. Dne 20. t. m. se je otvoi-ila nova zračno-železniška prometna zveza med Londonom in Neapljem. Potniki odhajajo v zrakoplovu iz Londona. V Parizu prestopijo na brzovlak in se peljejo do Genoye. Od tu pa bodo spet poleteli s hidroplanom do Neaplja. Strokbvno šolstvo. Otvoritev ahiiturijentskega tečaja. Beograjska Trgovska zbornica otvori v sporazumu s trgovskim ministrstvom enoletni abiturijentgki tečaj pri Državni trgovski akademiji v Beogradu. Tečaja se lahko udeleže absolventi srednjih .šol- Vpisovanje bo 26., 27. in 28. t. m. od 9. do 12. ure. Pri vpisu je treba položiti 1000 Din, 1. marca pa še 300 Din. Tečaj se prične 1. oktobra in sicer pod pogojeni, če bo dovolj kandidatov. Predavali bodo izključno profesorji Trgovske akademije. I OUli rt.i! I 8« BI Srn , ■ Tovarna vinskega lclsa, a. * oj Ljubljana, nudi naJfineJSi in najokusnejši NAMIZNI KIS iz pristnega viha. « Zahtevajte ponudbo! Tehnlino nete ljubtfaM, ytm Ljubljanska borza. Tečaj 23. septembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h gold. . . 22-78 22-84 Budimpešta 1 pengfi 9"925 9-955 Curih 100 fr 1094-- 1097- Dunaj 1 Šiling 7-9922 8-0222 London 1 funt 276-05 276-85 Pari* 100 fr 222-60 224"50 Praga 100 kron 168-05 168-85 Trst 100 lir 308-376 310-375 m RAZNO. PŠENICA. Ustanavljanje trustov na trgu pšenice se pojavlja vedno bolj. Govorili smo o amer. pšenični zvezi in o kanadskem pšeničnem poolu. Nova kanadska prodajna zveza bo podrejena državnemu uradu, ki bo reguliral cene in bo dobil v to svrho iz državnih sredstev podporo 250 milijonov dolarjev. Tudi v Argentini se vršijo pogajanja med poolom in med farmerji, prav tako tudi v Avstraliji. Slišijo se celo glasovi, da je izjavila tudi Rusija svojo pripravljenost za pristop k svetovnemu žitnemu obroču, čeprav ravno letošnja žetev v Rusiji ni posebno ugodna in bo morda pridelek manjši kot lani. Tudi geografska razdelitev pridelka v Rusiji je neugodna in se je vrhu tega domači konzum v zadnji kampanji dvignil na 473 milijonov pu-dov namesto preračunanih 430 milijonov. Izvozni kontingent Rusije torej ne more biti posebno velik, tem nm^j, ker je treba napraviti državno žitno rezervo, da je dežela glede žita zavarovana proti vsem eventualnostim. Tudi poročilo predsednika sveta ljudskih komisarjev ceni pridelek na 100 do 150 milijonov pudoy manj kot lani, tako da bi pomen Husjje v poolu^ne bil posebno velik. Vsled manevrov na borzi si morajo poročila o pridelku seveda nasprotovati. Tako sipo brali najprvo o rekordnem pridelku Kanade, ki bi bil po kvantiteti drugi, kar jih je Kanada dosljej imela; takoj nato pa, da so prišle nad kanadski pridelek velike nadloge, ki se bodo mogle v številkah izraziti šele po končani mlatvi. Dalje beremo, da se je pojavilo v Argentini in Avstraliji pomanjkanje dežja, v Kanadi pa da je bilo preveč dežja. itd. Negotovost na žitnem trgu zato še ni izginila. Počakati je tudi treba, kakšne posledice bodo prinesli trusti na svetovni trg. Izključena od državnih dobav. Ministrstvo vojske in mornarice je izključilo od državnih licitacij za tri leta podjetnika Jovana Mladenoviča iz Kumanova in GradjeVinsko preduzeče Jovanovič, i Janič iz Beograda, ker sta oba opustila 'in deloma nesolidno končala predane jima zgradbe. j Osnovanje' poljedelskih zbornic, na Bolgarskem. Na inicijativo poljedejskjh krogov je bolgarska vlada v interesu pospeševanja agrarne pfofjukcije sklenila, da sistemizira institucijo poljedelskih zbornic. Zakonski projekt je že izdelan in se bo predložil sobranju tekom jeseni. Po svefu. Nemška trgovina a električnim' tokom je bila leta 1926 pasivna za 228 5 mil. KW ur. V prvi vrsti te"trg<5^ vine so bile Švica, Francija, Saarska kotlina in Avstrija. — V preteklem polletju 1926/27 (od oktobra do mayca) je bilo po poslovnem poročilu ruskega trgovskega zastopstva po tem zastppstvu sklenjenih v Nemčiji 12.570 trgovskih sklepov v vrednosti 252 % mil. zlatih rubljev. — češkoslovaška tekstilna tovarna Bruna bo zgradila na Ogrskem tekstilno tovarno s 300 mehaničnimi statvami. — Produkcija premoga v poljskem gornješleskem okraju je znašala v avgustu 2,336.000 ton; eksport pa se je mogel zopet nekoliko dvigniti in je dosegel 876.000 ton. — Z ozirom na razna poročila, ki se pojavljajo v zadnjem času v inozemskem časopisju o ureditvi naših predvojnih dolgov, je finančni minister sporazumno z ministrom zunanjih zadev imenoval odbor pravnih in finančnih izvedencev, ki se bodo pečali z vprašanjem naših predvojnih dolgov Franciji, da moremo urediti slednjič tudi te dolgove, ko smo uredili že vprašanje dolgov Ameriki in Angliji. — Stalni odbor v Bački je naslovil na vse občine in mesta Bačke okrožnico, naj skrbijo za nabavo plemenskih bikov. Zadnji čas je, pravi okrožnica, da zopet poživimo živinorejo, ki je med vojsko in po vojski tako degenerirala. — Eksportne olajšave za ogrska vina je raztegnila ogrska železniška uprava tudi na vinski mošt. — Zakonski načrt o ogrskem industrijskem posojilu bo prišel v jeseni pred parlament. Denar bodo dobili najbrž v Londonu, in upati je, da si bo nabavila ogrska industrija še letos že davno pričakovana dolgoročna (investicijska posojila. — | Ravnateljstvo železniških gradb v Rumuniji je sestavilo načrt glede izgradbe železniškega omrežja. S Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod Viktor Blažit, Ljlililia. Mm ulili V. M se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte pro spekl 1 stroški ca 13 milijard lejev bodo zgladili 1589 km novega omrežja. — Repa-racijski agent Gilbert bo postal predsednik Federal Reserve Boarda in so se gibali zadnji njegovi pogovori z Mello-nom in Strongom v tej smeri. — Začetek trgovskih pogajanj med Ameriko in Francijo je zadel na velike težkoče. Kellogg odklanja francoske predloge glede medsebojne največje ugodnosti. — Število brezposelnih na Poljskem je znašalo v prvem septembrovem tednu 132.000. — Poljski prometni minister naznanja skorajšnje zvišanje železniških tarif za 10 do do 15 odstotkov. — Na .zborovanju veletrgovine v Hannoveru je govoril kamere, svetnik dr. Lustig zelo pesimistično o nemški konjunkturi in je dejal, da je konjunktura samo navidezna. Nemčija je podobna zadolženemu trgovcu ali industrijcu, ki toliko čo inozemsko trgovino bodo Poljaki svojo inozemsko konzularno zastopstvo povečali. Napravili bodo nove . konzulate v Egiptu, Avstraliji, Indiji, Južni Afriki in Perziji, kamor so šli v zadnjem casu v ogromnih množinah izdelki poljske tekstilne industrije. časa jemlje na posodo, dokler kaj dobi, izposojeni denar pa vtakne v svoja podjetja brez ozira na to, ali se podjetje rentira ali ne. Bistvo vsega umnega gospodarstva je pa vendar to, da brez vsake umetne pomoči producira in eks-portira. — Ogrske predilnice in tkalnice so z ozirom na trgovsko pogodbo s Češkoslovaško ceno svojih izdelkov dvignile samo za 5 odstotkov, da si ohranijo svojo konkurenčno zmožnost. Vendar se jim zdi to zvišanje premajhno in se bodo v bližnjih dneh posvetovale o novem zvišanju. V strokovnih krogih ra-čunijo s tem, da bo šlo zvišanje deloma do 30 odstotkov. — Jugoslovanski gospodarski svet priobča na podlagi dosedanjih podatkov, da bo kljub prejšnjim slabim poročilom preostalo prostih za izvoz 12.000 vagonov pšenice in 20.000 vagonov koruze. — Z ozirom na rasto- ^J^SSSgSSSSrTf^ ORIENTu^ PENtin DUNAJSKA C. 14 UUBL3 AN A poleotrgovina SCHNEIDERZVEROVŠEK PRVOVRSTNI M/"' I.-NI7KE C E Ne Ji i bunm Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon Stev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroiila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd. Saansssaaaamaai iaaa mshrhi wawwwaawi*awaiiwp|w^t«a!rfT»iww^iwgiwag»