Šlev. 9.
Y LMonl, T M, dne 13. lemarlil 1925. Posamezna Storilka slane V5C? Din LelO Lili.
Naročnina
za drŽavo SHS:
na mesec......Din JO
m pol le.ta..... » 120
sa celo lelo .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .
v inozemstvu.
Din «0 . 80
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan tzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
tedensko
Uredništvo je v Kopitarjevi nllct 6, lil. Rokopisi se ne vračajo: netranklrana pisma se ne spre-lemajo. Uredništva telelon 50, upravništva 328.
VHV	^P^-^^HBV	p i ni-iimu uu i- m • "J"' * "J*
„Ilustrirani Slovenec " FoSlnlna plačana v coiovlni.
Političen list m slovenski narol
Uprava Je » Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34'' (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
Prosvetna IRfalura.
Kljub protestom slovenskih staršev in izjavam merodajhih avtoritet, se je na ukaz ministra za prosveto sredi učnega leta dosedanji pouk na slovenskih realnih gimnazijah prekinil in se postavil na novo podlago, to je, se je izenačil z onim na srbskih srednjih šolah. Latinščina se je potisnila v zadnje razrede, tako da bedo absolventi realnih gimnazij v klasičnem jeziku podkovani približno tako kakor je danes tretješolec. O kakšni humanistični etični vzgoji, o vzgoji v logičnem mišljenju, preciznem izražanju in jasnih pojmih ter klasičnem lepočutju seveda ne bo več govora. Fantje, ki ne bodo imeli nobenega pojma o zgradbi romanskih jezikov, se bodo učili francoščine, zaradi česar je ne bodo nikoli resnično obvladali, še manj seveda, da bi proniknili v njenega duha in kulturo francoskega naroda, ki v najodličnejšem smislu temelji na klasiki. Nemščina je začasno prepuščena prosti volji vsakega, laščina se ne poučuje, tako da se naša mladina tudi tega ne bo naučila, kar v praktičnem življenju najbolj potrebuje. Da ne bo imela pojma tudi ne o srednjeevropski zgodovini in kulturi, je spričo tega jasno, in če bode ta nesrečna mladina prišla na univerzo, bo ali nesposobna, da bi se vživela vanjo ali pa bo stopnjo univerze polagoma potisnila navzdol. Pač pa se bo mladina mučila osem let trikrat na teden s srbohrvaščino, ki je našemu jeziku tako sorodna, da se je vsak z lahkoto sam v enem letu nauči, da le dobro zna materinščino, ozir. zgradbo staroslovenščine sploh. Dočim se je dozdaj absolvent gimnazije na podlagi latinske gramatike ter romanskega in germanskega besednega sklada primeroma lahko izobrazil tudi v angleščini, bo naš bodoči gimnazijec kvečjemu obvladal toliko francoskih fraz, kolikor jih je treba za kadriljo. O celokupnem kulturnem razvoju in zakladih človeštva ter zgodovini narodov bo odslej naš srednješolec obvladal kvečjemu zgodovino balkanskega polotoka. Z eno besedo, po Pribičevičevi »reformi« nase srednje šole se začne čisto ofi-cijelno poniževanje umskega in moralnega nivoja našo mladine.
Namen tega atentata na slovensko srednjo šolo in na izobrazbo slovenskega naraščaja sploh, je jasen. Pribičevič šole ne smatra za kulturni zavod, ampak za politi-kum. Kakor se je pod centralizmom pokvarila naša ljudska šola, tako se zdaj iz-kvarja srednja, in bi se tudi univerza, ako bi ta ne bila v učnem pogledu kolikor toliko avtonomna. Centralistični režim namerava polagoma preplaviti Slovenijo a uradništvom iz Srbije, kojega otroci pa niso usposobljeni za našo gimnazijo. Zato se mora seveda naša gimnazija ponižati na stopnjo srbske. Drugič namerava centralizem tudi slovensko mladino posrbiti, vsled česar ne bo ostalo pri neprimernem zvišanju ur iz srbohrvaščine, ampak se bo v sorazmerju z napredkom v srbohrvaščini polagoma prikrajševal pouk v slovenščini, dokler ne bi po namerah naših velesrbskih centralistov popolnoma izginil. Kajti, če hi centralisti ne imeli tega namena, bi uvedli tudi v srbskih gimnazi'ah poduk v slovenščini, kjer se je ne učijo prav nič. Tretjič naj bi se naša mlad;na polagoma uvedla v krog bizantinske kulture in odtujila svoji lastni zapndni, s čemer bi bil proces izenačenja Slovencev s srbstvom zaključen. To je treba našemu ljudstvu, še bolj pa naši inteligenci jasno povedati, da se bodo slehernemu Slovencu odprle oči, kam jadramo pod velesrbkim centralizmom! Vse drugo namreč, kar navajata »Jutro« in »Narod« v obrambo Pribičevičeve nared-be, češ da odgovarja >modernim« načelom, je slepomišenje, ka ti v nobeni državi na svetu se srednja šola ni »reformirala« tako, kakor jo je Pribičevič, in tudi izgovor, da se humanističnih gimnazij ta »reforma« itak no tiče, ni nobene vrednosti, kajti režim se bo lotil sčasom tudi teh. Ako Srbi nima-o humanistične gimnazije, je tudi Slovenci ne bomo smeli dolgo imeti, če bo šaril pri nas Prlbičevičev centralizem.
' Kako so je moglo kaj takega zgoditi — se bo marsikdo vprašal. Zato, ker nam je režim polagoma vzel našo samoupravo kos za kosom, dokler nas ni oropal tudi
kulturne samouprave. Naše ljudstvo nima pri šolski upravi absolutno nobene besede, niti toliko, kolikor jo je imelo po deželnem, okrajnih in krajevnih šolskih svetih pod Avstrijo ali kolikor so je imeli n. pr. Srbi pod Ogrsko. Z eno potezo peresa lahko minister v Belgradu, ki nima ne zmožnosti ne volje, da bi razumel naše potrebe, vse naše šolstvo preobrne, kakor se mu lji-bi, ga tudi lahko na polovico reducira, ali pa sploh odpravi. Lahko ga po-srbi ali pohrvati, lahko mesto veroučite-ljev namesti laike ali pa verski in moralni poduk sploh odpravi; lahko uvaja, katerekoli predmete hoče, ali pa odpravlja, kar se mu ne zdi potrebno. Slovensko ljudstvo svoje šole danes nima več, šolo mu ko-mandira go?pod X ali Y iz Belgrada, to se pravi, smo še veliko na slabšem nego je bila ali je katerakoli narodna manjšina v kakšni večji državi, koder ustava ali šolski zakon ali drugi posebni zakoni zajam-čujejo ljudstvu avtonomne pravice na šolstvo.
»Jutro« ni našlo v zagovor »reforme« g. Pribičevica boljšega argumenta kakor da dolži — dr. Korošca, ker je kot prosvetni minister zadrževal to reformo! Ta izgovor je res pes na repu prinesel v uredništvo »Jutra«. Dr. Korošec je dobro vedel, da ta »reforma« nič ne velja in da je v svrho resnične reforme celokupnega našega šolstva treba korenitih predpriprav, to je, da se morajo slišati strokovnjaki, da se morajo proučiti domače potrebe, da se je treba informirati o rezultatih reform v inozemstvu, predvsem pa, da je treba zaslišati starše in upoštevati mnenje ljudstva. Ni mogoče reformirati srednje šole, ne da bi se reformiralo celokupno naše šolstvo, reforma pa mora biti 1. premišljena; 2. ne sme izhajati iz strankarskih političnih vidikov, najmenj še iz velesrbskega, ampak iz kulturno-vzgojnih; 3. mora biti v skladu z miselnostjo, težn'ami in potrebami ljudstva. Na vsak način pa se ne sme slovensko šolstvo reformirati brez slovenskega ljudstva in proti niemu! Srbske šole tudi ni nihče srbskemu narodu vsilil; istotako si mi ne damo v šolskem pogledu od nikogar ničesar vsiliti, kajti naše Šolstvo se tiče izključno nas kot naroča. Če je g. Pri-bičevicu v prosvetnem ozira za vzor Gen-tile ali Casati, ki po centralističnem kopitu uničujeta slovensko šolstvo v Primoru, pa ni bil za dr. Korošea, ki je mož visoke kulture, in je na mesto prosvetnega ministra spadal, dočim g. Pribicevii spada povsod drugam preje nego v resor prosvete.
Naše ljudstvo pa iz tega zopet jasno razvidi, kam vodi centralizem. Zato bo 8. februarja ebsedilo PP centralizem tudi s stališča slovenske kulture in slovenske kulturne samouprave!
ve
Kazensko postopanje proti obtožencem H^šS ustavljeno.
OPROSTILNA RAZSODBA ZAGREBŠKEGA SODNEGA SENATA.
Belgrad, 12. jan. (Izv.) Iz Sombora poročajo, da je v suboiiškem velivnem okrožju prišlo do sporazuma in skupnega nastopa med Bunjevci in demokratsko stranko. Nosilec liste je Lj"ba Davidovič. na listi pa kandidirajo znani Bunjevci, med njimi dr. Vecelovski. Lista ima zelo mnogo šans.
Politični mr v Srbiji.
Eolgrad, 12. jan. (Izv.) Demokratski klub je danes prejel brzojavko, v kateri poročajo, da je bil v Kruševcu od radikalov in samostojnih demokratov napaden tamošnji trgovec, predsednik demokratske organizacije in občinski odbornik Mika Milutinovič in ubit. Podrobnosti o tem dogodku riso znane. Vsekakor je dejstvo, da nasilna politika presega vse meje.
Karad m stalnost sodnikov.
Bc!grad, 12. jan. (Izv.) Iz Sarajeva po-| ročejo, da je vlada suspendirala v Sarajevu tri č!ane kasacljskcga sedišča, ki so i Hrvati. Ta na-ad na stalnost sod~iW je ' povzročil veliko razburjenje v vseh krogih.
Zagreb, 12. jan. (Izv.) Po sejah sodnega senata, ki so trajale dva dni, je bil danes objavljen sklep senata. Ta sklep obsega pet točk in se glasi v posnetku:
1.	Zavrne se ne samo pritožba Stjc-pana Radiča in tovarišev, da je njihova poslanska imuniteta kršena, ampak tudi pritožba dr. Mačka kot podpredsednika narodne skupščine in državnega odbora.
2.	Ugodi se pritožbi dr. Mačka in tovarišev (dr. Krnjevič, Predavec in oba Košutiča) proti preiskavi radi zločina po členu I. točka 1, 2 in 5 zakona o zaščiti države in se radi tega ustavi proti niim kazensko postopanje.
3.	Ugodi se pritožbi omenjene peto-rice proti temu, da so jih postavili v preiskovalni. zapor.
4.	Predlog državnega pravdnika, da se naj proti omenjeni petorici izvrši preiskava radi organizirane propagande, naj se vojaški obvezanci ne odzivajo vojaški dolžnosti, se zavrne in je kazensko postopanje v tej stvari ustavljeno.
5.	Po § 10 poslovnega reda za kazenska sodišča ostane Stjepan Radič do pra-vomočne rešitve njegove pritožbe proti kršitvi poslanske imunitete v sodnih zaporih, ker je odrekel vsak odgovor preiskovalnemu sodniku.
Državni pravdnik bo v roku treh dni vložil proti sklepu senata pritožbo na banski stol. Pritožili se bodo pa tudi vsi obtoženi proti prvi točki senatovega sklepa.
Ker je dan državnemu pravdniku za vložitev pritožbe rok 3 dni, se bo seja banskega stola, na kateri se bo razpravljal ta zadeva, vršila še-le prve dni prihodnjega tedna, ker ima banski stol vsak teden — in sicer prve dni — samo eno sejo..
Ako se banski stol postavi na stališče, da poslanska imuniteta velja, bodo mo-ali izpustiti iz zapora vse aretirance z Radičem vred. Ako se pa banski stol pridruži sklepu senata, bodo izpuščeni iz zapora samo dr. Maček, dr, Krnjevič, Predavec in oba Košutiča. Radič bo pa ostal v zaporu.
Danes ob pol 1 popoldne je bil skle^ senata razglašen obtožencem. Ko so bili Stjepanu Radiču prebrani ti skledi, je izjavil, da se bo v treh dneh odločil, če bo vložil pritožbo ali ne.
UTEMELJITEV SODNIH SKLEPOV.
Sodni senat je svoje sklepe obširno utemeljil na deveiih straneh in dokazuje, da kmečka internacionala niti po svoji j ideolegiji niii po svoji politiki in socialni j tezi ni Lto kakor III. internacionala. Ob-' enem dokazuje, da je bila politika in taktika HRSS vedno pacifistična. Navaja dokaze, ki so jih nudili posamezni obtoženci, posebej pa navaja izjavo dr. Mačka in Preclavea, ki sta jo podala preiskovalnemu sodniku. Dr. Maček je obrazložil pacifistično politiko HRSS, Prcdavec je pa dokazal, da je kmečka intcrnacionala nekaj čisto drrgcga kakor III. internacionala.
Scdišče je uvaževalo dokaz obrambe, da se poslanca Košutič in Stjcran Radič nista udeležila petega kongresa III. inter-n.acionale, ki se je vršil v Moskvi ravno isti čas, ko sta se tam mudila omenjena pos'an?a. Da1je je senat uvaževal dejstvo, da dr. Maček in Avgust Košutič nista bila na tajnih sestankih ra sovjetskem poslaništvu na Dunaju radi komunistične propagande, marveč radi političnih informacij in radi od->ošiljatvc publikacij arheologa msgr. Puliča ruskim učenjakom.
Kar sc tiče Stjerana Radiča, pravi senatbv skleo o njem sledeče: Sfjc^an Radič je preiskovalnemu sodniku odrekel vsak odgovor in jc odklenil vsnk stik s preiskovalnim sodnikom, češ da g* kot nos'an~a ščiti ncrlanrka imuniteta, dokler ne bodo izvoljeni n^vi po^anci. Pro'e-ti-ral ie proti aretaciji b zahteval, da se so-
dišče s posebnim sklepom izjavi, ali ga ščiti poslanska imuniteta ali ne.
VELIK VTIS SKLEPOV ZAGREBŠKEGA SODIŠČA V BELGRADU.
Belgrad, 12. januarja. (Izv.) Vest o odločitvi zagrebškega sodišča, da ni nobenega povoda, da bi moral Radič in tovariši biti v preiskovalnem zaporu, češ da ni nobenega dejanja, katerega bi bilo treba soditi po zakonu o zaščiti države, je napravila v Belgradu ogromen vtis. Vlada je s to odločitvijo sodišča doživela močan poraz. Kajti značilno je, da so vsi ukrepi, ki jih je vlada sklenila, brez moralne podlage, da so obtoženi bili izročeni sodišču na podlagi policijskih izmišljotin in da se je režim poslužil nasilnih odredb, da bi pri volitvah potvoril pravo ljudsko voljo in si pridobil lažnivo večino.
VLADA BI MORALA ODSTOPITI.
Poraz vlade je hud. Nahaja se v zelo hudem in neprijetnem položaju. Če bi pri nas količkaj odločevala poštenje in morala v javnem življenju, bi morala vlada nositi odgovornost in tudi posledice. Naravna posledica tega poraza bi bila takojšnji odstop vlade. V nekaterih krogih se .je danes z vso resnostjo o tem govorilo in z ozirom na vrnitev kralja zatrjevalo, da bo vlada po njegovi vrnitvi podala ostavko in napravila prostor poštenejši vladi, katere dolžnost bo, da popravi storjene krivice in vspo-stavi osebno in imovinsko varnost in uvode zakonitost, čeprav na podlagi pomanjkljivega zakonodajstva.
Ta vest o vladni ostavki se je danes ves dan močno vzdrževala v zelo resnih političnih krogih. Nasproti tem vestem so režimski agentje raznašali vesti, da vlada ne misli nositi posledic poraza, marveč da bo našla sredstva, da svojo odločitev glede preganjanja Hrvatov in ostale opozicije izvede do kraja brez vsakega ozira na sodišča, zakon in sedišče. Obdržati se hočo za v"ako ceno. Nobena žrtev ji ni premajhna, da ta cilj doseže.
Kljub takemu zatrjevanju pa je v vladnih krogih opažati veliko nemirnost in malodušrost. Prijeten položaj io ni. Kajti sklep sodišča v prilog osumljencev znači obsodbo režima, ki bi moral mesto njih na zatožno klop. Če se to ni zgodilo danes, se bo zgedilo 8. februarja, ko bosta zavest in odpor v ljudstvu spregovorila proti režimu zadnjo besedo.
TUDI SUBOTIŠKO S0DIŠČ6!
Belgrad, 12. jan. (Izv.) Poročajo iz Subotice, da je tamošnje sodišče na sena-tovi seji sklenilo, da se vsi zaprti člani predsedstva mažarske stranke in kandidati izpustijo na svobodo, ker ni niti nobenih takih dejanj, ki bi imela za posledico preiskovalni zapor niti ni za to zakonskih pogojev.
VLADA IŠČE IZHODA.
Bel^ad, 12. jan. (Izv.) Na današnji seji je vlada razpravljala, kako bi se izmotala iz težkega položaja, v katerega je prišla vsled odločitve zagrebškega in subo-tiškega sodišča, o čemer poročamo na drugem mestu. Kakor smo izvedeli, je vlada sklenila uporabiti ves vpliv, da pritisne na člane banskoga stola, da ne odobri odločitve senata. V tem smislu so dane informacije dr. Edi Lukiniču.
Ministri niso hoteli po seji dajati nobenih izjav.
ZAPLEMBA - KANDIDATNE LISTE.
Zagreb, 12. jan. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. je bila izvršena hišna preiskava pri dr. Uršiču v Varaždinu. Zaplenjena je bila kandidatna lista IIZ z ro ilcem dr. Poličem, ki bi se imela izročiti sodišču namesto zavrnjenih list HRSS.
ARETACIJA DTL ADŽIJE.
Zagreb, 12. jan. (Izv.) Danes dopoldne je bil tu aretiran poslanec HRSS dr. Adžija. Policija pravi, da ga je aretirala radi nedovolieneea nošenia orožia.
Namere PP-režima proti Sloveniji.
Belgrad, 12. jan. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je dr. 2erjav poročal o volivnem gibanju v Sloveniji, ki je za Žerjavovo stranko in sedanji režim naravnost porazno. Ker je dr. Žerjav uvi-del, da normalnim potom ne more nič doseči, je pričel z denuncijacijo slovenske duhovščine, češ, da v cerkvi agitira proti vladi in za SLS. Kakšno je bilo to poročilo, si vsakdo lahko misli, kdor je bral »Jutrove« klevete proti slovenski duhov-ščini. Če bi duhovnik bral s prižnice besedilo Katekizma o dolžnostih katoličanov in tolmačil, da Cerkev prepoveduje nesramne nemoralne, nepokvarjene duše trujoče in vero zasmehujoče spise, bi Žer-javovi špijoni poročali, da je agitiral za SLS in proti vladi. Posebno je dr. Žerjav nastopil proti svobodi tiska z ozirom na časopise SLS. Vlada je sklenila, da bo pregledala ves predloženi ji material in bo napravila ukrepe proti SLS. Pričakovati je atentata na svobodo tiska. Ker režim ne more najti povoda, da bi postopal proti SLS na tak način kakor proti HRSS, zato išče za Slovenijo drugih potov in sredstev za nasilje proti edini resni in odločni opoziciji v Sloveniji, to je proti SLS, Da se bo pa vladna namera proti SLS še bolj ponesrečila kakor proti HRSS, je vsakemu, kdor pozna razmere,
Rsno. Dr. Žerjav hoče postati za eno
amažo bogatejši.
Protest dr. Hohnjeca.
PREDSEDNIK JOVANOVIČ MOLČI.
Belgrad, 12. jan. (Izv.) Danes se je vršila seja državnega odbora. Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik narodne skupščine dr. Josip Hohnjec izjavil naslednje;
»Državni odbor, ki je danes spet zbran na seji, je okrnjen. Nima vseh članov, kakor to določa zakon. Manjka v njem prvi podpredsednik narodne skupščine dr. Vladimir Maček, ki je obenem podpredsednik državnega odbora. Njegova odsotnost ni prostovoljna, marveč je povzročena s silo. S tem je pogažen zakon. Duh ustavnih določb zahteva, da ohranijo poslanci po razpustu narodne skupščine svojo imuniteto, kakor velja to vobče, velja pa še posebno za predsedni-štvo narodne skupščine. Z obžalovanjem ugotavljam, da se je prvemu podpredsedniku narodne skupščine nasilnim potom odvzela svoboda ter z njo njegova imuniteta. Ugotavljajoč to dejstvo, ki jasno priča o anomaliji in nezakonitosti, ki vlada v naši državi, hkratu izražam najodloč-nejši protest in prosim državni odbor, da ga vzame na znanje.«
Med dr. Hohnječevo izjavo in potem je vladala v zborovalnici popolna tišina. Ljuba Jovanovič ni spregovoril nobene besede. Nato se je prešlo na dnevni red. Razpravljali in sklepali so o postavljanju novih predsednikov volišč tam, kjer so se že določeni odpovedali.
Seja je bila nato prekinjena, ker je predsednik Ljubomir Jovanovič izjavil, da je bolan in da mu je slabo. Zato bo prihodnja seja v sredo.
SEJA HRVATSKE ZAJEDNICE.
Zagreb, 12. jan. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je zborovalo vrhovno vodstvo Hrvatske zajednice pod predsedstvom dr. Lorkoviča, ki je v kratkem govoru opisal politični položaj in označil kot predmet razprave, da se napravijo sklepi glede najnovejših nasilnih ukrepov vlade. Nato je dr. Trumbič podal obširen ekspoze o političnem položaju. Najprej je omenil, da mu je policija odvzela potni list za inozemstvo. Nadalje je dokazal, kako je vlada izvršila ukrepe proti HRSS brez vsake podlage in scier samo formalno proti HRSS, v resnici pa proti celemu hrvatskemu narodu z namenom, da se pri volitvah onemogoči hrvatskim volivcem izvrševati volivno pravico, čeprav se to ne more naslanjati na noben zakon. Hrvatski narod, ki je sedaj še kompaktnejši in krepkejši, bo tudi ta nasilja pretrpel in bo s svojo slogo, eno-dušnostjo in nepopustljivostjo izvojeval končno zmago. V tem smislu je dr. Trumbič predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Sklepe in navodila o načinu glasovanja bo objavila Hrvatska zajednica v imenu HRSS naknadno pri seji, ki bo 25. t. m.
ZAHTEVA DR. TRUMBIČA.
Zagreb, 12. januarja. (Izv.) Dr. Trumbič je poslal notranjemu ministru brzojavko ,v kateri zahteva, da se mu vrne potni list, ki mu ga je odvzela zagrebška policija. Na koncu brzojavke pravi dr. Trumbič: >Jaz prevzemam odgovornost za svoje delovanje v inozemstvu pred zakoni svoje države.«
LISTE ZA ZAGREBŠKO ŽUPANIJO.
Zagreb, 12. jan. (Izv.) Sodišče je potrdilo kandid. liste za zagrebško županijo: Hrvatske pučke stranke (nosilec dr. Bak-šič), socialistične stranke in gospodarsko stranke (nosilec dr. Šurmin).
IZ ZAPORA IZPUŠČEN.
Zagreb. 12. jan. (Izv.) V soboto zvečer je bil izpuščen iz zapora podpredsednik HRSS Kovačevič. Dobil je potrdilo, da ni ničesar zakrivil.
VRNITEV KRALJEVE DVOJICE.
Belgrad, 12. j?n. (Izv.) Listi poročajo, da se kraljevska dvojica v par dneh vrne v državo.
JU
VOLIVNA REFORMA V ZBORNICI.
Rim, 12. januarja. V soboto je zbornični odsek izročil odobreni načrt volivne reforme zborničnemu predsedstvu. V plenu-mu pride v razpravo v sredo. Ni dvoma, da ga večina odobri.
VOLITVE BREZ VOLIVCEV.
Rim, 12. januarja. Širijo se vesti, da se pridruži volivni abstinenci aventincev tudi zbornična opozicija, tako da bi ostali pri
napovedanih novih volitvah pod Mussolini-jevo vlado na voliščih sami fašisti. »Gior-nale d' Italia« piše: »V političnih krogih se veliko razpravlja o možnosti, da se vse nefašistovske stranke vzdrže volitev, ako se preje ne upostavijo normalne razmere. To pa tem bolj, ker čutijo nezdružljivost novih volitev s sedanjimi omejitvenimi odredbami tudi neaventinske stranke. Uspešnost apela na deželo je odvisna od tega, da ima dežela vse potrebne pogoje, da za ta apel svobodno odgovori. Če ti pogoji niso dani, je apel pač brez vsake vrednosti. »Spričo volitev je treba lojalnosti od ene in druge strani. Ker je vlada odgovorna, dodajamo, da mora zgled priti od zgoraj. Vlada mora jasno pokazati, da se bodo vršile volitve ob polni svobodi tiska, združevanja in glasovanja.
PROTI REPUBLIKANCEM.
Rim, 12. januarja. Sedanja vladna akcija jo poleg komunistov naperjena prav posebno proti republikancem, ki jih Mus-solini namenoma izigrava, da se zavaruje proti kroni in armadi. Oblasti so razpustile domalega vse republikanske organizacije in zatrle glavno republikansko glasilo >Vo-ce Pepublicana«. Spričo danih razmer je republikanska večina v livornskem občinskem in pokrajinskem svetu odložila mandate.
PREVENTIVNA CENZURA NA TIROLSKEM.
Bclean, 12. januarja. Eolcanski podpre-fekt je odredil preventivno cenzuro za vse nemške liste. Prizadeti so »Landmann«, »Eozner Nachrichten«, »Volksbote«, »Volks blatk in dvojezični »Eco della Settimana«.
MATTEOTTIJEV PROCES.
Rim, 12. januarja. Glasom vesti, ki prihajajo iz sodne palače, se bliža preiskava v Matteottijevem procesu svojemu zaključku. Obtožnica utegne biti vložena začetkom marca, razprava pa bi se razpisala meseca aprila.
f'ova politim smer Amerike.
Lcndon, 12. januarja. (Izv.) Vest o nameravanem odstopu ameriškega državnega tajnika za vnanje zadeve Hughesa je izzvala v angleški javnosti silno senzacijo. Z zadoščenjem pa pozdravlja angleški tisk njegovega naslednika, dosedanjega ameriškega poslanika Kellogga v Londonu. Hughes bo odstopil, ker se njegova politika ne strinja z evropsko politiko senatorja Bosaha, ki zahteva večjo aktivnost Amerike v evropskih zadevah.
Pariz, 12. jan. (Izv.) »Matin« piše, da bodo odločali poslej v ameriški politiki predsednik Coolidge, drž. tajnik Kelloggo in bankir Morgan. Njihova politika bo temeljila na angleško-ameriškem souelovu-nju.
ns za zvezo
Lcndon, 12. jan, (Izv.) »Westminster Gazette« poroča, da je Cbamberlain izjavil ruskemu zastopniku Rakowskemu, da
Konservator dr. Fr. Stelč:
Ohranimo estetsko [les mestno hiše.
Te dni so časopisi priobčili besedilo protesta, ki so ga izročili zastopniki umetniških krogov mestnemu magistratu, da preprečijo izpremembo pri'ličja desnega magistratnega krila v navadno trgovsko izložbeno fasado, podobno onim, ki so zavzele s par izjemami vsa prit.ičja hiš na Mestnem in Starem trgu. V pritlične prostore se namreč preseli prodajalna Mestne elektrarne in zato pravijo, da je potrebna takozvana izložbena fasada, ali z drugo besedo, kar se da kričeča reklama.
Temu stališču nasproti so umetniški krogi postavili izjavo, da smatrajo sedanjo fasado magistrata, ki sicer res ni enotna, ampak iz treh, v raznih dobah nastalih delov sestavljena, za nedotakljivo estetsko celoto, ki je dosedanje izpremembe v pritličju niso uničile. Glede izložb pa so mnenja, da se prav lahko nameste v sedanjih oknih, oko se mesto v širino razpolože v globino, za reklamo in privlačnost pa naj bi služila razsvetljava, ki si jo mestna elektrarna prav lahko privošči in bi t'?di najbolj odgovar ala namenu, kateremu naj ta reklama služi.
Za kaj gre pri tom vprašanju, je vsakemu jasno, ki se enkrat prošeta po Mestnem trgu: Cel trg je v pritličju opasan z nizkimi lesenimi portali z velikanskimi steklenimi šipami, tako da se ti zdi, da vse hiše vise v zraku, ker na teh slabotnih lesenih nosilcih ne morejo stati; stoje pa vseeno, ker je za njimi nevidna konstrukcija, navadno iz močnih železnih tra-verz, katerih poraba je omogočila logiki
n nnnmlu ir»nA nm^nntA m nn,.'«^/*«
Diuvou liucpi uvujuvvu utiivviiju uiuoi v Jigga
pritličja. Pri polni dnevni luči ie nedvomno, da je estetični utis prelepega krivu-Ijastega okvira trga po njih oškodovan,
ker je oropan naravnega utiša sigurne statike. Ce pogledamo te portale bližje, se prepričamo takoj, da tudi sami na sebi ne predstavljajo nobenih estetskih vrednot, ampak so po veliki večini trdi sami zase neiepi in hiše samo kazijo. Vendar navada je taka v trgovskem svetu, in kadar za'Jne trgovati, si preskrbi najprej trgovski portal, ker brez njega ni trgovine. Ker je ta pas danes splošen, preko vsega pritličja Iilestnega trga pa vseeno ne moti tako, kakor bi motil, ako bi bil pretrgan in bi trgovine stale sporadično. Oni poprej omenjeni e. tetski minus nadomesti namreč s tem, da tudi sem prav močno podčrta prelepo krivuljo MesLnoga in Siaroga trga. Le dvo hiši sta izvzeti iz tega sploš-i nega pasu in ti sta obenem najvidnejši in najodličnejši med vsemi: magistrat in nasproti njega stoječa Souvanova hiša. Souvan je tudi trgovec, a ko je pred par leti hišo temeljito preustrojil v moderne trgovske svrhe, je občutil toliko spoštovanja do njene lepe plemenite fasade, da se je ni upal dotekniti. In pokazal je, da gre tudi brez lesenega trgovskega portala v razmeroma majhnih izložbenih oknih četudi razstavlja blago, ki potrebuje gotovo več oknsnega aranžmaja, kakor elektrotehnični predmeii. Magistrat pa stoji drugačen kakor okolica že po svoji ideji po svoji funkciji napram drugim. On je predstavnik vseh, zato tudi neprimerno bogatejši na arhitektonskih učinkih kakor ostale hiše. Od vseh strani so je razlil okolu njega moderni, kratkotrajni uspeh trgovskega posla prelivajoči val trgovin, ob njem pa je ostal v spoštljivi odaljeno-sti od mogočnega glavnega vhoda. S tem, da je ta flankiran od velikih, obširnih, sklenjenih ploskev obeh stranskih magi-stratnih poslopij, stepa resni, na težkih arkadah sloneči glavni del tembolj v ospredje. Obe hiši nista zanj nič drugega kot rezonator, neobhodno ozadje, katere-
ga estetsko ulego bi se naučili ceniti šele, ko bi jo izgubili. Hiša na desni (št. 2) s svojo bogato fasodo in lepim kamenitim portalom iz okoli 1780 pa ima tudi sama na sebi estetske kvalitete in spada med najlepše fasade v mestu. Že iz spoštovanja do nje bi morali odsvetovati, da dobi vsakdanji leseni trgovski portal, ki bo kot zaušnica udaril ob starega in obenem odvzel venstoječemu magistratnemu delu značaj plemenite omamljenosti. Kaj napravi moderni trgovski portal iz lepe stare fasade, nas nazorno poučuje vsak dan hiša št. 21 na levo od magistrata, kjer je trgovina Persche. Mislim, da ne najdemo estetsko vsaj naravno čutečega čloeka, ki bi ne obžaloval uničenja pritličnega dela te lepe hiše in pravcato estetsko ujetništvo njenega portala. Ta primer bi moral zadostovati kot protiargument za vprašanje, ki je na dnevnem redu.
Zato je edino pameten sklep umetniških krogov, ki kratko, jedrnato izjavljajo: Boko proč oJ magistralno fasade! V kulturnem raestu skrbo za razvitek trgovine s kulturnimi sredstvi, projektirani način pa med taka nc spada! Magistratu ne more nil če braniti, da namesti v pritličju hiše št. 2 svojo trgovino, vendar bi moral on kot varuh javnih interesov prvi spoznati, da je estetsko lice mesta in magistrata posebej javna zadeva. Mestni stavbni urad ima po mestnem stavbnem redu in po avtoriteti mestnega načelstva ingerenco na stavbno gibanje v me tu. še več, celo moralno dolžnost, da to vlego izvršuje tam, kjer je bil ogrožen javen zdravstveni, prometni, pa tudi, in posebno estet ki interes. On je nevidni graditelj mo ta, ki sklepa individualno zasnovane edinice v večje in to ravno estetske enote; on pa ie in mora biti tudi prvi in najbolj poklicani, kar najbolj vplivni, ehranievalec spomenikov ter estetskih in miljejskih vrednot v mestu. Stavbni urad ima celo arhitekta, človeka torej
se Anglija nikakor ne mara vezati na kakšen »protiboljševiški blok« na Balkanu ali a v drugih deželah Evrope. Kakor hitro o Rusija obljubila, da ustavi komunistično propagando v Angliji, je Anglija pripravljena nadaljevati pogajanja z Rusijo.
MEDZAVEZNIŠKI DOLGOVI.
Pariz, 12. jan. (Izv.) Angleški finančni minister Churchill je izjavil francoskemu finančnemu ministru Clementelu, da Anglija še vedno stoji na stališču Balfourjeve note, da namreč Anglija ne zahteva več od svojih upnikov kakor ona sama dolguje Ameriki. Ta vsota znaša 14 milijonov zlatih mark.
FINANČNA KONFERENCA V PARIZU.
London, 12. jan. (Izv.) »Times« poročajo: Finančna konferenca se bo končala s kompromisom.
BORZNI MANEVRI.
Dunaj, 12. jan. (Izv.) Na dunajski borzi so se raznesle v soboto vesti, da je Mus-solini ubit. Te vesti so se izkazale kot umazan borzni manever.
MEGLA V LONDONU.
London, 12. jan. (Izv.) Nad mesto je
padla zopet gosta megla. Cestna železnica je ustavila promet. Več avtomobilov je trčilo z omnibusi, pri čemur je bilo več oseb poškodovanih.
Volivno gibanje.
KANDIDATNE LISTE.
Doslej so na Kranjskem za volivno okrožje Ljubljana—Novo mesto vložene kandidatne liste v sledečem redu: I. SLS, nosilec dr. Korošec, II. Narodni blok, nosilec dr. Žerjav, III. SKS, nosilec Ivan Pu-celj, IV. Slovenska republikanska stranka, nosilec Albin Prepeluh, V. Delavsko kmečki republikanski blok, nosilec Ma-kuc, VI, Republikanska stranka za Slovenijo, nosilec Josip Murn, posestnik iz Kan-dije pri Novem mestu, Vil. Lista bratskega sporazuma, nosilec Ivan Deržič.
Iz teh do sedaj vloženih kandidatnih list so razvidna sledeča zanimiva dejstva; Z republikanizmom šarijo kar tri stranke in vse hočejo biti pravoverne. Prepeluh trdi, da je on Radičev zastopnik v Sloveniji in da ima samo on pravico nabirati republikanske glasove. G. Josip Murn zagotavlja pa svojim prijateljem po Dolenjskem ravno isto in končno »Delavsko-kmečki blok« trdi, da so pravi republikanci samo v njegovih vrstah. Vsak pameten človek pa iz tega takoj sklepa, da niti enemu niti drugemu ne gre za program, ampak za glasove in mandate. Vsi Slovenci moramo najpopreje obsoditi to nespametno cepljenje politične moči našega naroda, ki je v korist samo Žerjavu in njegovim belgrajskim, velesrbskim ko-rupcionističnim prijateljem. — Slovensko ljudstvo že danes jasno vidi škodo, ki bi jo lahko napravilo to cepljenje glasov in obsoja ljudi, ki hočejo s firmo republike uganjati politične kupčije.
Tudi na Kranjskem kakor na Štajerskem poštenejši liberalci ne morejd pre-
z umetniškim čutom in izobrazbo, ki ima v vseh drugih mestih ravno namen, da bdi nad takimi vprašanji in izpopolnjuje tehnično poslovanje urada v označeni smeri. Ne verjamemo, da bi se njegovo stališče glede vprašanja hiše št. 2 in drugih podobnih ne skladalo z našimi. Če svojega stališča ne more uveljaviti, se zdi, da tisti, katerim bi moral biti avtoriteta, ne ocenjujejo prav njegove vloge. Mestni stavbni urad in posebno mestni arhitekt moreta biti za mestni svet v mestnih stavbnih zadevah meredajna; arhitekt kot umetnik in ne samo konštrukter, ki dela po potrebi in želji naročnika, mora biti svoboden in me-rodajen, Ie lako bodo mogoči sklepi, ki bodo v korist mestu.
V danem vprašanju je, kakor se zdi, prevladalo stališče, da je treba podjetju reklame, in sicer prav vsakdanje reklame, kakršne je polno celo mesto. Da se doseže ta vsakdanji namen, se mora umakniti estetski oz ir!
Temu nasproti samo tole: čisto navad-nara samoprevara je pripisovati izključno važni pomen vsakdanjega trgovskega portala za trgovino. Trgovina res potrebuje reklamo, toda odkod imate dogmo, da se da reklama doseči edino potem lesenega portala s tako in tako velikimi šipami? Izkušnja uči, da se da doseči zadostna reklama tudi pri »netrgovski« fasadi. Zakaj si ne bi Mestna elektrarna oskrbela kake prav posebne reklame s pomočjo luči? Naj razpiše konkurenco med umetniki, kako priti do najboljše reklame v danem položaja! Kaj pa, ko bi si postavila reklamni steber pred trgovino, kakoršnje imajo kitajske trgovine, To bi bila enkrat novost, ki bi ravno zato vzbujala pozornost. Sicer so pa možnosti reklame brezkončne. Vprašajte umetniku!
Zato še enkrat in gotovo prav od duše vseh umetniških krogov: Ohranimo dosedanjo estetsko lico našo mestne hiše!
baviti ostudnega početja Žerjavove klike, zato so si postavili posebno listo pod ge-»lom bratskega sporazuma. Ta lista združuje narodne socialiste, pristaše Ljube Davidoviča in pristaše Nasiasa Petroviča. Samostojneži že mesec dni bobnajo, da so napravili z narodnimi socialisti dogovor, po katerem naj bi narodni socialisti njim oddali svoje glasove. S tem, da so narodni socialisti šli skupno z ostalimi skupinami na »Listo bratskega sporazuma«, je tudi ta Pucljeva nada splavala po Savi. Pucelj je pokopan,
V Ljubljani so vloženo doslej tele liste: I. Narodni blok, kandidat Ivan Moho-rič, II. Kmetsko delavski republikanski blok, kandidat Makuc, III. Socialistična stranka Jugoslavije, kandidat dr. Ljudevit Perič, IV. SLS, kandidat dr. Anion Korošec.
Dr. Anton Korošec Je s tem postavljen za nosilca liste v vseh treh slovenskih volivnih okrožjih. On predstavlja v tem volivnem boju vso Slovenijo. Tudi v Ljubljani bo borba za mandat samo med zastopnikom slovenske misli na kandidatni listi SLS in zastopnikom centralizma, kandidatom Žerjavove klike. Ljubljana je bila od nekdaj liberalna. Toda v tej volivni borbi priznavajo in izjavljajo že zastopniki vseh slojev, da ne gre za nič drugega, kot za najvišjo misel Slovenstva in temeljno tcčko državnopravnega programa vseh Slovencev, neodvisnost, samostojnost, avtonomijo Slovenije. Ljubljana v tem boju ne sme biti zadnja, ne sme biti najslabša. To prepričanje gre med mase ljubljanskih volivcev.
ODLOČITEV KOČEVSKIH NEMCEV.
Marsikatera stranka je s skrbjo pričakovala, kani se bodo orientirali kočevski Nemci za bodoče državnozborske volitve. Za nekatere stranke a la Pucelj, Prepeluh, Žerjav-Županič-Sajovic bi to bilo odločilnega pomena, bi vsaj količnik dobili, ako bi jim kočevski Nemci pomagali. L. 1923. so se Kočevarji pod vodstvom dr. Arka odločili za radikalno stranko; kako tudi ne, saj sta jim dr. Lukan in dr. Sajovic v 17 točkah obljubila med in mleko, dala jim je pa PP bič in škorpijone.
Tudi letos sta prišla snubit kočevske Nemce »dve ta vikši osebnosti«. Sam g. minister Žerjav in veliki župan Baltič sta obiskala 8. t. m. malega župana Sajovica v Kočevju. Vsi trije so sanjali o obilnem ribjem lovu; mreža je bila zlata, vsa napolnjena z vabami — toda — zastonj!
. Danes 11. t. m. so imeli Nemci iz cele kočevske dežele svoje glavno zborovanje. Pucelj jihi "- je poslal milodoneč labodji spev in jih žalostno vabil potom svojega letaka na sedmino. Toda, danes: v dnevih boja — ne gre nikdo rad ra pogrebščino. Mali župan g. Sajovic je tudi zapel svojo bojno pesem. Pod firmo »die unabh3ngi-gen Gottscheer« je poslal svojo poslanico >an die Gottscheer Vertuauensmanner«, kjer pa neobično surovo in lažnivo napada SLS in idealnega g. župnika iz Stare Cerkve svetnika Eppicha, kateremu očita, da je podkupljen od SLS.
Gospodje pri SDS in NRS, kaj sta Žerjav in Baltič SLS v Kočevje prinesla »partijsku kasu«??!! Tako ste Vi delali L 1923., ko ste z denarjem poplavili Kočevje in zapeljali volivce, da so Vam dali glasove. Tako boste delali tudi letos, — toda vodili boste boj — brez upa zmage!!
Dr. Sajovic si je bil popolnoma svest svoje zmage. S svojimi letaki je preplavil celo mesto in tudi zborovalno dvorano češ, nekaj bo le zaleglo. Uspeh svojega velikega dela je šel sam gledat na bojno pozorišče. Zborovanje Nemcev se je začelo ob 11. Konec vsega je bil enodušen 6klep: Vodstvo stranke »Gottscheer Bau-ernpartek prevzame gosp. svetnik Eppich, glavno uredništvo »Gottscheer Zeitung« prevzame isti in Nemci se soglasno odločijo za SLS. —
G. števni kandidat dr. Sajovic je čakal v predsobi na rezultat; ko je izvedel bridko resnico, je hitel telegrafirat g. ministru Žerjavu: Veni, vidi, fugi! (Prišel sem, videl sem, zbežal sem!)
Mi moramo samo gratulirati zdravemu razumu kočevskih Nemcev, ki je prišel enkrat do veljave; večina zborovalcev je pozneje zatrjevala: »Endlich einmal!«
Ljudstvo ie govorilo, in mi že'imo, da se vse upravičene želje tega ljudstva tudi uresničijo! —
AGITACIJA PO DEŽELL
Slaven mož je postal g. kaplan Mila-vec na Igu. Orožniki, ki imajo sicer po celi deželi strog ukaz, da poslušajo vse pridige in natančno beležijo, kaj duhovniki govore, so prav posebna navodila dobili na Igu za pridige g. kaplana Milavca. Ker je v ižanskem okolišu v petih cerkvah ob nedeljah služba božja in tudi pridiga, je ižanska žandarmerijska postaja premalo številna, da bi mogla poslati v vsako cerkev po enega orožnika. Zato bo moral g. vodja postaje prositi za »pojače-nje«. Nočemo prav nič očitati ubogim orožnikom, ki jih Baltič muči s takimi odredbami, vendar so te reči zelo zanimive.
Nedeljsko »Jutro« je g. kaplanu Milavcu posvetilo celo ves svoj uvodnik. Žerjava boli, strašno boli, da slovenska duhovščina, kakor vedno in vselej, tako tudi v tem boju čuti in dela z ljudstvom. Tega pa Žerjav ne bo preprečil niti z orožniki, niti z uvodniki v »Jutru•>. Nasprotno: vezi med duhovniki in farani se bodo utrdile, ker narod čuti, da ima v svojih duhovnikih tudi v svetnih stvareh najboljše prijatelje in svetovalce.
Samostojneži po deželi agitirajo samo proti SLS, Zanje nc obstoji nobena nevarnost, Četudi bi zmagal Žerjav. Ti ljudje so tako omejeni in tako zagrizeni v svojem sovraštvu, da niti sedaj, ko vse stranke v Sloveniji vidijo v Žerjavovi politiki največjo nevarnost in največjo nesrečo, niti sedaj samostojneži ne spregledajo in pobijajo po svojih sestankih in zborovanjih vse druge, Je Žerjava puste pri miru. To zopet potrjuje, kar smo že ponovno ugotovili, da obstoje gotove zveze med samostojneži »n Žerjavov«, Se tudi se ti dve stranki navidezno pred javnostjo od časa do časa malo zlasata. Samostojneži sarri silijo volivce, da smatrajo svojo stranko za podpornico Žerjava, zato jo bo slovensko ljudstvo 8. februarja zavrglo kakor Žerjavovce. Bližnjo smrt čutijo samostojneži tudi sami. Tako je zastopnik centralnega odbora SKS na sestanku v Štepanii vasi nekako takole govori!: Vemo, da je velika večina volivcev v taboru SLS, vemo, da bo SLS 8. svečana dobila še veliko več glasov, kakor iih je 18. marca 1923, le zato volimo SKS, da ostanemo zvesti svoji stranki. Da s takimi poživlja govornik na volivnem sestanku svoje pri-taše k zvestobi do stranke, dokazuje, da je sam govornik najtrdnejše prepričan o njenem popolnem porazu.
ra^lcritla
mažarski gospod dokazal za kritičen dan podpisa kakšen — alibi, kakor ga je dokazal srbski profesor Markovič v Fried-jungovem procesu.
4- Iz hrvatske Macedcnije. »Jutarnji list« poroča iz Daruvarja, da so izvršili uradni organi hišno preiskavo pri predsedniku radičevske krajevne organizacije Klasiču. Preiskavo je izvršil bivši huzar-ski narednik Vlainič, ki je 25 let jezdil »na husarskoj kobili«. Na vse zgodaj zjutraj je la mož vdrl v daruvarsko banko, kjer je vzel bančnemu ravnatelju Lovinčiču revolver. Ta pa mu je dokazal, da ima revolver, ker je rezervui častnik. Gospoda huzarja pa to ni mnogo motilo, ampak je rekel: »Odprite vse predale!« Ker bivši huzar ni ničesar našel, je vzel s seboj samo revolver. Revolver pa so pozneje bančnemu ravnatelju vrnili, ker jo dokazal, da je res rezervni častnik. — V Vu-kovarn so zaprli 7 kmetov in predsednika radičevske organizacije Matijeviča. — V Privlaki so zanlenili pri kmetu Pantiču »Zakon o izberivesti narodnih poslanika«. — V Virovitici so odpustili iz službe tri uradnike. — V Osjeku so izpustili iz ječe Božidar Masloviča, ki je bil paradi komunistične propagande obsojen na dve leti ječe.
prednic Ljubljani po prevratu Se ni upal pokazati na javnem shodu, razen v zaključenih kazinskih sestankih, omejenih le na zanesljive pristaše. Politiki s čisto vestjo se navadno ne skrivajo pred volivci in se ludi ne vozijo zgolj v spremstvu orožnika.
PPŽ prijatelj i« zaveznik Mussolini hoče uvesti sedaj v Italiji pluralni volivni sifttem. Torej je padlo »Narodovo* prizadevanje vsaj med fašisli na rodovitna tla.
»Veter z iztoka« je zapihal letošnjo jesen, pravi nedeljsko »Jutro«, le pristaviti bi moralo, da je prinesel s seboj tudi smrad iz iJulrove« dežele, kar dokazujejo njegovi uvodniki, zlasti j.a ta.
O infekciji govori nedeljski »Jutrovc uvodnik. Gotovo misli pri tem na svoje romane, na »Zvezo kulturnih društev«, na svinec, plebiscitni fond itd.
Dinar pada. Dinar je padel na 8.70. Finančni minister sc vrača iz Pariza do-
Straža št. 5 z dne 12. januarja 19*25 poroča: Mi smo vedno traiii, da je bil našim liberalcem ie cekin na srcu in ljudski blagor jim je bil vedno deveta briga. Njih namen je bil vedno polniti svoje žepe na račun ljudskih žuljev. V tej svoji požrešni zahtevi so trgovali z vsem in hočejo tudi pri sedanjih volitvah kupčevati z živim mesom in krvjo slovenskega naroda, da bi napolnili nenasitno bisago svoje nenasitne liberalne Slavenskc banke. Ta tatinska družba je kupila poedine kandidate na liste Nar. bloka kar po 100.000 Din, gotovo ne iz denarja, katerega je prislužil dr. Cekin poštenim m pravilnim potoni. Kako resnične so naše trditve, da je to stranka židovskih trgovcev in špekulantov po pristno ugro-merkurski metodi, nam potrjuje pogodba, ki so jo Efijalti zapečatili s častno besedo:
Midva podpisana dr. Ljudevit Pivko, profesor, in dr. Fran Lipold, odvetnik v Maribora, sva danes pod častno besedo sklenila sledači dogovor.
Jaz podpisani dr. Ljudevit Pivko se zavezujem za slučaj, da bom dne 8. februarja 1925 kot nosilec liste Narodnega bloka izvoljen poslancem takoj odstopil mandat v korist Bopodpisanega srezkega kandidata za Maribor levi breg, Dolnia Lendava, g. dr. Frana Lipolda, odvetnika v Mariboru, Sainostalna demokratska stranka pa se po sopodpisanem predstavniku in predsedniku SDS v Maribora zaveže za odstop mandata v roke dr. Lipolda i poslovati dr. Pivku naj dal,je do pričetka šolskega leta 19li5-2o mesto ravnat olja na moškem, v podrejeni vrsti na ženskem učiteljišču v Maribora.
Maribor, dne 19. novembra 1924.
Podpisana
Dr. Ljudevit Pivko m. p., dr. Fran Lipold m. p.
-f- Umik. Pred nekaj dnevi so poročali razni tuji in domači -dadinovski listi, da je sovjetska vlada intervenirala v prilog Radiča. Mi smo takrat javnost opozorili, da je ta vest samo trik belgrajske vlade, da bi s tem dokazala Radičevo zvezo z boljševiki. Danes pa poročajo iz Bel-grada, da naša vlada sama demantira vest, da bi bila sovjetska vlada intervenirala za Radiča. Tako ee režim vsak dan samega sebe tepe po zobeh.
-j- »Ima nešto drugo.« Za eno najbolj uspešnih sredstev za agitacijo proti Hrvatom je smatrala vlada znane »dokumente« o zvezi Radičevi z bolgarskimi komitoši in z Mažari, Zvezo z bolgarskimi komitaši na bi bilo dokazalo »originalno« pismo Todorova Aleksandrova Radiču. To pismo pa so dobila vsa uredništva vseh listov in ne samo Radič, Sploh pa je s To-dorora Aleksandrovom stvar jako težka, ker so ga bili dali ubiti. Zato naj bi sedaj držala »pogodba z Mažari«. Pri pogodbah so pa potrebni podpisi. Teh se je pa naša vlada ustrašila in noče nikakor povedati, kdo da jc za Mažare pogodbo podpisal, ker se očividno boji, da ne bi odstavljeni
V zagati. »Pravda- piše: »V objavi obtežilnega gradiva proti Hrvatom je vlada šla predaleč. Obdolžila je celo dve državi, da rovarita proti naši državi. Te dve državi pa se sedaj branila, vsled česar so se naši ministri začeli umikati. Državni podtajnik Wi!der n. pr. je časnikarjem zatrjeval, da je pogodbo z Mažari podpiral Radič kot šef neodvisne. Hrvatske, Njegov tovariš v vladi, minister vnanjih zadev dr. Ninčič, se pa te trditve otresa in pravi, da on o tem nič ne v6, minister za notranje zadeve Maksimovič pa naglasa izreč-no, da Mažarska ni podpisala nobene pogodbe z Radičem.
Stara vetrnica — »Slovenski naroda seveda — izliva Zadnje tedne ves svoj žolč na oni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, brez katerega je obstoj te države nemogoč in za katerega je so ob priliki znanega zagrebškega kongresa lomil tako navdušeno svojo kopje tudi --Slovenski narod«. Da, težko stališče ima onemogli prevžitkar, če so. menjavajo 1 liani gospodarji vsake kvatre.
»Poštenje ia idealizem bo volilo to pol: ljudstvo,« tako so dejali pred kratkim ata »Narod«. Radovedni smo, kak obraz je naredil Žerjav, ko je bral to zaletelost svojega nerednega glasila.
Tatarske izmišljotine blebeee Žerjavov tisk o naših volivnih shodih. Konsta-tirarno, da se pa g. Žerjav niti v »svoji na-
mov,
Dobrova pri Ljubljani Tukajšnja šola jc priredila 8. t. ra. božičnico za revne otroke. Gbdarovanih je bilo 26 otrok z obleko, nad 50 otrokom se je napravilo veselje s tem, da so dobili šolske potrebščine, vsein drugim navzočim malim jc pa božično drevesce odstopilo »svoje sladkosti«, — V ta namen so darovali iz Kozarij in z Vriiovcev-Bokavcev: Mar. Črne 100, dr. E. Muller 100, Josip Dov-jak 40, Josip Pleško 30, Trobec 20, Marija-Kušar 20, Mih. Pleško 40, Jak. Zalaznik 30, Frančiška Dolinar 10, Samotorčan 10, L. Vrhove 10 in Kapus 10 Din. — Iz vasi Dobrova so prispevali: žujranstvo 200, hranilnica in posojilnica 50, župnik P. Hauptman 50, Al. Po-klukar 50, Nežka Kušar 50, Adamič 40, Fr. Tome 25, Ivan Bizjan 20, P. Novak 15, Fr. Remec 10, Mat. Kozamernik 10, Peter Oven •0, Jož. Babnik 10, Anten Pcdobnikar 10, Fr. Suhadolc 5, Al. Šcstak 5 in Seližkar 3 Din. — Iz Razorov, Driižsvnika in Komaaijs so darovali: Francka Rctar 100, Matija Remec 15, Fr. MalavašiČ 25, Mar. Prosen 25, Frančiška Oven 20, Mar. Kane 20, Andr. Remec 20, M. Plevnik 10 in Anton Rotar 10 Din. — Šujica: Suhadolc Ivan z družino 33 Din, Knez 20, Iv. Vrhovec 20, Glavič 10, Fr. Ciuha 10, Frančiška Rozman 10, Petrove 10, Jakob Prek 15.50. Franc Zore 8, Mar. Bizjan 5 in pet drugih 13.50 Din. — Hruševo: Grapar 15, Janez Že-rovnik 11, E. Žerovnik 5 in Fr. Pekla, j 5 Din. — Gaber je: Av;ol. Rihar 20, A Peklaj 20, Jur Suhadolc 10, Jože Zore 10 Din. — V Stranski vasi so darovali: A. Žgavc 25, Frančiška Marinko št. 4 20, Kozamernik 10, Žerovnik 5 in Pustavrh 5 Din. V celi občini se je nabralo torej v denarju in blagu za 1546 Din. V imenu obdarovanih otrok se vsem navedenim dobrotnikom najlepše zahvaljujemo.
iT! it ^-%7'rs!
JiiL..^' 1A	V Sit., s-
ii
Msualto
Akademska zveza je na svoji seji dne 12. januarja 1925 sklenila objavili, sledeči
protest:
Akademska zveza katoliških visoko-šolcov ljubljanske univerze odločno protestira, da se je uvedel n u m e r u s c 1 a u -s u s za štipendiste ljubljanske univerze, kar dosedaj ni bilo v navadi. Nadalje protestira proti načinu podeljevanja štipendij, da dobivajo iste mlajši akademiki, dodal sv starejšim, ki so že štipendijo uživali in so izpolnili vse zahtevane pogoje, ista odvzame in s tem tudi možnost dokončati svoje študije. Protestira tudi proti temu, da se je univerzi, ki edina more nepristransko presoditi upravičenost prosilcev do štipendij, odvzelo odločevanje glede podelitve štipendij in da je minister za prosveto iz predloga prosilcev, ki jo je predložil rek-torat ljubljanske univerze izbral samo pristaše samostojne demokratske stranke.
Akademska zveza.
—	Izplačilo s a o stalili dr a-(j i n j s k i h do Iclad dr z avn i. m na-m c š e e n c e m. Kakor izvemo is dobro poučenega demokratskega vira, začno že jutri izplačevati državnim nameščencem dolžno razliko med starimi in novimi prejemki.
—	Zmaga SLS pri volitvah v zdravstveni | zasiop v Novem mestu. V petek, 9. t. m. se
je vršila v Novem mestu volitev zdravstvenega zastopa za novomeško zdravstveno okrožje. Izvoljeni so bili pristaši SLS (0 odbornikov in 3 namestniki). Demokrati in samostojneži so okoli naših moledovali, naj vzamejo na liste nekaj njihovih ljudi, kar so pa volivci SLS cdlcčno odklonili, češ, kakor so poso-juje, tako so povrnčuje. — Vsa čast našim vrlim možem, ki so se v veliki večini in to urez agitacij© udeležili volilev!
Slovenski prevod Masarykovih spominov. Gospod prezldent T. O. Masaryk je dni gospodu V. M. Zalnrju avtorizacijo za sloven-
ski prevod svejih vojnih spominov »Svetovna revolucija za vojne in v vojni 1914—1918«. Slovenski prevod bo izšel najbrže že za letošnjo Veliko noč.
—	Ubožna izpričevala za dijake. Prinesli ste vest, da zahtevajo nekatera šolska vodstva od dijakov v svrho oproščen ja plačila taks na izpričevalih zopet predpisana potrdila o siromaštvu, dasi so jih lani dobila. S tem da se obremenjujejo s pisanjem občinski in davčni uradi po nepotrebnem. Stvar je drugačna. Nobeno potrdilo o siromaštvu ne sme biti nad leto dni staro, kar je slučaj pri onih dijakih, ld so predložili zahtevana potrdila o siromaštvu v začetku minulega šclskega leta. Ti morajo torej svoja izpričevala o siromaštvu obnovili. Pa tudi oni dijaki, katerih ubožno izpričevalo še ni staro leto dni ob sklepu I. tečaja, bodo imeli ob koncu šolskega leta zastarela ubcžnoslna izpričevala. Treba jim bo torej v teku šolskega leta novih. Za davčne urade in šolska vodstva je torej najbolje, ako se preskrbe dijaki s potrdili o siromaštvu v začetku šolskega leta. S tem se ne poviša davčnim uradom pisarija ni za pičico, šolskim vodstvom se pa zmanjša za polovico, ker jim je treba vpisati le po eno potrdilo o siromaštvu, ne pa po dvoje. Sicer je pa malo takih potrdil treba izdati. Pravico do izpričevala o siromaštvu imajo namreč samo tisti učenci, katerih starši nimajo nobenega premoženja iu ne plačujejo več kot Din 10, oziroma pri vdovah z vsaj tremi nepreskrbljenimi otroki ne več kot Din 20 neposrednega davka.
—	Nova žrtev »obznane«. Med sarajevskimi državnimi nameščenci je bil režim že doslej temeljito počistil z vsemi hrvatskimi elementi. Le tu in tam je še oslal kale Hrvat v neznatnem položaju. Eden med temi je bil državni sluga Ivan Vokič, oženjen in oče več otrok. V državni službi je bil že 24 let. Te dni pa so moža vrgli na cesto, češ da je določen /a varuha Radidevo volilne skrinjice. Zastoni se je mož skliceval, da o tem sploh vedel ni, zastonj je vložil tožbo proti odboru HRSS, ker da mu je povzročil težko Škodo. — PP£ režimu se hoče žrlev, Vokič je ostal na cesti
- Doslej potrjene kuii'<i^u^nc liste t Sarajevu. V Sarajevu je oblast potrdila doslej 4 kandidatne liste: radikalsko, težaško, organizacije JMO in IIRSS
♦
—	Koliko volivcev ima Split. Glasom
odobrenih volivnih imenikov je v Splitu 9830 volivcev. Mesto je razdeljeno na 14 volivnih okrajev.
—	Policijske naredbe starega avstrijskega režima zopet v veljavi. Splitski »Službeni glasnik« objavlja naredbo velikega župana, s katero se znova uveljavljajo predpisi okrožnice bivšega dalmatinskega namestništva v Zadru o policijskem urniku za gostilniške in krčmarske obrate.
—	Odstop novosadskega župana. Novo-sadski župan dr Žarko Stefanovič je odstopil. Občinske posle vodi do nadaljnega podžupan Jovan Laluč.
—	Ponesrečil se je v Little Fals naš rojak g. Lovro Petkovšek, oče načelnika vrhniških Orlov, ter bivši starosta društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. Od ustanovitve društva leta 1890 do 1907 je z vnemo vodil društvo, nato je odšel za zaslužkom v Ameriko, kjer ga je doletela smrt. Bodi mu lahka tuja zemlja. Družini iskreno sožalje.
—	Organizacija za izseljence v Zagrebu.
V	Zagrebu je začel izhajati »Izseljenik« kot glasilo novoustanovljene »Organizacije izse-ljenika v Zagrebu«. Nova organizacija si je zastavila nalogo, da se briga in da uredi izšel jeniško vprašanje, da nudi našim izseljencem v vsakem pogledu pomoč že pred odhodom v svet (z nasveti, s preskrbo potnih listov itd.) ter zlasti tudi v tujini (s preskrbo dela, zemlje, smotrenim naseljevanjem itd.).
V	to svrho ustanovi organizacija svoj lastni urad v Zagrebu, v katerem bo namestila iz-seljence-povratnike, ki so jim izseljertiške potrebe in vprašanja iz lastne izkušnje znane. Častni predsednik organizacije je znani ugledni hrvatski rodoljub in narodni dobrotnik Frano Petrinovlč v Južni Ameriki, predsednik vseučiliški profesor v Zagrebu dr. Milorad Stražuicki, tajnik Ambrož Strižic. List »Izseljenik« bo prinašal razprave in poročila o vseh vprašanjih, ki so kakorkoli važna za izseljence.
—	Cestni rop. Pred par dnevi sta se vračala posestnika Martin Kralj iz Zajčvrha in pa Jože Hrovatič iz Dolža iz Novega mesta proti domu. Na cesti med Malim Orehkom in Zajčvrhom in sicer na mestu, katerega označujejo domačini z imenom »Lazi«, sta jih nenadoma napadla dva mlada človeka. Bilo je okoli šestih zvečer. Namerila sta proti njima samokrese in sta zahtevala denar. Vzela sta Kralju 3000 Din, Hrovatiču pa 200 Din in sta zbežala. Oba roparja sta mlada, okrog 24 do 30 let, visoka in sta čedno oblečena.
—	Goljufiv potnik. Policija že delj časa zasleduje potnika Ludvika Semena, ki je izvabil raznim strankam srebrne ure v popravilo. Omenjeni ima tudi — seveda potvorjeno — pooblastilo Ivana Vrhovca, lastnika tovarne za brušenje slekla v Ljubljani, in nabira seveda neopravičeno od strank po deželi stara zrcala in sprejema naročila za nova zrcala ter pobira pri tem predplačila za naročeno blago.
—	Izgnan je iz naše države za dobo 10 let kot nadležen in nevaren tujec Friderik Bechter, doma z Dunaja.
—	Požar v Dolnji Lendavi. V noči od 9. na 10. t m. je na dosedaj nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Ludvika Majzlja v Dolnji Lendavi in mu vpepelil gospodarsko poslopje z živinsko krmo,,vozovi in drugim orodjem. Pri tej priliki se je zadušila v hlevu krava, med tem ko so ostalo živino še pravočasno oteli. Majzelj, kateri ni bil zavarovan proti požaru, trpi do 50.000 Din škode. Da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, katerih je več prav blizu, se je zahvaliti slučaju, da ni bilo vetrovno vreme in pa nekaterim požrtvovalnim možem, kateri so poskrbeli, da se je ogenj pravočasno lokaliziral. Grajanja vredno je dejstvo, da mestna občina še do danes nima vse gasilne priprave, radi tega se tudi tli moglo vstopiti v uspešno gasilno akcijo. Me-rodajne osebe v Dolnji Lendavi vzdramite se enkrat v tem oziru ter poskrbite, da se ta malomarnost čim prej odpravL
—	Zgradba operacijskega pristanišča v fiibcniku. Za zgradbo operacijskega pristanišča v Šibeniku je dovoljen kredit v znesku 7,333.000 Din. Javna dražba za oddajo del se vrši dne 22. t m. Pristanišče se zgradi na Vrulji in bo dolgo 120 m, široko pa 80 m, tako da bodo mogli pristajati po trije večji parnild.
—	Donavo preplaval. Znana novosadska športnika podžupan Lakič in trgovec Ivan Rogulja se vso zimo vsak dan kopljeta v Donavi. Kadar se napravi led, ga razsekata, da se moreta kopati. Minoli petek, ko je kazal toplomer 2 stopinji C pod ničlo, je Rogulja preplaval 750 m široko Donavo v obeh sme reh. Proti morebitnim posledicam se je nato zavaroval s par litri zavretega vina.
—	Člani odbora Hrv. štamparske zadruge v Splitu v preiskovalnem zaporu. Povodom zadnjih hišnih preiskav je oblast v Splitu zaprla celokupni odbor hrv. tiskovne zadruge, to je: dr. Brkida, dr. Buliča, dr. Crz-zija in dr. Sokola. Preiskovalni sodnik je zapor potrdil. Navedni so nato vložili vzklie na posvetovalno zbornico, ki je vzklicu ugodila in odredila, da se vsi imenovani izpuste na svobodo; pač pa je potrdila preiskovalni zapor za urednika »Hrv. Riječi«: Kerubina 5e-gviča in Vlaha Raiča. Državni pravdnik je proti tej odločbi vložil priziv na prizivno sodišča
Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno za suknje in plašče radi pozne sezije po ogromno znižanih cenah pri A. POTOKAR, Ljubljana, poleg trga pri zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufaktura do priznano najnižjih cenah.
Iz Primorske.
»Plccolo« in strankarske razmere slovanske narodne manjšine. »Goriška Stražac izjavlja na »Piccolovo« poročilo o pogovoru z neko osebnostjo kršč. ljudskega tabora (o čemer je poročal tudi »Slovenec«), da takega razgovora ni imel s »Piccolovim« zastopnikom noben odgovorni pristaš ljudske struje.
p Smrtna kosa. V Oseku je umrl 681etni Andrej Ličen, v Vitovljah pa ugledna gospodinja in dobrotnica revežev Frančiška M a r i n č i č.
p Nov občinski komisar na Reki. Namesto dosedanjega občinskega komisarja na Reki, Vivorija, ki je kot prefekt prestavljen v Benevento, je imenovan za komisarja na Reki Silvio Piva, dosedaj prefekt v Bologni.
p Miličniki v Vipavi. V Vipavo je došel oddelek fašistovske milice pod poveljstvom poročnika Riccija, »da vzdržuje javni red«. Tako poroča »Piccolo«.
p Fašistovska občinska zveza v furlanski pokrajini. Fašistovsko pokraj:nsko vodstvo v Vidmu je sklenilo, da se ustanovi za Furla-n i jo fašistovska občinska zveza, kateri bodo morale pristopiti vse fašistovske občine te province. Občine na Goriškem čaka nov ogenj preizkušnje.
Umrl je v Vel. Zabljah na Vipavskem župan Andrej Paljk. Pokojui je bil delj časa v ruskem ujetništvu. Bil je v početku županovanja vnet Slovenec, toda v njegovi bolezni so ga fašisti nekoliko premotili. Vendar je obžaloval to zmoto ln umrl kot zaveden Slovenec.
Iz štajerske.
š Celjski mestni fizikat je ustavil nadaljnje tedensko izkazovanje o zdravstvenem stanju. Svoj sklep utemeljuje s tem, da se prebivalstvo vsled teh izkazov zelo razburja. Sklep je gotovo ponesrečen, ker daje prosto pot govoricam, katerih ne lx> mogoče kontrolirati z uradnimi izkazi, iu ki bodo povzročale mnogo nepotrebnega vznemirjenja.
š Smrtna kosa.. V Celju je umrl Frano Rebeuschegg, lastnik hotela i>Pri pošti«.
š Razdružila sta se trgovca Hladin in Dobovičnik v Celju. Vodila bosta odslej vsak svojo trgovino. Hladin v Prešernovi ulici, kjer je bila dosedaj skupna trgovina, Dobovičnik pa v novem lokalu v Gosposki ulici.
š Umor v Radgoni. Kolodvorski restavra-ter v Radgoni je ubil svojo ženo v navzočnosti treh nedoraslih otrok. Presekal ji je glavo s sekiro. Po zločinu je hotel izvršiti samomor in je skočil v Muro, pa so ga sosedje rešili. Vzrok njegovega strašnega dejanja ni znan.
š K umoru v Studencih. Policiji se še ni posrečilo zaslediti petega soudeleženca pri Miklovem umoru. Ker nista zadnja dva dni prinesla ničesar novega o storilcih, se je pozornost mariborskega občinstva malo polegla. Sicer pa aretacija petega soudeležnika najbrž ne bo imela za posledico kakšnega bistvenega preokreta preiskave. Iz vseh dosedanjih izidov pade najbolj obtežilen material na Zlah-tiča in Ciča. Kljub temu, da je obtežilni material zelo obsežen, bo prišla ta zadeva na vrsto že pri prvem porotnem zasedanju sredi marca in bo trajala najmanj dva dni.
s Dve smrtni nesreči. Poročajo nam: V Loki pri Zusmu sta se ponesrečila zakonca Suhodojčan. Padla sta v potok Gračnico in utonila. Na kako nasilje ni misliti, ker so našli pri obeh ponesrečencih ves denar, ki sta ga fkupila za prodano kravo.
Iz LJubljane.
lj Na zboru zaupnikov SLS za mesto Ljubljana je bila v nedeljo dopoldne ob 10. uri z velikim oduševljenjem soglasno sprejeta kandidatura načelnika SLS g. dr. Antona Korošca in kandidatovega namestnika g. Franca Terseglava. Lista je bila vložena včeraj dopoldne ob 8. url pri deželnem sodišču v Ljub-IjanL
lj Katehctska konferenca. V sredo dne 14. L m. ob 17, uri se vrši konferenca vseh katehetov osnovnih šol v pisarni »Dobrodelnosti« na Poljanskem nasipu. Referira tov. g. Tome: Skrb za uboge na naših šolah.
lj Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je umrl v Lecnišču g. Marjan R a v n 1 h a r, višji knjigovodja Kmetske posojilnice. Naj v miru počival
lj Italijanski generalni konzulat v Ljubljani se je preselil v Selenburgovo ulico št. 7 II. nadstropje. Pisarna je odprta vsak dan od 9. do pol 1. Urad za polne liste je odprt od 9. do pol 12. Informacije v trgovskih zadevah se dajejo od 3. do 4. popoldne.
lj Umrla je v soboto ponoči v Križevniški ulici gospa Franja W o h i n z. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje,
lj Tat cerkvenih nabiralnikov prijet Ljubljanska policija je že delj časa zasledovala predrznega tatu, ki je kradel denar iz cerkvenih nabiralnikov. Posebno podjetnost je razvijal tat v stolnici. Končno pa se je le posrečilo policijskemu stražniku Slaparju, da je zalotil tatu. ravno ko ie »lovil« bankovce po na-
zahlcvajo finih oblačil. — Smokinge, najnovejše mode iz najfinejšega angleškega sukna, Vam preskrbi prav ugodno
Drago Schwab - Ljubljana.
Prosveta.
pr Pravkar je izšlo in se dobiva v Prodajaln KTD H. Nič man v Ljubljani: Dr. Mihael Opeka: ZGODBE 0 ČLOVEKU. Dvajset govorov za smer življenja. — Vsebina knjige je naslednja: I. Rojstvo in bistvo.
1.	Odkod je človek? 2. Ali res samo živali? — II. Neumrljivost in namen. 1. Jaz sem večen! 2. Od Boga — za Boga. — III. Padec in poškodbe. 1. Katastrofa v raju. 2. Grešniki od rojstva. 3. Potemnela luč. 4. Oslabela moč. 5. Žalost po vsem svetu. — IV. Odrešenje in poti v življenje. 1. Usmiljeni Samaritan. 2. Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali. 3. O tistih, ki ne hodijo po glavni cesti. — V. Zgodba trpljenja. 1. Kazen — ali še kaj drugega?
2.	Uklonite Bvoje glave! — VI. Poslednje reči. 1. Prijateljica smrt. 2. Kaj bo takoj po smrti? 3. Svidenje v dolini Jozafat. 4. Vseh zgodb zadnje poglavje. 5. Brezdno. 6. Sursum oorda! — O knjigi še izgovorimo. Stane 28 dinarjev.
pr Priprave za udeležbo na svetovni razstavi dekorativne umetnosti v Parizu. V svrho organiziranja udeležbe naše države na razstavi dekorativne umetnosti v Parizu se
biralniku. Na policiji se je ugotovilo, da je"to brezposelni natakarski vajenec 18 letni Anton Čebela, doma iz Hotiča pri Litiji. Fant je zanemaril svoj pošten poklic, postal je skrajno delomržen in se je lotil ropanja cerkvenih puščic in nabiralnikov. Koliko je pokradel in kje je vse opravljal svojo obrt se seveda ne more ugotoviti. Dobili so pri njem listnico z več kronskimi, dinarskimi in petdinarskimi bankovci, katerim se je poznalo, da so bili natak-njeni na ostrino in so se pri izvlečku večinoma vsi okoli sredine natrgali. Fant je imel pri 6ebi tudi ovoj traku za lepljenje papirnatega denarja in pa dve po pol metra dolgi, precej debeli žici, ki imata na koncu priostreni kljukici za natikanje bankovcev.
lj Aretacija nevarne tatice. Policiji se je posrečilo, da je zalotila na glavnem kolodvoru brezposelno služkinjo Heleno Krvtna iz Polhovega gre d ca. To je jako nevarna tatica in je bila radi raznih tatvin, ki jih je izvršila največ pri svojih gospodinjah, že 17 krat kaznovana. Presedela je najmanj že 6 let po ječah in je bila tudi že dvakrat v Begunjah. Predrzna je tako, da je okradla nekoč celo sodnika, ko jo je sodil. Zadnje čase se je potikala po Kranju in okolici, kjer je izvršila gotovo tudi več tatvin in se je bržkone radi tega hotela preseliti zopet v Ljubljano, kjer pa je dobila drugačen sprejem, kot ga je pričakovala. Kradla je večinoma na ta način, da je hodila po hišah in je prosila za prenočišče ali pa se je ponujala v službo. Pri tem pa je izmaknila vse, kar ji je prišlo pod roko. Sedaj bo zopet gotovo lep čas »spravljena«.
lj Tatvina v mestni klavnici. Mesar France Krašovec iz Društvene ulice je ovadil, da mu je bil ukraden v mestni klavnici ves špeh domačega prešiča s kožo vred, ki je bila belkaste barve, v skupni vrednosti 1350 Din. Kdo je izvršil tatvino, se do sedaj še ne more sumiti, posebno ker prihaja dnevno okrog 50 mesarjev in njihovih pooblaščencev na klavnico po raznih opravkih in po blago! Blago leži tam razmetano po raznih policah ln tudi po mizah in ni stalnega nadzorstva, kdo vzame kak kos, ker si mesarji med sabo toliko zaupajo. Da bi se izvršila pomota, je tudi izključeno, ker je KraŠevec že vprašal vse svoje tovariše, ki pa so mu pomoto zanikali. Moral se je vtihotapiti pač kale predrzen tat, ki razmere na klavnici dobro pozna in je prišel na ta način poceni do špeha in kože.
lj Nezgoda pri vstopu v tramvaj. Helena Ambrožič iz Dobrunj je čakala s svojo 5 letno vnukinjo Jožico Reparjevo iz Hradeckega vasi na Ambroževem trgu na tramvaj, da bi se peljala v mesto k maši. Ko je prišel voz, ki je bil že skoro napolnjen, je žena dvignila otroka na stopnišče. Nato se je oprijela za ročaj ob stopnicah in je stopila na prvo stopnico. V tem hipu pa je voz odpeljal in žena je omahnila ter padla iz voza. Omahnila pa je tudi deklica in je padla na njo. Pri padcu se je žena poškodovala k sreči samo nekoliko po obrazu, otrok pa je ostal nepoškodovan, ker je padel na njo. Sprevodnik se je opravičil, da žene in otroka vsled velike gnječe ni opazil na stopnjicali in je zato dal znamenje za odhod, uverjen, da so že vsi potniki v vozu. Tudi ni opazil nesreče in zato tudi voza ni ustavil. Bil je to pač nesrečen slučaj katerega ni nihče direktno zakrivil, k sreči pa se tudi ni nikomur nič hudega pripetilo.
lj Policijske vesti. Včeraj je aretirala policija 3 osebe, in sicer Doro Rakovec radi vla-čuganja, Antona Čebelo radi tatvine iz cerkvene puščice (o tem poročamo podrobno na drugem mestu) in nekega razgrajača radi ka-ljenja nočnega miru. — Vloženih pa je bilo 13 ovadb, in sicer: 1 radi tatvine prašiča in še po ena radi nezgode, pijančevanja, najdba vojaške puške, radi godbe v javnem lokalu brez dovoljenja, daljo tri radi kaljenja nočnega miru ln pet radi prestopka cestno policijskega reda.
je na inicijativo ministra trgovine in industrije sestavil v Belgradu glavni odbor, kateremu načeluje minister Šurmin. Nadalje se je sklenilo, da se sestavijo pokrajinski odbori, in 6icer v Zagrebu, Sarajevu in v Ljub-ljani za Slovenijo. V to svrho je prispel dne 9. L m. v Ljubljano član glavnega odbora, načelnik umetniškega oddelka ministrstva prosvete dr. B. Senoa. Bil je takoj sklican sestanek poedinih članov iz strokovnih krogov ter odposlancev strokovnih korporacij, ki ge je vršil v oddelku za trgovino in industrijo v vladnih prostorih. Načelnik dr. Senoa je poročal ter obširno in razločno pojasnil nujnost, da se Jugoslavija razstave vendarle udeleži Seveda je za priprave na razpolago skrajno kratka doba, ker se razstava otvori že dne 1. aprila. Na nujni predlog načelnika Senoa so je takoj konstituiral tukajšnji odbor, in sicer iz 5 člauov, kot je bilo v Beogradu določeno. V odbor so bili določeni sledeči gospodje: prof. univerze arhitekt Jos. Plečnik, akad. slikar in umet. konzulent Fr. Tratnik, prof. Tehnične srednje šole in podpredsednik društva »Probudec Oton Grebene, tajnik trgovske zbornice dr. Iv. Plesster, ravnatelj Osrednjega zavoda za ženske domače obrti Božo Račič. Načelnik prosvetnega oddelka dr. Pestolnik je predlagal, naj bi odbor v svrho olajšanja svojega dela pozval k svojim sejam v posvetovanje še nadaljnje faktorje, da se v tem kratkem času, ki je še na razpolago, tem intenzivneje zbere gradivo. Načelnik dr. Mara bo omogočil, da se bo vršilo uradova-nje odbora v prostorih oddelka za trgovino in industrijo v vladni palači. Program in statut razstave se objavi prav v kratkem. Odbor.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. url zvečer. Torek, 13. januarja zaprto.
Sieda, 14. januarja: VERONIKA DESENISKA. —
—	Red D.
Četrtek, 15. januarja: MAGDA. — Red F. Petek, 16. januarja: IZGUBLJENE DUŠE. — Red A. Sobota, 17 .januarja: STRIČKOV SEN, premijera
—	Izven.
Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne PA-GLAVKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 20. uri zvečer VERONIKA DESENISKA. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 13. januarja: SEVILJ8KI BRIVEC, gostuje
g. Josip Rijavec. — Red A. Sreda, 14. januarja zaprto.
Četrtek 15. januarja: TltAVIATA, na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Josip Rijavec. — Izven Petek, 16. januarja: RUSALKA. — Red B. Sobota, 17. januarja: RIGOLETTO. Red'Č. Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. —* Izven.
Gostovanje Josipa Rijavca t Ljubljani. V
četrtek, dne 15. t. m. se vrši v opernem gledališču predstava na korist Uaruženja gledaliških igralcev. Odbor si je pridobil za to predstavo izvrstnega slovenskega tenorista g. Josipa Rijavca iz Zagreba. To priliko je porabila tudi uprava in vprizori z gostom g. Rijavcem v torek priljubljeno in velezabavno opero »Se-viljski brivec«. G. Rijavec poje vlogo grofa Almaviva. Poleg njega nastopijo: Lovšetova, Betetto, Popov in Zupan. Predstava se vrši v abonmaju, in sicer za red A. Ostali abonenti dobijo poznejetudi vsak eno različno opero z raznimi gosti, kakor je bilo to v lanski sezoni.
f jiiioauii. B.maaiaiaaaiaiiaa4
ta	L
■ V zalogi vse pisarniške potrebščine pri ■
Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 S
r
■
Cerkveni vestnik.
c Ljubljanska sodaliteta ima sestanek pri-« fiodnjo sredo, 14. t. m. ob 5. popoldne v semenišču (v kapeli in dvorani). Referat g. kanonika dr. T. K 1 i n a r j a : Dušno pastirovanje in razumništvo. — Predsednik.
Pevski vestnik.
Seja artističnega odseka in P. Z, se vrli
v četrtek 15. t. m, v Akademskem domu ia sicer za art. odsek ob 4. uri pop., za zvezo pa ob 5. uri. Vabljeni vsi gg. odborniki in namestniki.
Pevec. Razposlali smo zadnje Številke letošnjega Pevca. Kdor bi ga morda še ne prejel, naj ga reklamira.
Darovi.
Za novoustanovljeno prost, gasilno društvo v Rudniku so zbrali v gostilni pri g. Je-6ihu v nedeljo zvečer v veseli družbi 97 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala!

PRISPEVAJTE ZA
LJUDSKI SKLAD
PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUG C S LOV. TISKARNA)
Poštnega čekovnega urada štev. 11.478
Gospodarstvo.
Drž. finance in gospodarstvo.
V	predzadnji številki belgrajskega tednika »Privredni Pregled« priobčuje znani srbski gospodarski strokovnjak Nikola Stanare-vi6 članek pod tem naslovom, katerega v sledečem izvlečku priobčujemo:
V	svojih številnih izjavah je finančni minister govoril o vseh mogočih stvareh, najvažnejšega se pa ni spomnil, namreč da bi kaj povedal o stanju državnih financ.
»Po mnenju vso objektivnih opazovalcev ■fje stanje naših financ obupno. Mi ne plafiamo državni hnabavk, dolgujemo uradnikom plaže, ne izplačujemo podjetnikov, ki izvršujejo javna dela (pota, železnice, stavite, mostove in drugo), krpamo, odlagamo ves, od danes do fntri. Dohodki, no samo da se ne povečujejo, ampak zmanjšujejo. Kredita v inozemstvu nobenega.«
Proračun za 1924-25 ni sestavljen iskreno. Njegovo ravnotežje jc samo na papirju, kar je bilo po stvarni kritiki dokazano.
Po podatkih, ki so na razpolago, posnemamo, da je bila n. pr. vsota resnično" vplačanega davka na poslovni promet, vplačanih neposrednih davkov in pribitkov za desetine milijonov manjša kakor je bilo v naprej preračunano v proračunu.
Tudi donos posrednih davkov, ki tvorijo glavni del državnih dohodkov, pada. N. pr. carinski dohodki 1. IV. do 30. IV. 1924 so znašali 760 milijonov dinarjev, proračunani pa so bili na 844 in pol milijonov dinarjev in to vkljub povečanju ažija.
Mi ne vemo točno, koliko je nova vlada iz raznih obzirov sedaj pred volitvami odobrila izrednih kreditov. Ali, ako je verovati vestem iz časopisov, se vsak dan odobravajo novi izdatki, o katerih ni govoril proračun. Pomenja, da se dohodki zmanjšujejo, a izdatki rastejo. Deficit je neizbežen.
Ali kako bomo iz tega položaja izšli! Ali vlada misli na to? Kaj je z reiormo neposrednih davkov?
Najbolj pada v oči, da so manjši zlasti davki, ki jih plačuje poslovni svet: davek na poslovni promet, carine. V trgovini vlada zastoj, posli so slabi, tudi za državo ni zaslužka, kadar ga nimajo trgovci.
Kako more še naprej obstojati naredba o prisilni poravnavi, ko vendar pravniki trdijo, da je prenehala veljati, ko so prenehale proračunske dvanajstine. Ta zakon nam je v inozemstvu storil zelo slabo reputacijo.
Predstavniki denarnih zavodov in trgovske zbornice zahtevajo odpravo tega zakona, toda vlada se ne briga zato.
Kaj nam pomaga govorjenje o dvigu dinarja, ako se ne podvzame ničesar za sanacijo državnih financ za dosego stvarnega proračunskega ravnotežja in za izhod iz težke gospodarske krize, v kateri se cela država nahaja.
• * *
g Padec dinarja. To, kar se je pričakovalo, je prišlo. Dinar je pričel s svoje nenormalne višine 9.15 zopet padati. Na predborzi je no tiral v Curihu danes 8.75—9, a na sklepni borzi je ostal na 8.70. — Zagrebška in bel-grajslta borza sta šli veliko naprej in je Curih
Jutranja zvezda.
Napic ' H Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)	65
»Kadar ugledajo ta sveti znak, ali meniš, da me bodo vrgli Amenovi duhovniki v ogenj, o kraljevi sin Mermesov?« je vprašala Tua nežno.
»Zakaj ne?« je odgovoril, »če moreš lagati v eni stvari, moreš lagati v vseh. Ženska, ki more ukrasti ljubeznivost egipčanske kraljice, more tudi ukrasti božji pečatnik.«
»Povej, o Rames, ali si tudi ti ukradel oni drugi pečatnik, ki ga imaš na roki, menda kraljičino darilo, ki ga je nekoč nosil faraon? Povej mi tudi, kako si izgubil mezinec na roki? Ali ni morda ostal v gobcu nekega boga, ki prebiva v skritem jezercu templja v svetih Thcbah?«
Tako je govorila Tua in je malo počakala , toda Rames ni odgovoril. Odprl je usta, a je onemel, kakor da so mu ustnice zapečatene.
»Dojilja,« je nato nadaljevala Tua, »jaz ne morem prepričati tega gospoda, da sem egipčanska kraljica in nihče drugi. Poskusi ti.«
Tedaj je Asti odpela svoje črno ogrinjalo, da ji je padlo pred noge. On je strmel v njene plemenite poteze in sive lase, nato pa je glasno vzkliknil: »Mati, mati moja, o kateri so mi prisegali, da je umrla v Memfidi!« in se je vrgel na njene prsi ter vzihtel.
»Ah, Rames,« je dejala Asti, »tvoja mati, ki te je rodila, prav ona, in z njo ženska, ki te ljubi nje kraljevsko srce sedaj prav tako kakor nekoč in ki je dve "leti mesec za mesecem kljubovala nevarnostim puščave in hudobnih ljudi, uokler je ni
notiral tam pod to pariteto. V splošnem je položaj ta, da bo dinar padel na 8 in se potem vzdržal med 8 in 8.50. V Zagrebu ni dobiti blaga, vse je čvrsto.
g Trgatev ▼ Dalmaciji 1924. Lani je znašala produkcija vina v Dalmaciji 833.000 hI; od tega je bila ena osmina belo vino, ostalo je bilo črno vino. Leta 1923. je dala vinska letina v Dalmaciji 1037.000 hI, leta 1922. 459 tisoč bi, 1. 1921. 877.000 hI ter leta 1920. 534 tisoč hektolitrov.
g Izvoz hmelja iz Češkoslovaške. V mesecu novembru 1924 je Češkoslovaška izvozila 44.817 stotov (po 50 kg) hmelja, uvozila 4798 stotov. Od 1. septembra 1924 pa do 30. novembra 1924 je dosegel izvoz hmelja iz Češkoslovaške rekordno višino 121.748 stotov (po 50 kg), uvoz hmelja v Češkoslovaško pa 5145 stotov.
g Poljski proračun za loto 1925. Poljski proračun za leto 1925. izkazuje 1.981.884.000 zlatov dohodkov, izdatkov pa 1.981.593.000 zlatov. Po teh številkah bi bil poljski proračun uravnotežen.
g Sobotna borza na Dunajn. Z Dunaja po ročajo, da je borzni svet sklenil uvesti tudi v sobotah borzne sestanke. Ta sklep je zaenkrat samo principijelne važnosti, ker se to zaradi praktičnih ovir ne more izvesti že prihodnjo soboto. Tudi praška borza uvaja sobotne borzne sestanke po vzorcu berlinske.
g Obtok bankovcev v Avstriji in drugod. 31. decembra 1924 je znašal obtok bankovcev v Avstriji 8387 milijard a K, kovinska podloga pa 4881 milijard a K. Potemtakem dosega kritje 54 odstotkov obtoka. — V Angliji je dosegel koncem leta 1924 obtok 128.300.000 funtov šterlingov, kovinsko kritje pa 128.560.000 funtov. — Francija ima v obtoku za 40.885 milijonov frankov bankovcev, njena zlata podloga je 5544 milijonov frankov, državni dolg curiški banki znaša 21800 milijonov frankov. — Ogrska Narodna banka je imela koncem leta 1924. kovinsko podlogo 2479 bilijonov o K, bankovcev v obtoku pa za 4513 bilijonov. — Obtok bankovcev v Češkoslovaški je dosegel na koncu leta 1924. 9310 milijonov Kč. — Iz tega pregleda je razvidno, da je že cela vrsta omisijskih bank v Evropi objavila svoje izkaze, čeprav ima vsaka več podružnic in dela z bilanco kakor pa naša Narodna banka, ki še dosedaj ni objavila svojega izkaza.
Borze.
12. januarja 1924.
DENAR:
Zagreb. Italija 2.6270—2.6570 (2.41), London 297—300 (2.76), Newyork 61.35—62.35 (58.50), Pariz 3.3850—3.4350 (3.10), Praga 1.8280-1.8580 (1.73—1.73§0), Dunaj 0.086250 do 0.088250 (0.0835), Curih 11.94-12.04) efekt, dolar 59.50—60. Tendenca čvrsta, blaga malo.
Curih. Belgrad 8.70 (9.15), Pešta 0.007175 (0.07150), Berlin 1.2310 , Italija 21.80 (21.67), London 24.8650 (24.7550), Newyork 519 (517.10), Pariz 27.80 (27.73), Praga 15.60 (15.55), Dunaj 0.0073 (0.007275), Lukarešt 2.65 (2X5), Sofija 3.75 (3.75).
slednjič njen oče Amen varno pripeljal k tebi. Ali sedaj verjameš?«
»Ah,« je odgovoril Rames, »verjamem«.
»Tedaj sprejmi, zvesti kapitan,« je rekla Tua, »ta dar od egipčanske kraljice, ki si ga malo prej odklonil, in bodi njegov lastnik in moj gospod k Dvignila je biserni diadem, okrašen s kraljevskim urejem, in mu ga dala na čelo, kakor nekoč ob jutranji uri, ko se mu je zaobljubila v Thebah.
Bila je noč fn ženski sta povest o svojih čudnih doživljajih končali.
»To je najina zgodba, moj sin Rames,« je rekla Asti, »in težko boš našel drugo, ki bi ji bila enaka. Sedaj še ti svojo povej !«
»Moja je kratka, mati,« je odgovoril. »Poslušen poveljem njenega veličanstva,« je rekel in se priklonil Tui, ki je sedela ob daljši strani mize, za katero so jedli,« sem potoval po Nilu do tega mesta. Ko me je stari kralj, oče princa iz Keša, hotel umoriti, sem ga sam prvi napadel s pomočjo svojih Egipčanov in njegovih lastnih podiožnikov in — no, umrl je. Prav nihče ni žaloval za njim, ker je bil slab kralj, in jaz sem stopil na njegovo mesto in sem potlej urejeval vladne zadeve, kakor je bilo treba. Že zdavnaj bi se bil hotel vrniti v Egipt in poročati o vsem, toda moji vohuni so mi sporočili, kaj se je tamkaj zgodilo. Sporočili so mi na primer, kako so Abi in njegovi tovariši s čarovnijo umorili faraona; sporočili so mi dalje, da je faraonova hči, Amenova zvezda, na vse pozabila, pozabila na prisego, ki mi jo je bila prisegla, in da je poročila svojega starega strica Abija, da si reši življenje in prestol.«
»In ti si jim verjel, Rames?« je vprašala Tua očitajoče.
»Kako bi jim ne verjel, gospa, ko so vohuni prisegali, da so sami videli tvoje j veličanstvo na prestolu v Memfidi in drugod in da Abi teka kakor psiček sem in
Praga. Lira 143, Zagreb 55.75, Pariz 182.75, London 162.425, Newyork 33.90.
Dunaj. Belgrad 1159, Kodanj 12480, London, 340.300, Milan 2979, Newyork 70.935, Pariz 3802, Varšava 13.570. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 338.500, francoski frank 3760, lira 2950, dinar 1152, češkoslovaška krona 2118.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921. 64.50 (denar), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 126.50 (denar),' Celjska posojilnica d. d., Celja 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 90G (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 120 (denar), Združene papirnice Vevče 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement, Portland, Split 1300 (bage), »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 38—40, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 89 (blago).
Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 110 do 113, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 112 do 115, Hrv. sveopča zem. hip. banka 60—61, Jugoslovenska banka, Zagreb 103—105, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900—910, Slovenska banka, Zagreb 83—85, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 224—225, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 70, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 675—685, Gutman 700, Slavonija 59—62, Trboveljska prem. družba 395—410, 7 odstot. drž. invest. posojilo 64.50—66, vojna odškodnina 131 do 133.
Dunaj. Alpine 375.100, Greinitz 159.000, Kranjska industrijska družba 469.500, Trboveljska družba 165, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Jugosl. banka 175.000, Jugoslovanska banka 73, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 175.000, Gutmann 875.000, Slavonija 69.000.
BLAGO.
Ljubljana. Lesni trg brez prometa. Žito in poljski pridelki: pšenica domača fco Ljubljana 435 (denar), koruza nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana 230 (blago), koruza nova, gar., sremska postaja 187.50 (blago), oves, fco skladišče Ljubljana, glasom vzorca 360 (blago), laneno seme, fco Ljubljana 630 (denar), otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. postaja 225 (blago), moka »0« amerinkanska fco Postojna trans, zaklj. 1 vag. 682.
Turistika in šport.
MEDNARODNI NOGOMET. — JUGOSLOV. PRVENSTVENI TERMINI IN PROGRAM V SLOVENIJL
Mednarodni nogometni veleprogram v Italiji, Španiji in Nemčiji je bil o sv. Treh kraljih večinoma zaključen. Gradjanski SK iz Zagreba je igral zadnjo tekmo svoje turneje v Monakovem, kjer je drugič nastopil proti FC >Wacker« (prva tekma je končala z 2:1 za W.). Gradjanski je podal tudi tokrat prav lepo igro, toda dosegel je le neodločen izid 0:0. Od petih igranih tekem v Nemčiji je Gradjanski SK torej 3 dobil, 1 zgubil, 1 igral ne-odločenb, skupni seore znaša 18:10. — Dunajska kluba Bapid in Amatcure sta absolvirala v Milanu med seboj prijateljsko ekshibicijsko igro z izidom 1:0 za %ipid. Nadaljne tekme v
tja, ter izvršuje vsa tvoja povelja? Kako bi bil mogel vedeti, da se je tvoj Dvojnik poročil z Abijem in ne ti sama?«
»Mislim, da Abi danes to že ve,« je odgovorila Tua, »in zdi se, da Ka ni nikomur dobra žena. A kaj naj storimo sedaj?«
»Ali bi se ne hotela najprej poročiti z menoj, gospa?« je predlagal Rames. »Potem lahko premišljamo.«
»Poročila se bom s teboj, kakor sera obljubila,« je odgovorila, »pa samo na enem mestu, v Amenovem templju v Egiptu. Najprej mi zopet pridobi prestol, potem pa me zasnubi.«
»To bom storil,« je odgovoril, »čeprav ne vem kako, ker že nekdo drugi sedi na tvojem prestolu in se morda ne bo rad poslovil od njega.«
»Sporočilo ji pošljemo, sin,« je rekla Asti. »Sedaj pojdi, medve morava spati.«
»Katerega sla pošlješ, mati?« je vprašal Rames odhajaje.
»Toliko let me poznaš, moj sin, in še ne veš, da imam služabnike, ki jih ne moreš videti?« je odgovorila Asti.
Bila je polnoč in Asti pa Tua sta v svoji sobi Ramesove palače klečali druga ob drugi v molitvi k Amenu, očetu bogov. Ko sta končali, je Asti vstala in je zopet, kakor nekoč v ogelnem stolpu memfid-skem, izustila tiste mogočne besede, ki jih ji je svoj čas povedal duh Ahure, božanske gospe v Osirisu.
Zašepetalo je, zašumelo je-kakor šum mahajočih kril.. Glej, v senci za svetilko se je zbirala meglica, ki se je počasi razsvetljevala in oblikovala, dobivala postavo kraljevske ženske, oblečene v opravo in okrasje egipčanske kraljice, in nje obraz je bil kakor obraz Neter-Tue, le še bolj ponosen in nadzemski. Molče je stala pred niima, opazujoč ju s svojimi bleščečimi očmi.
»Odkod prihajaš, o Dvojnik?« jo vpra- J šala Asti
Italiji so bile: Rapid : FC Milano 4:4, FC Bologna : Amateure 4:2, Milano : Vivo AC 2:1; FTC (Bud.) :Modena 4:2, Graz. AK:Mantua 4:4, Grazer A K : Venezia 2:1. — Hakoah (Dunaj) je nastopila v Kairu proti reprezentanci Egipta in zmagala s 3:0.
V Belgradu Be je vršila na pravoslavni Božič prijateljska tekma med Jugoslavijo in B. S. K.; izid 3:0 za Jugoslavijo.
Jugoslovanski nogometni savez je določil pravkar termine za tekme za savezni olimpijski fond, za državno prvenstvo in za kraljev pokal. Rrzen tega je odredil, da se v času od 13. julija do 14. avgusta v Jugoslaviji ne smejo igrati nikake nogometne tekme. Termini so razdeljeni sledeče:
Tekme za olimpijski fond: 5. aprila, 3. maja, 24. maja. Tekme organizirajo samostojno podsavezi.
Državno prvenstvo: 7., 14. in 21. junija.
Žrebanje nasprotnikov za prvo in drugo kolo še sledi. Za prvenstvo igrajo prvaki podsavezov
Pokal N. V. kralja Aleksundra: 16., 23. in 30. avgusta. Žrebanje protivnikov še sledi. Za pokal igrajo reprezentančna moštva podsavezov.
Ljubljanski nogometni podsavez ima izven teh terminov izvesti v Slovenji? še 211 prvenstvenih tekem I. razreda, 17. prvenstvenih tekem II. razreda, termina 3. maja ln 12. julija pa sta okupirana za dve medmestni tekmi Ljubljana:Graz. Organiziranje nadaljne konkurence, tekem za pokal LNP oz. za pokal Slovenije, ki jo je sklenil zadnji občni zbor podsaveza, bo zadela vsled tega na velike težkoče, saj zmaguje podsavezna uprava že sedaj svoje naloge le z največjim trudom.
Gradjanski v Leipzigu. O zmagovitem nastopu Gradjanskega v Leipzigu piše največji nemški športni list >Sport-Sonntag« sledeče: Večkratni jugoslovanski mojster je pri včerajšnji prvi igri v Leipzigu v polni meri dokazal, da je sloves o njem upravičen. Gledavcl so videli napeto in hitro borbo, kakor redkokdaj, veliko boljšo, kakor pa je bila drugt dan borba Fortuna : MTK Budimpešta. Skoraj lahko rečemo, da je bila ta igra kljub marsl-kaki trdoti višek božičnih nogometnih tekem, ker se je tudi domače moštvo pokazalo v prav dobri luči, Najodličnejša in slednjič tudi odločilna lastnost Gradjanskega je njegova bajna hitrost in vztrajnost, kakor smo videli to doslej le pri italijanskih moštvih, zlasti pri Iuventus Torino v aprilu. Ni treba še posebej omenjati, da znajo Jugoslovani tudi v boju posameznikov izborno startati. Tretji odločujoči moment je neporabljena živčna moč Jugoslovanov; cela enrjstorica je bila izredno vneta in naravnost silovita in je napela pod mo-raličnim vtisom nasprotnikovih uspehov zadnje moči do izmere, ki jo nahajamo sicer le prav redko. Posebno nam je ugajala, in to moramo pri tej priliki posebno pribiti, velika disciplina Gradjanskega. Nisi slišal godmja-jočih zaklicev ali celo psovk, kar se je žalibog udomačilo celo pri marsikakem naših »razrednih moštev«, kratek zaklic voditelja, in vsak igravec mu je voljno sledil. — Nato sledi strokovno poročilo o igri, omenja se »leteča kombinacija« Gradjanskega in skupno igranje; zlasti pohvaljeno je igranje z glavo, ki ga Nemci še ne znajo dobro in ki prinašata toliko uspehov. Tud' zabijanje je dobro. Pohvaljena sta napadalca Babic in Pavelič, tekači Gdtz,
»S tistega mesta, kjer me je tvoj ukaz zalotil, o gospa skrivnosti, iz Theb, iz hiše Abijeve, ki na videz vlada kot faraon,« je odgovorila postava s svojim hladnim gladom.
»Kako se godi Abiju in Egiptu, O Dvojnik?«
»Abiju se slabo godi; v mukah in strahu in neizpolnjenih željah hira in nima nobene srečne ure. Egiptu pa se godi dobro. O silna gospa, nikoli ni bila država mogočnejša, nego je danes, zakaj v vsem sem izvršila povelja, ki sem jih prejela, in sedaj si želim počitka v prsih, iz katerih sem prišla,« in je pokazala na Tuo, ki je stoje opazovala prizor.
»Še ne moreš počivati, o Dvojnik, Se je dela zate, potem pa pojdi k pokoju do dneva zadnjega zbujenja. Čuj me! Vrni se v Thebe in spelji Abija in njegove so-tovariše. Reci, da se je Egipčan Rames, ki se je polastil vlade v Kešu, oklical za egipčanskega faraona, sklicevaje se na pravico svojega rodu, in za tvojega soproga, sklicevaje se na obljube tistega, ki je vladal pred teboj in ki ga je Abi umo ril. Pregovori Abija, da zbere veliko armado in odkoraka proti jugu ter obračuni z Ramesom. Po tihem pa priŠepeči generalom te armade, da je božanski faraon, ki je odšel, resnično te obljubil s tvojim privoljenjem Ramesu v zakon, in sicer na ukaz Amena, očeta bogov. Prišepeči jim, da se Amen huduje na Abija zaradi njegovega zločina, kakor se bo ob svojem času izkazalo, in da mu bodo tisti, ki se Abiju upro, ljubi in dragi. Pri južnih vratih, kjer Nil dere med mogočnimi skalnatimi stenami, bo Rames srečal Abijevo vojsko. Z njim pride tista, čigar podoba si ti in ki ji moraš biti poslušna; morda še nekdo drugi, ki je mogočnejši od vseh nas. lam pri Južnih vratih se bo tvoja naloga končala in tedaj naidaš pokoj, ki sa želiš. Govorila sem.«
Remec in Kersting, branivea Dasovič in Vr-bančič, posebno pa še vratar Mihelčič. Skupna sodba: >Gradjanski je odličen predstavnik kontinentalnega nogometa in se gre lahko vsak čas mirno kosat s slavnimi moštvi z Dunaja in Prage, Niiruberg-Fiirtha iz Hamburga. Le moštvo s kombinacijo, do centimetra natančno, in s popolnoma sigurno zabijalno zmožnostjo l>o lahko imelo uspeh proti temu moštvu vsled svoje izredne hitrosti tako nevarnemu. Izid boja jo kljub zaključenemu porazu za domačega mojstra časten. Kajti >SpieIvereinigung< se je dobro borila in je srednjenemžki nogometni šport dobro predstavljala.«:
Maznanila.
Članom ^Ljubljano«. V četrtek ob 8. zvečer bo prva skupna pevska vaja za prihodnji koncert :>Ljubljane«. Udeležba vseh pevk in pevcev potrebna!
Ljudski oder v Ljubljani naznanja vsem •vojim članicam in članom, da se prične danes, v torek ob S. zvečer v društvenih prostorih dramatična šola, ki se bo potem vršila redno vsak torek in četrtek od 8. do 10. ure zvečer. Ker bo trajala ta šola le pet tednov in bodo predmeti zelo zanimivi in poučni, se vabi članstvo k polncštevihii udeležbi.
Frančiškanska prosveta. Danes predava g. primarij dr. Anton Brecelj: Kako dihajmo ln jejmo 1 — Pevci imajo vajo v petek 16. jan. ob 8. zvečer.
Družba sv, Elizabete. Osrednji svet ima redno mesečno sejo jutri, v torek, t. j. 13. t. m. ob 5. uri popoldne.
Zveza uradnic in trgovskih nastavi jenk »Krekova prosveta« ima svoj redni občni zbor jutri, v sredo ob pol S. uri zvečer. Obenem bo tudi velezanimivo predavanje g. dr. Srečka Zamjena. Vabim vse članicc, da se udeleže polnoštevilno in točno. — Predsednica.
Pevski »bor Glasbene Matice. V torek 13. L m. ob četrt na sedem vaja za ženski, ob 8. uri za moški zbor. V sredo ob četrt na sedem mešani zbor. Vsi in točno, smo pred koncertom. — Odbor.
XTV. redni obči zbor »Slovenskega lovskega društva v Ljubljani« se vrši dne 2. februarja 1925 ob pol 10. uri v steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: Poročilo o društvenem delovanju. Poročilo računskih preglednikov. Podelitev odrešnice odboru. Volitve (event.). Določitev pristopnine, članarine in ustanovnine. Določitev nagrad tajniku, blagajniku, uredniku in gospodarju. Samostojni predlogi, ki jih je poslati do vštetega 24. januarja 1925 do 18. ure Slov. lovskemu društvu. Interpelacije. Slučajnosti. — Ako bi ne bil sklicani obči zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje prav tam drugi obči zbor, ki jc sklepčen ne glede na število udeležencev. Pooblastila so v smislu § 21. — VI. odstavka društvenih pravil dopustna, vendar sme vsak član na občem zboru zastopati samo še pet drugih članov.
Glasilo Slovenskega lovskega društva »Lovec« št. 1 za leto 1925. je dotiskaD in se bo začel razpošiljati v nekaj dneh članom, ki so za letos poravnali članarino. Kdor še ni plačal, pa reflektira na »Lovca«, naj nemu-
doma pošlje članarino v znesku 50 Din društvenemu blagajniku g. Ivanu Zupanu v Ljubljani, Gosposvetska cesta 17 — Odbor SLD.
Zadruga stavbenikov v Sloveniji s sedežem v Ljubljani ima v četrtek, dne 15. januarja 1925 redni letni zadružni zbor ob 10. ari dopoldne v novo prizidanem salonu restavracije Miklič v Kolodvorski ulici št. 43 v Ljubljani. Ker se bodo obravnavale na zboru jako važne zadeve, je v Interesu zadružnih članov, da se zbora v čim večjem številu udeleže.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 14. januarja 1925 ob 20 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, def-uo.
Izpred sodišča.
Kaznovani nasilnei. Radi nevarne grožnje in razbijanja v domači hiši je bil obtožen 32 letni delavec Lovro Lavrič iz Stepanje vasi. Ta mož je glasom obtožnice jako nasilen. Že dne 22. avgusta je bil obsojen na 4 mesece težko ječe, ker se je hotel maščevati nad materjo in sestro in je razbil vrata. Spor je nastal v družini radi tega. ker je izročila mati posestvo svoji hčeri Frančiški, omoženi Tomšič. Sedaj je bil obtožen, da je žugal dne 25. novembra Francetu in Frančiški Tomšič z umorom in je grozil, da bo požgal domačijo, in pa da je vlomil v hišo svoje sestre, kjer je razbil več šip, omaro za obleko in več drugih predmetov. Pri vlomu je oddal Tomšič za strah dva strela, nakar sta pobeginla z ženo napol
oblečena skozi okno k sosedom. Ker je obtoženec znau v vasi kot nevaren nasilnež, ki je bil radi nasilnosti že sedemkrat kaznovan, je bil obsojen na 1 leto težke ječe, tako da bo nekaj časa mir pred njim.
Nevaren parček sta Janez Knez, bivši rudar iz Litije in pa njegova tovarišica Pavla Slakova, tovarniška delavka doma iz Laz pod Sveto goro. Oba sta se naveličala dela, vzela sta se in se začela potepati po okolici Litije, Hrastnika in Trbovelj. Stalnega bivališča nista imela in sta nočevala po kozolcih, šupah in brlogih. Kot zla duhova sta ogrožala okolico. Kradla sta vse, kar sta dobila in sta izvršila precej predrznih vlomov in tatvin. Eden je vedno kradel, kakor je bilo bolj prilično, večinoma seveda on, ona pa je stražila. Končno pa so ju zasačili pri Grčarju v Podkraju, kjer so jima vzeli plen in ju izročili orožnikom. Koliko sta pokradla, se seveda še ne ve, priznala sta do sedaj dve tatvini raznega blaga v skupni vrednosti okrog 10.000 Din. Ker se je tudi ugotovilo, da se jih boji cela okolica, je odredilo sodišče, da bosta naj-preje in sicer on 10, ona pa 15 mesecev presedela v ječi, nato pa ju bodo oddali na predlog državnega pravdnika kot nevarna potepuha v prisilno delavnico.
Izgnbili so se v nedeljo od Pral do cerkve Srca Je?usovega kamenčki iz zlatega uhana. Najditelj se naproša, da odda kamenčke v upravi tega lista, ker so dragocen spomin.
Zatekla se je psica volčje pasme. Ima usnjeni ovratnik brez znamke. Poizve se Trnovska ulica 15, pritličje levo.
JABOLKA in SUHE HRUŠKE
»amo prvovrstno blago, kupimo vsako množino. Ponudbe s količino in najnižjo ceno na upravništvo »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« št. 227.
Večja občina na Dolenjskem išče občinskega
TAJNIKA - organista.
Prednost imajo samci, dobri tenoristi. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Tenorist št. 226« na upravo
skoraj čisto nov, prav malo rabljen iz najfinejšega suk-na, za večjega gospoda, se po zmerni ceni proda na Sv. Petra cesti št. 81.
DEKLICA.
Sprejme se 16-letna deklica kot UČENKA v trgovini z mešanim blagom, z boljšim iolskim spričevalom poštenih staršev. - Ponudbe pod iifro »Deklica št. 223« ' na upravo »Slovcneat.
ZAMENJA SE ZA
gozdno posestvo
dobro vpeljana gostilna s
prenočišči, gostiln, vrtom na
J "ako prometnem kraju v -jubljani s celim inventarjem. — Cenj. ponudbe pod »Zamenjava 224« na upravo.
Trgovski pomočnik
mlad, živahen in spreten, specerijske, če mogoče tudi železninske stroke, zmožen, vsaj za silo nemščine vešč, se sprejme v mestu. Ponudbe je poslati na upravo pod šifro: A. A. št. 233«.
žakonskTpar
I3če mesta na kakem večjem posestvu. Mož kolar, zmožen tudi mizarstva in zidarstva, vseh poljskih del. Naslov pod »ZANESLJIV« itev. 216 pri upravništvu.
Acetil. razsvetljava
Radi napeljave elektrike v dvorano se ugodno proda celotna acetilen. napeljava do 20 luči. Primerna za dvorane ali gostilne. - Poizve se pri »Kat. prosv. društvu« ▼ Šmihelu pri Novem mestu.
PLETENINE vseh vrst
Iz volne, bombaža itd. izdeluje po naročilu ter sprejema tudi nogavice v podple-tanje Stro'no pletenje, Poljanski nasip 34,1. 214
Gospodična jffii*
nekaj vajena pisarn, del, išče prim. službe. Ponudbe upravi pod »Zanesljiva moč«.
Spretna plstllka
te sprejme, ki je zmožna vseh strojev in sama voditi delo. Stanovanje in hrana v hišL Plača po dogovoru. -Več se izve v S L Vida it. 1, najl Ljubljano.	135
Lepa prilika
HIŠA v Maribora
z vodo in elektr. razsvetljavo, se proda po nizki ceni. Informacije daje pis. dr. PEGANA v Ljubljani — Dunajska cesta 38. 186
OPEKO in MOKO (češko) priporoča
F. HOČEVAR
Dunajska cesta 36, Ljubljana.
SPECERIJSKA TRGOVINA ▼ KRANJU iiče močnega,
poštenega VAJENCA.
Pogoj, da ni domačin ter da ima dovolj šol izobrazbe. -Ponudbe pod »VAJENEjC« štev. 197 na upravo lista.
SLUŽBO DOBI
v trgov, hiši na deželi (brez otrok) kot hišna in postrež-nica bolehnim ljudem. Zahteva se snažnost in značaj-nost. Prednost imajo izkušene. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Postrcžljiva« štev. 155.
Sprejme se takoj pridna in poštena v gostilri izvežbana
GOSPODIČNA
s kavcijo, katera bi vodila gostilno samostojno. Natančni pogoji sc izvedo pri lastniku. — Naslov se izve v upravi Usta pod ilev. 154.
mm
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo srčno ljubljeno soprogo in mamico
Marijo Klemenčič roj. Matek
po dolgi bolezni, prevideno s tolažili sv. vere, poklicati danes ob 3. uri popoldne v boljše življenje.
Pogreb se vrši v torek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sutna št. 39, na pokopališče na Žalah.
Svete maše zr.dušnice se bodo brale v petek ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi na Šutni.
Blagopokojno priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Kamnik, dne 11. januarja 1925.
JOSIP KLEMENČIČ, soprog. — JOŽKO KLEMENČIČ, MIRKO KLEMENČIČ, sinova.
Prodam en vagon namiznih
isshnJif 'n en va£°n >z-
jUMUm bornega novega
HALOŠKEGA VINA. -
Ptuj, Ljutomerska cesta 18,
JOŽEF KRANJC.	198
PRODAJA.
V Modošu (Prekmurje), na mažarski meji, g e ugodno proda vsled IZSELITVE
gostilna
z vsemi poslopji in polji vred. Gostilna leži na prometnem kraju. — Informacije izdaja dr. NIKOLAJ PINTER, odvetnik — Murska Sobota (Prekmurje).	146
lepo, zdravo blago, oddaja po 10 K za kilogram FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta S*. 36. 123
Ha STANOVANJE
in HRANO sc sprejmeta dva gospoda 1. februarja. Ambrožev trg 1, gostilna.
LOK AL" za MLEKARNO iščem
v sredini aH na periferiji mesta Ljubljane — tudi na dvorišču. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Mlekarna« Stev. 176.
Prva slovenska športna knjiga!
R. BADJUP.jf:
Teorija in praksa. PRAVKAR izšla
VfttlUF samski, srednje 11 (i Mil starosti, trezen, z večletno prakso, išče službe, ki jo nastopi takoj ali po dogovoru. - Cenjene ponudbe z označbo plače na FRANJO ZVONAR, vrtnarija Abel, Bjelovar — Hrv.
Po ugodni ceni se proda
hiša s trnovlno
i mešanim blagom, v večjem kraju na Štajerskem, pripravno tudi za vsakega drugega obrtnika. Event. se odda tudi v najem. Dopise je poslati pod »Promet« it. 104 na uprava »Slovenca«.
Proda se HIŠA
priprav, za trgovino ali gostilno, z elektr. razsvetljavo, vodovodom in velikim vrtom, t takojšnjo uselitvijo, tik gl. ceste, po zelo ugodni ceni. Novi Vodmat it 2—J, Ma-tlja Erklavec, posestnik.
oddam v najem. - Ogleda se: Kranj, Savsko predm. 29.
BS»aa«a*BEraBG*BBaa
Specijslno emajliranje
v založbi K!einmayr & Bsmberg, d. z o. z. v Ljubljani.
Lična, priročna knjiga ima 76 strani, 55 nazornih smtiško-teliničnih skic, poleg tega jo krasi 6 lepih fotografskih slik na umetniških prilogah v okusnem modrem tonu in naslovna slika — Knjiga bo dobrodošla začetnikom kakor tudi že izvežbanim smučarjem, lahko pa jo bodo čitali tudi Hrvati in Srbi, ker ji je dodan tudi SRBOHRVATSKI TOLMAČ!
PrnUilf ,taiPiž dobro bla-' go najceneje pri
l Siiites nas!.
K. Soss
Iilubljano, Mestni trg št. 12
Velika zaloga perila, ple'enin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode.
Prodala z lD-Z0°/o popustom
Na VIDMU ob Savi se vrše sedaj novi,
veliki živinski sejmi
in sicer ob naslednjih dnevih: dne 21. januarja; dne 20. februarja; dne 1. aprila; dne 21. maja; dne 3. avgusta; dne 26, oktobra; dne 16. decembra.
Vsi stari sejmi odpadejo. Kupci in prodajalci se vabijo.
ŽUPANSTVO NA VIDMU OB SAVI,
dne 6. Januarja 1925.
Župan: Franc Planine 1. r.
Izvoz lesa.
Inozemska tvrdka kupi tekoče Ia sort. bukova polena brez okroglic, sposobna za i z v o z , 1 m dolga, popolnoma suha in zdrava. Ponudbe z najskrajnejšimi cenami ▼ dinarjih, franko vagon meja Jesenice za prostorni meter. Le dobave zmožni prodajalci naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro; »IsvOZ drv Št. 2C9« upravo »Slovenca«. — (Dop isi se prosijo v nemščini.)
Od ministrstva za trgovino in obrt koncesijonirana
krojna šola
Ljubljana, Ž.dovsia ulica 5
Z 2. januarjem nov krojni tečaj za civilne obleke in uniforme, za šivilje in nešivilje pouk v vsej garderobi in otroških oblekah, Vpisovanje od 8—12, 2—7. Tečaji bodo večerni in dnevni! Za zakasnele učenke vpisovanje do 6. ,anu-
arja !9:25. I.-dclovanje in razpošiljanje najmoder-nejš h krojev z natančnim podtikon
APARATE, 1, 2, 3- in 4-cevne, prvovrstne, kakor tudi razne dele, stalno na zalogi Resni interesenti imajo priliko poslušali brezplačno koncerte in predavanja vseh evropejskih radio-postaj pri
Jugoslovenski elektr. d. d. BROWN BOVERI
(preje ŠTEBI in TUJEČ) LJUBLJANA — RE5LJEVA CESTA ST. 4.
v ogniti
kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
Franc Bokal
Celovška cesta št. 65 •
Zgornja Slika, poleg milnice. aaaaaaBPaaaaBBaaaa
Kmečka dekle
dobra gospodinja in kuharica, Zeli službe v iupnišču. Naslov v upravi pod it. 218.
Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je včeraj predpoldno boguvdauo preminul naš predobri oče, soprog in brat, gospod
RAVNIH Alt
nadknjigovodja »Kmetske posojilnice« v Ljubljani.
Pogreb so vrši v sredo 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz »Leonišča« na pokopališče k Sv. Križu, kjer položimo dragega rajnika k večnemu počitku v rodb. grobnico.
Sv. maša zndušnica sc bo brala pri glavnem oltarju stolno cerkve sv. Nikolaja v petek 16. t. m. ob 8 zjutraj.
V Ljubljani, dno 13. januarja 1025.
Anica Ravnihar roj. Maier, soproga. — Ida, Marla, Etbln Ravnihar, otroci. --Fanny Ravnihar, mati. — Dr. Vladimir Ravnihar, Ethin Ravnihar, dr. Roman
Ravnihar, bratje.
Naročajte nedeljskega »SLOVENCA" i
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v LjubljanL
Izdaja konzorcij >Slovencac.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.