Poštnina plačana v gotovini
Leto XXI.
iŽPi:' £*
■ ■
Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafijeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafijeva ulica štev. 5/IL, telefon 3122 do 3126
m		i-- '
1 H		
\		
' ,4 j	i ^ '	
' »./-.'V,.:	1	
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 flm. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletn« 12 din, polletno 21 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolat. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, st. 10.711.
Začasna prepoved shodov,
sprevodov in zbiranj
Notranji minister je izdal naslednji odlok.
Zaradi javnega miru in varnosti ter reda, ter v zvezi z zunanje-političnim položajem v Evropi odrejam, da se v vsej državi prepovedo do nadaljnjega vsa zborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi zbiranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi, bo kaznovan od 10 do 1.500 din globe v korist državne blagajne, a za primer, da bi ne plačal denarne kazni, z zaporom od enega do 30 dni, v kolikor njegov prestopek ne bi bil težje narave in bi spadal pod paragrafe drugih zakonov.
Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi radi kupoprodaje in trgovine po mestnih trgih in sejmih, dalje zbiranje zaradi opravljanja verskih obredov, verskih predpisov in običajev in zaradi kakšne gospodarske, kulturne ali humane akcije. Ali tudi v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršnokoli politično vsebino.
Opozarjajo se vsi prebivalci, da se drže popolnoma mirno ter da slede odlokom in navodilom oblasti in njenih organov, da bi se v današnjem resnem položaju okoli nas ohranil v naši državi popoln mir in pokorščina ter da bi se na ta način preprečil vsak nered.
V sedanjem tako močno razrvanem času je geslo »stanovska vzajemnost« dokaj neprimerno. Kdor brenka na nasprotne strune, lažje najde pozorna in hvaležna ušesa. Med stanovi je zavladalo nezaupanje, ki se včasih pretvarja v bolj ali manj prikrito mržnjo, in mržnja je najkrivičnejši sodnik in najslabši svetovalec.
Kmet vidi v meščanu in delavcu nasprotnika, ki hočeta na njegov račun poceni živeti. Meščan in kmet sta nezaupljiva nasproti delavcu, ki ničesar nima in najlažje žrtvuje načelo zasebne lastnine. Obrtnik in trgovec sta nezaupljiva nasproti dobavitelju; smatrati proizvajalca na debelo za vir vsega zla, pa je skoraj že navada, ki pod njenim plaščem nihče ničesar ne misli. Uradnik se čuti zapostavljenega za drugimi stanovi in toži, da po njihovi krivdi leze v uboštvo.
To so samo nekateri najbolj vidni primeri. Čim bolj je v posamezni državi družba stanovsko razčlenjena, večje so opreke med stanovi. Zato močnejši med njimi, zlasti kmetje in delavci radi. poslušajo zapeljivo umovanje prerokov, češ, da je rešitev socialnih vprašanj in izhod iz vseh težkoč sedanjega časa samo na eni poti: namreč na poti nadvlade bodisi kmečkega, bodisi delavskega razreda.
To stremljenje, ki ga pri raznih narodih skušajo v kmečke vrste zanesti pod vplivom sodobnih proletarskih gibanj in marksistične miselnosti, se pojavlja med kmeti zlasti ob sedanji gospodarski krizi. Ni tako brezpomembno, da ne bi bilo vredno naše pozornosti. Značilno je, da tudi tu slišimo stare socialistične očitke o meščanski nadvladi. Pri: oznanjevanju takih nazorov pa nikogar ne moti dejstvo, da je meščanski sloj razbit ;.v skupine z različnimi težnjami in da je kot celota že v devetnajstem stoletju do-igral svojo vlogo. -Po vojni smo Videli, da v mnogih državah sam kliče na pomoč in za-: hteva Socialno Zaščito.
Sovjetska Rusija si je poenostavila problem s tem, da je vse sloje med kmečkim in delavskim razredom ugonobila, kmečkega pa razlastila. V srednji in južni Evropi je
In naš kmet
opaziti drugačne pojave. V škodo enostransko pojmovane demokracije se ojačuje država in stopa kot prisilni posredovalec pred sprte in nezaupljive stanove. Četudi se nt strinjamo s socialnimi naziranji italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma, ne bomo vendar zanikali dejstva, da sta oba pokreta upor zoper poskus diktature enega samega razreda. Preveč cenen je očitek, da je to samo krinka za kapitalistično nadvlado. Fašistična država se pridržuje nadzorstvo nad kapitalom in delom, kapitalisti in delavci, kmeti in meščani, nad vsemi stanovi. Ta politika pa ni fašistična iznajd ba; nova država jo je sprejela samo zaradi tega, ker z državnega vidika najbolj ustreza potrebam današnjega časa, ki hoče svojo stanovsko razčlenjenost obdržati in uravnovesiti.
Obrnimo se od širokega sveta in svetovnih problemov k našim domačim prilikam in neprilikam. Ni čuda, če se v današnjih težkih časih začenjajo tudi pri nas ostreje
risati nasprotja med posameznimi stanovi. Silno udobno je zvaliti krivdo na drugega. Tako tudi posamezni stanovi iščejo krivcev v — drugih stanovih. Nikogar ni, ki ne bi videl izredno mučnega položaja našega kmeta. Če pa se najdejo ljudje, ki bi hoteli zdraviti te nevolje z gesli, ki kakor strup razdra-žijo živčnost dovolj zbeganega kmeta, tedaj moramo nasvetovati neko drugo sredstvo, mnogo starejše, a tem bolj preizkušeno, četudi morda malo nesodobno. Sredstvo, ki učinkuje mirnejše in blagodejnejše. Imenuje se: vzajemnost kmeta z drugimi stanovi našega naroda. Ta povezanost je tem lažja, ker je z malimi izjemami vse sloje udarila kriza in so tudi dozdevni »krivci« sotrpini — na drugačen način.
Stanovska vzajemnost ne koristi samo naši državi, ki za svojo popolno notranjo ustalitev potrebuje čim več miru in kar najmanj trenja. Njo zahtevajo tudi naše ožje koristi. Slovensko kmečko gospodarstvo je danes vse kaj drugega kot je bilo prej. Njega ne tare samo svetovna gospodarska kriza, marveč tudi neko starejše zlo, ki je že v prejšnji državi zahtevalo temeljito preosnovo našega kmetijstva. V novi državi je zaradi globoke spremembe v značaju države, v prometu in tržiščih, postalo to vprašanje stalno pereče. Naš kmet ima od prirode slabša tla in nikakor ne more tekmovati s tovarišem na ba-natskih in slavonskih ravnicah. Njegovi težje pridelani produkti si ne bodo mogli nikdar sami določati cene, marveč bodo vedno zaviseli od cen v žitnici naše države. Zato bo našemu kmetu stalno potrebno sodelovanje z drugimi stanovi in priključitev taki splošno-gospodarski politiki, ki bo skupno ščitila posebne potrebe naše banovine. Pri preureditvi kmetijstva in njega prilagoditvi novim razmeram ne bo mogel kmet nikdar pogrešati ožjega sodelovanja in pravičnih' vezi z drugimi stanovi. Ozdravljenja vsega našega gospodarstva si ne moremo zamisliti na osnovi razredne nadvlade. Tudi za našega kmeta je edina pravilna pot v boljše čase gospodarska povzdiga vseh stanov v zvezi s splošnim oživljenjem podjetnosti. Ne ta ne ona nadvlada, temveč stanovsko sodelovanje omogoča najuspešnejšo notranjo utrditev in najučinkovitejši narodov odpor na zunaj. Oboje pa nam je v teh časih potreb-nejše kakor kdaj poprej.
lobri stari čas! se vračajo
To je beseda, kajne? Sedem suhih let stiske, ki jo je občutil in jo še žal občuti vsak stan brez izjeme, je za nami. No, izjeme so sicer, toda o teh se pri nas ne govori. Kje pa se kaže zarja dobrih starih časov in kdo je tisti ljudski dobrotnik, ki mu gre zasluga za narodov preporod? Kar številke poglejmo, saj jih skrbno čuvajo pametni možje, zato številke ne lažejo. Vzemimo našo I belo Ljubljano za primer, saj naše podeželje živi v malem podobno. Uporaba že vkoreni-njenih nepotrebnih dražil kave in čaja pada, in sicer občutno. Lani je znašalo nazadovanje v Ljubljani celih 14.000 kg. To pomeni mnogo, če pomislimo, da je po deželi konsum teh dražil še bolj padel. Prav je tako. Ne le da nimajo ta dražila nikakršnih redilnih snovi, ona naravnost škodujejo zdravemu telesu in so tako škoda za ves I narod. Vsak dinar, izdan zanje, je izgubljen
za naše gospodarstvo in slabi uživanje teh dražil našo plačilno zmožnost.
Kako težko se človek odvadi stare navade, nam kaže lepo okolnost, da je vzporedno s padcem potrošnje prave kave silno porasla prodaja žitne kave. Večina žitne kave se izdeluje doma in ostane izkupiček zanjo v krogotoku našega narodnega gospodarstva. Če pa pogledamo koristi, ki jo ima naše telo od žitne kave, vidimo, da je kakor Bla-žev žegen: ne koristi nič in ne škoduje nič; Pomembne redilne snovi so le v sladkorju, ki ga pridamo takšni kavi, sladkor je pa drag in gredo mastni dobički v žep tujega kapitalista, la povrhu tega izrablja pridelovalca sladkorne pese — kmeta in svojega tovarniškega delavca. Uporaba sladkorja se drži prav uporno na isti višini že več let in ga je potrošila Ljubljana lani za celih 21 milijonov dinarjev.
Prav razveseljivo je dejstvo, da v Ljubljani, kakor tudi v vsej banovini uporaba
ilkoholnih pijač vidno pada, vendar pa je jubljana še vedno popila kar za 41 milijonov alkohola. Res je, da pride ta denar tudi nekoliko v prid našim najbednejšim kmetovalcem, vinogradnikom, vendar bi bilo za narodno zdravje bolje, ako bi se vinogradi preuredili v druge svrhe, saj je baš alkohol v največ primerih oče najgrših zločinov. Vsak dinar, iztržen za alkohol, je krvav. Tu bo treba še hudih zakonskih ukrepov, če hočemo dobro sebi in zanamcem.
Tam, kjer bi želeli in se tudi upravičeno nadejali, pri uporabi mleka, pa še vedno ni pravega umevanja. Dejstvo je, da uporaba mleka zadnja leta v Ljubljani kakor tudi drugod po deželi narašča. Toda še premalo. Če pogledamo številke, vidimo, da je prišlo v Ljubljani na osebo in leto pri sladkorju 370 din, pri kavi in čaju 409 din, pri vinu celo 652 din, dočim znaša izdatek za mleko na osebo še vedno le 270 din letno. Spričo dejstva, da je mleko tako vsestransko uporabljivo, bodisi kot samostojna jed, bodisi kot nadomestek za mast pri celi vrsti naj-
različnejših jedi, se mleko vse premalo ceni in premalo uporablja.
Kje pa je vzrok za ta res nenavaden pojav. Mnogo je kriv stari predsodek, češ, mleko in mlečne jedi so le za deco. Danes je, hvala Bogu, zlasti mlajši rod povsem drugega mnenja. Največ je ovirala zlasti v Ljubljani porast porabe mleka slaba kakovost blaga. Mnogo ljudi bi bilo namreč rado pilo mleko, pa kaj, ko si se izpostavljal nevarnosti, da si pokvariš želodec s slabim mlekom. Lep napredek sicer opazujemo zadnja leta v kakovosti uvoženega mleka, vendar bi bilo treba še mnogo izboljšati.
Kakor je huda vročica pri bolezni, toda je prav v njej zametek zdravja, tako vidimo, da nam je prinesla tudi današnja gospodarska stiska veliko dobroto, da se vračamo nazaj v dobre stare in zdrave čase, ki niso poznali ne kave, ne čaja ter jim je bil sladkor le za zdravilo. Po tej poti bo treba naprej vsaj tako daleč, da bo prišlo po vseh naših krajih na račun morebitnih dosedanjih nepotrebnih tekmecev kave, čaja, sladkorja in alkohola zdravo mleko in bomo s ponosom kazali, da korakamo na prvem mestu v konsumu mleka.
Beseda vodstva JNS o položaju
V Beogradu je bila oni dan seja ožjega glavnega odbora JNS, iz katere je bil izdano poročilo, ki pravi med drugim:
Ožji glavni odbor JNS je imel pod predsedstvom predsednika stranke g. Petra Živ-koviea 19. in 20. septembra 1938 sejo, kateri je od 114 povabljenih članov prisostvovalo 97, 12 pa se jih je opravičilo.
Na seji se je obravnaval celokupni zunanji in notranji položaj naše države.
Dogodki v svetu ponovno dokazujejo, da je samo čvrsta povezanost celokupnega našega naroda v jugoslovenski misli in politiki najmočnejše poroštvo za bodočnost naše države. Ta misel je bila odločilna za ustanovitev JNS. Ona je določila njen program in opredeljevala vedno njeno stališče, zato tudi danes nalaga stranki in vsem njenim članom in organizacijam, da se kot strankine edinice zavzemajo z vso silo za učvrstitev državnega in nacionalnega življenja v duhu svobode ter politične, gospodarske in socialne enakopravnosti.
V svojem delu je stranka ohranila popolno notranjo slogo in enotnost in vsi poskusi od zunaj, da se zrahljajo njene vrste, so se razbili ob zvestobi strankinih članov in njenih pristašev, ki so ohranili polno zaupanje v vodstvo stranke. Poročila iz vseh banovin dokazujejo, da je stranka prav v zadnjem času okrepila svojo delavnost in utrdila svoje vrste. Glavni odbor je poudaril, da je v vprašanju politike in stranke edino vodstvo stranke pooblaščeno, da o tem obvezno sklepa v sporazumu z glavnim odborom.
Poročilo nadalje navaja, da se je razpravljalo o politiki vlade, zlasti glede razširjenja samouprav in političnih zakonov. Posebno se poudarja potreba preosnove volilnega zakona. Poročilo pravi končno: Stanje, v katerem se naš narod v svojem notranjem življenju nahaja, in zunanje nevarnosti ukazujejo, da se takoj iščejo ukrepi, ki bodo omogočili, da se s pospešenim korakom pristopi k urejevanju notranjih odnošajev na temelju narodnega in državnega edinstva ter se ob pravilnem ocenjevanju in upoštevanju potreb in
upravičenih zahtev vseh delov naroda izvedejo korenite preureditve v našem notranjem življenju na podlagi državne ustave.
Svesta svoje misije bo Jugoslovenska nacionalna stranka nadaljevala svoje delo v popolnem soglasju čvrsto verujoč v popolno
zmago misli, kateri vdano služi.
* * *
Seje ožjega glavnega odbora se je udeležil tudi bivši senator dr. Krulj, ki je potem v sredo izjavil, da izstopa iz organizacije. O tem je tajništvo JNS izdalo sledeče poročilo:
»Bivši senator g. dr. Uroš Krulj je vodil na svojo pest, brez pooblastila in znanja vodstva stranke nekaj političnih podvigov, ki so bili v nasprotju z dosedanjo politično smerjo in poslušnostjo v stranki. To nedopustno postopanje g. Krulja je izzvalo najresnejšo obsodbo na seji ožjega glavnega odbora. Le predsednik stranke je s svojo intervencijo preprečil, da dr. Krulj ni bil izključen iz stranke. Na poziv predsednika je izjavil, da obžaluje, kar je doslej počel, in da se bo v bodoče lojalno podrejal disciplini v stranki.«
Politični pregled
V teku enega samega tedna se je mednarodni položaj popolnoma preobrnil iz pričakovanja mirne poravnave med češkoslovaško državo in Nemčijo v najhujšo sovražno napetost, ki je privedla do tega, da je Češkoslovaška docela mobilizirala vso svojo vojsko.
Zavezniki so privolili v nkrnitev ČSR.
Potem ko sta se bila angleški ministrski predsednik Chamberlain in nemški vodja Hitler na sestanku v Hitlerjevem gradiču v Ober-salzbergu v petek 16. t. m. domenila, da naj se spor med ČSR in Nemčijo reši na miren način, je Chamberlain takoj nato na sestanku s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom v ponedeljek 19. septembra sklenil dogovor med Anglijo in Francijo, da naj se tako zvano sudetsko vprašanje reši takole: Sudetske pokrajine, v katerih prebiva več kot 75% Nemcev, se priključijo k nemški državi. Ostali okraji, kjer je Nemcev manj, dobe avtonomijo. Prav tako naj dobe avtonomijo tudi tisti okraji, kjer bivajo druge manjšine nečeške narodnosti. Nove meje ČSR naj
VAŠKI APOSTOL
n!
■'O L. GANGHOUCKIU tEl REDIL B. H.
»Nehaj in ne stiskaj tako!« Gospod Felicijan je spravil svojo roko na varno. »Da bom rešil ubogo ženico neumnega klepetanja, si lahko prepričan! Toda zdaj moraš še ti meni storiti neko uslugo!«
Spustil se je na zofo in segel po pipi. Dobro je moral vleči, da se je napol ugasli tobak začel spet kaditi. Potem je izpregovo-ril znova.
»Glej, Peter, ti mi ne pomeniš nič več in nič manj kakor vsi drugi. Zame ste vsi enaki. Solnce in dež, slabo vreme in dobro, vse napravi naš ljubi Bog. Zato moramo biti z vsem zadovoljni. In prav tako je tudi z ljudmi. S tvojim srcem, ki je mehko kakor ma-slenka, nisi zame nič več in nič manj vreden kakor najbolj trmasta butica na vasi. Toda v tebi ni nič pokvarjenega, ti ne boš o tem, kar se pogovarjava, izklepetal niti besede, in zato ti bom zdaj odkrito nekaj povedal, česar nikomur drugemu ne bi rekel.«
Zunaj se je zaslišalo kašljanje, ostro in rezko. To pot je gospod Felicijan pogledal kvišku. Krepko je pihnil dim nad mizo in dejal:
»Peter, bodi tako dober in zapri vrata v sobo! Vleče.«
Ko je Peter spet sedel na mehki stol, je uprl pesti ob čelo in pogledal župnika skoraj Kamaknjeno.
»Glej! Zdaj sem že trideset let župnik pri yas na vasi, Marsikaj sem moral požreti,
marsikaj premagati. Pred tridesetimi leti sem bil tudi jaz nasilen zaletel in sem si mislil: oblake moram z nebes povleči na zemljo. Danes sem pa zadovoljen, če morem enemu samemu človeku za uro prižgati luč v temno srce. Čeprav luč pozneje ugasne, nekaj svetlobe le ostane. Zadovoljen sem s tem, ker sem se naučil, da več človek pri najboljši volji ne more opraviti. Da bi malo pomagal ljudem na dobro pot? Seveda, toda da bi ljudi napravil boljše, kakor so?«
Gospod Felicijan je odkimal in s tako silo pihnil dim predse, da se je zvil kakor kača. »Glej, Peter! Ko sem prišel na vas, sem dobil tu stare ljudi in kopico otrok. Stari so pomrli, mladi so zrasli in še nov drobiž za njimi. Več kakor tisoč otrok sem krstil in si jih vtisnil v srce. Vsak je imel drugačen nos, drugačne lase in drugačne oči, vsak drugo obleko, drugo veselje in druge bolečine. Toda če sem jih natančno pogledal, so bili vendar vsi zmerom enaki. V bistvu je bil vsak človek tak kakor drugi, kakor kruh, ki ima enako testo, le da se v peči vsi hlebi ne spečejo enako. In ko sem se naučil gledati nekoliko mirneje, sem odkril, da sem prav za prav lahko čisto zadovoljen in da je dosti več dobrih ljudi, kakor pa človek navadno misli. Človeška hudobnost je največkrat samo nerazumnost. Črv v bolni glavi.«
Peter je iztegnil obe roki, kakor bi mu bil gospod Felicijan podajal kruh za njegovo
lačno dušo. »Hvala vam, gospod župnik! Vi imate ljubezen. Človeka znate dvigniti. Toda, ali je res to, da je večina ljudi dobrih? Nekoč sem si mislil, da bi morali biti vsi dobri. Toda to vero so mi ljudje iztrgali kakor kos mesa iz srca.«
Segel si je s pestjo in rokavom čez nos. »Pravite, da je človek dober. Če ga dobiš samega, ga že lahko popraviš in prav vzgojiš. Kadar se jih zbere kopica, so pa vsi kakor izpremenjeni in zmešani. Kakor bi jih bil vrag obsedel. Eden se naleze neumnosti, drugi slabosti, sam ne vem kako. Eden spusti vrabca in preden sede ta na glavo drugega, je že krokar. Če jih je deset skupaj, so že dostikrat slabši kakor en sam. Povejte mi, gospod župnik, kako je to mogoče?«
Zamišljeno se je gospod Felicijan z ustnikom pipe popraskal po nosu.
»Peter, zdaj me pa že preveč vprašuješ. To bo pač tako kakor z iskrico, ki zažge velik ogenj ali pa kakor s kugo, ko en bolnik povzroči smrt tisočev. Nalezljivost človeške besede je napravila na svetu že dosti gorja. Pa je tudi že poklicala v življenje dosti dobrega in lepega. Kajti, če ena sama dobra beseda preskoči na tisoč ljudi, zrase iz nje tudi kaj velikega, kakor zeleno drevo iz zdravega semena.«
Peter je dobil debele oči. »To bi rad kdaj doživel.«
Gospod Felicijan je zavzdihnil. »Vsakdo tega ne doživi. Človek mora biti zadovoljen, če ve, da so drugi to doživeli. Dobre besede se primejo malokdaj. Med stoterimi jih pade devet in devetdeset iz toplega srčnega gnezda, kakor goli vrabčki, med tem ko skočijo neumnosti in laži v svet kakor mlade
zajamčijo velesile, kakor tudi vse ali nekatere sosedne države.
Odpor proti taki rešitvi po vsem svetu.
Ta velika žrtev, ki sta jo storili Anglija in Francija, da se izogneta svetovni vojni, se je seveda v širokih krogih evropskega javnega mnenja, posebno pa v Parizu kakor v Londonu, razumela kot izdajstvo nad češkoslovaškim narodom in kot popolen poraz pred Hitlerjem. To čustvo se je še povečalo, ko je sovjetska vlada na vprašanje Češkoslo-
vaške, ali ji bp prišla z oboroženo silo na pomoč, če se upre angleško-francoskemu načrtu, odgovorila, da bi to sicer rada storila, da pa ne more, ker je Francija svojo pomoč odrekla.
Pod silnim pritiskom Češkoslovaška
sprejme vse zahteve.
Chamberlain in Daladier sta svoj načrt sporočila Pragi že istega dne, 19. t. m., nakar je vlada ČSR odgovorila, da se želi pogajati z Nemčijo naprej v duhu popustljivosti in
pomirljivosti. Anglija in Francija, sta se pa bali, da ne bi Nemčija napadla Češkoslovaške in tako sprožila plaz splošne vojne, zato se s tem nista zadovoljila in začeli pritiskati na praško vlado, da predloge velesil brezpogojno sprejme. Češkoslovaška se je za mir vsega sveta vdala in je odgovorila, da sprejme predlog Pariza in Londona kot podlago rešitve obstoječega spora. Zdaj pa je francoski poslanik dr. Benešu izjavil, da bo Francija Češkoslovaško pustila popolnoma na ce-
Katere pokrajine v češkoslovaški zahtevajo Nemci
.s- Jg	«
Nemčija
Madžarska
Iz dosedanjih porodil o vsebini nemške spomenice' Pragi je razvidno, da se Hitler v svojih zahtevah sklicuje na poseben zemljevid Češkoslovaške, ki je priložen. Sudetskemu ozemlju je priključen proti notranjosti še pas, širok kakih 15 km, ki je označen kot narodno mešano ozemlje. Mesto Plzen, sedež znanih škodovih tvornic, z nad 90% češke večine, je vključeno v ta pas. V isti pas je vključeno tudi ozemlje okoli Opave s svojimi premogovnimi bogastvi. Mesto Brno in bivši jesikovni otok okoli Ihlave, ki imata oba
češko večino, sta na zemljevidu označena kot čisto nemško ozemlje
Največje presenečenje zemljevida pa Je> v dveh debelih in kot jezikovno mešanih označenih pasovih preko Moravske, ki tvorita nekak most med Šlezijo in Avstrijo. Ako naj bi vse, kar je med tema dvema strnjenima pasovima, pripadlo Nemčiji, bi to pomenilo ugrabitev večjega dela Moravske in s tem uresničenje najkrajše zveze med Berlinom in Dunajem v smislu nemških političnih zahtev po anšlusu.
Okrnjeni češki državi ob VItavi in Labi bt
potemtakem preostal samo še od rajha okoli in okoli obdan otok, okoli dva milijona Cehov pa M bilo priključenih Nemčiji. Ista usoda bi zadcia tudi okoli 400.000 Cehov, ki žive kot manjšina t sudetskem obmejnem ozemlju.
V »Tedenskih slikah« prinašamo zemljevid, ki kaže nemške zahtevo pred zadnjo nemško spomenico. Iz tega se vidi, da so postale nemška zahteve veliko večje.
lisice in volkovi, z dlako in z zobmi. Glej, Peter, tako je pač in tako bo zmerom ostalo, dokler bodo živeli ljudje na svetu.«
»Goli vrabčki?« je zamrmral Peter sam pred se, kakor poznejših besed ne bi slišal. »Pa bi se vendar lahko primerilo, da bi kakšen vrabček kdaj vzletel! Izmed mojih. Če bi rekel sto besed. In tisoč. In še dosti več!«
Župnik se je prizanesljivo smehljal. »Peter! Tvoje delo je zaman. Res imaš trdo glavo, toda čeprav bi sto let butal v zid, ljudi ne bi izpremenil.«
Peter je nekaj časa premišljal. Potem je zaskrbljeno vprašal: »Povejte mi, gospod župnik, naš bog lahko vendar stori vse, kar hoče. Zakaj ni napravil ljudi drugačnih in ustvaril samih dobrih?«
»To ga moraš pa že sam vprašati! Meni tega še ni povedal.« Gospod Felicijan se je naslonil nazaj v kot zofe in pogledal pod strop. »Samo to vem, da rad odpušča.« S širokim komolcem se je naslonil čez mizo. »In glej, Peter, pri njem se moramo učiti!« Spet je položil roko na Petrovo pest. »Z dobroto pride človek dalje kakor z zmerjanjem. In ko spoznamo dobre ljudi in računamo ne-* kolilu) z njihovo neumnostjo, se že da z njimi izhajati. Ne smemo zmerom klicati pekla in kričati, če nam sosed stopi na kurje oko. Bolje je, da se mu smejemo in rečemo: Vi, sosed, dobro okovane čevlje imate! — Videl boš, ko ti bo drugič spet stopil na noge, ne bo tako dolgo stal na njej. In glej, Peter!« Gospod Felicijan je iztolkel pepel iz pipe. »Ne, ni dobro, da ljudi zmerom dražiš. S silo jih ne boš izpreobrnil. Če boS dosti govo-
ril, boš malo dosegel. Samo ušesa si bodo še bolj zaprli in tršo glavo bodo dobili.«
Peter je pogledal župnika, kakor si ne bi bil vedel pomagati. »Toda povedati jim je to vendar treba.«
»O pravem času in na pravem kraju! Ne v gostilni, ko kvartajo, ne v stanu pri pinji, ne v drvarski koči pri žgancih, najmanj pa takrat, ko si besni maše ušesa. Zato bodi pameten, Peter, in mi napravi tole uslugo: Pusti svoje pridigovanje! Vem, da misliš pošteno. A glej! Vse nič ne pomaga! Prav nasprotno. Obljubi mi!«
Ves prestrašen je Peter skril roke za hrbet. »Gospod župnik, včasih moram kaj reči. Verjemite mi, da ne govorim kar tja v zrak. Apostol mi ni dal zastonj svojega imena. V cerkvi sem se rodil, v cerkvi je moj dom, bog je moj oče. Služiti mu moram.«
»No, s svojim delom mu le škoduješ.«
»Škodujem?« je hotel reči Peter, toda beseda mu ni šla z jezika. Premikal je ustnice in zmedeno gledal.
»Saj si moral videti, Peter, da se ti ljudje smejejo. Ali ne?«
»Seveda, da!« Apostol je zavzdihnil. »Dobrota ima zmerom težko pot.«
»Meni pa še otežuješ skrb za duše, čeprav je že tako težavno. Ko sem časih svojim ov-čicam s prižnice pral vest, je vsaj malo pomagalo. Toda zdaj? Če govorim na prižnici o krščanski ljubezni, začno takoj vsi misliti nate in se smejati. Glej, prej je rekla Katra, da tistega, kar spada v cerkev, ne smemo nositi po cestah in gostilnah. To je res. Svojo veljavo izgubi, če misli človek še tako dobro. Zato mi obljubi, Peter, da boš miroval.«
Peter se je zvil v dve gubi, d£ je njegova grba postala še bolj okrogla. »Oprostite ml, gospod župnik, toda —« Odkimal je. »Če vidim Nano in Liziko —«
»Saj sem ti obljubil, da bom sam govoril za Kajžarico. Drugo nedeljo.«
Vrata so se odprla in Katra je stopila na takšen način v izbo, kakor bi bila zunaj čakala prav na ta trenutek. »Prečastiti, za blagoslov je čas. Čevlje si obujte!«
»Je že dobro!« Gospod Felicijan je odmahnil z roko. Toda Katra je obstala na straži zraven župnika.
Peter je pogledal kuharico, pogledal" župnika — in vstal. Težko je sopel. Z roko si j® segel v lase, potem čez čelo in nazadnje ja počasi rekel:
»Naj bo zaradi mene! Počakajmo. Nocoj moram tako Iti k drvarjem in me teden dni ne bo nazaj. Počakal bom, kako bo drugo nedeljo.« Zaskrbljeno je pogledal. »Toda kar ste mi obljubili, gospod župnik —« »Če ti rečem —«
»Prečastiti«, je segla Katra župniku v besedo, »zdaj se pa že mudi!« Z obema rokama, kajti treh centov ni lahko premakniti, je potisnila Petra proti veži. »Zdaj pa le pojdi! Gospod župnik bo zamudil blagoslov!« Za šepajočim apostolom je zaprla vrata.
Gospod Felicijan je poiskal čevlje, ki s<J stali za pečjo. »Saj še ni zvonilo k blagoslo« vu!« je rekel in pogledal na uro. Potem ad je ujezil. »Katra, saj je še celo uro časa!«
»Samo te nerode sem vas hotela rešiti. Drugače' bi mu bili obljubili še več, pa n» bi bili mogli besede držati.«
Prečastiti, z uro v eni roki in s čevljenj v drugi, se je zravnal. Globoke gube so s«
dilu, če se ne ukloni njenim zahtevam oziroma predlogu Chamberlaina in Daladiera, naj potem Nemčija stori, kar hoče. Nato je češkoslovaška vlada 21. t. m. ponoči sprejela angleški in francoski načrt v celoti.
Narod vrže vlado.
Toda kmalu se je pokazalo, da prisiljena stvar ni dobra in da bodo morala prizadevanja Anglije, da ohrani mir za ceno celosti češkoslovaške republike ali pa mogoče za ceno njenega obstoja roditi neuspeh. V Pragi je strašno ogorčenje češkoslovaškega naroda, ko je izvedel za ponižanje, ki ga je doživela njegova država, privedlo do tega, da je takoj drugega dne odstopila vlada dr. Hodže in da je predsednik republike dr. Beneš moral sestaviti novo vlado.	. .
Na čel« nove vlade je enooki narodni
junak general Sirovy.
Ta vlada ima namen, ohraniti v tako težkih okoliščinah mir in red ter zgrniti okoli sebe ves narod v poplni edinosti. Predsednik republike je obenem tudi odredil naj češkoslovaško vojaštvo mirno izprazni sudetske predele.
Poljska in Madžarska stavita zahteve.
Nepričakovano sta sedaj nastopili na mednarodnem poprišču Poljska in Madžarska, ki sta zahtevali, da mora Češkoslovaška, ki je privolila v odstopitev sudetskih krajev Nemčiji, odstopiti tudi Poljski in Madžarski one obmejne dele češkoslovaške države na jugovzhodu in vzhodu, v katerih je v večini poljsko in madžarsko prebivalstvo. Nemčija je madžarske in poljs. zahteve osvojila, 23. septembra se je pri Benešu zglasil poljski poslanik z zahtevo, da naj se Poljski odstopi tje-šinski okraj. Madžari pa so priredili doma velika zborovanja, na katerih se je postavila ista aahteva glede češkoslovaških okrajev, v katerih prebivajo Madžari. To Je seveda izzvalo po vsem svetu upravičen hud odpor, ker se jasno vidi, da hočejo Češkoslovaško od vseh strani okrniti tako, da bi dolgo sploh ne mogla več obstojati, vsaj ne kot neodvisna država, kar se tudi iz tega razvidi, da je Hitler odklonil vsako .poroštvo za prihodnje meje Češkoslovaške.
Drugi sestanek Chamberlaina s Hitlerjem brezploden.
Položaj angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki se je po dogovoru s Hitlerjem odpeljal z letalom v Godesberg pri Kol-
zarezale v njegovo čelo. »Katra, stokrat sem ti že rekel, da se ne vmešavaj v moje delo! Tega ne trpim!«
»Saj se ne vmešavam«, je mirno odgovorila kuharica. »Brigam se samo za naše žup-nišče. Zato vam zdaj resno pravim: Če ste pametni, prečastiti, si nikar ne nakopljite nerodnosti zaradi Kajžarice. Naj ljudje govore, kar hočejo. Če ne morejo dovolj govoriti, se zaduše.«
»Katra, pravim ti —«
»Ne vmešavajte se v to reč! Če boste me-' šali. bo vse samo slabše. Saj veste, kakšni so ljudje.«	f . . [ |
»Katra!« Čedalje bolj razdraženo je zve-' nel žunnikov glas.	/ f
»Bodite pametni in mislite, kako je bilo pred petimi leti, ko ste se z ljudmi sw.rU. Ta-1 krat so vam ponoči porezali Vse češplje na1 vrtu.« o.
»Češplje! Češplje! Kakor ne bi bilo nasvetu nič važnejšega od tega.« Trdo je položil Felicijan čevelj na tla. »Saj zrasejo nova drevesa!«
»Res je, drevesa že, toda preden pride novo sadje?«	t	■ itor
»Ga bo oa jedel moj naslednik.«
»In kaj boste imeli vi od tega?«'-
Gosood Felicijan je dvignil kazalec in nie-gov glas je postal ostei4: »Katra! Katra! Zdaj mi ie dovo-o-oli! Konec U
»Da. da, sem že pri kraju. Zdaj pa še malo sedite in se pomirite! Nove kave vam bom skuhala.«
Ko je Katra za seboj zaprla vrata, je župnik dejal:
»Prav zdaj! Prav zdaj bom ubogo ženico še bolj branil!«
nu 22. septembra kakor je bilo dogovorjeno, je bil hudo težaven. Medtem se. je bilo namreč izvedlo še to, da so za odhajajočimi eeško,-slovaškimi četami pritisnili v sudetsko ozemlje sudetsko-nemški prostovoljci, ki so se z orožjem v roki začeli vračati iz Nemčije v Sudete ter so se spopadli z odhajajočo češkoslovaško armado, ki se je na povelje takoj vrnila, da prepreči, da se ne bi zgodilo kaj hudega češkim državnim uradnim osebam, ki so še ostale na svojih mestih. V Godesbergti samem pa se je pokazalo, da Chamberlain, ne more ali pa tudi noče več tako popušča® Nemčiji, kakor je popuščal doselj. Chamberlain je Hitlerju predlagal, naj se ne prenagli in naj sudetskega ozemlja ne zasede s svojo armado, dokler se stvar ne uredi na povsem miren način. Nadalje je odločno odklonil zahteve Poljske in Madžarske in predlagal mednarodno komisijo za določitev nove meje med Češkoslovaško in Nemčijo, kakor tudi, da mora tudi Nemčija jamčiti za bodočo mejo češkoslovaške države. Vse to je Hitler odklonil, tako da so se pogajanja razbila in je Chamberlain spreiel od Hitlerja ultimatom, naj ga sporoči praški vladi, katera mora do 1. oktobra sprejeti vse nemške zahteve.
Takšne zahteve pa so bile nele za Češkoslovaško temveč tudi za Francijo m Anglijo nesprejemljive. zato sta ti dve svetovali Češkoslovaški naj se pripravi na obrambo pred mogočim napadom Nemčije Zato je zvečer 23. septembra
Češkoslovaška odredila splošno mobilizacijo do 40 leta.
ki je potekla vzorno v teku sobote. Henlein je sicer pozival po nemških radijskih postajah sudetske Nemce naj se ne odzovejo vpoklicu, vendar ni uspel
Nemška nepopustljivost je dala povod tu-da Franciji, da je mobilizirala 7 letnikov svoje vojske. Istotako so mnoge druge države ukrenile podobne korake Nemčija sama vpo-klicuje čimdalje več vojakov pod orožje in jih pošilja na meje, prav tako pa tudi Rusija, ki je izjavila, da bo podprla Češkoslovaško v vsakem primeru, če bo napadena.
V ponedeljek zvečer je govoril kancelar Hitler po radiu o sudeiskem vprašanju in je trdil, da Nemčija ne zahteva nič drugega kakor to, na kar je Češkoslovaška že pristala. Če ne bo držala češkoslovaška vlada te svoje besede, je zagrozil Hitler,
Bom vkorakal v to ozemlje z vojsko in
si svoje vzel.«	i .	.
Zunaj v veži je kuharica Katra še enkrat grdo pogledala, ko je zagledala Petra, ki se je ukvarjal s polomljenim stolom. »Kaj pa iščeš tu?«
»Stol sem še bolj razdejal. Gospodu žup-' nikti bom napravil na njem tri noge, ki bodo malo več vzdržale kakor stare,« Peter je pograbil naslonilo, sedalo in odlomljene noge ter rekel' »Pa zbogom!«
Sel je.
Za njim je Katra zaloputnila vrata, da zaropotalo, kakor bi se bilo«drevo podrlo. ;
1 VII.
Na Gozdnikovem domu je vladala prava nedeljska tišina. Vsa služinčad je odšla in! samo JSnez je ostal doma, da bi varoval hišo, kakor je sam rekel.
Se zmerom je bil slabe volje. "Sedel je k oknu in se zagledal na cesto. Čakal je Julko. | S£j vendar mora priti! Če ga ima le količkaj rada. mora še danes priti in se mu opravičiti. Toda zunaj na cesti je videl vse mogoče ljudi: fante in dekleta, ki so klepetali, kmetice, ki so hitele domov, kmete, ki so bili namenjeni na občinsko sejo. Samo Julke ni hotelo biti.
Janez si je z rokami podprl glavo in. začel premišljevati. Vsako besedo, ki je padla med njim in Julko, je hotel izkopati iz spomina. Če morda ni on sam vsemu kriv? Če morda on sam ni rekel kakšne besede preveč in je Julko z njo brez potrebe ujezil? Mislil je in mislil. Tedaj pa se je spomnil, da je Kajžari-čino bčer pred Julko imenoval Liziko in ne Lizo. In takoj mu je prišlo na misel še nekaj drugega. Nekoč mu je bil Peter rekel: »Mati
Te njegove grožnje in neodjenljivost sta zelo
slabo odjeknila v svetu. Rusija Anglija in Francija sta zagotovila Češkoslovaški, da jo bodo skupaj podprle z vsemi sredstvi, če jo Nemčija napade. V podkrepitev te svečane izjave so izvedle te države obsežne vpoklice pod orožje. Tudi druge države v Evropi so podvzfele iz varnostnih ozirov razne vojaške ukrepe. Chamberlain je tvegal kljub vsemu temu še
nov poizkus za ohranitev miru
in je poslal posebnega sela s pismom Hitlerju, da naj odgodi spopad. Ta se pa ni udal njegovi prošnji.
V svojem govoru y Veroni je izjavil italijanski ministrski predsednik Mussolini,
da je z Nemčijo m Hitlerjem enih misli.
Vendar pa se zdi, da zaenkrat ne bo Italija posegla z orožjem v spor med Nemčijo in Češkoslovaško.
Ob zaključku našega pisanja se je zbral angleški parlament, ki mu je Chamberlain opisal ves položaj in zahteval sprejetje zakona
o obvezni voiaški službi in popisu sposobnih moških.
Predsednik Združenih držav Amerike Roosevelt je dvakrat posredoval s prepričevalnimi besedami glavarjem v spor vmešanih držav in skušal ohraniti mir, toda je naletel pri Hitlerju na isto nepopustljivost kakor vsa Chamberlainova prizadevanja
Evropa in z njo ves svet s strahom zreta v prepad,
ki se vedno bolj grozeče odpira pod nogami človeštva — nova svetovna vojna, ki bi bila strašnejša in daljša kakor zadnja, ki še vedno meče svojo grozno senco na ves svet. Mrzlično delujejo zato vsi državniki, ki so pravega duha, da bi še v zadnji uri preprečili svetovni požar, ki se mora nninn razviti iz napada Hitlerjeve Nemčije na Češkoslovaško. Vsi narodi sveta so z njimi, v upanju, da ne bo došlo do katastrofe. Vroče upamo tudi mi, da bomo lahko že v prihodnji številki z radostjo zapisali, da je nevarnost vojne odstranjena, ker je zmagala pamet nad nespametjo
Posta ni in ostani član Vodnikove druihe?
ji pravi Lizika, m imena, ki jih daje ljubezen, so najlepša.« Janezu se je spačil obraz, kakor bi ga bil ta spomin užalil, »To je pa že pre-neumno!« Skočil je na cesto, ker je iznenada zagledal tam neko žensko iz Jezničine soseščine. »He, ali si kaj videla Julko in njeno mater?«
Zenica je odkimala. »Od poldneva še nič. Zakaj pa?«
»Mislil sem, da pojdeta k blagoslovu.«
»No, to boš pa lahko dolgo čakal!« Jeznica je šla namreč s svojo hčerjo v sosedno vas na obisk k svojemu nečaku. Tako je povedala ženica. Potem pa je odcokljala po cesti svojo pot.
Pred cerkvijo se je starka morala preriniti skozi množico, ki je stala okoli župana. Gozd-nik je prav tedaj bral občanom neko pisanje. Ko je bil z hranjem pri kraju, se je začulo med poslušalci mrmranje. Kopica črnih klobukov se je zamešala, kake«1 bi bili lazili črni hrošči drug čez drugega. Potem se je spet zaslišal županov glas:
(Dalje).
OPREZEN VODNIK
Turist vpraša oskrbnika planinske koče:..
»Ali je ta vodnik v gorah oprezen®
Oskrbnik: »Pa še kako! Že deset turistov se mu je v gorah smrtno ponesrečilo, on se je pa vedno rešil.«
DOBRA REKLAMA
Gospa: »Ali je res tako uspešno to-le vaše sredstvo proti stenicam?«
Trgovec: »Poizkusite samo in ostali boste naš stalni odjemalec!«
Gospodarstvo
Poziv vinogradnikom
Vinogradi v Slovenskih goricah in menda povsod drugod kažejo zelo lepo. Grozdje je zdravo in nastavek je obilen. Ali grozdje je še zeleno in še nima mnogo sladkorja. Kljub temu pa hočejo ponekod že začeti s trgatvijo. Resno odsvetujemo letos zgodnjo trgatev, ker vma, ki bo vsebovalo malo sladkorja, ne bo mogoče prodati, dočim bo vinski mošt, ki bo imel dovolj sladkorja, dosegel letos lepe cene. Vinogradnike resno pozivamo, da odložijo trgatev vsaj do 10. ali 15. oktobra. Vreme je lepo in ogromna bi bila škoda, če bi si vinogradniki pokvarili letošnjo letino s prezgodnjo trgatvijo. V vinski trgovini bo letos veliko povpraševanje po dobrih vinih, dočim rano pobrane kislice nihče ne bo mogel prodati. Torej začnite s trgatvijo šele ob Terezinem!
§!a$ksr pri nas Inksns
Sladkor je postal v zadnjem stoletju važen in neobhodno potreben sestavni .del prehrane vsakega naroda. Ni dolgo tega, ko je skupina znanstvenikov vodila po celem svetu propagande* za čim večjo potrošnjo sladkorja, dokazujoč velike koristi, ki jih ima človeški. organizem od sladkorja. Razvila se je močna sladkorna industrija Cim bolj napreden je narod in čim višjo življenjsko stopnjo je dosegel, tem večja je njegova potrošnja sladkorja. Samo v Nemčiji so pred nastopom Hitlerja porabili dve milijardi kilogramov sladkorja letno. .i >
V Danski stane kilogram sladkorja 4.08 din in potroši vsak Danec 50 kg sladkorja letno. V Angliji stane kilogram 3.75 dih in odpade na vsakega prebivalca letno 49.6 kg, medtem pa v Italiji, kjer je sladkor drag in stane kg 14.20 din, znese potrošnja samo 7 kg na prebivalca. V Bolgariji stane kg 12.32 dih, na osebo odpade 3.6 kg, v Albaniji pa stane 12.15 din, potroši pa ga oseba samo 3 kilograme letno.
Pri nas v Jugoslaviji stane kilogram sladkorja 15 din 'in odpade na vsakega prebivalca 4.5 kg na leto. Sladkorna industrija v Jugoslaviji dobiva vse sirovine, ki jih rabi za pridelovanje v sladkor, doma. Zato jo lahko imenu-emo domačo industrijo. Kljub temu je ta industrija v stalni krizi, ki se od
Mladi par je bil s tem zadovoljen. Oba sta ljubila prosto prirodo in bila vsa srečna, kadar sta se lahko izprehajala po temnem gozdu, se vozila po graščinskem jezercu, ki je bil prav za prav opuščeni velikanski ribnik, a so mu ljudje zavoljo znatne razsežnosti pravili jezero. Jezerce je ležalo še na Ogorelčevem posestvu. Bilo je skoro na koncu velikega gozda in je vodo dobivalo iz večjega potoka, ki se je šumljaje vil po raz-sežni jasi? Tod okoli sta Vera in Mirko rada hodila, saj je semkaj le redko stopila človeška n°ga. Bila sta vesela, da javnost ni vedela za njuno srečo. V svoji veliki sreči pač še nista slutila, da bo smrt tako kmalu s svojo koščeno roko segla po materi in njunemu razmerju dala čisto drugo obliko.
Čeprav je gospa Ogorelčeva že dolgo časa bolehala, je prišla njena smrt vendarle nepričakovano, ko je nekaj dni pred božičem izdihnila. Vera je zdaj tako rekoč izgubila svoj dom. Zaradi sovražnosti med njo in Ko-šutnikom že zdaj ni prebivala v Ljubljani pri Košutnikovih, temveč je s starejšo služkinjo stanovala v majhnem stanovanju ene izmed svojih hiš, a za svoj dom je smatrala Gozdnik, kjer je mati skoro stalno živela. Po materini smrti je na Gozdnik še prihajala, vendar se ji je zdelo, da to ni več njen dom, ker je prišel tudi Košutnik večkrat semkaj, saj je bilo gozdniško veleposestvo
leta do leta slabša in je danes na isti stopnji kot leta 1918. Kje so vzroki? Predstavniki te industrije trdijo, da je kupna moč našega naroda padla tako globoko, da so ostale vse zaloge polne in se je letos posejalo za polovico manj sladkorne pese kakor prejšnja leta. Poleg tega je radi velikega deževja procent slada v sladkorni pesi mnogo slabši kakor sicer.
Iz tega stanja, vsaj dosedaj. še niso našli pravega izhoda. Visoke cene onemogočajo, da bi se dvignila narodova kupna moč.
Tedenski tržni pregled
GOVED IN SVINJE. Na zadnjem sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po , 6.50 II. po 6, III. po 5.50, telice I. do 6.50, II. po S; HI. po 5.50, krave I. po 5.50, II. po 4.75, III. po 4.25, teleta I. po 8. II. po 7, prašiči špeharji po 10.25, prašiči pršutarji po 8.50 , do 9.50 dih. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari ' šo^ilr po 145 do 220 din za rilec. Slanina suha je bila po 22 do 26, svinjska mast na po 19 din. — Na zadnjem sejmu v Ljubljani so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 6, II. po 5 do 5.50. III. po 4 do 5, telice I. po 6. II po 5 do 5.50, III. po 4 do 5, krave I. po 5.50, II. | po 4.25, M. po 2.50 do 3, teleta I. po 8, II. po 7, prašiči špeharji domači po 10, prašiči pršutarji po 9 din.
KRMA. V Ljubljani so prodajali seno no 100 din. slamo po 60 din in oves po 180 din metrski stot.
KOŽE so se ttžile v Ljubljani: goveje surove kože po 9 do 11. telečje surove kože po 11, svinjske surove kože po 6 din za 1 kg.
KROMPIR so prodajali na debelo t>o 80 din n^etrski stot, na drobno Da po T din kg.
HMELJ. V Savinjski dolini je dosegel zadnji teden hmelj do 30 din za kg. Zaradi I mednarodne napetosti pa se je kupčija ta teden ustavila.
MED. V Ljubljani se je čisti med trgoval ; po 20 dih kg.
VOLNA. V Kranju je bila oprana volna po 34 do 36. neoprana pa po 24 do 26 din kg.
SADJE. Jabolka so v preteklem tednu prodajali na Štajerskem po 2 50 do 2 80 din za kg, »zlato parmeno* celo po 3 din in več.
Sejmi
2 oktpbra: Bitnjer
3. oktobra: Dol pri Hrastniku, Konjice, Kostanjevica ob Krki, Litija, Gornji Logatec, Jesenice na Gorenjskem. Kranj, Ormož, Slivnica pri Celju, Slovenjgradec (samo za živino);
po določilih pokojnega očeta napol Vidina, napol Verina last.	„ :
Vida je svojo mlajšo sestro večkrat silila, naj se preseli k njej, a Vera se ni mogla odločiti. Ko je postajala starejša, ni več očitno kazala svojega sovraštva do Košutnika, to d k svojega mišljenja o svakovem zaprnem značaju ni izpremenila. Tudi je postal Košutnik nasproti njej vljudnejši in se je izogibal večjih sporov. Tako je nastalo med njima vsaj znosno razmerje. Da pa bi dnevno sedela za njegovo mizo in se pokorila njegovim odredbam, to je bilo zanjo preveč. Tolikega potrpljenja ni bila zmožna.
Bližale so se prve velike počitnice po materini smrti. Gradič Gozdnik je bil po očetovem testamentu skupna last obeh sester za zmerom, in Vida je izjavila, da bo to poletje prebila Košutnikova družina na Gozdniku. Vera, ki si je želela biti v bližini groba svoje matere in ki je hrepenela po svojem zaročencu, se je torej priključila Košutni-kovim, pri čemer je upala, da bo Košutnik, ki se je rad potikal po svetu, čim več časa odsoten.
Pa se je varala. Svak je le zdaj in zdaj odpotoval za nekaj dni, drugače pa se je držal doma z zgledno vztrajnostjo. Bil pa je neprestano čemeren in siten, češ da je življenje na Gozdniku preenolično in predolgo-časno. Tožil je tudi, da mu hrana ne prija, dasi je sicer imel na mizi vsega, kar mu je
4	oktobra: Turnišče, Jurklošter, Sv. Lenart v Slov. goricah, Žalec, Metlika, Zagorje, Sv. Helena v Rovtah;
5	oktobra: Hodoš, Motnik, Zdenska vas;
6. oktobra: Toplice na Dolenjskem, Pišece; 8. oktobra: Poljčane, Rakičan, Begunje, Ljutomer.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 27. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.78 do 23.92 din; 1 nemško marko za 17.66 do 17.80 din; 1 angleški funt za 211.56 do 213.61 din; 1 ameriški dolar za 44.06 do 44.42 din; 100 franc. frankov za 118.37 do 119.81 din; 100 češk. kron za 150.43 do 151.54 din; 100 italijanskih lir za 231.94 do 235.02 din.
Na prošnjo opozarjamo, da gre tu za devize, ne za valute, katerih tečaj! žal ne no-tirajo na borzah. — Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 450 do 451 din. Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani po 13.90 din.
Drobne vesti
= Trgatev po nekaterih krajih se je že pričela. Vinogradniki trgajo predvsem zrelo grozdje in tudi že druge poznejše sorte, ki so nasajene na zelo solnčnih krajih. Pridelek mošta kaže povsod zelo dobro in je tudi po kakovosti zadovoljiv, čemur je koristilo toplo solnčno vreme zadnjih dni, ki je odvrnilo . strah vinogradnikov zaradi zadnjega dolgotrajnega deževja; vendar pa bi bilo bolje, da bi vinogradniki sedaj še malo počakali s trgatvijo, ker je grozdje le še slabo zrelo, zlasti poznejše namizne serte.,
-= Zastoj v sadni trgovini. V zadnjem času je nastal v sadni trgovini nenaden zastoj, ker sadni izvozniki ne dobe zaenkrat iz Nemčije denarja. To je povzročilo mpd sadjarji, ki ne vedo kam z jabolki, veliko skrb, ker se boje, da bo nastal popoln zastoj, kar bi utegnilo biti v veliko gospodarsko škodo.
= Plemenski sejem za bike plemenjake , rodovniškega porekla govejske pinegavske pasme bo 15. oktobra v Mengšu, Ker se je bati degeneracije po krvnem sorodstvu, bo oblast nakup bikov plemenjakov v loškem okraju podprla s sodelovanjem kmetijskega odbora in kmetijskega referenta.
= Izvoz zajcev. Vojvodina izvaža nad 50 vagonov zajcev letno, to je okoli 80.000 repkov. Mrtogo izvažajo v Nemčijo, ki' plačuje po 0.90—1 marko za kg zajca, tako da velja zajec okoli 39 dinarjev.
srce poželelo. Zlasti pa je zasmehoval starinsko opravo in zidavo Gozdnika, češ da bo treba vse preurediti, če bodo hoteli, da še kakšno poletje pride na oddih v ta kraj.
Košutnikovi so bili komaj nekaj dni na Gozdniku, ko je ravnatelj že začel očitati ženi, da ga je pregovorila k letovanju v tem dolgočasnem gnezdu. Koliko lepše bi bilo potovati po svetu. Prestrašena je menila žena, da bi lahko šel sam na potovanje, kar da je pričakovala , od njega. Te njene besede so Sitrsega moža razburile.
»Kaj misliš, da te bom samo pustil tukaj?« je vzkliknil ogorčeno. »Dokler je še tvoja mati živela, sem smatral za dolžnost nasproti njej, da sem ji zdaj pa zdaj omogočil nemoteno bivanje s teboj in Vero. To je zdaj drugače, zdaj se ne bova več ločila za toliko časa in bova skupaj potovala.«
»Kaj pa naj storiva z gradičem?« je vprašala Vida, gin j ena zaradi te svojevrstne nežnosti svojega mož^ in vendar prestrašena spričo obetajočih se neprijetnosti potovanja,
»Najboljše bi bilo, če bi prodali to posestvo, ki nam nič ne vrže«, je bil Košutnikov odgovor. Toda Vera, ki je pogovor bolj molče poslušala, je z bliskajočimi se očmi vzkliknila: »Alfonz, ti pozabljaš, da Gozdnik ni samo Vidina last.«
»Prav gotovo tega ne pozabljam, draga Vera, a upam, da se da s teboj govoriti pametna beseda«, je dejal ravnatelj Košutnik s prepričevalnim prizvokom.
»Nikdar ne bom dopustila, da bi prišel Gozdnik v čisto tuje roke!« je vzkliknila.
»Ne reci tega s tako zanesljivostjo. Tvoj bodoči soprog bo morda o tem drugače mislil«, jo je zasmehljivo posvaril svak.
Po Hirschevi — J. M.:
iKraisfkdf a tei^u
Roman
DOPIS!
BREZNO OB SOTLI. Naročniki in čitatelji »Domovine« pozivljemo javno gospoda župnika pri Sv. Emi, da nam pove, kdaj je pisala »Domovina« proti veri in kaj. Mi, ki či-tamo ta priljubljeni list že celo desetletje, namreč še nismo doslej našli ničesar proti-verskega vnjem. Čudno se nam zdi. da ne gre v račun gospodu pisanje »Domovine«, ki se vedno zavzema za resnico in pravico ne glede na levo ne na desno.
KRŠKO. Letošnja vinska letina obeta zelo dobro. Zaradi lepega sončnega vremena grozdje lepo zori in postaja sladko. Po mestu ga prodajajo po 3.50 do 4 din, pa tudi cenejše. Grozdja je veliko, zato bo vinska letina tudi zelo dobra. Ponekod se dobi že vinski mošt. Cena je zmerna.
MALI LOG. V prijazni vasici Mali log v Loškem potoku grade nov gasilni dom. Komaj par let je, odkar so ustanovili prostovoljno gasilsko četo, danes pa že grade gasilski dom, ki bo kmalu pod streho. Dom bo lep in prijazen. V spodnjih prostorih bodo prostori za gasilsko orodje, v prvem nadstropju pa lepa prireditvena dvorana. De-harja ima ta četa sicer malo, a sloga vašča-nov in medsebojna pomoč je tako velika, da premaga vse ovire. Taka vas je vredna zavidanja. Takim vaščanom, bi lahko tudi oblast priskočila na pomoč.
8EVNICA. Gradnja železniške proge Št. Janž—Sevnica se bliža koncu. Železniška proga, ki se gradi od Tržišča do Sevnice že nekaj let, se bliža svoji dograditvi. Proga je izpeljana do Save v Boštanju. Pri delu pa ie še vedno zaposlenih okoli 350 delavcev. Čez Savo grade nov most s tremi velikimi oboki, od katerih sta dva že gotova, tretji pa je še v delu. Tvrdka, ki je prevzela gradnjo tega mostu, zaposluje tudi precej delavcev. Od mostu do postaje v Sevnici se bo tudi v najkrajšem času pričelo z gradnjo železniške proge. Ker ta razdalja ni baš velika, bo dograditev te proge končana tudi v najkrajšem času. Med postajo in Savo so dogradili novo moderno kurilnico, kamor so tudi že napeljane tračnice. Predvideva se, da bo proga št. Janž—Sevnica končana v dobrih dveh mesecih in da se bomo že letos vozili po tej progi skozi Tržišče v Novo mesto.
»Nikakor ne,« je menila Vera. »Gradič in vse posestvo sta prav tako draga meni kakor ...
Zdajci je utihnila. Opazila je izraz prestra-šenosti na sestrinem obličju in jezno napetost na svakovem obrazu.
»Kaj naj to pomeni?« je vprašal Košutnik. »Prav tako si govorila, kakor da imaš ženina že izbranega. Ali bi tvoja sestra in tvoj svak Jsmela izvedeti, kateri izmed tvojih čestilcev je deležen tvoje naklonjenosti?«
Vera je nekaj minut molčala in gledala v tla. Na njenem obličju sta se menjavali rdečica in bledica. Naposled je vzdignila svojo lepo oblikovano glavo z bujnimi temnorjavi-mi lasmi, se pogladila z roko po čelu, vprla svoje jasne temnosive oči v svaka in rekla resno in odločno: »Da, lahko izvesta. Kakor dolgo smo tu, sem se že mučila z mislijo, da vama moram zdaj, ko živim z vama kot član vajine družine, povedati, da je Mirko Jug moj zaročenec.«	*
»Vera, kako si mogla kaj takega storiti?« Je vzkliknila Vida.
»Predrzni fante!« je zasopil ravnatelj.
»Vsak dan, odkar smo tu, sem govorila z jijim,« je Vera mirno in prostodušno nadaljevala. »Mirko je moj zaročenec že od lanskega poletja z odobritvijo pokojne mamice.«
»Kako je bilo to mogoče?« je vprašala Vida in kakor v obupu s sklenjenimi rokami plašno pogledala svojega moža, na čigar <t>brazu so se pojavile poteze zagrizenega sovraštva. Skomignil je z rameni in zagodrnjal: »Mati je mrtva, ona ne more zdaj potrdi-ii . . .«
Vera ni dopustila, da bi bil svak končal evoj stavek. »Ti si upaš izreči sum, da sem
Domače novosti
*	Bolgarski kralj na poti skozi Ljubljano.
Te dni je potoval skozi Ljubljano bolgarski kralj Boris, ki se vrača iz Nemčije v domovino. Gredoč je obiskal na Brdu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki ga je nato spremil do Beograda.
*	V Žalcu bodo odkrili spominsko ploščo
in odprli spominsko razstavo ob priliki 100-letnice rojstva očeta slovenskega hmeljarstva Janeza Hausenbicherja. Ob tej priliki bo tudi velik koncert raznih znanih savinjskih pevskih društev.
*	Prvi korak k obveznemu socialnemu zavarovanju obrtnikov. Tudi naši obrtniki si prizadevajo, da bi prišli do socialnega zavarovanja, ki naj bi bilo obvezno. Novi obrtni zakon pooblašča trgovinskega ministra, da izda uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja obrtnikov za primer bolezni, onemoglosti, smrti in nesreče. Zagrebško zdru ženje obrtnikov pa ni hotelo čakati na uredbo, temveč je samo uvedlo obvezno socialno zavarovanje v manjšem obsegu. Člani so s tem celo zadovoljni. Tudi mnoga druga obrtniška združenja hočejo posnemati Zagreb.
*	Razveseljiva vest za železniške starovpo-kojence. Združenje železniških vpokojencev, direkcija Zagreb je imelo včeraj občni zbor na katerem je uprava med drugim poročala, da bo prihodnje leto končno urejeno tako pereče vprašanje pokojnin železniških staro-vpokojencev. Kako bo to vprašanje urejeno, v poročilu uprave ni povedano.
*	Vpokojencem in vdovam v vednost. V prvi polovici oktobra morajo vsivpokojenci, ki prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije, predložiti pravilno izpolnjene prijave za doklado kakor vsako leto. Prijave je treba poslati točno od 1. do 15. oktobra, ker prej ali pozneje vložene prijave ne veljajo. Prijavni obrazci se dobe po nekaterih trafikah. Oni upokojenci, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, bodo pravočasno obveščeni, kdaj bo treba prijave predložiti.	^
*	Vagon hmelja je zgorel. Na železniški progi pri Viču je prišlo do nenavadnega požara. V garnituri tovornega vlaka je bil vagon hmelja, ki je začel — najbrž po krivdi iskre iz lokomotive — na lepem goreti. Ves vagon hmelja, vreden težke tisočake, je bil uničen.
se sklicevala na mrtvo mamico, ki zdaj ne more potrditi, kar sem rekla? Ti si upaš sumiti, da sem lagala?« je vzkliknila in stopila bliže k svaku. Košutnik se je nehote umaknil, ko je njen bledi obraz zastrmel grozeče in uničujoče vanj.
»O, Alfonz, kako moreš kaj takega sumiti?« je zaihtela Vida. »Vera ni še nikdar lagala. Toda kako je mogla mati dopustiti zaroko z njim?«
»Oprosti Vera,« je nadaljeval Košutnik, ne da bi bil opustil svojo zadirčnost, »res nisem prav storil, ko sem izrekel takšno sumniče-nje, toda brezmejno presenečenje ali bolje odpor mi je položil take besede na jezik. Kako si mogla storiti nekaj tako blaznega, tako ničvrednega? Kako je mogla tvoja mati odobriti zaroko z njim?«
»In kako je to, da nisva midva z možem ničesar vedela o tem?« je vprašala Vida.
»Mamica se je zavoljo svoje bolezni bala razburljivih prizorov. Menila je, da je boljše o tem molčati zaradi vaju in mojega varuha, ki ste ...«
»Aha, dobro ste jo iztuhtali,« jo je prekinil svak.
»Razen tega bo poteklo še nekaj let, preden bo imel Mirko lastne dohodke...«
»Saj svoj poklic že ima,« je zasmehljivo vpade] v besedo svak. »Za svoj poklic si je izbral zapeljevanje bogatih mladih deklet. Sicer pa ne bo nikoli nič iz njega.«
Vera ga je z ledenim prezirom pogledala od nog do glave. »Ker zmerom vse tako natančno veš, bi moral tudi vedeti, da bo v kratkem končal zdravilske študije na zagrebškem vseučilišču in da je njegova izobrazba večja, kakor je Tvoja. Ti, ki se zmerom trkaš
*	Puškino cev mu je razneslo v roki. 25-
letnemu delavcu Ivanu Musterju iz Počeho-ve se je stara lovska puška sprožila v roki. Naboj je raznesel cev. Musterju, ki je dobil tudi lažje poškodbe na glavi, je odtrgalo palec leve roke.
*	Bitka s tihotapci. Ob meji v Selnici je nastal te dni spopad med tihotapci in gra-ničarji. Graničarjem se je posrečilo, da so nekega tihotapca prijeli, dočim sta drugi in tretji pobegnila. Ime tretjega tihotapca še ni ugotovljeno, našli pa so 23 kg saharina in drugo tihotapsko robo.
*	Velik požar. Pred tednom je ponoči nastal pri posestniku in tovarnarju sukna Ivanu Hofbauerju v Vitanjski vasi ogenj, ki je upepelil vsa poslopja s stanovanjsko hišo vred. Deloma nepoškodovan je ostal le mali mlin poleg hiše. Posrečilo se je še ob pravem času rešiti iz hleva govejo živino in iz svinjaka prašiče. Tudi nekaj oprave so še rešili iz stanovanjskega poslopja. Ogenj, ki so ga gasili naši gasilci požrtvovalno vso noč in reševali, kar se je rešiti dalo, je povzročil lastniku nad 100.000 din škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen.
*	Vlom. V vasi Ljubnici, oddaljeni dobre četrt ure od Vitanja, stoji ob banovinski cesti, ki vodi proti Konjicam, poslopje kmetovalca Antona Berčnika p. d. Hočnikarja. Ko so bili oni dan vsi Hočnikarjevi na njivi, je obiskal hišo neznan vlomilec. Vlomil je skozi okno in ukradel znesek 1500 din, po drugi verziji celo 3500 din. Vloma je osumljen neznan brezposelni, ki ga doslej še niso mogli izslediti.
*	Podpis je ponaredil. Mariborski senat je obsodil 441etnega splavarja Josipa Satlerja iz Dolgoš na leto dni in 3 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let ter na povrnitev škode 850 din, ker je opeharil gospodarsko in zavarovalno zadrugo »Drava«. Letos v marcu se je obsojenec pojavil v prostorih zadruge, kjer je zatrjeval, da je tajnik »Društva splaavrjev« v Mariboru in da ima nekaj čolnov, ki bi se radi zavarovali. Izročili so mu pristopnice in druge formularje ter mu obljubili primerno provizijo. Čez par dni se je Satler spet pojavil in prinesel precejšnje število v redu izpolnjenih prijavnic. Satler je prejel nagrado 750 din. Ko so pa pričeli iskati tiste nove člane, se je izkazalo, da se je »Društvo splavarjev« že davno razšlo.
na prsi, iz kakšne ugledne rodbine si in da je bila tvoja mati baronica, ali bi se upal do-študirati s tako majhnimi sredstvi kakor Mirko?«
»Njegova mati je ubožna kmetica. Tudi sestri sta menda služkinji v mestu.«
»Vsekako pošteno delo je častno. Moji in Vidini starši so bili prav tako kmečki otroci. Ni me sram to povedati. Obogateli so z marljivostjo in sposobnostjo med tem ko mnogi otroci iz tako zvanih boljših družin ne znajo drugega kakor zapravljati očetov denar. Pa še zraven mislijo, da je to imenitno, stanu primerno. Sicer pa Jugovi Slavka in Ela nista služkinji.«
»Ti si zaslepljena in midva z Vido bova že storila, da se bo tvoja zaroka s tistim mladeničem razdrla,« je besedoval svak.'
»Moja mati je zaroko odobrila.«
»To je storila zaradi svoje slepe ljubezni do tebe. Odslej ti tvoja sestra in jaz prepovedujeva sestajanje s tistim fantinom.«
»Nimata pravice in ne bom vaju poslušala,« je odgovorila Vera.
»Vida, kaj praviš k temu?« je vprašal Košutnik svojo ženo.
»Alfonz ima prav, Vera,« je menila Vida jokavo.
»Kakor zmerom,« je pripomnila Vera.
»Ne smeš nama napraviti te sramote, Vera,« je menila Vida.
»Ti smatraš to za sramoto,« je dejala Vera in prijela Vido za roko, »glej enkrat s svojimi očmi in ne skozi pobarvano steklo, ki ti ga drugi postavljajo pred oči. Mirko Jug je poštenjak. Tudi ti ga poznaš kot takšnega že izza otroških let.«
*	Zavoj s kačo, darilo profesorici. Neka profesorica v Mostarju je prejela po pošti zavoj, v katerem je bila kača. Profesorica je seveda s strašnim krikom zavrgla zavoj. Ko so kačo ubili, so ugotovili, da ne bi mogla škodovati, ker je bil odstranjen zob s strupom. V zavoju je bilo priloženo pismo: »Ta kača nima več strupa, toda vaše duše ne more nikdo očistiti. Vi ste me onesrečili...« Pismo ni bilo podpisano, a profesorica bo najbrž uganila, kateri razočarani dijak se je je spomnil s taki mdarilom.
*	Zasledovan pustolovec. V nekem hotelu ob Bohinjskem jezeru se je pred dnevi nastanil Zvonko Junaševič, ki pa je kmalu pobegnil, ne da bi poravnal račun v znesku 1300 din. Takoj po njegovem pobegu so v hotelu ugotovili, da je ukradel iz sosedne sobe fotoaparat, daljnogled, majhen likalnik, srebrno uro in nekaj toaletnih predmetov, v skupni vrednosti 1100 din. V hotelu pa je tat pustil svoj kovčeg, v katerem je imel najrazličnejše predmete, ki najbrž tudi izvirajo iz tatvin.
*	Sredi gozda je umrl bolni brezposelni natakar Zvonimir Štrus blizu Litije, rodom iz Trebeljeva. Nesrečni natakar je zaman iskal službo po vsej Jugoslaviji.
*	Samomor slovenskega železničarja. Na sredi proge blizu Vinkovcev so našli odrezano glavo z železničarsko čepico, precej daleč stran pa je pozneje železniška policija našla tudi truplo med tračnicami. Preiskava je ugotovila, da gre nedvomno za samomor. Nesrečnež je 321etni železniški strojevodja Ludvik Kumar iz Slovenije, uslužben v Zemunu, oče 3 otrok. Prejšnji dan je vozil od Rume dar lje lokomotivo brez vode. Zaradi tega je nastala velika škoda v kotlu in je morala lokomotiva ostati v Vinkovcih, namesto da krene dalje v Slavonski Brod. Najbrž iz strahu pred odgovornostjo si je Kumar končal življenje.
*	Smrtna nesreča mladega železničarja.
Kakor večina naših malih kmetov, ki imajo veliko družino, pa malo zemlje za obdelavo, --tako je tudi pri Drobežovih na Verneku, kjer je pri hiši mnogo otrok, ki morajo s trebuhom za kruhom je 191etni Drobež A. iz Verneka bil zaposlen na železnici v Litiji. Po navadi se je od doma skozi Hotič vozil s kolesom v Litijo na delo. Usodnega jutra pa je bilo kolo pokvarjeno, ter se je odpravil na osebni vlak v Kresnice. Čez Savo se je peljal v domačem čolnu ter se je najbrž zamudil pri zavarovanju čolna na kresniškem bregu Save,
»Da, da,« je zašepetala sestra, a je s pogledom na svojega moža takoj pripomnila: »Moraš pa vendar razumeti, Vera, da se ne spodobi skrivaj se sestajati z njim.«
»Ne sestajam se z njim skrivaj. Vsakdo lahko vidi, kadar govorim z njim. Če pa misliš, da to ne gre, lahko prihaja k nam v hišo.«
»Dovolj je teh neumnosti,« je vzkliknil Košutnik. »Vida, prepovedujem onemu mladeniču vstop v naš gradič.«
Vera ga je znova osorno pogledala. »Ta hiša je tudi moja last.«
Vida ie zaihtela. »Vera, kako moreš biti tako nedopovedljiva! Tako mirno in udobno bi lahko živeli, pa nam ti napravljaš takšne skrbi.«
Vera jo je pomilovalno pogledala. »Ne bom motila tvoje udobnosti, Mirko ne bo prestopil praga te hiše. Seveda pa mi ne boste ubranili, da se ne bi z njim sestajala pri njegovi materi na njegovem domu. Zapomni si, Alfonz, z zaročencem se ne bom sestajala skrivaj, temveč očitno, kar je moja pravica.«
Po teh besedah je Vera šla iz sobe, zapu-stivši zakonski par v prav mučnem razpoloženju. Košutnik je besnel in grozil, Vida pa jokala in tožila. Čez nekaj tednov se je spet vse vsaj na videz umirilo in življenje je znova teklo po starem tiru.
Košutnik je nekajkrat odpotoval za dva ali tri dni, a se je vrnil domov zmerom enako slabe volje. Ob neki priložnosti je menil, da kljub navidezni nebrižnosti še zmerom azi na svakinjino početje. Toda način svoje orbe je izpremenil: delati se je začel, kakor da Verino zaroko smatra za otroško igračka-nje, proti kateremu se ne izplača resno na-
tako da je že prej pripeljal jutranji vlak iz Ljubljane na kresniško postajo. Zato je Drobež stekel proti vlaku. Moral pa je čez strm nasip ter je prišel do vlaka, ko je le ta že zapuščal postajo. Hotel se je vzpeti na osebni voz, pa je tako nesrečno butnil z glavo na stopnice, da ga je vrglo nazaj na tir, kjer je nezavesten obležal. Drobež si je prebil lobanjo in je izdihnil v deset minutah.
*	Smrt znanega konjerejca. V Turnišču pri Ptuju je umrl tamkajšnji graščak g. Rudolf Warren-Lippit. Pokojnik je užival mednaroden sloves. Imel je znano žrebčarno na svojem veleposestvu, kjer je gojil zlasti ameri-kanske dirkalne konje ter je z njimi nastopal in zmagoval na raznih dirkališčih v Evropi. Bil je eden prvih pospeševalcev konjskega športa pri nas ter si je pridobil tudi velike zasluge za razvoj toplokrvne konjereje na Murskem polju.
*	Po 24 letih iz ujetništva. V Maribor je prispel 471etni delavec Šalih Nesič, doma iz Visokega v drinski banovini, ki je bil ujet polnih 24 let v Rusiji. V Rusiji se je poročil ter je prispel v Maribor z ženo in petimi otroki. Kakor vsak ujetnik, ki se vrača iz Rusije v domovino, je tudi Nesič prispel v Maribor brez vsakih sredstev, tako da so mu morala naša oblastva preskrbeti najnujnejše, nakar so ga odpremila v domovinsko občino Visoko.
*	Požig. Gospodarsko poslopje Ferda Ma-tavža, posestnika v Legnu pri Slovenjgradcu je nedavno jutro zajel požar. Gospodarsko poslopje, do vrha napolnjeno s senom in ravnokar pospravljenimi pridelki, je bilo mahoma v ognju, vendar se je domačim posrečilo s pomočjo požrtvovalnih sosedov rešiti vso živino. Orožniki so dognali, da je moral biti požar podtaknjen. Celotna škoda je namreč krita z zavarovalnino. V prihodnjih dneh bi moralo priti vse posestvo z gospodarskim poslopjem zaradi prezadolženosti na dražbo.
*	Požar uničil veliko imetje. Na živinskem hlevu posestnika Janeza Kosirnika v Tunji-ški mlaki pri Kamniku je nedavno dopoldne nastal požar. Ogenj je zajel ves hlev, poleg katerega je stala lična stanovanjska hišica, skedenj, drvarnica in šupa. Plamen se je z veliko naglico razširil na vsa ta poslopja. Domači so bili na bližnji njivi, in so takoj pohiteli domov gasit, a niso mogli rešiti skoraj ničesar. Ognja niso mogli niti omejiti in je vse pogorelo do tal. Kako je ogenj nastal, ni znano. Posestnik je bil zavarovan za 20 tisoč din, škoda pa znaša nad 100.000 din, in
stopati. Zaradi njegovega hujskanja je Vida večkrat poizkusila preprečiti Verine samotne izprehode po gozdu na ta način, da jo je spremljala. Toda njena ljubezen do udobnosti, ki je mejila že na lenobo, je bila kriva, da je opustila tekanje z Vero, ki je bila na svojih dolgih izprehodih neutrudljiva.
Kmalu zatem je odpotoval ravnatelj Košutnik v Ljubljano in iz Ljubljane v Zagreb. Vrnil se je na videz zaskrbljen in zamišljen. Ko je dobil Vero samo, ji je rekel:
»Bojim se, da mi ne boš verjela, Vera. Toda naposled ti moram povedati: Mirko Jug te vara.«
»To ni res!« ga je nahrulila deklica.
»Tak odgovor sem pričakoval,« je odvrnil Košutnik in hinavsko zavil oči. »Toda za svojo trditev imam dokaze!« Vzel je zavitek pisem iz žepa in ga položil na mizo.
»Kje si to dobil?« ga je vprašala.
»Beri in boš videla,« je dejal preže in nadaljeval, ko je bila povesila oči in zardela: »Tista roka, ki je pošiljala tebi nepodpisana pisma, jih je pošiljala tudi meni. Ti si pisma prezirljivo zažigala, jaz pa sem v zvezi s tvojim varuhom vso zadevo preiskal. Tu so uspehi. Mirku Jugu ni za tebe, temveč hrepeni le po Tvojem premoženju. Ves je zadolžen in tolaži svoje upnike s tvojo doto, odnosno tvojim premoženjem. Ne bom ti več pripovedoval, preberi ta pisma in presodi.«
In Vera je pisma brala. Z žarečim obličjem in s suhimi, gorečimi očmi jih je brala. Srce v prsih ji je zastajalo in topla kri ji je lede-nela. Mirko, ki ga je ljubila, ki mu je brezmejno zaupala, ki ga je imela za vzorno poštenega in zvestega mladeniča, jo je nesramno varal. Neki mladi Zagrebčanki, s katero
sicer zaradi tega, ker je pogorelo v hiši tudi mnogo tisočakov gotovine, last štirih sinov: in hčerke, ki so imeli denar hranjen v oman rah. Uboga družina ni rešila Skoraj nič drugega kakor golo življenje. Iz pritličja gorečej hiše so spravili na varno nekaj pohištva, rešili pa so tudi živino, dočim do denarja, ki ja bil na podstrešju, niso mogli.
*	Ženo kupil za 20.000 din. V vasi ČegranU pri Gostivaru živita premožna kmetovalca' Nedjmedin Avzijevič in Rušan Sulejmanovič Lepotica pa je Anifa, v katero sta bila oba, kmetovalca zaljubljena. Anifa je bila že nekaj let poročena z Nedjmedinom. Toda Rušan, ki je premožen vdovec, je zadnje čase stalno nadlegoval njene starše, da so se naposled vdali zapeljivi odkupnini 20.00 Din. Tako je preko noči postala Anifa vdovčeva soproga. Vdala se je v usodo in se malo briga za obupanega bivšega moža, kateremu je zapustila sinčka.
*	Vlomilci v Laškem. V noči na prejšnji ponedeljek so bili v Laškem na delu drzni vlomilci. Poizkusili so srečo trikrat zapored in vse trikrat so odnesli precej čeden plen. Najprej so vdrli v gostilno in trgovino Emilije Rozinove. V trgovini so nabrali dobršen kup moškega in ženskega perila, več škatel cigaret, čokolade in drugih jestvin, da trpi trgovka okrog 3500 din škode. Isto noč so neznani storilci obiskali delavnico mizarskega mojstra Petra Hrastlja in mu odnesli raznega orodja. Nato so se tatovi vtihotapili še v klet kopališča Radio-Therma, iz katere je izginilo več steklenic grozdnega soka, nekaj steklenic dobrega vina in steklenica šampanjca. V kopališču je kuharica tik pred dejanjem opazila na terasi neznanca, oblečenega v modre delavske hlače, in je sklicala prebivalce hiše, da so nekaj časa ostali na preži. Ko so opustili stražo, pa je tat mirno odnesel svoj plen.
*	Berač požigalec. 831etni ubožec Anton Kocbek je bil nujno osumljen, da je zažgal gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Škr-geta iz Ledenika pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Zaradi tega so ga orožniki aretirali in je Kocbek pri zaslišanju priznal dejanje izpovedujoč, da je storil to radi tega, ker ga je gospodinja pomladi skregala in naščuvala nanj psa, ker je pobral par črešenj. Kocbek je bil že večkrat obsojen zaradi požiga in so ga zdaj spet. oddali v tukajšnjo jetnišnico, ki jo je zapustil šele nedavno, kjer je presedel 6 mesečno zaporno kazen zaradi požiga.
se je bil seznanil kot visokošolec, je pisaril pisma, katerih vsebina je globoko užalila Vero. Pozneje je napletel razmerje z neko drugo žensko in ni poslal prvi ljubici denarja, kakor ji je bil obljubil. Iz jeze je prva ljubica pisarila Košutniku in Veri pisma, v katerih je slikala svojega bivšega ljubimca Mirka Juga v najslabši luči. Košutnik je šel za to sledjo in od te ženske kupil Mirkova ljubezenska pisma. Ta pisma je zdaj prinesel svakinji, ki ni bila prejšnjim nepodpisanim pismom posvečala nikake pozornosti in jih je imela samo za Košutnikove spletke.
g?*ždaj bi ne bila teh pisem bra^ če ne bi bila prepoznala Mirkove značilne pisave. Poleg teh pisem je ležalo pisanje njenega varuha višjega svetnika Lokana iz Ljubljane, ki ji sicer prav tako brani Mirka Juga, vendar pa ni sposoben za kakšne grde spletke proti mladeniču. Košutnik je vedel, da Vera njemu samemu ne bi verjela, zato je vzel s seboj v Zagreb varuha, ki je tudi kupil od Mirkove ljubice pisma in jih s spremnim pismom poslal Veri. Vera ni mogla več dvomiti v pristnost pisem. Udarec je zadel, kakor pade toča na mlado setev.
Ali je bila Vera pisala nezvestemu zaročencu odpovedno pismo ali pa je z njim govorila in mu v obraz povedala, kar mu je bilo treba povedati, njena sestra in svak nista mogla dognati. Vera je samo odvrnila, ko jo je Vida o tem izpraševala, naj je ne mučijo. Razen tega je obljubila, da ne bo z Mirkom Jugom nikdar več izpregovorila ne besedice. Na vprašanje sestre, kaj je storila s pismi, je odgovorila, da jih je sežgala.
*	Žepar v smrtni nevarnosti. Na sejmu v Mitrovici so opazili kmetje, da se znani sejm-ski žepar Marko Martinovič preveč sumljivo smuče okoli kmeta Save Mišiča iz Višnjičeva in da mu hoče ukrasti listnico Kmetje so takoj sneli ročice z voza, drugi so pograbili drugo orodje ter planili na Martinoviča ter ga pričeli neusmiljeno pretepati. Nedvomno bi ga pobili do smrti, če ne bi priskočili orožniki ter iztrgali žeparja razburjeni množici iz rok. Mišič je pri; zaslišanju trdil, da mu je Martinovič ukradel 7000 din, pri Mar-tinoviču pa so našli 12.500 din, toda Martinovič trdi, da je ves ta denar njegov. Zato so orožniki aretirali še Mišiča; Zdi se, da je bil Mišič sam v zvezi z žeparjem in da je hotel torej žepar okrasti žeparja.
*	Cigani peharijo kmete. Na sodišču v Mi-trovici je bila te dni zanimava obravnava, ki je pokazala veliko praznoverje tamkajšnjih kmetov. Dve ciganki in priležnik ene izmed njiju iz Šida so leto dni goljufali kmetico Marijo Torma iz Šida ter jo strašili z vile-njaki. Nekoč so ji obljubili poldrug milijon dinarjev, če jim da 300 din. Dali so ji vrečo z denarjem ter ji zagrozili, da ne sme odkloniti te vreče, sicer bo 99 vilenjakov pokazilo in ohromilo njene otroke, njenega sina učitelja pa bo oslepilo. Marija Torma je cigankama pogosto dajala denar, perilo in živež. Ciganki pa sta obljubili, da bosta molili 99 dni, da bosta pomirili 99 vilenjakov. Skupno sta ciganki izvabili od Marije nad 7000 din ter blaga v vrednosti nad 2000 din. Končno se je Mariji vendarle zdelo vse skupaj sumljivo ter se je obrnila na grško-katoliškega župnika v Šidu in ga vprašala, če obstojajo vilenjaki. Župnik je seveda odgovoril Ha takih duhov ni, ter ji je svetoval, naj se obrne na orožnike. Sodišče je obe ciganki obsodilo, vsako na 5 mesecev zapora in na dve leti izgube državljanskih pravic.
*	Ropar na kolesu. Tudi naši roparji gredo z duhom časa, kar nam priča dogodivščina posestnika Petra Modica z Velikih Blok, ki se je pred dnevi sredi popoldneva vračal z Rakeka na vozu s parom volov proti domu. Ko je prišel v Strmec, kakor se imenuje gozd med Grahovim in Blokami, ga je prehitel kolesar, vozil še dobrih 100 metrov naprej, nato pa se skril v grmovje ob cesti. Ko je Modic prišel mimo, je neznanec planil nadenj, ga vrgel z voza, mu z roko zamašil usta in mu iz žepa vzel listnico, v kateri- je bilo 320 din. Nato je spet skočil na kolo in se odpeljal proti Cerknici. Napadalec je star okrog 25 do 30 let, srednje postave, polnega, rdečega obraza, črnih, nazaj počesanih las, na glavi pa je imel baretko, ki mu je med borbo padla na tla. Oblečen je bil v črn suknjič in sive črtaste hlače, kolo pa je bilo zeleno pleskano. Orožniki v Novi vasi so se takoj začeli zanimati zanj, a doslej niso mogli dognati drugega, kakor da je po završenem dejanju krenil proti Logatcu in Vrhniki.
*	Med je iskal, smrt našel. Iz hrvaške Koprivnice poročajo, da je tamkaj v gozdu imovne občine Džurdževac 341etni kmet šel v gozd nabirat med divjih čebel, v dupla trhlega drevja. Kmet je od spodaj izpodžagal trhlo drevo, da bi padlo in da bi potem lahko kar jemal med. Ker pa se ni dovolj umaknil, ga je padajoče drevo zadelo in ubilo.
*	Borba očeta s ponorelim sinom. K svojemu očetu, 521etnemu posestniku Fran. Hajd-niku iz Sv. Jerneja pri Ločah se je vrnil sin,' ki je bil nekaj časa v Novem Celju. Ob vrnitvi domov pa je sin zopet ponorel. Med očetom' in ponorelim sinom se je razvila borba. Pri tem je dobil oče tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
*	Smrtna žrtev prometne nesreče. Oni dan se je ponesrečil 301etni posestnikov sin Karel Zupančič iz Ojstriške vasi pri Sv. Juriju ob Taboru. Ko se je peljal s kolesom okrog ovinka pri neki gostilni v Ojstriški vasi, je trčil v nekega drugega kolesarja. Zupančič je dobil pri padcu težko poškodbo na glavi in levem očesu ter notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Epidemija hripe. Zanimivi poskusi se vr-še v zamejstvu, kako bi se preprečilo širjenje te sitne in nevarne bolezni, ki se ponavlja
vsako leto spomladi in jeseni. V raznih zavodih, večjih bankah, tovarnah, vojašnicah itd. Se vrše profilaktični ukrepi: daje se kinin v majhnih količinah, redno in po dalj časa, pa se je izkazalo, da se v takih skupinah gripa ni pojavila, če pa se je na redko le pojavila, tedaj je bolezen tudi hitro in z lahkoto prešla.
*	Predrzen vlom. Posestnica Urša Lacko ima v Kicarju pri Ptuju pritlično hišico, kateri je prizidan hlev in skedenj. Ko je šla s služkinjo na polje, se je priplazil k hiši neznanec. Vdrl je v hlev in se povzpel na svisli. Nad stanovanjskimi prostori je bilo spravljeno seno Tega je premeta!, prebil strop in skozi predor zlezel v stanovanje. Vlomilec se je dobro založil z obleko, čevlii in drugimi predmeti ter izginil. Posestnica in služkinja sta oškodovani za nad 2000 din.
*	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago
*	Tatinski berač. Pred dnevi se je pojavil v okolici Starega Loga na Kočevskem okrog 40 letni berač v zelenih žametastih hlačah, ki je govoril večinoma nemško. Ta berač se je zglasil tudi v Novem bregu, kjer je podnevi vdrl v hišo posestnika Ludvika Komga in mu odnesel zlato amerikansko uro. par mošk;h, ter par ženskih čevljev, suknjič in telovnik, britev, 4 moške srajce, nekaj parov nogavic in dva bankovca po 100 din.
*	Ve'iko umetno jezero na reki Crašnid pri Kragujevcu. Z deli so pričeli pred dobrimi petimi leti. kajti pokazala se ie potreba, da je treba na vsak način dati takemu mestu, kakor je Kragujevac, zadostno količino zdrave pitne vode. Stari kragujevski vodovod je zadostoval za tolikšne potrebe, kakor jih je imelo to mesto pred 30 leti kot še neznatno podeželsko mestece. Po vojni se je mesto naglo razvijalo. še bolj pa se je razvijala v mestu industrija. Prebivalstvo je zahtevalo zdrave vode v neomejeni količini. Stari vodovod teg^ ni mogel dajati, ker je zajel le majhen stuL denček. Zato so sklenili postaviti na reki Grošnici velik jez. Stvorili so z njim umetno jezero, ki bo za dolga desetletja še tako nagle ga razvoja mesta zadostovalo. V nedeljo so jez blagoslovili.
*	Krade vse od kraja. Po Gorenjskem med Kranjem in Kranjsko goro se klati neki 151et-ni dečko, znan pod imenom »Bzurcev«. Dečko, ki nima prave vzgoje, se je pripeljal v Mojstrano, kjer se je vtihotapil v stanovanje letoviščarke Cilke Čopič ter ji izmaknil 280 din in zlato nalivno pero. Ko je pobegnil iz Mojstrane, je v nekem drugem kraju ponujal v nakup tudi srebrno žepno uro in pa zlato verižico, kar je nedvomno tudi nekje ukradel. Kakor so kasneje ugotovili orožniki, se mladi zlikovec piše Jože Dobrin. Zasledovani ta-tič ima kot posebno znamenje izredno debele ustnice, a pogled vedno uprt v tla.
Okrog se potepa navadno bos in nosi na glavi siv klobuk s pristriženo kozjo brado.
*	Anžur še vedno straši. Zloglasnega vlomilca Jožeta Anžurja orožniki še niso izsledili. Pred svojimi zasledovalci se je Anžur nedavno zatekel v hribe nad Litijo in vlomil v hišo posestnika Ivana Permeta nekje pri Veliki Štangi. Odnesel je 6400 din v bankov- ; cih ter v drobižu, dalje srebrno uro z verižico, lepo črno obleko, usnjato denarnico ter nekaj perila. Po vlomu je Anžur pobegnil čez hribe, najbrž proti Novemu mestu.
*	Vlom v lovsko kočo na Kumnu. Oni dan so vdrli vlomilci v lovsko kočo veleposestnika Ivana Žabca na Kumnu na Pohorju. Vlomilci so odnesli novo, rjavo moško športno obleko, tri odeje, pet rjuh, nekaj blazin, 4 m zelenega karirastega platna za zavese, nekaj moškega perila, uro budilko, nekaj kuhinjske posode in precej jedilnega pribora. Škoda znaša 1700 din.
*	Nevaren ciganski par. V okolici Laškega se je oni dan pojavila 301etna ciganka Karo-lina Gril, ki se ji je kmalu pridružil mlajši cigan očividno njen priležnik, čigar ime pa ni znano. Cigana sta poskušala najprej z raznimi sleparijami, ker se jima pa te niso
obnesle, sta ponoči vdrla v hišo posestnika Franca Laha v Zg. Rečici in ukradla več obleke, perila ter drugih predmetov v vrednosti 1500 din. Po vlomu sta pobegnila, pa so ju domači izsledili in zasledovali. Slednjič pa se jima je vendarle posrečilo odnesti pete, ie da je moral eden na begu vreči proč nekaj ukradene obleke.
Zaslužena kazen ubijalca
Celje, v septembru.
Pred senatom okrožnega sodišča v Celju je bila obravnava proti 431etnemu Cernev-' šku Rudolfu iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, rojenemu v Judendorfu v Nemčiji. Je to st£Lr grešnik, ki je že v zgodnji mladosti začei z nepoštenim življenjem. Ze kot mlad fant se je priključil nekemu cirkuškemu podjetju, nato pa hodil z raznimi cirkusi po Evropi, kjer se je popolnoma pokvaril. Prehodil je skoraj vsa večja mesta v Evropi, navzel pa se je tudi velikomestnih falotarij, ki so ga končno vrgle v zapore, da jih je vzljubil in pogostoma obiskoval. Zadnjo večjo kazen je prestal leta 1933. v Stari Gradiški. Ko se je lansko leto vrnil iz Avstrije, odkoder so ga izgnali v Slovenijo, se je brez dela potikal po deželi in od ljudi izvabljal denar, na ta način, da jim je lagal in jih prevaril, da zna ponarejati denar, ker ie bil dolgo vrsto let uslužben pri državni kovnici na Dunaju. Ljudje so mu res dajali denar, dobili pa ga niso nazaj, kaj šele da bi jim ga pomnožil. Tako je nabrisai več ljudi skupno za 2600 din, mnogim pa je tudi odnesel dežnike, zlatnino in drugo, češ, da rabi to za izvajanje svojih umetnosti.
V juliju je Cernevška zanesla pot v okolico Zidanega mosta v vas Veliko Širje. Kakor drugod, tako je tudi tu poizkusil s po- „ narejanjem denarja, da bi tako prišel do denarja. Oglasil se je pri posestniku Francu Zajcu in ga pregovoril, da zna ponarejati denar. Zaje mu je res izročil dva ban,-•kovca po 500 din, ki naj bi služila kot vzorec. Černevšek je res nekaj časa risal na r papir in zatrjeval Zajcu, da mora dati denar s papirjem vred v stiskalnico, kjer pa mora ostati najmanj 6 ur. Tako sta tudi storila. Ob 11. ponoči pa so Zajčevi šli k počitku. To je izrabil Černevšek, ki je pobral denar in izginil v noč. Zajcu pa se je vsa ma-nipulacija zdela malo čudna, zato je vstal in šel pogledat, če je Černevšek v koči poleg stanovanjske hiše, kjer mu je odkazal prenočišče. Cernevška ni bilo več in Zaje je ves v skrbeh takoj tekel za Černevškom in se ni vrnil več. Zjutraj pa so ga ljudje našli umorjenega nedaleč od farne cerkve v Širju ob občinski cesti na samotnem travniku. ,
Obdolženec priznava vse prevare, priznal je celfl, da je prevaril tudi Zajca in da ga je, ko ga je Zaje na begu dohitel, večkrat sunil z nožem v vrat in prsa. Černevšek je bil obsojen na 20 let robije.	.
Vlomi pri belem dnevu
Škocjan pri Mokronogu, sept.
Pri nas so razni vlomi in tatvine skoro na dnevnem redu. Tako je bilo nedavno pri belem dnevu vlomljeno pri užitkarici Tereziji Rab-zelj v Zloganju in so ji vlomilci odnesli vso obleko, posteljnino, par boljših čevljev, 160 din gotovine in še več raznega drugega blaga. Vse to so znosili vlomilci na bližnji kozolec in zakopali v seno. a naslednjo noč odnesli dalje kakor so kazali sledovi. V isti vasi je bilo pri Tramtetu tudi pri belem dnevu vlomljeno v stanovanje in ukradena vsa boljša obleka, moška in ženska, nekaj čevljev in še več raznega drugega blaga v vrednosti skoro do dva tisoč dinarjev. Dasiravno orožništvo zasleduje hudodelce, so vendar vsakikrat srečno odnesli pete. Upamo pa, da pridejo nekega lepega dne v roke pravice, da prejmejo plačilo, kakršno si pač zaslužijo za svoja dejanja.
Roparski umor
Prevalje, 26. septembra.
Obmejno prebivalstvo je razburil grozen roparski umor, čigar žrtev je postal 731etni preužitkar Peter Koroš.
Kakih 200 m od banovinske ceste v gozdu pri vasi Volinjak, je našel neki posestnik vsega krvavega in mrtvega 731etnega preužitkar ja Petra Koroša, ki je bil tudi strašno razmrcvarjen.. Glava je bila tako razbita, da so izstopili možgani, po rokah in po telesu je» pa imel Koroš temne podplutbe. Ob truplu je na tleh ležala zlomljena debela palica, kraj nje velik krvav kamen in velika prazna listnica. Ker so bili pokojniku obrnjeni in izpraznjeni vsi žepi, je bilo takoj jasno, da gre za roparski umor, zlasti, ker je nosil Koroš pri sebi vedno večje zneske denarja. Pokojnik se. je namreč pečal tudi s prekupčevanjem živine in je imel vedno po več tisoč din pri sebi.
Ko si je sodna komisij^ ogledovala truplo, se je približal neki. 91etni deček, ki je izpovedal, da je včeraj okrog 8 zjutraj videl nekega moškega, kako je s palico udrihal po Korošu. nato pa mu je pokleknil na prsi in mu preiskal žepe. Napadalec je nato odšel proti robu gozda, kjer je sedel na skrito kolo in se n^gjo odpeljal.
Na podlagi deekpvega točnega opisa so orožniki kmalu aretirali 261etnega rudarja Silverster Kranjca na njegovem domu v Žerjavu. Pri preiskavi so našli pri njem 2 000 din. za katere ni vedel povedati, kje jih je dobil Pri zasliševanju je tajil vsako krivdo, vendar so orožniki zbrali toliko ob-težilnega gradiva, da je osumljen groznega roparskega umora. Kranjc je prišel lani iz Avstrije v Žerjave. Ugotovili so, da se je včeraj zjutraj s kolesom odpeljal z doma, ni oa mogel navesti kod in kje je vozil. Pod težo dokazov je Kranjc končno priznal svoj zločin.	. .	• ,
Nesrečni Peter Koroš ie odšel včeraj zjutraj k maši, a na povratku skozi gozd ga je zavratni napadalec Dobil na tla in oropal.
Vlom v župnišče
Čatež, v septembru.
Ni še dolgo tega, ko je bilo vlomljeno v trgovino Maksa Kotarja in v hišo Janeza Brandsteterja, kjer so naredili tatovi precej škode. Sedaj pa so se vlomilci spravili nad župnišče. Najprej so v pritličju strgali z okna železno mrežo in skozi vinsko klet prišli še v druge spodnje prostore. V kleti so popili nekaj vina, vzeli tri hlebe kruha in še nekaj drugih reči. Nato pa so skušali priti po stopnicah v prvo nadstropje. Ker pa je bila pisarna znotraj zaklenjena, jim to ni bilo mogoče. Zato so pristavili od zunaj dolgo lestvo k oknu pisarne, na katerem so štrli šipo in okno odprli.
Zvenket razbite šipe pa je prebudil kuharico ki ie spala v sobi poleg pisarne. Brž je poklicala na pomoč župnikovega nečaka Jožeta Povšeta in gospoda župnika, nakar so z orožjem prepodili tatove. V pisarni poleg okna stoji jeklena blagajna, v kateri je shranjen denar in druge vrednostne listine, last cerkve in hranilnice.
Pri zasledovanju vlomilcev se je našim vrlim orožnikom posrečilo prijeti zloglasnega roparskega napadalca Josipa Kodra. Vest o tem je seveda vzbudila pri vsem obmejnem prebivalstvu in na ozemlju, ki ga je Koder strahoval, splošno zadovoljstvo, saj smo se tako iznebili enega najnevarnejših razbojnikov.
'ifeoj zaradi šmarmee in plesalke
Sv. Jakob v Slov. goricah v septembru.
Pričela je doba kožuhanja in z njo običajni pretepi. Prvi hudi krvavi dogodek se je pripetil pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pri posestnici Mariji Šrajevi v Vukov-skem dolu so kožuhali pozno v noč. Po opravljenem delu je gospodar svoje delavce pogostil z jedjo in pijačo (šmarnico). Na gum-
nu je zahreščala harmonika in fantje so se zavrteli z dekleti. Okoli druge ure zjutraj se je zaradi neke plesalke vnel prepir in dobremu razpoloženju je bil kraj. Skupina fantov se je pred gospodarskim poslopjem stepla. Pretep sta opazovala 171etni viničar-jev sin Franc Žemljic od Petra pri Mariboru in njegov prijatelj 241etni mlinarski pomočnik Franc Vogrin. Ko sta videla, da pretepajo njunega prijatelja, sta se vrnila med razbesnele fante hoteč jih pomiriti. Toda to je bilo za oba usodno. Pretepači so planili na Zemljiča in Vogrina ter ju s koli pobili na tla. Eden je Zemljiču z nožem prerezal vrat, drugi pa so Vogrinu zadali številne zabodljaje po vsem telesu. Na pomoč so poklicali mariborske reševalce. Toda še predno je prispel avtomobil je Žemljic izkrvavel, dočim je Vogrina prepeljal v mariborsko bolnišnico. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo in glavne pretepače prijeli.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Hoši na tulem
Vrnitev vest£alskih rudarjev
Preteklo nedeljo se je iz Ljubljane vrnila v Nemčijo druga skupina letošnjih westfalskih izletnikov. Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo 160 mož in žena, fantov in deklet. Preživeli so 3 tedne oddiha v najrazličnejših krajih na domovih svojcev, pa tudi na potovanjih po Jugoslaviji.
Med izletniki je bilo kakšnih trideset Nemcev, ki so vsi preživeli krasne dneve v Jugoslaviji, da niso mogli prehvaliti lepot Bleda, Jadrana in bosanskih mest. Vse so si ogledali, povsod so bili prijazno sprejeti, nič jih ni brigala visoka politika, a ko so prispeli v Ljubljano, jih je tu popolnoma presenečene zatekel razplet usodnih dogodkov. Vendar se vsi izletniki vračajo v Nemčijo s prepričanjem. da bo nemara le še mogoče ohraniti mir in da bo svidenje ob letu še prisrčnejše, kakor je bilo letos, ko sta prišli v Ljubljano zapored dve veliki skupini naših rojakov in je obakrat bilo z njimi precejšnje število njihovih nemških prijateljev.
Ko se je vrnila pred štirimi tedni prva skupina iz Jugoslavije v Nemčiio, je znani pisatelj in novinar Gerhard Kili objavil v več uglednih poruhrskih dnevnikih daljše poročilo, v katerem je poudarjal, da se je iz majhnih začetkov razvilo vsakoletno romanje naših rojakov v staro domovino v stalno ustanovo Zlasti navaja, da so bili nemški udeleženci potovanja povsod deležni prijaznega snrejema Kakor rednim potovanjem odraslih, naj bi se odslej tudi stalno posvečala pozornost potovanju westfal-ske mladine v staro domovino.
Slovo na kolodvoru je bilo prisrčno, da, naravnost ganljivo Prišli so mnogi svojci pa tudi nekateri predstavniki in med objemanjem in stiskaniem rok je bilo venomer iz-ražano upanje, da bi se vse lepo izteklo Izletniki. ki jih vodi predsednik osrednje zveze narodnih društev g Pavle Bolha iz Essena so še dolgo mahljali skozi okna, potem pa jih je vzela noč.
CHARLEVAL (Francija). V tukajšnjih gozdovih nas je zaposlenih več rojakov iz okolice Čabra. Zaslužimo pri trdem delu toliko, da za silo rinemo naprej in nam še ostane šali, vendar pa je nizki tečaj franka kriv, da -135 uiafupez a as os jiaiz auoa -a.oiiire.ij ces^u :Aod ureu os 9?e[d tpnj 'ajiugiAp cujoui n° so v dinarjih naši prihranki kaj skromni. Vsi gledamo s skrbjo v bodočnost, kaj bo če se razmere poslabšajo. Pozdravljamo vse svojce in znance Josip Žager in tovariši.
LUMIGNY SEINTE ET MARNE (Francija). Slovenci, ki delamo v francoskih šumah, prav težko pričakujemo vsak teden Domovino, ki na mprinese toliko novic iz domovine in vsega sveta. Zlasti so nam všeč romani. Tukaj sedaj še niso pričeli v večjem obsegu s sečnjo gozdov, zato naj nihče ne zapušča svojega posla v nadi, da bo pri nas dobil delo.
BANKA EARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxem« bourg. Na zahtevo Došljemo brezplačno na« še čekovne nakaznice
Iz Prehmuriii
Iz Prekmurja nam pišejo, da se številni kmetijski delavci sedaj vračajo z dela v Nemčiji. Nekaterim je potekla doba zaposlitve, nekateri pa se vračajo domov predčasno, ker ne morejo vzdržati tamošnjih pogojev zaposlitve. Živo nam opisujejo težavne razmere, v katerih so živeli. Pomanjkanje živil in nezadostna mezda so vzrok, da so ti delavci zapustili delo. Navajajo tudi podrobnosti o vrsti in kakovosti prehrane, ki so jo imeli v Nemčiji. Iz teh podrobnosti se vidi, da je prehrana nemškega kmetijskega delavstva pri posameznih delodajalcih mnogo slabša v primeri s prehrano povprečnega kmetijskega delavca v Jugoslaviji. Kmalu po prihodu na delo v Nemčijo so si naši delavci zaželeli, da se vrnejo v Jugoslavijo, kjer jim je po lastnem priznanju zajamčena vsaj zadostna prehrana.
Listnica uredništva
Z. J. VIŠEVŠK. Mažite noge enkrat na dan z dveodstotnim pellidolovim mazilom.
Š. M. SV. ANDRAŽ PRI VELENJU. Sodišče Vam je znižalo Vaš dolg 37.100 din za 25 odstotkov to je za 9275 din na 27 825 din. Vsakoletni obrok, ki zapade v plačilo na vsakega 1. novembra, znaša 2950 din. Pri prvem obroku ste plačali 50 din preveč, pri drugem pa 1850 din premalo; tedaj ste še na dolgu za nazaj 1800 din. S 1. novembrom t. 1. morate plačati tedaj 3750 din, da boste imeli mir do 1. novembra 1930.
Ženski vestnlk
Za knhinjo
Rdeči paradižniki v kisu. Dve kili še bolj trdih rdečih paradižnikov operi; odcedi in jih zloži v kozarec za kumarice. Zavri pol litra vode in dodaj dve žlici soli, nato prilij še en liter pravega vinskega kisa in naj vse skupaj zavre. Potem daj hladiti in ko sc popolnoma shladi, nalij na vložene paradižnike. Paradižniki morajo biti popolnoma pokriti s-kisom, zato položi na vrh v stekleirei na* ■vzkriž dve paličici ali dve ozki deščici tako, da držita paradižnike v kisu. Na vrh tega pa dolij še za prst visoko finega	nato
steklenico zaveži s pergamentnim p um jem ter jo shrani v suhi in hladni shrani hi
Kutinov kompot. Tri kile kur n olu^i in zreži na krhle. Dve in pol k'li ulkorja kuhaj v litru vode in četrt litr i	< i v sči-sti in nima več penice na vrhu (Puiu nrdno dol pobiraj). Nato st -s? pripravi srne k-*He v sladkor in jih kuhaj. i!.» postav, jo mehke. Mehke krhle od ku';n r-ober; na »iio -ak pa kuhaj dalje, da se zgosti. l«'aci;.c dozi v kozarec, potem pa-naHj uu' *-• zgoščeni sok na kutine. Kozarce drugi dai. zaveži.
Živali slutijo
prevrate v prirodi
Iz opazovanja je znano, da živali potrese in druge prevrate v prirodi, kakor silne vr-tinčaste viharje, zaslutijo precej časa pred samim dogodkom.
Tudi potresni sunki, ki so se pred kratkim pojavljali po Zapadni Evropi in ki so jih zlasti čutili v Belgiji, so nudili priložnost za zelo zanimiva opazovanja. Tako po« roča ravnatelj nekega živalskega vrta v Belgiji, da so mnoge živali dolgo pred potresom kazale znake vznemirjenja. Levi niso več rjoveli na način, ki je pri njih v navadi. V njihovem rjovenju je bil neki prizvok strahu. Tudi sicer tako rezko vpitje pavov je zvenelo tokrat docela drugače. Nosorogi, bizoni, antilope, gazele in srne pa so naravnost divje letali okrog in prestrašeni tiščali v ograje, kakor bi bili iskali zavetje. Pazniki so .skušali pomiriti živali. Tedaj pa so se nenadno stresla tla, in medtem ko so pazniki prebledeli in planili kvišku, so se živali v trenutku pomirile. Zanimivo pa je, da nimajo tega predobčutka za naravne prevrate medvedje in opice. Pri njih namreč ni bilo opaziti nikakega nemira.
Holandski listi so ob tej priliki pisali,
kako so se obnašale živali pred silnim viharjem v Borculu. V poletju 1. 1925. je to ho-landsko mestece izpremenil strašen orkan v nekaj minutah v puščavo. Tedaj je tik pred nastopom orkana na veliko začudenja kmetov vsa živina, tako konji kakor krave, nenadno legla na pašnikih na tla, krave celo tako, da so imele hrbte obrnjene proti oni strani, odkoder je potem prihrumel orkan, glave pa so položile na drugo stran globoko v travo, kakor bi se bile hotele zaščititi pred bližno nevarnostjo.
Neki domačin iz Borcula je pripovedoval o svoji mački tole: »Bog vedi, kako so živali to zaslutile! Njih slutnja je pač morala biti mnogo večja kakor naša pamet. Moja mačka je nekaj dni pred nesrečo dobila mladiče. Z njimi je ležala v kuhinji. Nenadno pa sem videl, kako je planila pokoncu in mladiča za mladičem prenesla daleč stran od hiše na travnik. Vznemirjen sem šel za njo. V naslednjem trenutku je zadivjal orkan. Moja hiša je bila v nekaj sekundah v razvalinah. Rušeče se tramovje bi me bilo prav gotovo ubilo. Tako pa mi je mačka rešila življenje.«
Kadar nastane v ameriškem
pragozdu požar...
Mrzla mesna jed. Pol kile kuhanega mrzlega govejega mesa zreži na tenke koščke. Štiri jajca, skuhaj v trdo, jih olušči in drobno sesekljaj. Nato jajca dobro umešaj z oljem in kisom, prideni drobno sesekljane Čebule, meso, osoli in po potrebi prilij žlico ali dve juhe in vse skupaj premešaj. Jed naj bo bolj gostljata. Zatem postavi jed v hladno shrambo za nekaj ur. Ko daš na mizo, daj zraven še kumare v solati. ' Puding iz jurčkov. Kilogram jurčkov oči-pti, zreži, popari in odcedi, nato jih na masti do mehkega duši z nekoliko drobno zrezane Čebule, peteršilja in nekaj zrn kumne. Sest £ek sirovega masla in dva rumenjaka dobro ftiešaj, da naraste, nato primešaj dve v mleku namočeni in otisnjeni žemlji, primešaj dušene jurčke (jurčke poprej malo shladi), sneg dveh beljakov in malo soli. Posodo za uding dobro pomaži z mastjo ali sirovim ma om, posuj z drobtinami, nato pa stresi vse Skupaj noter, razravnaj in posodo zapri. Potem postavi posodo v krop in naj počasi vre y kropu tričetrt ure. Kuhan puding stresi na topel krožnik in zabeli z razpuščenim sirovim maslom.
Žolica iz grozdja. Kilo in pol grozdja deni y vrečico ali krpo in ga dobro ožmi, da dobiš pol litra soka. Četrt litra vode in 16 dek sladkorja kuhaj četrt ure. Nato postavi sladkor na stran, prilij sok in dve deki želatine, ki $i jo raztopila v dveh žlicah mlačne vode, in dobro premešaj. V skledo naloži oluplje-ffiih in na polovico zrezanih hrušk, jih posuj s sladkorjem ter polij še dve žlici ruma. (Lahko vzameš tudi drugo sadje, kakor bre-Iskve, češplje ali grozdje.) Na pripravljeno sadje zlij sok in postavi na hladno, da se strdi.
Brusnice. Na eno kilo sladkorja nalij četrt litra belega vina in kuhaj četrt ure, nato (Stresi noter eno kilo izbranih, opranih in spet posušenih brusnic, ki jih kuhaj toliko časa, 0a so kakor prozorne. Nato jih z luknjičasto Zajemalko poberi v skledo, k soku pa dodaj
tialo celega cimta in limonove lupinice, pa uhaj sok tako dolgo, da se malo zgosti. Hlad-fie brusnice stresi v steklenico in ko se je sok jjfhladil, nalij gor vso goščo. Drugi dan za-S/eži s pergamentnim papirjem in shrani na Buhem in temnem prostoru.
Praktični nasveti
Za slabotne in bolehne otroke, zlasti za take, ki dolgo ne shodijo, je zelo priporočljiva tale krepilna pijača: Eno osminko litra presnega (nekuhanega) mleka postavi na toplo, nato ubij vanj eno jajce, dodaj dve žlički sladkorja in dobro zmešaj, da postane gosto. Tako pijačo dajaj otroku dvakrat na dan. " Jajca za zimo. Ako si hočemo za zimo shraniti večjo množino jajc, je zdaj v septembru in oktobru za to najboljši čas, ker se ta jajca najdelj držijo. Jajca shranjujemo na razne načine. Lahko jih shranimo v ap-neni vodi ali konzerviramo z raznimi preparati, ki se dobijo v špecerijskih trgovinah; vlagamo jih lahko tudi v otrobe ali mekine In podobno. Lahko jih pa shranimo tudi tako, da enostavno zavijemo jajce v časopisni papir in drugo poleg drugega zložimo v Škatle iz lepenke ali lesene zaboj čke in shranimo v hladno shrambo ali klet. Na vsak za-pojček zabeležimo približni datum, da jih {»tem porabljamo najprej starejše. Tako fhranjena jajca nimajo nikakega neprijetnega duha, kakor se ga jajca rada navza-Jhejo od raznih drugih načinov shranjevanja, i Štedenje s petrolejem. Da zmanjšamo po-fefošnjo petroleja v svetilkah, dodajmo v Kak liter petroleja štiri grame terpentino-fraga olja in dva grama kafre. Plamen od §9h pridatkov potem tudi lepše in svetle je gori, petroleja se pa manj porabi. Zmotno pa je mnenje, da pogori manj petroleja, če privijemo stenj niže, zakaj pri tem imamo Slabo razsvetljavo, okajen cilinder in zasmra-Jjeno stanovanje.
Umivalnike (lavorje) in kopalne kadi, v Katerih se nabere nesnaga od mila, prahu In maSčobe, osnažimo kaj hitro z bencinom. Krpico pomočimo v bencin in zdrgnemo jimazane umivalnike. Potem zmijemo še z jpročo vodo, da odstranimo duh po bencinu.
Sredi divjine na bregovhi mogočnega Skalnatega gorovja na zapadu Zedinjenih držav daleč od mest so drvarske naselbine. Drvarji delajo za velika lesna podjetja. Te drvarske naselbine so nekaka lesena mesteca, grajena na jasah. Če je s sekanjem drv v zvezi tudi parna žaga, postane življenje v drvarski naselbini na vso moč živahno. Kupčija cvete. Odpirajo se celo gostilne in grade se cerkve in molilnice.
Delo v teh gozdovih je trdno in neusmiljeno Drevesni velikani, ki jih podirajo, so tudi po 50 do 60 m visoki in njih premer je 6 do 7 m. Pri takem nevarnem delu človeško življenje prav malo pomeni. Drvarji so sirovi, kakor je trdo njih delo. Iz vseh vetrov so se zbrali, vsaka druga beseda je kletev. Le malokdaj ne igrajo kart. Vsote, ki pri kartah menjavajo lastnike, gredo v stotine dolarjev.
Strah in groza, pa se lotita drvarjev, če nastane v pragozdu požar — največji sovražnik, s katerim morajo računati drvarji vsako minuto, če vladata suša in vročina, ki posuši les, da gori ko smola. Komaj opazen pla-menček se vije po tleh. Nihče ga ne opazi. Zdajci pa se plamenček izpremeni v plamen in že divja in plameni v naslednjem trenutku ognjeno morje skozi gozd. Stoletja stara drevesa pragozda pokajo in se lomijo. Od ust do ust hiti grozotna vest: Gozd gori! Tedaj se začne prava tekma s smrtjo. Možje skočijo pokoncu. Vsem je jasno: vsi morajo bežati navzgor v hrib, da se izognejo smrti v ognjenem morju.
Na razne načine so nastala mesta. Tako govore, da se je knežna spotaknila ob korenino nekega drevesa. Pa so rekli, da ta korenina mora postati prag zgradbe, ki bo tako velika, da bo segala do zvezd. Knežna je nato postavila na tistem prostoru šotor in mu dala ime Praga. Tako je nastalo mesto Praga. Po večini pa so mesta nastala na krajih, kjer so taborile velike vojske. Tako sta nastala iz takih vojaških taborišč Pariz in Dunaj.
Nairobi, mesto, ki stoji sredi afriške pu-
Plameni skačejo z drevesa na drevo. Drvarji se spotikajo preko korenin, izgubljajo se do pasu v trhlih deblih. Živali bežijo mimo njih. Ptice padajo z osmojenimi perutmi na tla. Ogenj pa divja za njimi in prihaja bliže in bliže. Tu naletijo begunci na gorski potoček. Po dolgem se vržejo drvarji v vodo, da se napije obleka mokrote. Potem vržejo mokre suknjiče preko ramen in glave in spet bežijo. Zmanjkuje jim sape. Nad glavami be-žečih v vrhovih dreves švigajo plameni, ognjene kače jim silijo pod noge. Prerivajo se skozi hosto. Starega drvarja zapustijo moči. Tovarištvo, nikdar pričakovano, slavi svoje zmagoslavje: drvarji vzdignejo onemoglega, ga suvajo in porivajo naprej sirovo in brez besed. Groza pred peklensko vročino jih žene dalje.
Zdajci pribežijo na kraj, kjer je gozd redkejši in so tla kamenitejša. Z zadnjimi močmi preskočijo deroč potok in šele potem opazijo da so rešeni. Na goli skalnati pečini popadajo izčrpani, krvavi in raztrgani in z ožganimi oblekami in lasmi na tla. Nihče ne more govoriti. Komaj 50 metrov vstran pa divja rdeči vihar mimo njih dalje v gozd.
Pozno ponoči se vrnejo po ovinkih v prenočišča. Vsi možje morajo pomagati, da se ustavi požar, a napori so zaman. Veter ja postal močnejši. Plameni so objeli še žago in zajeli naselbino. Gozdne živali bežijo po ulicah lesenega mesteca. Žene in otroci vlačijo najpotrebnejše s seboj na varno. Drvarske koče in šotore v gozdu, stroje, vse je požrl nenasitni plamen.
ščave ob ekvatorju, je nastalo zaradi prepočasnega dovoza blaga. Leta 1880. je angleško društvo gradilo železnico v pokrajini Keniji. Delavci in inženjerji so polagali tračnice, pa so nenadno morali prenehati z delom, ker je zmanjkalo tračnic. Na mestu te nedokončane proge so si postavili barake in čakali, da pripeljejo tračnice. Ko je prišlo gradivo, so te barake ostale. Vanje so se vselili domačini, trgovci, gostilničarji in drugi. Zdaj čez 50 let ni več sledu o nekdanjih barakah prvih
Nairobi v Afriki je nastalo po naključju
DOMOVINA Si. 39
I lllllll II1IIIUHIIIII.....III H&B——BB—
naseljencev. Na njihovih mestih so zrasle velike stavbe, trgovine, banke, bolnišnice, cerkve in drugo. Poleg tega pa še mnogo pivovarn. Nairobi je zvezano z ostalimi mesti po modernih avtomobilskih cestah, ima pa tudi veliko letališče in radijsko oddajno postajo. Nairobi je zdaj prestolnica angleške kolonije Kenije. V mestu samem je že 11.000 avtomobilov, tako da prideta dva avtomobila na enega belokožca, katerih je tukaj do 6000. Poleg njih je tu 6000 Indijcev, ki mnogo laže prenašajo vroče tropsko podnebje kakor Ev-ropci, in pa 60.000 domačinov. Trgovina prehaja počasi v indijske rake. Življenje samo je v mestu zelo hrupno, saj prihajajo semkaj bogati Angleži iz vseh delov sveta. Po velikih
Preden v Ameriki koga povedejo na električni stol, da ga tamkaj z elektriko usmrte, ga dado v tako imenovano smrtno celico, kjer čaka na smrt. V tisti celici se mu telesno docela dobro godi, ker ima na razpolago vse, kar hoče. Včasih mora obsojenec v taki celici prebiti več dni, zlasti če je vložil prošnjo za pomilostitev. Včasih pa pride kar hitro na vrsto. Zato so duševne muke obsojencev v teh celicah strašne.
Zgodilo se je, da je neki obsojenec preživel v taki celici 30 let. Mož se je v celici prav dobro počutil in nikakor ni želel, da bi bil prestavljen v kako drugo celico, kjer bi se mu godilo slabše, kakor se pač godi slabo kaznjencem, ki so obsojeni na večletno ali dosmrtno ječo.
Ta nenavadni kaznjenec in na smrt obsojeni možak se piše Archie Heron. Leta 1908. je bil na smrt obsojen. Spravili so ga v smrtno celico, potem pa so menda nanj pozabili. Heron je bil obsojen na smrt zaradi umora nekega anglikanskega duhovnika, kateri mu je grozil, da ga bo naznanil oblastvom, ker je zagrešil neki manjši zločin. Ko je bil Heron že obsojen na smrt in priveden v smrtno celico, je sodnik, ki ga je bil obsodil na smrt, odredil, naj ga pred usmrtitvijo še enkrat pregledajo, ali je mož pri zdravi pameti. Sodniku se je namreč zazdelo, da z možem
!X Vezuv bo dajal elektriko. Sodobni človek se je začel ukvarjati tudi z mislijo, kako bi bilo mogoče delovanje ognjenikov, ki so zahtevali že toliko žrtev in so ljudje prestali pred njimi že toliko v strahu, izkoristiti tako, da bi pomagali človeštvu k večjemu blagostanju. Na to so zdaj začeli misliti tudi Italijani. Ustanovljena je družba s kapitalom več milijonov lir, ki namerava izkoristiti pline, ki izpuhtevajo iz Vezuvove-ga žrela. Številni italijanski inženjerji delajo zdaj poskuse, kako bi zajeli pline, ki prihajajo iz zemeljske notranjosti skozi žrelo Vezuva. To res ni tako lahka stvar, kajti pline, ki izhajajo iz zemeljske notranjosti, je treba zajeti globoko v ognjenikovem žrelu, torej tam, kjer vlada huda vročina. V ta namen je bilo potrebno narediti svojevrstni zbiralec plinov, nekak lijak, ki ga bodo pritrdili na dolge in močne cevi in ga spustili v dno ognjeniškega žrela. Te cevi bodo nato napeljali do velike električne centrale, kjer bodo ognjeniški plin porabili za pogon električnih strojev. Po sedanjih skrbnih računih bo ta električna centrala tako močna, da bo lahko zalagala z elektriko ne samo vse mesto Neapelj, pač pa bo gnala tudi električne vlake na progi Rim-Neapelj. Računajo pa tudi na to, da bo električne energije dosti preostalo tudi za druge namene. Največja prednost tega načrta je vsekakor ta, da bo električni tok, ki ga bo dajal Vezuv, mnogo cenejši, kakor pa je tok v dosedanjih elektrarnah. Slaba stran pa je v tem, da ni mogoče preprečiti večjih izbruhov ognjenika. Kadar bo namreč' Vezuv začel z večjo silo bruhati, bo tudi omenjena naneliava plina iz njegovega žrela v nevar-
ulicah se sprehajajo ti bogatini v tropskih oblekah in tropskih klobukih, poleg njih pa tekajo črnci v skromnih oblekcah.
Petina vsega ozemlja te kolonije je zaščitena po zakonu: tu ne sme nihče ubijati zver-jadi in ne sekati gozdu. Neštetokrat se zgodi, da se približajo plašne zebre potnikom, ki stopijo iz letal, in čakajo na slaščice. Popoldne mesto spi. Ustavljen je vsak promet zaradi prevelike tropske vročine. Zvečer pa se zrak shladi in tedaj odpirajo trgovine. Poleg tega se odpro tudi razna zabavišča. Iz divjih bližnih pragozdov prinaša veter svojevrstne vonjave, iz premnogih zabavišč pa se razlega vtropsko noč evropska in ameriška glasba.
nekaj ni v redu. Zdravniki so sicer nekaj dni nato ugotovili, da je možak pri zdravi pameti in odgovoren za svoje dejanje. Torej bi ga bili morali zdaj usmrtiti.
Zgodilo pa se je, da je sodnik, ki ga je bil obsodil na smrt, takoj drugi dan po razglasitvi smrtne obsodbe naglo umrl. Po ameriških postavah pa mora smrtno obsodbo izvršiti samo tisti sodnik, ki ga je bil obsodil na smrt. Ko je bil umrl sodnik, so menda na njegovega zadnjega obsojenca pozabili. Od nikoder ni bilo nobenega glasu, kaj naj se z obsojencem zgodi.
Tako je Heron celih 30 let sedel v svoji smrtni celici in pri tem ves čas užival vse tiste pravice, ki po ameriških postavah gredo na smrt obsojenemu v smrtni celici. Njegova celica je bila udobna, hrano si je izbiral, kakršno je sam hotel imeti, knjig in časopisov je imel dovolj, kadil je lahko kakor Turek, radio je poslušal, tako da mu ničesar ni manj kalo. Pri vsem tem pa je že docela izgubil strah, da ga bodo lepega dne poklicali na električni stol.
Nazadnje pa so se tega mozaika čez 30 let le spomnili in ga pomilostili. Izpustili so ga iz ječe. Toda kam naj zdaj gre mož, ki je 30 let preživel v smrtni celici in ki šteje zdaj že 78 let?
nosti. V dobro poučenih krogih izražajo upanje, da bo to novo »ognjeniško podjetje« v dobrem letu že lahko začelo obratovati
X Ženske -pod orožjem. Kralj Karol je podpisal ukaz, po katerem bodo morale romunske ženske opravljati obvezno službo v primeru vojne. Po tem ukazu bodo romunske ženske smele biti vpoklicane pod orožje ali posamič ali v skupinah in bodo določene za službo, ki bo odgovarjala njihovim sposobnostim.
X Svetovni kongres brezbožnikov. Angleški tedniki so poročali razne posameznosti o kongresu brezbožnikov, ki se je vršil pretekli teden. Predsednik kongresa je bil belgijski svobodomislec dr. Torvvagne. Na kongresu ni bilo nobenega ruskega zastopnika Zveze bo-jujočih se brezbožnikov, ki jim angleška ob-lastva niso dovolila vstop v državo. Predsednik je najprej prebral poslanico načelnika ruskih brezbožnikov, kjer je označena zahteva, da naj brezbožniški delavski krogi pripravljajo podlago, na kateri naj bi oživelo skupno delovanje z izobraženimi kristjani. Različne nacionalne brezbožniške zveze si morajo zastaviti smoter, da vprežejo vse kulturne in poklicne organizacije za enotno delovanje zoper krščanske cerkve. Navzlic temu, da so se svobodomiselna združenja pred kongresom zaobljubila, da ne bo imel kongres »protiverskega značaja«, je prvi poglavitni govornik, Henri Lorulot, pisec sveto-skrunske knjige »Vie comique de Jesus« (»Smešno življenje Jezusovo«), predaval o »grožnjah vatikanske podgane«. Po poročilu Jožefa Mc Caboa je največ brezbožnikov na Češkoslovaškem, in sicer jih je 1 milijon. Posebni pozdravni nagovor je imel dr. Torwagr
ne na delegacijo rdeče Španije, kjer da so prvi bojevniki za svobodo vsega sveta. Dodal je, da ni nikjer tako vzornih brezbožnikov kot v Španiji. Belgijski delegat Paul Braun je hudo napadal krščanske cerkve. Prav resno je poudarjal, da krščanska vera oropa človeka vseh človeških pravic, in da so vse cerkve najzagrizenejše sovražnice svobode v državah.
X 2500 starih nad 100 let. Najrazličnejša društva danes ustanavljajo ljudje po svetu. Menda pa takšnega nimajo nikjer kakor v Angliji. V njem so namreč samo takšni ljudje, ki so stari najmanj sto let. Na občnem zboru je njegov predsednik med drugim v svojem nagovoru poudarjal, da se število ljudi, starih nad sto let, vedno bolj veča. To pa tudi ni tako čudno, je dejal, saj je hrana, zdravniška nega in zdravstvena služba danes mnogo bolj popolna, kakor je bila pred nekaj desetletji. V splošnem pa dosegajo danes mnogo višjo starost ženske, ker njihovo delo ni več tako izpostavljeno vsakodnevnim nevarnostim, kakor je izpostavljena služba moškega. Ženske tudi ne kade in ne pijejo toliko kot moški. Ugotovljeno je dalje, da na svetu živi 2500 ljudi, ki so stari nad 100 let. Od teh jih je samo v Angliji nad 150.
X Prodajalke naj bodo grde. V nasprotju s sedanjim načelom ameriških prodajaln, se je neki newyorški trgovec odločil, da napravi nekaj nenavadnega. Nastavil je v svojo trgovino le še grde prodajalke. Pravi, da je videl, da kupovalke, ki niso lepe, in teh je pač največ, nočejo hoditi v trgovine, kjer so lepe prodajalke, ker se čutijo zapostavljene in jim je neprijetno. Mimo tega pa je, pravi trgovec, grda prodajalka boljša delavka kot lepa, ki se vede preveč samozavestno in prezirljivo. Trgovec, ki je že nastavil same grde prodajalke, pravi, da je v teh treh mesecih prodal za 30 odstokov več kot prej, ko je imel lepe prodajalke v trgovini.
X Strahovit orkan, ki je divjal v zadnjih dneh na vzhodni obali Amerike, je zahteval 600 človeških žrtev. Ravno toliko ljudi se je izgubilo in je njih usoda neznana. 60.000 ljudi je brez strehe, celokupna škoda pa znaša okrog 250 milijonov dolarjev. Neprizadeta je ostala samo Florida. Orkan je najbolj prizadel 5 zveznih držav. Orkan je zahteval največ človeških žrtev na Coney Islandu, kjer je bilo 284 mrtvih, v državi Massachu-setts 177, v Conecticutu 66, v New Hamshire 13, v državi New York 61.
X Ženske s pobarvanimi zobmi. Pred kratkim so začele nastopati pri vseh svečanih predstavah tri dame, ki so s svojimi pobarvanimi zobmi vzbujale upravičeno začudenje. Stara reč je, da si ženske barvajo ustnice, in obrvi, ki se temu danes skoro že ne čudi nihče več. Toda barvanje zob pa je tudi za današnjo modo nekaj povsem novega. Proti pričakovanju pa te tri dame niso našle zaenkrat še nobenih posnemalk in so ostale osamljene. Povsem drugačne so pa prebivalke New Yorka. Tem ženskam ta najnovejša moda zelo ugaja in jo tudi zelo posnemajo. Nekemu bistremu strokovnjaku se je posrečilo dati človeškemu zobovju mavrične barve. S svojim izumom garantira vsem damam, ki uporabljajo njegovo barvo za zobe, da je ta barva stalna in da je ni mogoče izbrisati ne z jedjo ne s pijačo.
X Ostanki praživali in starodavnih stavb v Afriki. V Rodeziji v Južni Afriki je zem-ljeslovec Dixey naletel na okamenele ostanke živali, ki so živele pred 200 milijoni let in ki znanost zanje doslej še ni vedela. To afriško ozemlje se odlikuje posebno po tem, da je tu najti sledove najstarejše afriške kulture. Ze običaj, da se pri Kafrih pokojnikov brat poroči z njegovo vdovo in da pokopava to ljudstvo svoje mrtvece na pobočjih gričev, kakor so delali stari Feničani kaže, da so pradavni prebivalci Rodezije prihajali v zvezo z njimi. Številne razvaline zgradb v feničanskem slogu to domnevo še bolj potrjujejo. Najbolje ohranjeno razvalino je najti kakšnih 25 km južno od mesta Viktorije. Na vrhu nekega griča so ostanki trdnjavi podobne zgradbe s pet do šest metrov visokimi in dva do pet metrov debelimi granitnimi stenami.
30 let je čakal na izvršitev
smrtne obsodite
adio Ljubljana
od 2. do 9. oktobra 1938
Nedelja, 2. oktobra: 8.00: Kmečki trio. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Verski govor. — 10: Koncert za naše malčke (radijski orkester).
—	11.00: Otroška ura (Slavica Vencajzova).
—	11.30: Iz pravljičnega sveta (plošče). — 12.00: Koncert pevskega septeta bratov Ziv-ko. Narodne pesmi s Pohorja in okolice. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17.00: Kmet. ura: Pomen izdelovanja sladosoka v kmečkem gospodarstvu (Josip Priol). — 17.30: Za dobro voljo (plošče). — 18.00: »Čigav je otrok?« — Vesela zgodba. — 19.00: Napovedi, poročila.
—	19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Pisana trata (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujeta: Robert Primožič, član Narodnega 'gledališča in radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Adamič Bojan in njegov orkester.
Ponedeljek, 3. oktobra: 12.00: Češke narodne (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18: Ruski sekstet. — 18.40: Novo delovno leto radijske postaje (France Koblar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura.
—	19.50: Zanimivosti. — 20.00: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Dragica Sok, Marjan Lipovšek, Rudolf Pilih in kvartet Fantje na vasi. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Dvorak: Iz novega sveta, simfonija (plošče).
Torek, 4. oktobra: 11.00: Šolska ura. — 12: Donski kozaki pojo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Harmonika solo (Voukan Ivan). — 18.40: Glasbeni spored v prihodnjem letu (Anton Dolinar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Vesela kronika. — 20.00: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). — 21.10: Debussyjeva ura. Klavir solo (Škerjanc). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe.
Sreda, 5. oktobra: 12.00: Vesele solistične točke (plošče). — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi. — 13.20: Operetni zvoki (plošče).
—	14.00: Napovedi. — 18.00: Salonski trio. 18.40: Mladinske oddaje v prihodnjem letu (Niko Kuret). — 19.00: Napovedi, pcu-očila.
—	19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. — 22.00: Napovedi, poročila.
Četrtek, 6. oktobra: 12.00: Godbe na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Pisan spored igra radijski orkester. — 18.40: Literarni in dramski spored v prihodnjem letu (France Koblar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave (Lipah). — 20.00: Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon«. — 20.40: Simfoničen koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (igra radijski orkester).
Petek, 7. oktobra: 11.00: Šolska ura. — 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Orglice in harmonika (Petan in Stanko). — 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta (g. V. Zor). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura.
—	20.00: Lahkih nog naokrog (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: Milica Polajnar, Lipovšek in radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 8. oktobra: 12.00: Plošča za ploščo.
—	12.45: Poročila. — 13: Nanovedi. — 13.20: Plošča za ploščo. — 14.00: Napovedi. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Zabavne oddaje v prihodnjem letu (Niko Kuret). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30:
frnlmM
CREPPE ' MAROCENE
moderne tiitef i. barve
BARHEND
vzorčasti
Krasna ^B l.a volnena ^ tkanina gladka
CREPPE DE CHINE
v vseh Darvan
TKANINA
za kostume ln piaš<5e
ir VOLNENA
tkanina za obleke iazne barve
Nacionalna ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O .zunanji politiki (Kuhar). — 20.30: Veliki gala večer za uvod v novo sezijo. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester.
Za smeli in kratek čas
NAGEC V LJUBLJANI
Lipe: »Bos sem prišel v Ljubljano!«
Pepe: »To še ni nič — jaz sem celo nag!«
Lipe: »Ne brbljaj, to je nemogoče.«
Pepe: »Kako da ne? Rodil sem se v Ljubljani!«
NA PLESU
Gospod pleše valček. Govori s svojo plesalko in ta ga vpraša:
»Ali radi plešete valček?«
»Zelo rad!« odgovori plesalec.
»Zakaj se ga potem ne naučite?« ga zabeli plesalka.
NAVADE SE SPREMINJAJO
Janezek je bil na obisku pri svojem šolskem tovarišu. Ko se je vrnil- domov, se je pričel pritoževati, da se ni imel ravno najlepše, ker mu Karlček ni pustil igrati se z njegovimi igračkami.
»Ko sem bil jaz v tvojih letih,« reče oče, »nisem kaj takega potrpel. Vzel bi bil klobuk in odšel.«
»E, v mojih časih je to sedaj drugače. Jaz sem mu prisolil dve klofuti, pa je on vzel klobuk in odšel,« se odreže fantič.
ŠEFOVA POMOČ
Uslužbenec: »Gospod šef, v kratkem se nameravam oženiti, pa si dovoljujem vas prositi za malo pomoč pri pripravah za svatbo«. ,
Šef: »Dobro, dobro. Lahko si iz pisarne izposodite vse stole«.
SODOBEN VAJENEC
Redar: »Ali vas ni sram, da jemljete s seboj na beračenje tudi sina?«
Berač: »Eh, gospod, to ni moj sin, temveč vajenec v beraškem obrtu.«
MED ZAKONCI
Mož kadi cigareto in se smehlja ženi: »Povej mi, ali škoduje zastorom, če kadim?«
Zena: »Ti si naiobzirnejši med vsemi zakonskimi možmi. Če ti odkrito povem: dim škoduje zastorom.«
Mož: »Dobro! Če jim • škoduje, jih pa snemi!«
0 fi 1 □ S1
2.500 DIN POTREBUJETE.
da zaslužite 1 000 din mesečna Pišite. »Anos«. Maribor, Orožnova ulica
KMEČKO DEKLE	Y
(tudi dve) za vsa kmečka dela se sprejme za takoj. Plača po dogovoru. Križman Angela, Glinca št. 4. pošta Št. Vid pri Ljubljani.
Lep spomenik —
dar pokojnim Ogletl spomenikov
dolžnost interesentov Stalna razstava —
nizke cene
FRANJO KI! NO V AR, kamnnseStvo 1*1. 49-09. Sv. Križ — Ljubljana
SAMO	Din 98 —
63719 Po ceni in dobra /.apestna ura Shoek Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista i anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260,—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
Lastna protokolirana tovarna or v Sviei.
» Dotnovka «
gre glas; Ie za nas