oa- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllot štev. 6/IIL Rokopisi ee ne vračajo; neiranklrana planu se ne s= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. es=
Političen Ust za slovenski narod.
Opravntštvo Je v Kopitarjevi allot štev S. 1Л 4?str poštne hran račun št 24.797. Ogrske poštne hran račun št 26.511. - Upravnlškega teleiona šL Ш8.
Sfev. 6.	V LMHanl, v torek, 9. ЈашшЈа 19 2.	LetO XL.
s *ei)a po posti: ==
Za oelo leto naprej . K 2B'— za pol leta » . и 13'--zt četrt leta „ . ,, 6-50 za en mesee „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inonemstvo „ 35'-
V Ljnbljazl na dom:
Za celo le o naprej . K 2V— za pol leta N . и «;*"" za četrt leta „ . „ za en meseo „ . » ®
f spran prejem* и«ив»» *
■■i- :, .*.. Inseratl: =====
Enostolpna peiltvrsta(72 mm) , za enkrat . . . . pu 15 v
za dvakrat......13 „
la trikrat . .... 10 n u večkrat primeren popust.
Poslano In reki notice:
eaoatolpna petltvrsti (72 mm) 30 4tnar|ev
vsak dan. isvsemtl aedelje In praanlke, ob & ari popoldne.
Današnja številka obsega i strani.
Novi kranjski deželni glavar.
Dvakrat v petih dneh je dobil dr. Ivan Šusteršič od najpristojnejših strani dokaze velikega zaupanja, s kakršnimi se more le redko ponašati kak politik. V četrtek so zbrani zaupniki slovenskega ljudstva soglasno, ob viharnem odobravanju, ki ga je v duhu ž njimi vred ponavljala vsa naša stranka, izvolili dr. Šusteršiča za našega političnega načelnika. Več mu ljudstvo dati ne more. Dalo mu je vse, ker mu vse zaupa.
V ponedeljek je pa došla z Dunaja novica, da je cesar imenoval dr. Ivana Šusteršiča za deželnega glavarja. Šlo je naglo. V soboto je bil ministrski svet. Brez odloga je prišlo za njim cesarsko imenovanje — najsljajnejši dokaz, da zaupa našemu voditelju tudi najvišji faktor v naši državi, in kakor bi se razumelo samo ob sebi, da zmagoviti prvo-boritelj za ljudske pravice, od ogromne večine ljudstva ljubljeni načelnik spada sam po sebi na sedež deželnega glavarja.
Veseli nas cesarsko zaupanje, ki se more ž njim ponašati novi deželni glavar, veseli nas pa ravno tako, d a s e n i i n s e ne bos tem i m e n o v a nj e m nič izpre menilo. Dr. šusteršič se ne menja; njegov znač&j je trden, kakor naše gore, njegova pot, ki si jo je z najhujšimi napori stopnjo za stopnjo k/esšl V trdo skalo vseh mogočih nasprotij, je jasno zaciljana. O n o st a n e tisti, kateri je bil, in v naši domači in v dunajski politiki ostane tudi v s e, k a k o r je bilo. Tako hoče slovensko ljudstvo, ki je vajeno bojev in zmag pod dr. Šu-storšičevim vodstvom, tako hoče brez-dvojbe tudi dr. Šusteršič sam. In če sedaj stopa na čelo deželne uprave, poklican od cesarja, moro pomenjati to samo, da bodi deželna uprava čim najtesnejše zvezana s smermi, ki jih zastopa vodilna stranka; ustavno večinsko načelo ima v tem imenovanju najvišje pritrjenje.
Kaj naj rečemo v pozdravu novega deželnega glavarja, kar bi ne bilo izraženega v imenu načelnika S. L. S., od ljudstva izvoljenega voditelja naše politike? V tem imenu je vse, kar more želeti on od nas: zaupanje, udanost, recimo še to, kar je več: hvaležnost in ljubezen. V tem imenu je pa tudi vse, kar z gotovostjo pričakujemo od njega: novih bojev in novih zmag doma in na
Botanični vrl v liilioi.
V zadnji številki »Cami.ole« je priobčil prof. A. Paulin zgodovinsko sliko o razvoju in poročilo o sedanjem stanju c. kr. botaničnega vrta v Ljubljani. Lep del naše kulturne zgodovine odseva iz kratkega opisa, ki je bil sicer prvotno obsežnejše zasnovan, pa radi pomanjkanja sredstev ni moglo muzejsko društvo odstopiti več prostora v svojem glasilu. Stvar vtegne zanimati tudi širšo javnost, zato ne bode odveč, če posnamemo iz celotnega poročila nekaj točk.
Pred dvemi leti bi bil vrt lahko slavil stoletnico svojega obstanka, ker je bil ustanovljen leta 1809 za časa francoske okupacije po inicijativi maršala Marmonta m sicer na istem svetu ob Ižanski cesli, kjer je še sedaj. Visoka, daleč nad skromnim vrtnim obzidjem proti nebu kipeča drevesa, so še iz te dobe in tvorijo najstarejši vrtni inventar. Prvi upravitelj je bil gimnazijski prefekt Fran Hladnik, čegar ime imajo še sedaj nekatere kranjske rastline. Lc.a 1812 so šteli na vrtu 768 kranjskih rastlinskih vrst. Po odhodu Francozov
Dunaju v blagor našega Bogu in domu
zvestega slovenskega ljudstva. Macte virtute!
Organizacija kaloikili Čekov.
Organizacija moravske katoliško-narodne stranke se vedno bolj dopolnjuje in krepi. Ima veliko »Vsestrokov-no zvezo krščanskih delavcev« in »Katoliško kmetsko zvezo«. Na gospodarskem polju delujejo njene raifeisnovke, prodajalne in nakupovalne zadruge ter konsumna društva. Tudi izobraževalna organizacija polagoma rasle. Moravski Orli so tudi pri nas dobro znani V zadnjem času se je reorganiziralo društvo katoliških akademikov v Brnu; imenuje se sedaj »Moravan«. Ravnokar se snuje organizacija katoliških profesorjev. Izvrstno prospevajo tudi društva katoliških učiteljev, učiteljic in kate-hetov.
Velikega, pomena bo tucli »Ciril-Metodova Matica«, ki se je postavila v preteklem letu na širšo podlago. Prvotno je bila namreč ustanovljena le kot katoliško šolsko društvo z namenom, da posiavi katoliško učiteljišče. Sedaj pa hočejo napraviti iz nje protiutež proti svobodni misli in svobodni šoli ter koncentrirati v njej tudi manjšinsko delo, dokler vztrajajo obrambne jednote v svojem svobodomiselnem kurzu. Saj je znano, da širijo te »nestrankarske« jednote pod naslovom zalaganja manjšin s češkim časopisjem razne svobodomiselne liste. »Matica« je dobila svoj sekretarijat in s tem se je tudi Število članov in prispevkov silno zvišalo.
M 1 a d o č e h i snujejo sedaj tudi na Moravskem svojo stranko. Ljudska napredna stranka plove namreč v Ma-sarykovih vodah in nasprotuje Krama-revi vladni politiki. Aranžerji nove stranke niso še na jasnem, ali naj sprejmejo tudi na zunaj mladočeško firmo, ali morda bolj privlačno krinko »delovne stranke«. Splošno se proro-kuje, da bo nova stranka mrtvorojeno dele brez zaslombe v ljudstvu in brez enotne ideje. Novo s ranko ustanavljajo ljudje najrazličnejšega mišljenja, katerih edina želja je v javnosti veliko vlogo igrati.
V naši javnosti je menda še malo znano, da imajo na Češkem posebno »stranko obrtnikov«. Pri zadnjih držav-nozborskih volitvah so postavili celo hišniki svoje kandidate. To je seveda pretiran in nezdrav pojav, če hoče ne samo vsaka obrt, ampak tudi del obrti
je avstrijska vlada dotacijo znižala, tako, da nekaj časa niti vrtnarja ni bilo mogoče vzdrževati, in se je še le leta 1819. Illadniku posrečilo, dobiti nekega kmetskega dečka, Andreja Fleischma-na, kateri je vstopil kot. vrtnarski vajenec in postal končno upravitelj in voditelj vrta. Da bi ne bil imel Fleiscli-man smisla in veselja za naravo, se ne sme reči vendar ni imel s!rokovnega znanja, da bi bil mogel Hlaclnikovo delo vspešno nadaljevati. Sploh je zaiel odslej vrt vedno bolj propadati, ker se je velik del vrta mesto za znanost, uporabljal le v kuhinjske namene. Ko je sedanji kustos, šolski svetnik profesor Paulin prevzel leta 1886. vodstvo vrla, je našel le še 312 domačih vrst in še te brez sistematičnega reda. V knjižnici je 1» lo le še pet starih knjig iz Hladni-kove zapuščine; herbarijev ali zbirke semen, ki bi se bila lahko pošiljala ostalim botaničnim vnom v zamenjavo, ni bilo Z nedoseženo marljivostjo in globokim vpogledom moderno izobraženega naravoslovca sc je lotil profesor Paulin težkega dela, pri katerem je navzlic vsem zaprekam vstrajal do današnjega dne. število rastlinskih vrst, ki so jih na vrtu go;lli, sc je dvignilo leta 1889 na 2800; v letih 1910/11 pa so šteli 6412 vrsl, ki jih jo porazdeli i v 1425 plemen in 175 družin. Od toli je
imeti svojo stranko in poslance. Sedaj hoijejo to stranko presaditi na Moravsko. Lahko pritrdimo »Čechu«, ki piše, da gre tu samo za špekulacijo nekaj štreberjev priti s pomočjo dobrodušnih obrtnikov na površje in do dobrih mest.
V Pragi je začel izhajati nov kršč.-soc. dnevnik »XX. Včk« — »Dvajseto stoletje«. Odgovorni urednik je bivši poslanec Vaclav Myslivec. »Novy Včk«, dosedanje glasilo čeških krščanskih socialcev pa šo ni prenehal izhajati; izhajal bo še dalje kot tednik pod uredništvom predsednika krščansko socialne stranke dr. Horskyja. Da izhajata oba lista, je krivo nesporazum-ljenje v izvrševalnem odboru stranke, kjer je zmernejše krilo (msgr. Kordač, dr. Mazanec, dr. Horsky) za dosedanji dnevnik »Čech«, ki je last, privatnega založnika Kotrba dočim hočejo drugi, zlasti oba brata Myslivca. list, ki bi bil od privatne osebe neodvisen. »Čech« ni glasilo konservativne katoliške stranke, ampak nekaj oseb, ki se trudijo doseči edinost v katoliškem taboru. »Čech« se tiska od Božiča na rotacijskem stroju in se je tudi vseb iislto dvignil, ker se je razširilo uredništvo. Smer lista dolor-a poseben »uredniški svet«.
Iialijanske-Ma vojski5.
Turški napaЛ na Gargareš.
Tc dni se je zgodilo na bojišču nekaj, kar je laško javnost silno presenetilo in razburilo. Kakor znano, ni na bojišču nobenih inozemskih poročevalcev, ampak poroča kar laška vojna uprava sama. To pa že skoro mesec dni ne po oča nič drugega, kakor da se okoli Tripolisa, Derne in Bcngasija ni zgodilo nič novega. Laški listi se zato oškodujejo s tem, da obširno poročajo o parlamentarnih homatijah v Carigradu. Medtem pa Turki in Arabci v Tripolisu Lahom nagajajo, kar le morejo. Laška vojna uprava trdi v listih. da so Lahi zasedli izven Tripolisa k aje Ajn Zaro, Zanzur. Gargareš m Tadjuro. Nedavno pa se je zgodilo nekaj, kar dokazuje, da Lahi teh krajev nikakor niso zasedli. V Gargarešu se je vdinjalo nekaj Arabcev Lahom za vohune. Kar naenkrat napade okoli sto turških vojakov in Beduinov ponoči vas, vdere v bajte in vse pokolje. O roke so prijeli za noge in jim razbili glave ob stenah, moške in ženske so mučili, jim iztaknil. oči in z bajoneti paral1 trebuhe. Odvedli so tudi več žensk
2047 doma izven Evrope, 4365 evropej-skih, med temi 2234 kranjskih. Skoraj vsi znamenitejši botanični zavodi cele Evrope dobivajo odtod semena in žive rastline v zamenjavo in števdo pošilja-tev raste od leta do leta.
Razvrstitev rastlin v botaničnem vrtu ljubljanskem zasleduje dva smotra; prvič sistematično razdelitev po družinah, v kolikor dopuščajo vnanje razmere; drug.č pa ustvaritev geografsko sorodnih bijologičnih skupin. Tako so zgradili leta 1907. dvoje obzidanih jarkov napolnjenih z vodo, kjer se goje le vodne rastline; na malih, umotno iz konglomeratuega kamenja sestavljenih gri kih najdeš našo planinsko floro skoraj polnoštevilno zastopano po pokrajinskih skupinah, ki odgovarjajo zelenim gorskim senožetim, peščenim plazovom, polnim nasuiega in naplav-ljenega kamenja, visokemu pečevju itd. Na senčnih prostorih so zgrajene skupine, ki prcdslavl ajo rastlinstvo gosto zaraščenega panon. in južnoalp. lesov-ja, ali pa. ono, ki prevladuje v jelovih, borovih ali bukov.h gozdovih. Za prihodnje leto nam obeta pisatelj še mnogo novih, zanimivih formacij, s katerimi razpo'aga naša domovina v tako razkošnem bogastva. Pos av;le se bodo I skupi..e nizko ležečega travniškega in I visokega gorskega močvirja, razno po-
s seboj. Nekaj prebivalcev je pobegnilo k laškim okopom.
Kako je bil ta napad mogoč? Menda so Turki tisti dan markirali napad na Ain-Zaro in so potem porabili to priliko, da so padli na Gargareš. Turški napad je napravil v Tripolisu sile® vtis.
Zelo razburjeni so pa. tudi laški listi v domovini. »Giornale d' Italia«, ki je dozdaj vladno politiko vseskozi hvalil, g aja poveljstvo v Tripolisu, čeig da ni vstanu stalno zasesti oaze okolu Tripolisa. List se čudi, kako da Italijani niso v Gargareš vsaj en bataljon postavili. List sodi, da se vojaško poveljstvo pravzaprav iz Tripolisa ne upa daleč vun. Kazenska ekspedicija Turkov proti Lahom zvestemu Gargarešu Lahe silno kompromitira, ker dokazuje, da Lahi prebivalcev, ki so jim uda-ni, ne morejo ščititi.
»Giomale d' Italia« pove tudi, da so utrjeni Turki na Djebelu in so naravnost brzojavno zvezani s Tunisoma.
Turška koncentracija okoli Derne in Tobrnka.
T r i p o 1 i s, 8. jan. (Ofic.) Včeraj so veliki oddelki Arabcev napadli v Hom-su dva bataljona Lahov, ki sta varovala vojake, kateri so gradili utrdbe. Boj je trajal tri ure in so Lahi napad odbili. Lahi so imeli 21 ranjencev. Okoli Derne in Tohruka se koncentrirajo sovražne čete. V Tripolisu ni nič novega. Kavalerija je rekognoscirala ozemlje 8 km daleč od Ainzare. Sovražnika ni nikjer zasledila. Morje so je pomirilo in je vsled tega mogoče vkr-cavati ranjence.
Miru ne bo?
»Tanin« izjavlja, da o kakom bližnjem sklepu miru ni govora. Turčija ne sklene z Italijo miru. ako slednja ne prizna tui ške suverenitete nad Tri-polisom in Cirenajko.
Turški minister za zunanje zadeve Assim je nasproti poročevalcu »Daily Teleg -apha« izjavil da Turčija, aneksi-je Tripolisa nikoli in pod nobenim po-LPjem ne bo priznala.
Javne тШшг pred semeni.
Civilni senat pod predsedstvom g. dr. Travnarja je včeraj razpravljal o tožbi Žnidaršič & Valcnč.č proti »Glavni« radi priznanja nečlanstva do pol 2. ure popoldne ter je potom nadaljeval to razpravo od tri četrt na štiri do en četrt na šest zvečer. Dr. Ažman je v imenu Žnidaršič & Valenčiča slavil kot
krajinske slike, katerim dajejo nekatere trave in poltrave značilni tip, gorski pas pritlikavega ruševja, skupine, katere lu-asi rhododendron, daphne slrlata ali nizka azalea in še drugih več. Kako ogromno delo da se je tekom let vršilo na tem prostoru, jc mogoče popolnoma umeti tedaj, če so vpošteva še težave, s katerimi se je moral profesor Pavlin boriti in katere v svojem spisu tudi živo slika. Vrt nima rastlinjaka, kjer bi prezimovale rastline, ki zime ne prenesejo, nima vodovoda, hišica na vrtu je premala, da bi sc dalo v njej delati, tablice z napisi ne odgovarjajo potrebam občinstva; obširni her-bariji, katere je Pavlinova vztrajnost tekom let s trudom nabrala, nimajo prostora, kjer bi se jih moglo brez škode ohraniti. Skrajni čas je, da dovoli naučni erar potrebno vsoto, ki ne presega 8600 kron, da se izvrše potrebno poprave; tudi letno dotacijo bo treba zvišati, ako naj se vrt ohrani na sedanji višini. Vsaj naučna uprava tako rada povdarja potrebo ohranitve naravnih spomenikov, in na Kranjskem jc v tem oziru mnogo hvaležnega posla. Flora ljubljanskega barja gine vsled osuševalnih del od leta do leta in nekaj vodnih rastlin se jc le še na botaničnem vrtu ohranilo. Ako naj se floris1. no sliko našega barja ohrani v snomin
dokaz da »Glavna« sploh nikdar veljavno obs ojala ni in da radi tega tudi nikogar iti mogla sprejeli kol čiana, da so bil sklopi »Glavne« vsi neveljavna da »Glavna« nikdar ni sprejela tož-mce za :lana da tožnica tudi nikdar ni prs.opda ko član h »Glavni«. Dr. bvi^elj kot zas opnik »Glavne« je do-1 a/.ovai naspro.suvo teh trditev. Senat je Kons.a.iral iz knjig »Glavne«, da so zelo netočne, ker navajajo iste na primer da je bil pr. seji upravnega sveta navzoč cuie 18. januarja 1900 njegov član Putrih, ki pa dodčnega sejnega zapisnika ni podpisal, mediem ko je nek drag odbornik na dot.čnem sejnem zapisniku podpisan, ki pa ni naveden med navzočimi. Nadalje je konštatiral, da je tožn.ca dobila prvo posojilo poprej, predno je sploh kako prisiopnico podpisala. Senat je sklenil nato, da se vsi nadaljni dokazni predlogi zavrnejo ter da se bo razsodba izdala pismeno.
Nato se je pričela razprava o zadevi Ivan Kobežnik, posesm.k in trgovec na Viču, zastopan po dr. Furlanu, proti »Glavni«, ki jo jo zastopal dr. Vodušek, radi priznanja nečlanstva. Tožnikov zastopnik izvaja, da tožn.k Robež-nik vslod nastopnih razlogov ni član »Glavne«, in sicer: i Robežnik ni nikdar imel namena pr. s topiti kot član h »Glavni ;, on ni rabil nobenega posojila zase, marveč jo le preskrbel posojilo nekemu Juvanu iz Domžal ter izjavil, da je pripravljen, prevzeti za Juvana poroštvo. »Glavna« jo odštela Juvanu posojilo ter dala Juvanu in Robežni-bežniku podpisati menico, in še neko drugo listino, ne da bi bil kdo pripomnil, da mora Robežnik pos.aii čian »Glavno. Juvan jc prejel posojilo in če so komu odtegnili in če je kdo plačal petkronsfti delež za članstvo, e plačal to le Juvan, ne pa Robežnik. Vse to se je godilo leta 100:3. Juvan je tudi že v teku lete 1503. vrnil »Glavnis svoj dolg in od tega časa Robežnik ni imel z »Glavno« ničesar več opraviti. Robežnik, ki nikdar ni slutil, da ga smatra »Glavna« za člana, svojega članstva tudi ni mogel odpovedati. Šele na zimo leta 1910. povedal je Robežniku nek prijazen človek, da figurira med čiani »Glavne«, česar pa Robežn.k niti verjeti ni mogel ter je mislil, da je to prazna šala. Dne 23. decembra 1910. pa se je prepričal pri »Glavni«, da je res vpisan med С1ал1, vsled česar je zahteval izbris iz članstvGne knjige. 2. Robežnik ni bil nikdar za člana od »Glavne« pravilno sprejet. V smislu § 3 in 11 zadružnega zak. in v smislu §§ li in 17 statuta »Glavne« sc postane član šele tedaj, čc je upravni svet »Glavne« sprejel koga v svoji seji za člana. Uprav, svet mora voditi o teh sejah zapisnike ki morajo biti podpisani od navzočih upravnih svetnikov. Vse to se pa glede Ro-bežnika pri »Glavni« ni nikdar zgodilo. »Glavna« ni nikdar sklenila sprejeti Robežnika za člana, o Robežnikovem članstvu se nikdar ni sklepalo v upravnem svetu in posojilo, dano Juvanu pod Robežilikovim poroštvom dne "t. maroa leta 1903, sc je odobrilo sicer šele 29. aprila 1903. in se takrat Robežnika ni sprejelo za Člana, vslecl česar je naravno, da Robežnik tudi ni bil nikdar obveščen da je bil sprejet kot član. Pristopnico, ki jo je moral Robežnik podpisati takrat kot je podpisal menico, je smatrati torej le k večjem kot nekak Robežnikov ofert, da se ga sprejme za člana, o katerem se pa pri »Glavni« nikdar ni sklepalo. 3. Upravni svet »Glavne« sploh ni mogel nikdar sprejeti veljavno kakega člana, ker je bil voljen na neveljavnih občnih zborih. V smislu § 3. zadr. zak. mora biti pri občnem zboru navzočih najmanj eno desetino zadružnikov, da so sklepi občnega zbora sploh veljav-
in pouk poznejšim generacijam, je treba preskrbeti vrt z vodovodom. Lepo in plemenito je, da se je profesor Pavlin zavzel za svojega pridnega in zvestega Juvana, ki opravlja službo c. kr. vrtnarja in čegar deseturno dnevno težko delo ni v nikakem razmerju z njegovo borno plačo. Na koncu razprave sledi še pregled vsega rastlinskega mate-rijala, ki se je gojil na vrtu v letih 1910 in 1911, razvrščenega po družinah, plemenih in vrstah.
Naš namen je bil, opozoriti tudi širše kroge na ta pomembni domači znanstveni zavod, ki dela čast Ljubljani in deželi kranj. daleč po svetu, domačini pa komaj zanj vedo. Če bi dobila Ljubljana svojo univerzo, bi bil botanični vrt edmi naravoslovni zavod, ki bi bil takoj za vseučiliško porabo, vse drugo bi se moralo še le ustvariti. Za o pa naj kompetentni faktorji store svojo dolžnost, da ne bode ostal glas prof Pavlina našega najbol'šega botanika glas vpijočega v puščavi.
Dr. D.
' ni. Ob*ni zbori »Glavne« pa so bili po 8 29. statuta, ka era statutarna določba ^e nezakonita in v protislovja s § 31. zadr. zak., — zastopani le z eno desetino kapitala, nikdar pa ne z ono desetino zadružnikov. Iz teh treh razlogov je po trditvi dr. Furlana dokazano, da Robežnik ni bil nikdar član »Glavne«. Dr. Božidar Vodušek je sicer priznal, da upravni svet »Glavne« ni nikdar sprejel Robežnika v kakem pismenem zapisniku za člana, trdi pa. da je Robežnik ostal vendarle Član »Glavne« že s tem, da je podpisal pristopnico in da je prejel od »Glavne« potrdilo o vplačanem deležu. Nadalje trdi, da je Robežnik naknadno priznal svoje članstvo s tem, da je 23. decembra 1910. članstvo odpovedal, da je S. januarja 1911. volil likvidacijski odbor in da je bil pripravljen z drugim/i člani »Glavne« skleniti neko pogodbo s članom Tomažem Pav-šlarjem. Dr. Vodušek trdi, da tožnik napačno interpretira določbe statuta, katere ne zahtevajo, da bi se moral sprejeti član po upravnem svetu. Sicer pa likvidacijski odbor tudi ne obstoji in tudi tožen ne more biti, ako so le isti člani »Glavne«, ki so bili po upravnem svetu sprejeti, ker je takiii članov le 43 in sicer tistih, ki so bili sprejeti 18. maja 1910. v posebni seji upravnega sveta. Dr. Vodušek je predlagal, naj se naloži Robežniku, da ima predložiti potrdilo, ki je je prejel svoj čas od »Glavne« o vplača nem pel kronskem deležu. Dr. Furlan je izjavil, da Robežnik sploh ni prejel nikdar od »Glavne« omenjenega potrdila. Iz knjig toženke sc konstatira, da je bilo posojilo dano 7. marca 1903., da se je to posojilo odobrilo v seji dne 29. aprila, da izkazuje sejni zapisnik med navzočimi člani upravnega sveta Antona Putriha, ki pa dotičnega sejnega zapisnika nikdar podpisal ni, da je pa dotični se. ni zapisnik podpisal Jos. Turk, kii pa zopet ni naveden med navzočimi ter da jo Juvan to posojilo ge koncem leta 1903. vrnil. Toženka. ne more predložiti nobenega zapisnika upravnega sveta, v ka+erem na j bi bil Robežnik sprejet kot član. Nato se zasliši pod prisego Ivan Robežnik, ki potrdi: da nI nikdar predel od »Glavne« nikakega potrdila o vplačilu deleža. Senat sklene nato, da se vsi nadaljni dokazi in predlogi zavrnejo in da se bo sodba pismeno izdala.
Pri razpravi navzoči likvidator g. Višn'kar je bil silno nervozen ter se je zelo intenzivno trudil da mu ja ne bi ušli vsi člani »Glavne«, češ »kaj počnemo po ern mi likvidatorje?« Napravil jc vtis. da zas'opa vlagatelje »Glavne«, — dasi so g. Višnikarja. kolikor je nam znano, izvolili za svojega zastopnika člani in domnevni člani »Glavne«, medtem ko so upniki »Glavne« izvolili le konkurznega upravitelja g. dr. Oblaka.
AVSTRO - OGRSKA.
Npmci In Čehi.
Dunaj, 9 januarja. V četrtek ali
v petek se nadaljujejo nemško* Češke spravne konference pri notranjem ministru.
Socialno zavarovan"©.
Dunaj, 9. januarja. Danes teden je sklican socialno-zava ovalni odsek. Nadaljuje se glavna razprava. Predlagati se namerava, da imej odsek seje vsak teden, dokler se ne snide državni zbor.
Khuen • Hedervary.
Budimpešta, 9. januarja. Včeraj so zdravniki odstranili Khuenu obvezo in poizkusili njegov vid. Zdravniki so konstatirali, da Khuen dobro vidi.
Bolezen d •. Ebenhocha.
Dunaj. 9. januarja. Znani krščanski politik dr. Ebenhoch je nevarno bolan. Včeraj dopoldne se je pojavila hipna srjna slabost, popoldne se je bolniku izboljšalo.
Ženska v državni službi. »
Dunaj, 9. januarja. Tu se je slavila 401etnica, odkar se nahajajo ženske v državni službi. Navzoča je bila tudi poštna adiunktinja Barth, ki jo vstopila pred 40 leti v državno službo. Trgovinski minister Rossler je slavil p-idnost in marljivost jubilantke in ženskih uradnic, sploh.
V CARIGRADU PRIČAKUJEJO VSTAJE.
Carigrad, 9. januarja. Tu se boje, da izbruhne vstaja staroturkov, ki imajo v Stambulu veliko pristašev. Vlada je odredila zato obširne varnostne priprave.
Carigrad. 9. januarja.. Veliki vezir boleha na b onhitis in se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.
NOVA GROZODEJSTVA NA PORTUGALSKEM.
Pariz, 9. januarja. Iz Santarema se poroča, da je obkolilo 20 karbonar-Jev noko cerkev, kjer so prijeli in zaprli 28 duhovnikov.
Lizbona, 9. januarja. V Azim-buji se je bil hud boj med vojaki in domačini. Vlada jo namreč proglasila občinski svet za državno last in zahtevala. da morajo občani zapustiti zemlji-ščo ali jut plačati najemnino. Več sto oseb se jo nato oborožilo in napodilo vojake.
VOLITVE V FRANCOSKI SENAT.
Pariz, 9. januarja. Po izkazu francoskega, notraniega ministrstva so bili pri nadomestnih volitvah izvoljeni v senat: 5 reakcionarjev, 23 pmgresi-stov, 19 republikancev levice, 48 radi-kalcev in socialističnih radikalcev in 3 socialistični republikanci. Republikanci levico, pridobe 1, reakcionarji izgube 2. progresisti radikalci in socialistični radikalci 3 mandate.
REVOLUCIJF*E PRIPRAVE NA IRSKEM.
London. 9. januarja. V grofinji I Ister popolnoma javno delajo priprave za revolucijo proti angleškemu parlamentu in proti vladi. Revolucija naj bi izbruhnila, ko se proglasi homerule na I-skem. V Bolfast. odposlani poročevalci angleških listov poročajo, da se ie obvezalo 25 000 mož za boj proti vladi in da urijo to armado bivši častniki nod vodstvom kapitana Cala, ki je izjavil. da ko dobi Irska home,-ulo, se loči Ulster od Irske in se v Belfastu ustanovi posebna vlada.
Novice iz Amerike.
Strašen mraz vlada v Severni Ameriki. V Ne\v Yorku je zmrznilo 7. t. m. 12 oseb.
—	Slovenec ustrelil v Ameriki tri osebe". V Cannonsburgu, Pa., je 18. decembra Slovenec John Ribarič, ob 6. uri zvečer ustrelil tri osebe, in sicer Slovenca Matevža Novak, njegovo ženo Marjano in Franceta Stovanja. Morilec je doma iz Trnovega na Notranjskem. V Ameriki je bival že kakih deset let. Pred kratkim je prišla k njemu iz stare domovine njegova 20!etna hčer. Najel je pri Matevžu Novail dve sobi zase in za njo, in vse bi bilo dobro, ako menda nekoliko zmešani Ribarič ne bi začel svoji lastni hčeri vsiljevati pregrešne ljubezni. Toda pogumna hčerka ga je odločno zavrnila in šla stanovat k Novakovi. Oče jo je zahteval nazaj brez uspeha. Usodnega dne se je Ribarič zopet sporekel z Novakovo rodbino, nakar je odšel ob štirih popoldne v prodajalno in kupil samokres. Ko se je vrnil domov, je Marijana Novak ravno pripravljala večerjo, njen mož pa, ki je pravkar prišel z dela, se je umival, ter mu voščil dober večer. Ribarič pa je, ne da bi kaj odgovoril, potegnil iz žepa samokres, ter streljal najprej na Marija-no Novak, potem na njenega moža Matevža ter na Antona Stovanja, ki je isto-tako stanoval pri Novakovih. Streljal je tudi na svojo hčer, toda mu jc srečno ušla. Nato si je pognal nečloveški morilec krogljo v trebuh. Ko so ljudje slišali strele, so prihiteli v Novakovo hišo, kjer se jim je nudil strašen prizor: na tleh so namreč videli v krvi ležati vse tri že mrtve. Ribarič se ni dobro zadel in v bolnišnici, kjer ga straži policija, so mu izrezali krogljo. Zdravniki so mnenja da bode okreval. Nedolžne žrtve so bile pokopane dne 20. decembra na pokopališču v Brigdeville. Pokojna Matevž in Marijana Novak sta bila v Cannousburgu obče priljubljena. Stara sta bila oba po 45 let ter doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Anton Stovanja je doma iz Trnovega na Notranjskem, in je bil istotako priljubljen med tamoš-njimi rojaki.
—	S'ovenec usmrtil v Ameriki svojo ženo In sebe. Iz Lewistown, Mont., poročajo, da je ustrelil dne 5. decembra Slovenec Franc Kerzek svojo ženo in si potem pognal krogljo v glavo. Dobili so ju dne 7. decembra mvtva, in sicer v postelji. Kerzek je prišel s svojo ženo v Lewistown pred enim letom ter sta pridno delala. Ko pa je prišla zima in Kerzek ni imel kaj dela, ga je začela žena zaničevati ter ga naganja-ti, naj si poišče kje drugje delo. Dala mu je 100 dolarjev in ga enostavno odslovila. Kerzek se je podal v Roundup, Mont., kjer je delal v premogovniku. Ko pa je izvedel, da ga toži žena na ločitev zakona, se je vrnil k njej in zopet začel živeti z njo. Ko je bila tožba na ločitev zakona končana, ga je žena pognala od hiše, kar je Kerzeka tako ujezilo, da jo je ustrelil v postelji ter potem še sebi končal življenje. On je bil star 37 let, njegova žena pa 28.
—	Slovenka umrla v Ameriki. V Hackettu, Pa., je umrla Slovenka Terezija KoŠčak, rojena Tomšič. Doma. je bila iz Jame pri Žužemberku ter stara 29 let. Zapustila je žalujočega soproga s štirimi otroci.
—	V Ame iki umrli S^renoc. V Leadville, Colo., je umrl Fr. Kostelic, doma iz Sapa pri Šmarju.
K./il
V
Prebivalce cerkljanskih hribov že dalj časa vznemirja neki zločinec, ki so ondi skriva pred roko pravice. O tem smo dobili naslednje zanimivo poročilo:
O Božiču, tedaj ko po celi zemlji vlada »vet mir in človek ne more niti misliti, da bi se upal kdo motiti tisto svečanost, o tistem božiču letošnjega leta je bilo pri nas vse razburjeno. Na Sveti večer niso pustili pri nobeni hiši med poluočnico za varuha kakega starega moža ali ženico, kot jo bila to navada, ampak so varovali hiše možje, da preprečijo vsak vlom ali tatvino, če pride glHsoviti »razbojnik«, pred katerim so se ljudje kar tresli, in o katerem so znali pripovedovati grozovite stvari. Človeku se zdi, kot da bi poslušal kak stari roman iz romantiških, razbojniških časov. Z večjo grozo kot nekdaj so pripoved ovali o »razbojniku« čudne reči in so se tresli pred njim, posebno v Zakojci in na Bukovem, koder se največ klati in dasiravno je njih domačin. Koliko je na vsem resnice je težko dognati, toda, da mu je ljudstvo veliko hudodelstev samo pripisovalo je jasno, da jih je pa tudi sam vefciko ujčinil je gotovo. Imenuje se Jakob Čelik, doma .,e iz bukovske fare in star nad 20 let. Obdolžen je menda velike množine tatvin, radi katerih se ni predstavil pred naborno komisijo in je s tem postal vojaški begunec. Na vesti ima, kot se sliši tudi umor, rop in še mnogo drugih nelepih stvari. Vest, ki gre med ljudstvom, da bi bil mrtvo žensko rezal, je pregrozna, da bi ji mogli verjetii. Vsa ta zločinstva, pa je baje napravil na Kranjskem; domov pa je pribežal, da se ložje skriva orožnikom, ki ga noč in dan neutrudno zasledujejo, a ga ne morejo dobita in ga bodo težko dobili, če ne zapade sneg. Kmetje ga ne izdajo, tudi Če bi vedeli zanj, in to iz znanega strahu pred »razbojnikom«, češ kadar pride iz ječe mi zapali hišo ali pa me ubije, zato bi ga preje skril in mu dal jesti. Da bi se na kakem posebnem mestu skrival ni znano. Zdaj ga vudijo kmetje tu, zdaj tam, zdaj v resnici, drugi pot samo v fantaziji. Jasno je, da ima vse tatvine in lumparije, M so se zgodile daleč na okoli, »razbojnik« na vesti, dasiravno jih je morda napravil bogve kdo.'Želja in misel vseh ljudi pa je: Da bi ga ujeli!
O tem rokovnjaču smo iz Baške grape dobili še naslednje poročilo:
V zadnjem času strašii po gorenji baški grapi neki tolovaj po imenu Čelik, kakor sodijo ljudje. Vsak čas ulomi kam, zadnji teden je udri v prodajalni-co Ivana Mavrarja v Hudijužni, ko si jc napravil vanjo pot skozi železje in mrežo pri oknu. Ker je iskal menda samo denarja, a tega ni dobil, je napravil le malo škode, ker si je privoščil le eno pomarančo. — Orožniki iščejo dobrega moža, a ga ne morejo dobiti, ker se skriva po zakojskih gojzdih. — Prav bi bilo, da bi možu zdaj pozimi poskrbeli za gorko sobo.
Dnevne novice.
-j- Nepopisna sleparstva so pričeli izvrševati liberalci povodom bližnjih volitev v Trgovsko in obrtno zbornico. Nekdo razpošilja nekaterim našim zaupnikom naslednje brzojavke: »Pošljite takoj ekspresno pripravljeno. Dr. Novak.« Opozarjamo somišljenike, da s temi brzojavkami S. L. S. nima nobenega stika. S temi brzojavkami imajo liberalci očividen namen zapeljati naše somišljenike. Naši somišljeniki naj se obračajo le na tajništvo S. L. S. in naj pazijo, da jih liberalci ne osleparijo. Opozorite naše volilce in volilke na liberalne mahinacije in na liberalni načrt, ki je bil v soboto v »Slovencu« prl-občen v zaupnem pismu na liberalne zaupnike.
+ Hrvatski pravaši za razširjenje volilne pravice. Zastopniki hrvatske stranke prava v Dalmaciji so izročili dalmatinskemu namestniškemu upravitelju grofu Attc-msu spomenico, v ka teri se zahteva, naj se sedanji dalmatinski deželnozborski volilni sistem zamenja z razširjeno volilno p avico. Ostale hrvatske in srbske stranke sc bodo bržkone temu uprle.
-f- Jutro v Trstu. Miha Plutovo „Jutro" ne vzbuja med tržaškimi vodilnimi krogi nobenih posebnih simpatij. Konkurenca je konkurenca. Miha Plut sicer zagotavlja, da v Trstu „ne bo intrigiral", obenem pa izjavlja, da bo „odločno in ne s solzami zagovarjal koristi tržaških Slovencev". Pravi, da je „tržaško slovensko ljudstvo že od-nekdaj napredno in po izobrazbi hlepeče" in je zato menda že komaj čakalo na Plutovo „Jutro". — Tržačan: so prepametni, da bi ne vedeli, kakšne „koristi" Miha Plut slovenstvu donaša O tem ve menda veliko povedati „Uči
teljska tiskarna", katero je „Jutro" za j dobrih 30 tisočakov olajšalo in M. Sla- j dičeva, ki je še-le po odvetniški pisarni prišla do svojega denarja.
Organ Dolfeta Ribnikarja hoče na vsak način, da je S. L. S. duhovniška stranka. Njegov obskurni „Dan" trdi dalje, da je velika večina članov vodstva S. L. S. duhovnikov. Vodstvo S. L. S. obstoja iz 89 članov. Od teh je duhovnikov 27, kmetov 18, večji posestniki 3 (Pogačnik, Povše, Detela) zdravniki so 4, trgovci 3, obrtniki 3, poleg teh je tudi izmed kmetov nekaj obrtnikov, delavci 3, profesorji 3, učitelja 2, advokata 2, 1 urednik. Torej je v vodstvu 42 laikov in 27 duhovnikov. — Dolfe Ribnikar naj bo torej poto-lažen.
Nesreča naroda. Naš narod je prestal že veliko zla in gorja. Ali vsa germanska nasilja, turške in francoske vojske in nemški valpeti ne pomenijo za naš narod tako velike nesreče kakor je prepir med „Jutrom" in pa „Dnevom". Tržaško „Jutro" št. 6 piše namreč pod naslovom „Nesreča naroda" to le: „Jutro je nastalo da vrši svoje demokratično, jugoslovansko misijo, a je že tu politični parasit Ribnikar da dela to, kar je največje zlo za ves narod da razdvaja. „Dan" bo gotovo hudič vzel, kot vse, kar nastane kot konkurenca Jutra. Potem bo pa zapel boben nad Učiteljsko tiskarno in nad vsem, kar plazi z Ribnikarskimi „Dninarji". Mi smo tudi te misli, da je to velika nesreča če se Milan Plut in Adolf Ribnikar prepirata, samo da to nesrečo slovenski narod čisto nič ne občuti, pač pa jo občuti žep „Jutrovega" in „Danovega" urednika Upamo pa, da bo te nesreče kmalu konec, ker vse kaže, da bo, kakor „Jutro" pravi, hudič vzel ne samo „Dan", Ribnikarja in „Učit. tiskarno", ampak tudi Milana Pluta in njegovo donkišotarijo, ki jo je prinesel na slovenska tla. Saj je podobnega mnenja tudi „Slovenski Narod", ki se je spravil včeraj na „Učiteljsko tiskarno" in njena glasila, neizvzemši „Dfin". V liberalni stranki je večer, vse poka, jutro umira, dan pa se nagiba h koncu. To je le sreča za narod.
—	Kamnik in Hrvatje. Prof. Josip Pasarić opisuje v podlistkih „Agr. Tagblatta" svoje potovanje po Kamniških planinah in pri tej priliki posveča tudi Kamniku kot letovišču in zdravilišču daljši odstavek. Hvali prijaznost Kamničanov, dobro in precej ceno postrežbo v gostilnah, snago mesta in njega krasno okolico ter svež planinski zrak, ki veje tu tudi ob poletnih mesecih. Priporoča rojakom, naj namesto v nemški del Koroške in na Tirolsko hodijo na oddih in okrepčanje raje v Kamnik, ki v vsakem oziru lahko tekmuje s tujimi planinskimi zdravilišči in letovišči.
—	Smrtna kosa. Včeraj 8. januarja Je umrl na Viču od mrtvouda zadet posestnik Jožef Vovk, po domače Kotar. Bil je blagega in mirnega značaja. N. p. v m.!
—	Prazniki v Hrvaški in Slavoniji se glasom okrožnice nadškofa dr. Bauer-ja 1.1912. v nobenem oziru ne spremene, ker je sv. oče ugodil tozadevni prošnji zagrebškega nadškof, ordinariata.
—	Smodnik se podraži. Praška »Bohemia« poroča, da je vojni minister sklenil s 1. junijem povišati ceno smodniku za puške. Lovski smodnik, ki je stal prej 3 Iv kilogram, bo stal 4 K 50 h. Fini lovski smodnik po 4 K 30 h bo stal 5 K. Brezdimni smodnik bo stal 7 K 30 h kilogram, prej samo 7 kron. ^
—	ItaVjanski aeroplani na meji. Že to pomlad se ustanovi vojaška zra-koplovna postaja pri Palmanovi. Ker imamo že pet vojaških aeroplanov v Gorici, se bodo medsebojno nadzorovali, da ne zleti kak piedrzen častnik čez mejo, kar je lahka stvar, če se pomisli, da se rabi z goriške zrakoplovne postaje na mejo no zraku le deset minut,
—	Umrla je v Št. Jerneju na Dolenjskem v 88. letu svoje starosti posestnica Marija Pire, teta znane Kesslerjeve rod- j bine. Blagi pokojnici bodi ohranjen blag spomin.
—	Umrl je v Zagrebu bivši zagrebški občinski svetnik in župnik sv. Petra č. g. Matija 11 i j a š e v i ć.
—	Znamenito jajce. G. Ig. Medvedu, poduradniku na Dol. železnici v Zatičini je znesla mlada kokoš prvo jajce iz-vanredne debelosti. Stehtal je tri normalna jajca in potem še to zadnje ter našel, da je bilo za 1 dkg težje ko tri normalna jajca. Ko je jajce razbil, se je izlil beljak in en rumenjak; v sredi te tekočine pa je bilo še eno popolno normalno jajce.
—	Mlad Martin Krpan. Na Emon-ski cesti v Ljubljani stanuje 14 letni doček-učenec, ki tehta nič manj kot
kg. Ce bo 2 leti tako napredoval, utegne biti nravi Martin Krpan.
—	Skrlatica v Zagreba razsaja z ! vso silo; v nekaterih delih mesta so otroci takorekoč že izumrli, in sedaj napada bolezen tudi odrasle. Mnogo so temu krive tudi slabe zdravstvene razmere v predmostnih delih, o katerih toži nek zdravnik v »Agramer Tagbl.«, da so največja nevarnost za mesto zlasti tudi v slučaju kolere.
—	Knjige „Matice Slovenske" za 1911 so se začele z današnjim dnem dostavljati ljubljanskim članom. „Letopis" se je v tisku zakasnil. Društve-niki ga dobijo nekoliko kasneje.
—	Poroke. Poročil se je g. dr. Ivan Zabukovšek v Lovranu z gdčno Anico Zarnikovo iz Doba. — Poročil se je g. Avgust Sedlar, c. kr. finančni komisar v Krškem z gdčno Mici Sov.
—	Nov red za rigoroze na zagrebški modroslovni fakulteti je na predlog profesorskega kolegija izdal ban dr.To-mašič. Na isti fakulteti se v kratkem
.osnuje seminar za geometrijo.
—	Za tujski promet na Hrvaškem. Hrvaško društvo za tujski promet se je obrnilo na vsa večja tu- in inozemska založništva mednarodnih potovalnih pomočkov s prošnjo, da bi mu poslala v korekturo svoja nova izda-nja, da iztrebi iz njih mogoče netočnosti tičoče se Hrvaško-Slavonske. Založništva so ponudbo prijazno sprejela, zlasti Baedecker. Zemljevid „DeželA ogrske krone", ki ga izda tvfdka Wag-ner in Debes v Leipzigu, bo pregledal in če treba popravil društveni odbornik prof. dr. M. Šenoa.
Rožne stvori.
Pokvarjeno argentinsko meso. Iz
Berna se poroča, da so zaplenili 8000 kilogramov argentinskega mesa.
Po shodu ubit. V Forstu pri Bruch-salu na Badenskem so se stepLi po nekem soc. demokratičnem shodu zborovale!. Tepcž je bil tako hud, da je bil ubit kovinar Anton Gritzer.
Dvoboj dveh sedemnajstletnih šmrkolinov. V Detmoldu sta se dvobo-jevala dva sedemnajstletna smrkolina radi neke trinajstletne deklice. En du-elant je smrtnonevarno ranjen.
Dinami ni napad v Kolinu. Tu je razpočila bomba v neki kočiji, katero je nekoliko prej zapustila neka elegantna zakonska dvojica.
Milijonsko poneverjenje. Iz Sf vxa v Tunisu se poroča, da se je izkušal usmrtiti neki turški častnik, ker je zaigral 1,000.000 frankov, ki so bili namenjeni turškemu glavnemu pristanišču v Tripolisu.
Nesreča v angleški mornarici. V Portsmoulhu je zadela nova velika oklopna križarica »Orion« s šolsko ladjo »Revenge«, ki se je močno poškodovala.
Stavke v Behiiji In na Ang'eškem.
Iz Bruslja se po oča, da je položaj po belgijskih premogokopih zelo kritičen in da namerava stavkati 150.000 rudarjev. Iz Londona se pa poroča, da ni misliti, da se kmalu konča stavka tekstilnega delavstva. Boje se, da se položaj na Angleškem še poostri, ker groze stavkati tudi delavci po ladjedelavni-cah in po premogokopih.
Zastrupljen'a v Lipskem. V obeh javnih zavetiščih v Lipskem so se dogodili enaki slučaji zastrupljenja kot v Berolinu. Obolelo je več oseb, od katerih je neki Viljem Tavvlihe že umrl v bolnišnici. V večih distelacijah so kon-fiscirali metyalkohol, ki ga rabijo za izdelovanje žganja.
Telefonska in brzojavna poročila.
IMENOVANJE DR. ŠUSTERŠIČA ZA DEŽELNEGA GLAVARJA.
Dunaj, 9. jan. Cesar je danes imenovanje dr. šusteršiča za deželnega glavarja Kranjske izvršil. Imenovanje se oficielno takoj naznani.
ŠTAJERSKI SLOVENCI BODO OBSTRUIRALI DALJE?
Maribor, 9. januarja. 6. in 7. t. m. se je vršilo na Spodnjem Štajerskem zopet več shodov slovenskih volilcev. Na Laškem so govorili poslanci dr. Jankovič, dr. Benkovič in Pišek. Volilci so poročila poslancev vzeli z velikim odobravanjem na znanje in viharno pritrdili nameri nadaljevati obstrukcijo z najostrejšimi sredstvi. Dr. Benkovič je na podlagi budgeta štajerske dežele dokazal, da je za Slovence določenih samo 2-7 deželnih sredstev, za Nemce pa 54%, ostalo je za skupne, oz. neutralne namene.
AEHRENTHAL ODSTOPI?
Dunaj, 9. januarja. Ogrski politični krogi resno zotrjujejo. da bo giof Aeh-rcnthal v kratkem odstopil. Kot njegovi nasledniki se imenujejo grof Mensdorff, sedaj poslanik v Londonu, in grof Szecsen, sedaj poslanik v Parizu.
NOVI NAMESTNIK ZA MORAVSKO.
Dunaj, 9. januarja. Cesar je danes novega cesarskega namestnika za Moravsko, barona Bleylebon, zaprisegel.
VODJA BUKOVINSKEGA DEŽELNEGA PREDSEDSTVA.
Dunaj, 9. januarja. Uradni list pri-občuje imenovanje grofa Meran zapro-vizoričnega voditelja deželnega predsedstva v Černovicah.
ANGLEŠKI LORD O NEMŠKEM CESARJU VILJEMU.
London, 9. jan. „Daily News" objavlja daljši članek, v katerem slavi lord Lansdale miroljubno in Angležem prijazno naziranje nemškega cesarja Viljema. Cesar Viljem si vse prej želi kakor vojske. Nikdar ne reče nesimpa-tične besede o Angleški Gotovo si nemški cesar ne more tolmačiti postopanja angleških vlad. Lord upa, da obišče cesar Viljem London še letos, ko se pomiri mednarodno razburjeno mnenje. Lord Lansdalov članek vzbuja veliko senzacijo, ker je lord sicer zelo molčeč mož, ki ni nikdar govoril o cesarju Viljemu, dasi je cesarjev osebni prijatelj. Ker so sodili listi, da je objavil svoj članek o cesarju Viljemu sporazumno s cesarjem, izjavlja lord, da je objavil članek sam brez cesarjeve vednosti.
PREPREČEM NAPAD NA RUSKEGA CARJA.
Peterburg, 9. jan. Te dhi so zaprli veliko vseučiliških profesorjev, zdravnikov, odvetnikov itd., ker so areti-ranci osumljeni, da so nameravali usmrtiti carja, ko se pripelje v Peterburg.
Z BOJIŠČA.
Trlpolis, 9. jan. (Ofic.) V Tripolisu, Tadjuri, Ain Žari in Homsu ni nič novega.
Rim, 9. jan. »Messaggero« poroča iz Tripolisa, da so Turki okoli Derne dobili novih ojačenj iz notranjščine dežele. Tudi okoli Tobruka se je sovražnik ojačil s četami Beduinov.
KARDINALI VRNEJO TURŠKE RED O VE.
Rim, 9. januarja. Ker je turška vlada od kardinala Vanutellija zaradi nekega svojega nagovora, v katerem je označil laško ekspedicijo v Tripolis kot nekako križarsko vojsko zoper moha-danstvo. zahtevala, da vrne Medjidje-red, so vsi kardinali in prelati sklenili, da odlože redove, ki jih imajo od sultana.
VLOM V RAKEV NA TRŽAŠKEM POKOPALIŠČU.
Trst, 9. januarja. Preteklo soboto so vlomili neznanci v rakev rodbine To-nello na pokopališču pri Sveti Ani in odprli krsti Antonije ter Marije Tonel-lo, ki sta umrli leta 1882. Poizkusili so tudi odpreti krsto Jožefa viteza Tonel-la, vstanovitelja ladjedelnice Sv. Marka umrlega 1. 1869, a je niso mogli, ker je iz svinca. Kosti imenovanih so iz krst zmetali. Namen vlomilcev je bil, pokrasti ev. dragulje in zlato, ne ve se, če se jim je to posrečilo. Tatje so prišli do rakve po nekem kanalu, ki zbira deževnico.
STATISTIKA SAMOUMOROV V AVSTRIJI.
Dunaj, 9. januarja. »Extrablatt« objavlja statistiko samoumorov in poiz-kušenih samoumorov v Avstriji leta 1911. Samoumorov se je izvršilo 1416, dočim se jih je leta 1910 naštelo 1458. Zelo je narastlo število mladoletnih samomorilcev, med njimi je en fant v starosti 9 let, Potem so izvršili samo-umor trije fantje in dve dekleti v starosti 12 let. Najstarejši samomorilci so stari eden 87 let, dva pa 80.
ŠTRAJK V PRAGI.
Praga, 9. januarja. Uslužbenci cestne železnice nameravajo prihodnjo nedeljo stopiti v štrajk, da izvojuje izboljšanje plajL'.
MADAME STEINHEIL.
London, 9. januarja. Znana moril-kn svojega moža in »prijateljica« več dostojanstvenikov francoske republike, madame Steinheil, napoveduje, da bo v kratkem izdala svoje memoare.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V CANADI.
Montreal, 9. januarja. Nek ekspres-ni vlak je z vso svojo hitrostjo zavozil v lokalni vlak. 30 oseb je ubitih, 100 ranjenih.
SNEŽNI VIHARJI NA ANGLEŠKEM.
London, 9. januarja. Po celcm Angleškem divjajo snežni viharji. Na škotskem je temperatura padla na 0". Železniški promet se je deloma ustavil.
SAMOUMOR V PULJU.
PulJ, 9. januarja. Na vojni ladji
»St. Georg«. ki je usidrana v Fazani, sc je ustrelil artiljeriiski instrukcijski
podčastnik Alojzij Erjavičnik, 23 let star, doma iz Maribora, Vzrok: nesrečna ljubezen.
VIHAR V BENEŠKI SLOVENIJI.
Videm, 9. januarja. V Beneški Sloveniji in zahodni Furlamji je vihar napravil veliko škodo. V Tarpeču je porušil gorske koče in napravil za 60.000 lir škode. V Buiji je odnesel pri petih hišah streho, v Meduni pa je porušil celo pred dvemi leti zgrajeni most, ki veže ta kraj s Poludano.
Ljubljanske novice.
VELEZANIMIVO JAVNO PREDAVANJE V »LJUDSKEM DOMU«.
Danes ob pol osmi uri zvečer bo v mali dvorani na galeriji »Ljudskega Doma« z ozirom na Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, predaval č. g. kanonik dr. Gruden: »Francosko med-vladje in slovensko ljudstvo«. Vstop vsakemu prost. Vabimo k najobilnejši udeležbi.
lj Krščanska ženska zveza ima v petek, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne redno predavanje v »Ljudskem Domu«. Predava dr. Jos. Jerše.
lj Odlična gosta. V Ljubljani se mu» dita te dni šef državne policije dvorni svetnik Svoboda in c. kr. okrajni policijski nadzornik dr. S k u b 1 z Dunaja. Ali se gre za podržavljenje mestne policije? Vsak pameten Ljubljančan bi podržavljenje mestne policije le pozdravljal, posebno ker bi to slabe mestne finance znatno razbremenilo. V Gradcu prosijo za podržavljenje policije celo nemški nacionalci ravno vsled slabih mestnih financ.
lj Kako skrbe liberalci za domače obrtnike. Pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico imajo liberalci polna usta sladkih besedi za obrtnike. Na obrtnike se je sedaj spomnil celo dr. Novak, ki zastopa trgovsko in obrtno zbornico v deželnem zboru, pa se doslej ni zanimal za obrtnike in trgovce. Liberalne korifeje le bolj zase skrbe, namestu da bi delale za splošni blagor obrtništva in trgovstva. To je posebno sijajno dokazal liberalni svetnik trgovske in obrtne zbornice Viki Rohrman, ki je sam sebi naložil kar tri gostilniške koncesije. Za druge obrtnike pa nimajo liberalci tako bogatega kruha. Če pa liberalci le morejo, prav radi tudi domačemu obrtniku kruh izpred ust odvzamejo. O tem bi vedel pričati posebno sedanji gostilničar v ljubljanskem »Narodnem Domu« gosp. K e r ž i š n i k. Ko je bil »Narodni Dom« pust in zapuščen, je prevzel g. Ker-žišnik gostilno v »Narodnem Domu« in ga je s pridnostjo tako oživel, kolikor se je dalo. Pri veselicah so gostje in časopisi njegovo postrežbo le hvalili. Sedaj pa so pridnemu domačemu gostilničarju liberalni gospodje naenkrat brez napovedbe vzroka gostilno v »Narodnem Domu« odpovedali, menda v zahvalo za njegov trud in zato, ker je vedno volil za liberalno stranko. Domačina so kruto postavili na cesto, gostilno so pa oddali ne-domačinu! Tako postopajo liberalci z domačimi obrtniki tam, kjer imajo moč! In ob takih razmerah si upa -Gostilničar-ski Vestnik« še vabiti in siliti gostilničarje, naj bi volili od liberalne stranke jim usi-Ijene liberalne kandidate. Gostilničarji naj vzamejo v roke veliko metlo in naj z liberalci pometejo!
lj Draginjske doklade za mestne uslužbence. Član ljubljanskega vodstva S. L. S. prisednik mestnega posvetovalnega sveta g. Rojina je. kakor čujemo, predlagal v zadnji seji mestnega posvetovalnega sveta, tri draginjske doklade za mestne uslužbence na ta način, da dobe uradniki do 9. plačilnega razreda 3 odstotke, od 9. do 11. plačilnega razreda 5 odstotkov, vsi drugi uslužbenci mestnega magistrata in užitninskega zakupa pa 8 odstotkov. Ta predlog je bil soglasno sprejet in upamo, da bo tudi gospod vladni svetnik vitez Laschan upošteval ta pravični predlog.
lj Iz predavanja vsenčillškega profesorja. „Akademija" je povabila v Ljubljano gospoda vseučiliškega profesorja iz Zagreba dr. II e i n z a, da predava o razploditvi rastlin. Glasom poročila „Dneva" je gospod profesor postavil v svojem predavanju sledečo trditev: „Teoretično ni nobenega zadržka za večen obstoj polikarpičnih rastlin. Če ne postanejo rastline, ki večkrat cveto, večne, tedaj so temu vzrok samo naravne prikazni, kot blisk in drugo." — To je tako nerodno povedano, da skoro ne verjamemo, da bi bil vseučiliški profesor vstanu se take duhovitosti iznebiti. Na vsak način je „Dan" s tem svojim poročilom poskrbel za izborno zabavo. Problem, zakaj rastline niso večne, ie zdaj temeljito rešen.
lj Pritožuje se Miha Plut, ker ga je Ribnikarjev »Dan« imenoval ;>ccstnega
vogabunda*. Miha Plui odgovarja na to s tem, da je gospod Jakob Dimnik, glavni činitelj »Učiteljske tiskarne«, prilezel na ta način na vrh, da je ^prestavil iz nemščine nekaj pedagoških del in jih izdal v slovenskem jeziku kol svoja originalna dela«. Ribnikar pa da je »dobil takoj mastno službo na ljubljanskem magistratu kot tržni nadzornik opravlja pa to svojo službo »v Frančiškanski ulici v uredništvu »Megle« ('»Dneva«), >njegovo neumnost pa ščiti imuniteta«. Miha Plut se iz živino-zdravnika Ribnikarja norčuje, da hoče »ustanoviti novo stranko iz svojih pacientov«. — Tako se te liberalne kapacitete medseboj psujejo in označujejo.
lj Kaj se vse »Zarji« pripeti. Današnja »Zarja« prinaša na drugi strani veliko sliko, na kateri se vidi viseti moža na vislicah, okoli njega pa preplašeno ljudstvo in enega žandarja. Primerilo ee pa je, da je tik pod sliko, ki sicer nima naslova, prišel konec nekega dopisa, ki takole slove: ^Sredstvo zoper socialno demokracijo, kajti tudi mi znamo napeti druge strune,« — Izboren neprostovoljen dovtip!
l j Boiičnica v Jožefinumu. Ob številni udeležbi povabljenih in navzočnosti po spe baronice Schwarz ter mil. kneezoškofa dr. Л. Jegliča se jc vršila 6. t. m: v .Tožefinumu skrbno pripravljena božičnim, ki jo ie priredilo na-čelstvo. Slavnost se je pričela s petim blagoslovom v zavodovi kapelici, ki ga je celebriraU p. Weber s. J. in ki so se ga udeležili vsi gostje. Temu je sledila v veliki dvorani šole za šivanje, na malem, lepo izdelanem odru predstava dobro naštudirane božične igre, ki je povsem zadovoljila poslušalce, kajti igralke so izvršile svojo nalosro popolnoma vzorno, kakor je tudi bogata oprema zvišala učinek vseskozi smi-fcelne in poučne prireditve. Petje v odmorih je bilo prednašano dovršeno. Lepo so za»ključile produkcije, ki so žele od strani gostov mnogo odobravanja, deklaracije, kakor tudi živa slika, ki je predstavljala rojstvo Gospodovo. Nato so se pri prižganih lu-čih božičnega drevesa razdelili med stanovalke Jožefinuma številni koristni darovi. Slavnost se je zaključila v popolno zado.voljnost vseh, zlasti pa obdarovancev.
lj Samoumori v Ljubljani leta 1911.
Lansko leto se je izvršilo v našem mestu 13 samoumorov, 13 je bilo pa poizkušenih. Ustrelili so se štirje, med temi en vojak in dva častnika, ena oseba se je zastrupila, ena je skočila pod vlak, dve osebi sta se obesili, pet jih je skočilo pa v vodo.
lj Trnd brez koristi. Danes ponoči fco neznani /likovci na Karlovškem mostu izruvali veliko kamenito ploščo ter jo vrgli v Gruberjev prekop, kjer se je na tri dele razbila. Ti.junaki, katerih je moralo biti več, bi pač zaslužili za častno nagrado bre-zovko.
lj Najdena fe bi?a pred Božičem v iBenediktovi trgovini v Prešernovi ulici denarnica s srednjo isvoto denarja. Lastnik jo dobi nazaj v trgovini.
Slajerske novice.
š Na političnem shoda „Save" v
Rajhenburgu sta govorila dne 6. t m. poslanca dr. Jankovič in dr. BenkovičT prvi o vzrokih obstrukcije, drugi o delovanju državne zbornice. Oba govornika so zborovalci navdušeno pozdravljali. Glasovali so za sledeče resolucije: 1. Mnogoštevilni slovenski zborovalci kmečke zveze v Rajhenburgu odobravajo postopanje poslancev slov. kmečke zveze. Izrekajo jim svoje zaupanje in jih prosijo, da vstrajajo v obstrukciji, dokler ohola nemška večina ne bo uvidela tudi svojih dolžnosti do slov. naroda na Štajerskem in dokler ne bo upoštevala njihovega stremljenja v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru. 2. Volilci zbrani v Rajhenburgu nasprotujejo temu, da c. kr. kmetijska družba v Gradcu ni hotela videti velikanske bede in revščine slov. ljudstva, povzročene vsled suše, in da ni hotela v pravem času skrbeti, da bi se neugodnim razmeram v pravem času prišlo na pomoč. 3. Ob enem se pa tudi ugovarja proti postopanju c. kr. kmetijske družbe, ki noče priznati slovenske barve za kranjsko deželo in s tem za vse slovenske pokrajine, pač pa pozna veleizdajsko črno-rudečo-žolto zastavo.
š Lepa zmaga S. K. Z. Od Sv. Petra na Medvedovem selu nam pišejo: Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 4. t. m. ob ogromni udeležbi - nad 200 volilcev — je podrla S. K. Z. z 9 kandidati, nasprotniki, pristaši Narodne stranke, so prodrli le s 3 kandidati. Župan sam je propadel. Podrla se je liberalna trdnjava, zato veliko veselje med našimi volilci. Nasilstva nasprot-
nikov so bila naravnost nečuvena. Pa
nič ni pomagalo, zmaga je naša. Za Ponikvo, Šmarjem, Sladko goro — Sv. Peter! Liberalno gospodarstvo na celi črti propada — to je sad smotre-nega dela naših organizacij!
š Poučni tečaj priredi dne. 10. januarja S. K. S. Z. pri Sv. Križu tik Slatine v sobi bralnega društva, na katerem bosta predavala gospoda dr. Korošec in dr. Hohnjec. Začetek ob 8. uri dopoldne. Mladina in odrasli so k tečaju vljudno vabljeni.
š Iz Celja. Slovensko izobraževalno društvo v Celju nam je priredilo na praznik Sv. Treh kraljev v hotelu pri »Belem volu« narodno ig o »Divji lovec«. Igro so nam naši vrli igralci in igralko prav izborno igrali. Med posameznimi dejanji so udarjali taraburaši in pevski zbor jo zapel par lepih narodnih pesmi. Dob o uspela igra nam kaže, da imamo med našimi \rlimi Orli mi.ogo dobrih igralskih talentov. Upamo, da. se kmalu zopet vidimo na našem odru. Dvorana je bila nahito polna občinstva, tako, da nekateri celo prostora niso dobili.
š Požar. Zadnje dni je izb uhnil ogenj pri posestniku Francu Smreke -ju v kozjanski okr'ici. Upepelil je hišo in gospodarska poslopja z vsemi spravljenimi pridelki. Bila je velika nevarnost za vsa sosedna poslopja in za v bližini ležeč gozd, da bi jih uničil ogenj. Požar je nastal vsled slabe priprave za , kurjavo. Smreker ima več tisoč kron škode, dočim znaša zavarovalnina le 200 kron.
š Sedemkrat z nožem zaboden. V torek, dne 2. t. m. zvečer, je prišlo v Studencih pri Mariboru med tesarskim pomočnikom Konradom Peganom iz Ljubljane in med Tomažem Lesjakom v Studencih do tepeža, v katerem je Lesjak Pegana zabodel sedemkrat z nožem v hrbet in ga težko ranil.
š Kap je zadela okrajnega sodnika v Ljutomeru gosp. Fehleisna, vendar upamo, da bo okreval.
š Odslovljeni ljubimec s'reljal na dekle'a. Iz Kozjega poročajo: Posestnikov a hči Marija. Šus'eršič v Rašlajnu je šla (e dni iz hiše v drvarnico. Nakrat za-doni strel in dekle se smrinonevarno ranjeno zgrudi. Na dekle je streljal neki odslovi eni ljubimec. Ranjenega dekleta so odpeljali v krško bolnišnico.
š Samonmor vojaka ker ni dobil dopusta. V Gradcu se je ustrelil infan-terist pešpolka 7 Filip Gritsch, ker ni dobil dopusta.
V dobi okrevanja.
Vselej, kadar se želi pridobiti moči, torej prav posebno v dobi okrevanja po prestani bolezni, se je že večkrat in sijajno izkazala
SCOTT-ova emulzija
Scottova emulzija, sama na sebi zelo bogata na redil nib snoveh, vzbudi obenem tek, s čimur je rešena glavna zadača. Obenem je pa Scottova emulzija popolnoma lahko prebavna, in PH-tna.a,nos tako dobro dišeča, da jo гшifemm—°kot odrasli in otroci zelo radi garancijskim zavživajo in dobro pre-
ztrtkom Scolt- nesej0 ovega ravnanja ucslju.
Išče se posojilo krog
proti vračilu v enem letu in z zelo ugodnimi pogoji. Varnost: vknjižba na prvem mestu obsežnih stavbišč krog 37000 m2, od katerih je krog 15000 m2 že odmenjenih za odkup po državni železnici; odkupnina se predvsem porabi v odplačilo posojila. — Posebno ugodna priložnost za stavbinske podjetnike. — Ponudbe sprejema upravništvo lista pod šifro: »Domačina po* ms gaj domačini«	83

Siv
le za popravila bluz in hišnih halj,
lične postave, sigurnega značaja, vešča slovenskega kakortudi nemškega jezika se sprejme takoj za modno trgo \ino. — Ponudbe pod šifro: „Modna trgo ina" sprejema uprava lista. 82
IG
Pretužno vest naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi med božje krilatce našega srčno ljubljenega sinčka
Vitomila
ki je danes po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega sinčka bode jutri v sredo, dne 10. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Emonska cesta 8. na pokopališče k sv. Križu.
Ljabljana, dne 0. januarja 1912.
Žaloioča rodna VeKosiava Ravnikar.
T. slnvrmski nopr^hni иаглН .T Tnrlr.
Liegvaftov
za kmetovalca
za leto 19 2 je izšel
z izvrstno 3n koristno vsebino, vezan v usnj. platno. 3724
%V\ Л2Г- »
Srel i iiisf „In. Straži"!
Prihodnje žrebanje že 14 januarja, glavni dobitek 10 .030 frankov. Nadaljne žrebtnje 1. februarja, glavni dobitek 2JO 003 frankov.
Mesečni obroki po 3 krone, 4 krone 75 vin., 6 kron 25 vin. itd.
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valent.n UrbančiC, Ljubljana, Kongresni trg 19.	96
Г2* žetvena	^
Cena koled. jc K 160, s pošto K 1 80 in se naj blagovoli denar naprej poslati.
Fri 191 tis. se da erer za nameček,
Naroča naj se kot navadno pri
lnn Sira ? Ljiiaiii
nasproti glavne pošte.
Lepo stanovanje
tri sobe, kuhinja in pritikline se odda za februar-termin. Naslov pove uprava „Slovenca".	00
za botilje proda Matija Šavron od Ml-hela, Gerac, pošta Oprtalj-Topolovac,
Istrija.	69
Odda se
lepa meblovana soba
za gospode. Več se poizve pri uprav-ništvu »Slovenca«.	89
Iščem
mizarskega delouodjo
sosebno za stavbno mizarstvo, vešč v načrtih, kalkulaciji in dober nadzoritelj delavnice ;
uettega strojnika 00
ki je zmožen strojnega ključavničarstva;
Posestvo
z velikimi poslopji, vinskimi kletnv, skladišči itd., se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo je za vsako vele-obrt pripravno, v predmestju Ljubljano. Ponudbe: L. Tomažičpre) J.C. Juvančič, Spodnja Šiška.	91
Sprejmem
Ivan Turkovič v Ljubljani, Dunajska cesta 11 na dvorišču. 3984
zmožen samostojne slovenske in nemške korespondence, strojepisja, v obeh jezikih, laščine zmožni imajo prednost
Treznost v vseh treh slučajih predpogoj. Osebne predstave in izpričevala se odklanjajo; navesti je prejšnja službena mesta in pogoje za vstop.
V. Scagnetti, Ljabljana.
Skladišča
velike vinske kleti in drugi prostori se oddajo takoj v najem. Vpraša se pri L. Tomažiču, prej J. C, Juvančiču v Spodnji šiški.	03
avarna
se takoj odda v najem. Ponudbe pod „KAVARNA" na upravo „Slovenca".
!itz-eoa jezikoDsia šila
OlusTiiso legala o EjuMJani in okolici.
Za gospode in dame.

75
Francoski učitelji iz Francije. - Angleški učitelji iz Anglije, Le narodne in akadem. izobražene nčne moči. Vsak m'i tel j (ki mora biti rojen Francoz o v nt. Anglež) poučuje po siaroslovitum nHčinu »Berlitz« izključno v svoji materinščini in brez prevajanja. Od 1. ure govori in čuje učenec le Jezik, ki so niu hočo
priučiti.
Tem potem se javlja, da otvori ravnateljstvo tudi za Ljubljano in okolico
= francoski in angleški teCaj =
Da se tu oznani način Berlitz, se bo prihodnji petek, dne 12. Jan. 1912 vržila
lavna poskusna ura
za francoščino in sicer v snionu »Orand hotela Union« v Ljubljani ob i/29. uri zvečer za dnmo in gospode. Vstop je prost In neobvezen; po pokusnl uri bo mons. L. buffort interesentom na razpolago ter jiiu dajal vs i za/.i Ijena pojasnila ter sprejemal tudi prijave za teč:«j. Pouk se prične takoj. Osnovni temelj za začetnike, konverzao\ja za napredujoče. Literatura in tigovska korespondenca.
Dame in gospodje l	<
Zapomni na| si vsak posebno da etno poučevati v&nk učitelj le v svoji materinščini, s čimur je učencu zajamčen čist naglas v tujem jeziku.
1
ats&d
TSliSSir
Izdaja konzorcij »Slovencn«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkere.