Gradec neprijazen Slovencem. Štajerska dežela naljndena je od dveb narodov, nemškega in elovenskega. Tega ne more nih6e tajiti. Nemcev štejemo okolo 600.000 dua, a Slovencev 450.000. Smo 8i torej Nemci in Slovenci sosedje v enej deželi, ki inoramo drug drugemu pravični biti in spoštovati se, ako bo6enio se dalje v miru in zastopnosti skupaj živeti. Ako pogledamo na sosede Nemce, kolikor se jih 8 politiko pe6a, zadenemo na dve atranki: na konservativce in liberalce. Prvi so nam pravienejai od drugih. Knez Alojz. Liechtenstein je ae nedavno krepko potegnil za g. dr. Vošnjakove reaolucije; sploh konservativni nemaki poslanci kažejo 8e kot pravi avstrijski domoljubi in 80 v državnem zboru glasovali vai za resolucije Slovanom na korist, namre6, da obvelja §. 19. osnovnih pravic djanski v šolah in uradib. S takanimi Nemci je torej po razum in mir mogoc. Nikakor pa ne z nernškinii liberalci. Ti niao najprvlje avatrijski, ampak nem ški, pogosto kar le prusko-nemaki politikarji, ki akušajo airiti nemški živelj in mogo6e veliko Slovanov ponemčiti. V to svrbo jim je dobro vsako sredatvo. Kako da so brezobzirni, to nam kaže dovolj 181etna skušnja v liberalno-nemškej dobi ! Vender kako ti laži-liberalci nas Slovence zaničujejo in 8ovražijo, to nam kaže sledeči dogodek v Gradci: svitli cesar in cesarica sta na čelu društvu ,,rude6ega križa". To društvo obstaja iz moškega in ženskega oddelka ter vsak pobira milodarov, da nakupi, 6esar je v svrho društveno treba. Svrha ali namen je pa ta, da ob 6asu vojske pobira na bojiačih ranjence, jih v bolnianice spravlja in ondi za nje skrbi. Res lepa svrha, prav krščanski namen. Potrjeno od cesarja za6elo je milpdarov nabirati in po mestib in trgib dalo pribiti ali prilepiti tiskanib pozivov k pristopu. Gradec, glavno mesto dežele stajerske, šteje zraven nemškega prebivalstva gotovo avojib 30.000 Slovencev. Zatorej je društvo v Gradci po ulicab prilepilo nemško-8lovenskih pozi7O7. Sedaj je bil ogenj v neiuškej stiehi. Velikonemec dr. vitez Wei.ss je dne 30. aprila dal sklicati mestni zastop in stavil predlog reko6: ,,nekoliko dnij sem so po mestu prilepljeni ,,družbe rudečega križa" pozivi 7 dveh jezikih, nemaki na jednej, slovenaki na diugej strani. To je žalostno znamenje za naš popolnem netnški Gradec. (Ni res, Slovencev je 30.000 duš, in uže ime kaže da so ga Slovenci nekdaj bili zagradili, a Nemci si ga poznej prisvojili.) To je poskus narodni prepir v naae mirno mesto zasejati. Moramo ga takoj zaduaiti, nemštvo je v nevarnoati". Na to je mestni zastopnik Koller nasvetoval odsek 5 udov, ki naj bitro sestavijo resolucijo, v katerej bo mestni zastop graski protestiral zoper airenje slovanskega življa v uradib in solah. (Človek bi uiislil, da bodo protestiia!i samo zoper pribijanje nemških-slovenskih oklicev v Gradci.) Nasvet je bil enoglasno sprejet, jednako tudi od izvoljeuih 5 zastopuikov izdelana resolucija dne 10. maja.'Resolucija se glasi: ,,uvedenje slovanščine v šole in urade, zlasti pa slovenski podnčni jezik na Stajerskera, krči pravice Nemcev [kar pa ni res] in daje Slovanom nadmoč [Zakaj pa ne? Ali ni Slovanov 16 milijonov, a Nemcev samo 8? Ali torej ne plačujemo Slovani še enkrat toliko davka, ne dajemo še enkrat toliko vojako7, kakor Nemci?], nemš6ina ne bode ve6 veljala kot državni jezik [Prazen strah, vsak Slovan se bo nemški uže nauoil, kakor do sedaj, kedar mu bo to kazala potreba, a siliti se ne damo, da bi se nemski u6ili z zanemarjanjem laatnega svojega jezika], kar bi bilo v neizmerno škodo državi (Ni res, ampak le liberalnim ponemčevalcem in prnsakom) in ,,kulturi" (Piakavi orebi). Zato izre6e meatni zastop graški, da bo Re zoper tako po6etje branil". Slobodno, kajti takauega papirnatega straba se ne ustraši neben pametnjak! Takšna je izjava graškega mesta. Neprijazna je nam Slovencem, a ne samo to, ona je po naših mislib, in gotovo tudi po mislih konservativnih in pravicoljubnih Nemcev: riepremiBljena, strastna in celokupnosti dežele atajeiake nevarna. NepremisIjena je. Kajti Gradec ni kar mesto za ae; Gradec je glavno mesto cele Štajerske, ki je nemaka ia slovenska, sedež deželnemu zboru, deželnej vla di, c. k. uamestniji, raznim uradom in zavodom tako, da atajerski davkopla6ilci gotovo ve6 kakor 1 milijon goldinarjev denarja vsako leto graškemu mestu v prid žrtvujemo; še teater jim plačujemo! A Slovenci doplačujemo gotovo 2/5. Tega graški gospodje liberalci nič niso pomislili, jnarveč se delajo, kakor da bi sami Nemci na Stajerskem živeii. V svojej strasti ne privoš6ijo slovenskim sodeželanom niti betvice narodnih pravic ter tako sami te od sebe su^ajo. Zato pa bodo graški liberalci kmalu sliaali odgovor, kateri jim na tako strastno brezobzirnost gre. Slovenci ga jim dolgo ne ostanemo dolžni! Štajerski liberalci v svojej straatnej brezobzirno6ti, svojej ,,teutonsko-prusa6kej" nestrpljivosti in 6rnem sovražtvu do Slovanov sami najbolj delajo na to, da ne bode miru, dokler se ali ne razidemo, ali pa nemški konservativci kormila v roke ne dobijo in krivic ne popravijo.