3997 naša skupnost LETNIK V MAREC 79 števllKa 3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE ZENA DELAVKA-DELEGATKA-MATI Na to temo je 2. maroa tekla med ženami grosupeljske obSine javna vaz-prava3 katere se je udeležilo preko 80 družbeno aktivnih žen ter najvišji predstavniki občinske skupščine izvršnega sveta, občinskih družbenopolitičnih organizacij in nekaterih organizacij združenega dela, s čemer so sprejeti sklepi še pridobili na pomembnosti. Kot podlaga za razpravo je sluzilo gradivo delovne skupine občinske konference SZDL, v katerem je bila prikazana zgodovinska borba žene, ko se je z ramo ob rami z moškimi pojavljala v skupnem boju delavskega razreda za nacionalno in družbeno ekonomsko osvoboditev, v stavkah sindikatov, kot borka in aktivistka NOB ter delavka in družbenopolitična aktivistka v povojni obnovi domovine in dograjevanju današnje samoupravne socialistične družbe. Iz tega vidika je bil orisan pomen 8. marca - mednarodnega praznika žensk in današnji položaj zenske kot delavke, samoupravij alke in matere v naši občini. Javna razprava je v celoti uspela. Številne razpravljalke so sicer po-vdarile pomemben napredek pri uveljavljanju žensk v našem samoupravnem in družbenem življenju, kritično pa so ocenile nekatera še nerešena vprašanja, ki zaviralno delujejo na njihovo uspešno uveljavitev v družbi. Zlasti je bilo odprto vprašanje otroškega varstva, saj je v družbeno varstvo vključenih v občini le Z44 ali 15,7 % otrok v starosti od 2 do 7 let in da skrb za varstvo in vzgojo otrok še v preveliki meri ostaja domena zen - mater, čeprav je po naši veljavni zakonodaji to enakopravna pravica in dolžnost obeh roditeljev. Povdarjeno je bilo, da bodo morale žene same, kot delegatke v temeljnih delegacijah za samoupravne interesne skupnosti, pogosteje odpirati svoje probleme in jih glasneje uveljavljati v pristojnih skupščinah, družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja. V temeljnih delegacijah za zbore skupščine občine in skupščine SIS je namreč uključenih 762 žensk ali 36,3 % vseh delegatov. Dejstvo, da 11 zen opravlja vodilne funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in da jih je 28 članic izvršnih odborov, daje široke možnosti uveljavljanja širših družbenih interesov in lastnih interesov žensk pri ustvarjanju pogojev za enakopravno uveljavitev žene na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Zlomiti je treba mišljenje in prakso, da so vodilne in vodstvene naloge primerne le za moške. V proizvodnji je na takih mestih zaslediti le 3 zenske v občini, v negospodarskih dejavnostih pa 5. Tudi pri vrednotenju opravljenega enakega dela še zasledimo bistvene razlike med moškim in zensko. Neurejena družbena prehrana ženi delavki in materi nalaga še dodatno breme. Da se bo zena lahko uspešno uveljavila tudi kot delegatka in samoupravijalka, bo treba hitreje reševati to problematiko in ženo vsaj postopoma razbremeniti dvojnih ali trojnih dolžnosti. Delegatka Bracovič Rezka je z vso ogorčenostjo izpostavila nerešeno vprašanje alkoholizma moških v predelu Suhe Krajine. V takih družinah zena še naprej postaja manjvredna in ponižana. Zato je bila zahteva žensk, zbranih na problemski konferenci, da mora skupnost socialnega skrbstva in njene strokovne službe, ob vsestranski podpori vseh družbenih dejavnikov v krajevni skupnosti, v združenem delu in občini, odločneje in učinkoviteje poseči v reševanje te problematike. Spoštovati je treba začeti mednarodne dogovore in sklepe najvišjih organov zveze sindikatov o ukinitvi nočnega dela žensk. Izrazito delovno vzdušje, v katerem so delegatke iz združenega dela in krajevnih skupnosti dostojno proslavile 8. marec - mednarodni praznik zen in hkrati dale občinskemu svetu zveze sindikatov ter preko njega osnovnim organizacijam sindikata usmeritev, kakšno naj bo praznovanje 8. marca, so popestrile prisrčne čestitke predsednika občinske skupščine, predsednice sveta za družbeno aktivo žensk pri OK SZDL ter mnogih razpravljalk in razpravijalcev ter pionirji Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje s šopki pomladanskega cvetja. IMENOVANJA Na vseh zborih skupščine občine 1A. 3. 1979 so bili imenovani: 1. V komisijo za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978: - za predsednika: BAJC Janez, ekonomist, Knjigovodski biro Grosuplje - za člana: ANŽLOVAR Dušan, ekonomist, Uprava SO Grosuplje - za člana: ZUPANČIČ Marinka, ekonom.tehnik, Instalacije Grosuplje 2. V svet Osnovne šole I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje - KAVČIČ Dušan, upokojenec P reds t ruge 3. V svet Osnovne šole Stična - BUTKOVIČ Marinko, referent, Avtoprevoz Ivančna gorica 1». V svet Osnovne šole "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični - ČOP Emil, poslovodja Gramex - Šentvid pri Stični Na podlagi 1. člena odloka o priznanjih in nagradah Louisa Adamiča in v skladu s 4. členom pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad Louisa Adamiča (Uradni list SRS, št. 24/76) komisija Skupščine občine Grosuplje za odiikovanja razpi suje NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD LOUISA ADAMIČA V LETU 1979 Skupščina občine Grosuplje podeljuje priznanja in nagrade Louisa Adamiča za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, samoupravljanja, zna-nstvene-raziskovalne dejavnosti.ljudske obrambe in družbene samozaščite, na področju delovanja krajevnih skupnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti. Priznanja in nagrade Louisa Adamiča se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ter delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom na območju občine Grosuplje. Priznanja in nagrade Louisa Adamiča lahko skupščina občine podeli tudi delovnim ljudem in organizacijam, ki niso z območja občine Grosuplje, če imajo posebne zasluge za vsestranski razvoj občine ali za razvijanje samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na medobčinski ravni, v republiki in federaciji . Posameznikom, krajevnim skupnostim in društvom se podeljuje priznanje in denarna nagrada v znesku 10.000 (desettisoč) dinarjev, delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim pa samo priznanje. Predlog za podelitev priznanja in nagrade Louisa Adamiča mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati še opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predloge lahko dajo organi skupščine občine Grosuplje, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge organizacije in društva ter občani občine Grosuplje. Predlogi za priznanja in nagrade Louisa Adamiča morajo biti predloženi Skupščini občine Grosuplje, komisiji za odlikovanja, Grosuplje, Kolodvorska ul. 4, NAJKASNEJE DO 1. JUNIJA 1979. Na podlagi 5. točke sklepa skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje z dne 14/10-1970 in v skladu s 1. točko pravilnika o podeljevanju Jurčičevih plaket in nagradj komisija za podeljevanje Jurčičevih plaket razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV PLAKET IN NAGRAD JOSIPA JURČIČA ZA LETO 1979 Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje plakete in nagrade Josipa Jurčiča za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini. Jurčičeve plakete se podeljujejo: posameznikom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Kandidate za podelitev Jurčičeve plakete lahko predlagajo delovne. družbenopolitične organizacije, izvršni svet občinske skupščine, odbori društev, strokovna združenja ter občani občine Grosuplje. Poleg plaket se podeljuje fizičnim in pravnim osebam še diploma in denarna nagrada. Predlog za podelitev plakete in nagrade mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi obrazložitev in utemeljitev,ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predlogi za podelitev plaket in nagrad morajo biti predloženi Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje, komisiji za podeljevanje Jurčičevih plaket Grosuplje, Kolodvorska 2, najkasneje do 1. JULIJA 1979. J MEDOBČINSKI DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN OD 1981, DO 2000. LETA Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubi jana-Bež i grad , Ljubijana-Center, Ljub1jana-Moste-Polje, Ljubijana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Vrhnika in skupščina mesta Ljubljana bodo pristopile k izdelavi dolgoročnega (1981-2000) družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja. Z dolgoročnim medobčinskim planom se bo opredelilo skupne interese, potrebe, cilje in kriterije razvoja infrastrukturnega sistema, urbanizacije, gospodarskih in družbenih dejavnosti ter skupnih naravnih virov in osnov. Skupščina občine Grosuplje je že pristopila k sklenitvi medobčinskega dogovora in sprejela tozadevni odlok na seji vseh zborov dne 1^.3-1979- DRUŽBENO VARSTVO BORCEV NOV Poročilo o družbenem varstvu borcev NOV, ki so ga obravnavali delegati vseh zborov skupščine občine zajema: socialno in materialno skrb za borce, zdravstveno var- stvo, stanovanjsko problematiko in druge oblike družbenega varstva borcev. V občini Grosuplje posvečamo borcem posebno skrb, tako glede materialnega stanja in osebnega položaja borcev. Več pa bo potrebno storiti za zboljšanje njihovega zdravstvenega stanja in življenja, zato bo potrebno organizirati patronažno službo, obiske in za kronične bolnike tudi nego na domu. Skupščina občine je pristopila k sprejemu družbenega dogovora, s katerim se razširja krog upravičencev do stalne priznavalnine tudi na udeležence NOV, ki imajo priznano posebno dobo v času NOV v enojnem trajanju. S tem družbenim dogovorom je tudi omiljen cenzus in drugi kriteriji za upravičenost do priznavalnine borcem. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA PROGRAMSKO DELOVANJE RADIA "GLAS LJUBLJANA" Z družbenim dogovorom o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia "Glas Ljubljana" bodo skupščine občine ljubljanske regije družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti mesta Ljubljane zagotavljale družbenopolitične in materialne pogoje za izvajanje programske politike Radia "Glas Ljubljana" v obdobju od leta 1979 - 1985. Za leto 1979 bo skupščina občine Grosuplje prispevala v ta namen 32.000 din. Radio "Glas Ljubljana" bo izvajal naslednje programske naloge: - spremljal dejavnost družbenopolitičnih dejavnikov, gospodarstva, družbenih dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih dogodkov v mestu Ljubljana in ljubljanski regiji; - informiral delovne ljudi, občane in delegate o aktualnih dogodkih ter razmerah v krajevnih skupnostih, občinah, delovnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah; - opravljal naloge s področja informativne dejavnosti, za katere se posebej dogovori z udeleženci tega družbenega dogovora. VIŠJA FINANČNA SREDSTVA V LETU 1979 ZA DELO TEMELJNEGA SODIŠČA IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA Podpisniki družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Javnega tožilstva v Ljubljani so za leto 1979 predlagali spremembo družbenega dogovora. Skupščine občine naj bi sofinancirale delo sodišča in javnega tožilstva na osnovi obsega dela teh organov in splošne porabe v občini. S to spremembo bo morala občina Grosuplje za leto 1979 zagotoviti za delo sodišča 4.277.302 din in za delo javnega tožilstva 6.888.483, skupaj 4.965.785 din, to je za 68 % več kot v letu 1978. Skupščina občine je 14.3.1979 sprejela spremembo družbenega dogovora s pridržkom, da se v prihodnjem letu ponovno prouči celoten sistem financiranja teh organov. SPREJET JE DOGOVOR 0 USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1979 IN VIŠJE STOPNJE DAVKA OD PRILOŽNOSTNIH DOHODKOV Že nekaj let skupščine občin v SR Sloveniji z dogovorom usklajujejo osnove in stopnje davčnih obveznosti. Precej občirno dogovarjanje in usklajevanje je potekalo tudi pred sprejemom dogovora v letu 1979 zaradi predlaganih višjih stopenj davka, ki se plačujejo od priložnostnih dohodkov z opravljanjem obrtnih, intelektualnih storitev ali nekaterih komercialnih avtorskih del. Po končanem usklajevanju je skupščina občine Grosuplje na seji vseh treh zborov 14. marca 1979 sprejela dogovor v predlagani obliki. Glede na sprejem dogovora je bil spremenjen tudi odlok o davkih občanov, tako da se stopnje davkov od priložnostnih dohodkov povečane, zadržana pa je dosedanja obdavčitev dohodkov od domače obrti s stopnjo 5 %. KDO JE KDO Za nami so splošne volitve v skupščine družbenopolitičnih in samou- pravnih interesnih skupnosti, volitve v •organe SZDL in krajevnih skupnosti.Naj- odgovornejše naloge so prevzeli mnogi novi aktivisti. Zato vam bomo v tej rubriki, dragi bralci, postopoma predstavili vse funkcionarje organov upravljanja in dru- žbenopoliticnih organizacij na ravni o- bčine, v krajevnih skupnostih in temelj- nih organizacijah združenega dela. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIKI'KRAJEVNIH KONFERENC SZDL AMBRUS Bradač Anton DOB Bregar Štefan GROSUPLJE Hočevar Karel ILOVA GORA Oven Tončka IVANČNA GORICA Očak Ivo METNAJ Zajc Anton MLAČEVO Dremelj Jože MULJAVA Kastelic Danica PODTABOR - Kadunc Slavko POLICA Fine Pavel PONIKVE Novakovič Rado RAČNA Žitnik Alojz SP. SLIVNICA Vovk Janez STIČNA Vrhovec Milan STARO APNO Omahen Anton ŠMARJE Baranašič Jože VIDEM-DOBREPOLJE Škantelj Franc VIŠNJA GORA Mihelčič Jože ŠENTVID Volkar Bogomir KRKA Mišmaš Pavle TEMENICA Fajdiga Jože ZAGRADEC Rupnik Marjan ŽALNA Dremelj Anton OSNUTEK ZAKONA 0 USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V JAVNI RAZPRAVI Reformi usmerjenega izobraževanja v naši republiki že dve leti posvečamo veliko pozornosti. V začetku letošnjega leta so reformna prizadevanja dobila trdne temelje v zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki je sedaj v fazi osnutka. Novi zakon temelji na ustavi in zakonu o združenem delu in prinaša korenite spremembe na področje izobraževanja po končani osnovni šoli. Predvsem uzakonja integracijo vzgoje in izobraževanja v enoten sistem združenega dela in določa posebne izobra- ževalne skupnosti kot tiste samoupravne celice, v katerih nastajajo vse najpomembnejše odločitve o vzgoji in izobraževanju: vzgojno!zobraževalni programi, mreža šol, financiranje itd. V posebnih izobraževalnih skupnostih se soočajo uporabniki in izvajalci in na podlagi potreb združenega dela načrtujejo politiko usmerjenega izobraževanja. Poleg teh osnovnih potez najdemo v zakonu še veliko drugih novih posameznosti, ki bodo urejale življenje in delo v usmerjenem šolstvu. Zakon bo predvidoma sprejet proti koncu leta 1979, kar pomeni, da je sedaj čas, ko se moramo z osnutkom seznaniti in prispevati morebitne predloge sprememb, da bo res tak, kot si ga uporabniki in izvajalci želimo. Na področju usmerjenega izobraževanja v naši občini pričakujemo ustrezen razvoj, zato so delegati vseh zborov skupščine občine Grosuplje menili: - da je treba osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju obravnavati v vseh vzgojnoizo-braževalnih organizacijah in vseh drugih OZD, - naj OZD v občini Grosuplje pristopijo k natančni izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov potreb po kadrih, na osnovi katerih bo mogoče realno planirati razvoj usmer. izobraževanja v občini, - da je potrebno stalno sodelovanje pri regijskem in medobčinskem planiranju usmerjenega izobraževanja, - da moramo vključiti naše načrte v plane posebnih izobraževalnih skupnosti, v katerih se načrtuje šolska mreža, - da je treba čim hitreje zgraditi nove prostore za usmerjeno izobraževanje v občini, saj so stari dotrajani in neustrezni. SKUPŠČINA OBČINE JE POLEG ŽE OPISANIH ZADEV 14.3.1979 ŠE OBRAVNAVALA IN SPREJELA: - predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v vojni - predlog odloka o organizaciji upravnih organov skupščine občine v primeru neposredne vojne nevarnosti - predlog poslovnika za delo skupščine občine v vojnih razmerah - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, kot konferenca delegacij za zbore Skupščine SR Slovenije ZBORI SKUPŠČINE OBČINE BODO PREDVIDOMA 28. MARCA 1979 NA SKUPNEM ZASEDANJU OBRAVNAVALI NASLEDNJE ZADEVE: 1. Predlog programa dela skupščine občine za leto 1979 2. Predlog proračuna občine za leto 1979 3. Poročilo o delu občinskih upravnih organov za leto 1978 4. Program dela občinskih upravnih organov za leto 1979 5. Poročila pravosodnih organov, organov odkrivanja in pregona ter drugih družbenih organov za leto 1978 - Temeljnega sodišča - Temeljnega javnega tožilstva - Občinskega javnega pravobranilstva - Sodišča združenega dela - Postaje milice - Družbenega pravobranilca samoupravljanja - Sodnika za prekrške - Komisije za- ugotavljanje izvora premoženja AKCIJA NIČ NAS NE SME PRESENETITI Podružabljanje ljudske obrambe je temeljni cilj in osnovni pogoj za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Obramba naših meja in družbene ureditve ne more biti le naloga JLA, pač pa slehernega delovnega človeka in občana v krajevni skupnosti in TOZD. Vaja "Zmaga 78/79"je pokazala na področju podružablJanja ljudske obrambe velik napredek. Pokazala pa je tudi potrebo, da moramo naše obrambne priprave in načrte preizkusiti tudi v praksi, kajti le tako jih bomo izpopolnili. Zato je razumljiva odločitev Republiške konference SZDL o nadaljnji krepitvi obrambno-varnostnega sistema v SR Sloveniji pod geslom "Nič nas ne sme presenetiti". V tej akciji bodo sodelovali delovni ljudje in občani, organizirani v KS, TOZD, DPO in društvih. Vsaka krajevna skupnost, TOZD in delovna skupnost bo morala izdelati načrt za posamezno akcijo - s področja, za katerega ocenjuje, da je nanj najslabše pripravljena - in ga nato tudi praktično izpeljati. Čas, kraj in način izvedbe posamezne vaje bodo delovni ljudje in občani planirali samostojno. Do meseca oktobra pa se bomo morali pripraviti na akcijo, ki bo tekla enotno v vsej naši republiki. DEJAVNOST OK ZSMS GROSUPLJE NA PODROČJU MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Grosuplje bo letos že četrtič zaporedoma nosilka mladinske delovne brigade "Jože Kovačič". Po uspešnem sodelovanju na dveh republiških mladinskih delovnih akcijah (Brkini 76, in Slovenske gorice 77) in zvezni akciji Posočje 78 smo letos spet odločili za sodelovanje na zvezni mladinski delovni akciji - na akciji "Partizanski put 79" v Vojvodini. Naselje akcije bo na Fruški gori. Brigada bo štela 50 brigadirjev in center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Grosuplje je že začel z akcijo evidentiranja. PODPORA KANDIDATURI TOVARIŠA SERGEJA KRAIGHERJA ZA ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ V tem mesecu so delovni ljudje in občani v KS, TOZD in delovnih skupnostih razpravljali o evidentiranih kandidatih za člane predsedstva SFRJ in SR Slovenije ter DPZ Skupščine SR Slovenije. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so tovariš Sergej Kraigher, ki je evidentiran za člana predsedstva SFRJ, tovariš Viktor Avbelj, evidentiran za predsednika predsedstva SRS, tovariš Stane Markič, kandidat za člana predsedstva SRS ter tovarišica Tilka Blaha in Peter Toš, kandidata za člana DPZ SR Slovenije dobili polno podporo. Dne 15.3.1979 je o evidentiranih kandidatih razpravljala tudi občinska kandidacijska konferenca. Vsi delegati so izrazili polno zaupanje evidentiranim kandidatom, obenem pa so izvolili tov. Medved Slavka in Ljubič Milana za republiško kandidacijsko konferenco, ki bo predlog dokončno sprejela. BOGDAN OSOLNIK V GROSUPLJEM Tovariš Bogdan Osolnik, koordinator delegatov iz SRS v zveznem zboru Skupščine SFRJ je 22/2-1979 predaval v Grosupljem o aktualnih vprašanjih mednarodne politike. Predavanje je organiziral Komite občinske konference ZKS, udeležili pa so se ga številni družbenopolitični delavci z vsega območja občine. MLADINSKA DELOVNA AKCIJA "KREMENJEK 79" Center za MDA pripravlja prvo ustanovno brigadno konferenco stalne mladinske delovne brigade, ki bo sodelovala predvsem na lokalnih MDA, vključevala se bo v program adaptacij stanovanjskih hiš najbolj socialno ogroženih prebivalcev naše občine (akcijo vodi Občinski odbor RK in skupnost socialnega skrbstva. Aktivirala pa se bo tudi ob morebitnih naravnih nesrečah. V začetku aprila 12., 13., 14. in 15. pa je "na programu" lokalna mladinska delovna akcija "Kremenjek 79", na kateri bo vsak dan sodelovalo predvidoma 60 brigadirjev. Naselje akcije bo v Hrastovem dolu, delovišče pa bo na cesti Hrastov dol - Lučarjev Kal. Tudi za to akcijo že poteka evidentiranje, vsi zainteresirani pa se lahko prijavijo pri predsedniku svoje osnovne organizacije ZSMS. NOVA STOPNJA AMORTIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI Zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini dopušča možnost znižanja stopnje amortizacije od 1 % na 0,25 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oz. stanovanj. Ker je revalorizirana vrednost stanovanjskih hiš oz. stanovanj v družbeni lastnini bistveno večja (več kot petkrat) od prejšnje knjižne točkovne vrednosti, bo tudi amortizacija temu primerno znatno višja, kljub znižani stopnji. Del amortizacije se bo, poleg kritja stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada - stroškov novogradnje, lahko uporabljal tudi za investicijsko in tekoče vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, ki je pretežno star in nujno potreben obnavljanja. Skupščina občine je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14/3-1979 dala soglasje k 0,25 Z stopnji amortizacije za leto 1978. INVESTICIJE V OBČINI Tudi v letošnjem letu je predvidena v gospodarskih delovnih organizacijah na območju občine dokaj živahna investicijska dejavnost. Med najpomembnejšimi bodo investicije v IMP DO Livar Ivančna gorica, v TOZD Motvoz in platno Grosuplje, v Kovina-stroju Grosuplje, Taboru Grosuplje, pa tudi Guma Grosuplje in Instalacije Grosuplje nameravata letos nekaj več investirati. Pomembnejšo investicijo pripravljajo tudi v Stolarni Dobrepolje. NADALJEVANJE DEL NA KANALIZACIJI GROSUPLJE Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, TOZD Hidrogradnje Ljubljana je sporočilo, da bo začelo z gradnjo kanala E in D v Grosupljem ter z deli za preureditev stare čistilne naprave v zadrževalni bazen visoke vode. Investitor je Komunalna skupnost. IDEJNI PROJEKT ZA ŠOLSKI CENTER IVANČNA GORICA - STIČNA Strokovna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje za gradnjo šolskega centra Ivančna gorica -Stična, je preučila idejne projekte za ta šolski center. Pripravili so jih SGP Grosuplje, arhitekt Jože Dobrin s sodelavci in arhitekta štrukelj, Porenta s sodelavci. Komisija je kot najustreznejši projekt arhitektov štruklja in Porente s sodelavci. Poročilo in predlog komisije bo obravnaval še izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti, nato pa bo o izbiri projekta dokončno odločila skupščina Občinske izobraževalne skupnosti. Povzetek strokovne utemeljitve bo objavljen v prihodnji številki Naše skupnosti. arh. Štrukelj s sodelavci SGP GROSUPLJE ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI V NAŠI OBČINI V teh dneh je pred slovensko mladino velika, častna in delovna naloga: zvezna štafeta mladosti krene na pot s področja Slovenije. Mladine.c ravenske železarne bo 24. marca, kot prvi nosilec štafetne palice, ponesel pozdrave in iskrene želje mladih in vseh delovnih ljudi in občanov dragemu tovarišu Titu za rojstni dan. Med dvajsettisoč mladimi iz vse Slovenije bo na tej prireditvi sodelovalo tudi 200 mladincev iz naše občine. V četrtek, 29. marca 1979 ob 11.10 uri bodo mladinci iz občine Ribnica na Rašici predali štafeto mladim iz občine Grosuplje, ki jo bodo dobro uro nosili skozi naše kraje: Ponikve, Videm, Račno, Grosuplje, Višnjo goro in Ivančno gorico. Povsod pripravljajo svečanosti za sprejem štafete, ki bodo izzvenele kot pozdrav tovarišu Titu. KAKO POSPEŠITI SOCIALIZACIJO ROMOV V naši občini živi 105 Romov v 8-ih naseljih in 22-ih družinskih skupnostih, od tega so 4 mešane. Starostna struktura je nenavadna: 38 odraslih, 35 predšolskih in 25 šoloobveznih otrok. Redno zaposlenih je le 6 Romov, dva prejemata pokojnino, 3 stalno družbeno denarno pomoč, ostalim pa je edini vir za preživljanje nabiranje zelišč in prosjačenje. Zaposljivih je še 17 Romov, od tega 3 iz zdravstvenih razlogov le za lažja dela. Kar 18 družin živi v dotrajanih barakah, 2 družini v avtobusu, 1 v solidarnostnem stanovanju, najštevilnejša 11-članska družina pa še vedno pod šotorom. Nemogoča bivališča so glavni razlog, da šoloobvezni Romi ne obiskujejo redno šole, skoraj nemogoče pa je tudi pričakovati, da bi odrasti izpod šotora redno hodili na delo, saj se v njem ne morejo niti primerno urediti- Romi so posebna etnična skupina, ki zaradi socialne, kulturne in ekonomske zaostalosti zahteva kompleksno reševanje širše družbene skupnosti. Socialna služba pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje je zato v decembru 1978 izdelala natančnejši predlog programa za reševanje problematike Romov v naši občini, v okviru reševanja tega problema v SR Sloveniji. Osnovni cilj je vsekakor pospešena socializacija, ki jo je najbolj smotrno začeti pri populaciji najmlajših. Iz zgoraj navedenih podatkov pa je razvidno, da je med našimi Romi velik procent otrok (57 %). Skupnost otroškega varstva je vsem šoloobveznim otrokom dodelila otroški dodatek z namenom, da bi le-ti obiskovali šolo ter jih tako skušali stimulirati za redno obiskovanje pouka. Od 25 šoloobveznih otrok obiskuje pouk dokaj redno le 12 otrok, vendar je pri tem potrebno upoštevati slabe oz. nemogoče razmere, v katerih živijo. Edina pot za rešitev romskega vprašanja je urejanje njihovega družbeno ekonomskega položaja, kar pomeni, da je vse zaposljive Rome potrebno zaposliti, tako da si bodo le-ti z lastnim delom služili kruh zase in za svoje družine. Za uspešno zaposlovanje Romov pa se mora angažirati vse združeno delo in ne le nekatere TOZD zato, da bi si enakomerno porazdelili bremena začetnih težav. Poseben problem predstavlja tudi ureditev bivališč oz. določitev lokacije za stalna bivališča Romov. Le-ti bi se namreč radi nastanili v neposredni bližini naselij. Ta njihova težnja je vsekakor zelo pozitivna, saj bi se le tako lahko vključili v normalno življenje in delo; otroci bi lažje obiskovali šolo, odrasli pa hodili na delo. Predlog za reševanje problematike Romov v naši občini je obravnaval IS SOb Grosuplje, vsi trije zbori skupščine občine Grosuplje, skupščina skupnosti socialnega varstva in skupščina socialnega skrbstva. Zaradi koordinacije dela je bila ustanovljena tudi strokovna komisija za reševanje romske problematike, ki vključuje vse strokovne službe, ki naj bi med seboj usklajevale programe. Realizacija programa pa bo uspešna le z aktivnim in odgovornim sodelovanjem vseh izvajalcev nalog, strokovnih služb, TOZD, KS, širše družbene skupnosti in vsekakor ob sodelovanju samih Romov, ki so prav tako kot mi zainteresirani za rešitev problema. VRAČILO PRESEŽKOV SIS Republiška skupščina je sprejela sklep, da je treba v februarju poračunati vse presežke SIS in za ustrezne vrednosti znižati prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov. V občini smo to nalogo izvedli vestno in do roka, zato se skupna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov zniža za 0,84 %. Znižanje bi bilo lahko še večje, če ne bi bilo treba republiški izobraževalni skupnosti vrniti del solidarnostnih sredstev iz naslova presežkov. Razen tega je bila v zdravstveni skupnosti prenizko ocenjena osnova za izračun stopnje, zato so bila dejanska gibanja dohodkov in izdatkov visoko nad planiranimi. Zdravstvena skupnost bo ugotovila dejansko stanje in uskladila ta gibanja s posebnim aneksom k sporazumu o temeljih srednjeročnega plana za leto 1978. STANOVANJSKA GRADNJA V GROSUPLJEM V začetku tega meseca je SGP Grosuplje začelo z gradnjo stanovanjskih blokov E 1, E 2 in E 3 na Mrzlih njivah v Grosupljem. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 1/2-1979. V teh blokih je predvidenih 62 stanovanj, od katerih jih namerava 28 kupiti samoupravna stanovanjska skupnost. Bloki bodo dograjeni predvidoma koncem prihodnjega leta. ZAČETEK GRADNJE STANOVANJ TUDI V IVANČNI GORICI SGP Grosuplje bo začelo v Ivančni gorici graditi dva stanovanjska bloka, in sicer C 1 in C 2, v katerih bo 30 stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost bo kupila 12 stanovanj, za ostale kupce pa bo na voljo še 18 stanovanj. CENA STANOVANJ V IVANČNI GORICI Koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o usmerjeni graditvi stanovanj in o načinu oblikovanja cene stanovanj na območju občine Grosuplje je na seji dne 12/3-1979 potrdil končne prodajne cene stanovanj za blok A-2 Ivančna gorica. Končna poprečna prodajna cena za m2 stanovanjske površine v tem bloku bo znašala 10.009,87 din. Gradbena cena m2 stanovanja znaša 8.166,40 din. Precej visoki pa so investitorski stroški, saj znašajo 1.843,47 din na m2. Med investitorske stroške spadajo odškodnine za zemljišča, komunalni prispevek, stroški lokacijske dokumentacije, izdelava tehnične dokumentacije, razvodno omrežje za vodovod, elektro priključek, priključek za kanalizacijo, stroški za zunanjo ureditev in prispevek za izgradnjo zaklonišč. V bloku je 665,5 m2 površin. UGODNI REZULTATI GOSPODARJENJA V LETU 1978 Predhodni podatki, ki jih je zbrala planska služba občinske skupščine, kažejo zelo dober poslovni uspeh delovnih organizacij v letu 1978. Celotni dohodek se je v primerjavi z letom 1977 povečal za 29 %, dohodek za 33 %, del dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke se je povečal za 29 %, del dohodka za poslovni sklad pa za 86 %. Naraščanje osebnih dohodkov je globalno v skladu s planskimi dokumenti, saj so naraščali za 4 indeksne točke počasneje od rasti dohodka. Izgube ni imela nobena gospodarska organizacija. NAJVIŠJI OSEBNI DOHODKI V OBČINI Davčna uprava skupščine občine je pripravila pregled vloženih napovedi za odmero davka iz osebnega dohodka občanov za leto 1978, pa tudi preglede vloženih napovedi za odmero davka od obrtnih dejavnosti ter davka na dohodek od premoženja. Brez upoštevanja osebnega dohodka obrtnikov, je najvišji OD dosegel direktor negospodarske delovne organizacije v občini (skupaj s honorarji za strokovno delo pri drugih delovnih organizacijah), in sicer 265.379 din. Na drugem mestu je, z osebnim dohodkom 262.794 din, strokovnjak iz delovne organizacije IMF, zaposlen v Ljubljani. Tretji najvišji osebni dohodek pa izkazuje računovodja negospodarske delovne organizacije v občini in sicer 251.784 din. PRIPRAVE NA X, TABOR PEVSKIH ZBOROV V Šentvidu pri Stični so se že takoj po zaključku IX. tabora pričele temeljite priprave na jubilejno X. srečanje pevskih zborov. Prireditelji so zaprosili za pokroviteljstvo X. tabora predsednika republike tov. Tita, to pa jih še posebej zavezuje Še vedno ostaja temeljni cilj Tabora množičnost. Pričakujemo lahko, da bomo letos poslušali največji zbor, ki je kdaj zapel pri nas. Doslej se je namreč prijavilo že 165 zborov s 5.246 pevci, ki bodo na zaključni prireditvi dne 24. 6. zapeli skupaj 10 pesmi. Da je usmeritev Tabora v množičnost pravilna, kaže tudi podpora Republiške in občinske kulturne skupnosti, Zveze kulturnih organizacij Slovenije, pomoč TOZD in neposredno zanimanje predsednika RK SZDL Slovenije tov. Mitje Ribičiča, ki se je letos že večkrat sestal z organizatorji. AMATERSKA GLEDALIŠKA USTVARJALNOST V NAŠI OBČINI V zadnjih letih smo spet priče živahnemu utripu amaterske gledališke ustvarjalnosti v občini Grosuplje. Gledališke krožke imajo praktično vse šole v občini in v aprilu bomo spet imeli občinsko revijo teh skupin, še važnejše pa je, da je letos v občini zelo živahno delovanje odraslih gledaliških skupin. V obnovo kulturnih domov je bilo vloženih v zadnjem desetletju res veliko sredstev, kar se že bogato obrestuje v kulturnem življenju. V toplejših, svetlejših, dobro opremljenih domovih so dani vsaj osnovni pogoji za kulturno delo. Seveda nas nekaj nujnih posegov še čaka. Na obnovo kulturne dvorane zlasti še čakajo v Stični, pa tudi v Ponikvah in še kje. Toda vrnimo se k ustvarjalnosti. Kultura se vedno pričenja in končuje doma. Kulturnih potreb delovnega človeka nikoli ne moremo zadovoljiti le z abonmajskimi ponudbami prestolnice ali z redkimi gostovanji profesionalnih kulturnih institucij v naši občini. Tudi televizija s svojim poslanstvom ne more opraviti vsega. Kulturno snovanje more obstajati tudi doma, v neposrednem okolju, v katerem delovni človek živi in dela. Zato je prav, da razvijamo našo amatersko gledališko ustvarjalnost in jo moramo še bolj. Spraviti jo moramo na še višjo kvalitetno raven in vanjo vključiti še več občanov, kot ustvarjalce in kot potrošnike. Zelo razveseljivo je, da amaterske gledališke skupine, ki vztrajno vadijo dolge mesece, spet doživljajo polne dvorane gledalcev tudi v krajih, ki so včasih veljali za kulturno neodzivne. In dvorane bi morale biti še dosti bolj polne, ne samo tedaj, ko nastopa domača skupina, ampak tudi takrat, ko prihaja k nam gostovat sosednja. V letošnjem letu imamo na občinskih odrih priliko videti predstave naslednjih gledaliških skupin. Obiščimo vse v velikem številu, saj je vsaka vendarle kulturni dogodek, ki so ga pripravili naši občani z veliko truda v svojem pros- tem času. Gledališka skupina KD Šmarje - Sap - Ura naših dni n KD Stična - Vdova Rošlinka 1 1 KD Ivančna gorica - Večna lovišča 1 1 KD Škocjan - Utopljenca 1 1 KD Mlačevo - Samorastniki II Gimnazija Stična - Ujež 1 1 KD Grosuplje - Včeraj popoldne /še v pripravi/ Glavan Mihael ZAČETEK MODERNIZACIJE FARME V BOŠTANJU Ljubljansko podjetje Agroobnova - TOZD Gradnje je v tem mesecu začelo z deli pri izgradnji oz. rekonstrukciji mlečne farme Boštanj, za investitorja TOZD Posestva, delovne organizacije Ljubljanskih mlekarn. Če bo šlo vse po predvidevanjih bo modernizacija farme končana koncem letošnjega oktobra. ZAČASNI PROMETNI REŽIM V GROSUPLJEM Nedograjena - makadamska Župančičeva cesta na Grosupljem ni vzdržala velike obremenitve krožnega avtobusnega prometa. Zato je avtobusno podjetje SAP - TOZD TURBUS Ljubljana, v soglasju s pristojnim občinskim upravnim organom, z 22. februarjem začasno ukinilo krožni avtobusni promet skozi Grosuplje. Izhodiščna in končna postaja avtobusov lokalnega prometa je na avtobusni postaji pred železniško postajo. Iz prometno varnostnih razlogov je ukinjeno tudi postajališče lokalnega prometa v desnem nepreglednem ovinku iz smeri Ljubljana, nasproti trgovine Pod gozdom. Avtobusno podjetje SAP je s spremenjenim prometnim režimom pravočasno obvestilo uporabnike uslug. Pričakovati je, da bo krožni promet skozi Grosuplje stekel v mesecu maju, ko bo predvidoma končano asfaltiranje Župančičeve ceste. OBNAVLJANJE CESTNIH TALNIH OZNAČB še tako dobra asfaltirana cesta ne zagotavlja varnosti, če ni opremljena z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo, ki udeležence v prometu opozarja na nevarnosti in usmerja njihovo ravnanje v prometu. Zlasti v naseljih na varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu v veliki meri vplivajo dobro vidne označbe na vozišču. Doslej smo v naši občini pristopali k obnavljanju prehodov za pešce in drugih talnih označb na vozišču, običajno v akcijah za ureditev posameznih naselij ob pomembnejših prireditvah, pa čeprav jih je kmalu za tem prekrila snežna brozga. Tako so ugotavljali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pred nami je pomlad. Zima je na cestnih talnih označbah storila svoje. Svet je zato sklenil opozoriti vse upravljalce in vzdrževalce cest na območju občine, da nemudoma pristopijo k obnavljanju talnih označb in se tako pravočasno vključijo v akcijo za večjo varnost v prometu. KAJ VEŠ 0 PROMETU ? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo tudi letos organiziral občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu", ki bo 14. aprila 1979 v Videm - Dobrepolju. V izbirna tekmovanja se bodo vključili učenci vseh osnovnih šol, kar bo nedvomno velik prispevek k prometni vzgoji učencev ob letošnjem mednarodnem letu otroka. Najuspešnejši tekmovalec občinskega tekmovanja se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo 20. in 21. aprila v Slovenj Gradcu. PRVIČ ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V OBČINI GROSUPLJE Izobraževalna in telesnokulturna skupnost občine Grosuplje sta v dogovoru z osnovnimi šolami: Grosuplje, Stična, Šentvid, Dobrepolje in Gimnazijo Stična letos prvič organizirali "šolo v naravi" s smučarskim tečajem za vse učence 5. razredov in za 1. letnike gimnazije Stična. Predvideno je, da bo vseh udeležencev približno 450. Šola v naravi bo potekala od 3. 1. 1979 do 17. 3. 1979 v Bohinjski Bistrici in na smučišSih Kohle. Za stanovanje in prehrano je poskrbljeno v stari osnovni šoli, ki je preurejena in primerno opremljena za ooa 60 udeležencev istočasno. Ena izmena traja 7 dni. V tem času učenci pridobijo snov začetnega smučarskega tečaja in del rednega šolskega programa. Prispevek staršev za eno izmeno je 450 din. Ostale stroške krijejo izobraževalna skupnost, telesnokulturna skupnost Grosuplje in osnovne šole. Izobraževalna skupnost je nabavila 22 parov smuči, nekaj kompletov pa so nakupile osnovne šole in tako ima vsak učenec, ki ne zmore, da bi si sam nabavil drago opremo, možnost, da si jo sposodi. S tako organizacijo, finančno in materialno pomočjo nam bo uspelo v letošnjem letu vključiti v smučarski tečaj prav vse učence 5. razredov, za katere ze učni načrt predvideva, da je to sestavni del obveznega 8-letnega šolanja. Do sedaj sta se v Bohinjski Bistrici zvrstili ze 1. in 2. izmena učencev osnovne šole Grosuplje. Vsaka izmena — je štela 48 učencev, razrednika, 4 _ učitelje smučanja in kuharico. Obe izmeni sta imeli srečo z vremenom in snegom. Kratkotrajno sneženje in temperature, ki so se spuščale krepko pod ničlo, nam nista pokvarili razpoloženja in programa dela. Prav vsi učenci, med njimi je bilo 24 začetnikov, so tako napredovali, da so zadnji dan vsi, razen ene učenke uspešno prepeljali tekmovalno slalom progo, ki je bila speljana od vrha spodnje žičnice pa do vznozja Kohle. Najbolj so bili seveda navdušeni smučarji začetniki, ki prvi dan ni- . so mogli verjeti, da se bodo tudi oni zadnje dni vozili z vlečnico in srečno pri-vijugali navzdol. Zmagovalci tekmovanja v slalomu so prejeli medalje - diplome, ki so jih ponosno odnesli domov, kot trajen spomin na 1. tekmovanje in na gostoljubno Bohinjsko Bistrico. Udeleženci 1. izmene sta bila 5 b in 5 c razred, udeleženci 2 izmene pa 5 a in 5 e razred. 5 d razred in 5 razred osnovne šole Šmarje pa bosta prišla na vrsto 10. do 17. marca. Udeleženci dosedanjih izmen so bili z bivanjem in potekom dela zadovoljni. Zahvala za dobro počutje gre predvsem vodstvu osnovne šole Bohinjska Bistrica, ki so nam v vsem priskočili na pomoč, dobri kuharici, ki nam je pripravljala 5 toplih obrokov na dan in vsem učiteljem, ki so noč in dan bedeli nad svojo skupino, da so ji omogočili popolno varnost in nadomestili toplino doma. V času od 4.2. do 17.2. se bodo v istih prostorih in na istem smučišču zvrstile še skupine Gimnazije Stična, osnovne šole Stična, osnovne šole Šentvid, osnovne šole Višnja gora, osnovne šole Dobrepolje, osnovne šole Šmarje ter še enkrat Grosuplje. Želimo, da bi vsi udeleženci zaključili svoje tečaje brez nesreč, kot sta jih prvi dve skupini. tako zadovoljno in Vera Ambrožič ZGODOVINSKA ARHIVSKA RAZSTAVA V GROSUPLJEM Zgodovinski arhiv Ljubljana je priredil enotedensko razstavo arhivskih dokumentov o obnovi in socialistični graditvi v letih 19^5 do 19^7» ki je bila odprta 2. do 11. februarja 1979 v Grosupljem. Namen razstave ni bil samo prikazati, ponazoriti in pojasniti zgodovinski razvoj ljudske oblasti v prvih povojnih letih, ampak tudi ustvariti boljšo predstavo o arhivih ter pomen in vlogo arhivskega gradiva nasploh. Zapisi, ki so nekoč nastali zaradi potreb tekočega poslovanja, sedaj predstavljajo prvovrsten zgodovinski vir. POLJSKI MINISTER OBISKAL ŠOLO NA GROSUPLJEM Dne 20. 2. 1979 je obiskal našo solo minister za vzgojo in izobraževanje Ljudske republike Poljske Zdzislaw Szymanski s sodelavci. Ogledal si je šolske prostore in naše delo, še posebej pa mu je bila všeč naša telovadnica. Uglednega gosta smo zadržali na kosilu v šoli, navzoča pa sta bila tudi predsednik naše občinske skupščine, tovariš Janez Lesjak in direktor Unisa, TOZD Tovarna opreme, tovariš Stane Vehovec. Tovarna opreme ima namreč patronat nad našo podružnico v Podtaboru. Tovariš minister, ki je kot gost Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Slovenije in Zavoda SRS za šolstvo na obisku v naši republiki, se je pohvalno izrazil o našem izobraževalnem delu. Z uglednim gostom smo se pogovarjali o obisku poljskih otrok v Grosupljem in o obisku grosupeljskih učencev na Poljskem. Posebej smo bili počaščeni, ker nam je dne 23. 2. 1979 poljski minister za vzgojo in izobraževanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob priliki mednarodne razstave učil in šolske opreme v znak priznanja podelil posebno spominsko plaketo. Ana Ceferin TEKMOVANJE MLADIH ZGODOVINARJEV Letošnje že tradicionalno tekmovanje mladih zgodovinarjev, ki ga pripravlja Občinski odbor zveze borcev NOV Grosuplje in aktiv učiteljev zgodovinarjev pri Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje, bo posvečeno 60-letnici ustanovitve KPJ in SKOJ-a. Tekmovalno gradivo je vezano na razvoj VOS-a na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini v leti 1942-1943 in družbeno samozaščito kot sestavni del naše samoupravne socialistične družbe. S temema se bodo seznanili učenci sedmih in o-smih razredov vseh šol, saj ima to tekmovanje namen, da se seznani čim širši krog učencev z dogodki med NOB v naši okolici. Letos bo ta namen prav gotovo dosežen, saj se uči snov preko 500 učencev v naši občini. V aprilu bodo po vseh šolah izvedena šolska medrazredna tekmovanja. Najboljše ekipe pa se bodo pomerile na občinskem tekmovanju, ki bo 26. aprila v Ivančni gorici. Sodelovale bodo ekipe mladih zgodovinarjev vseh osnovnih šol v občini, gimnazija Josipa Jurčiča Stična, Dekliško vzgajališče v Višnji gori in Zavoda za srčne rekonvalescente v Šentvidu pri Stični. Ob tej priliki bo izdana tudi serija značk. Vsi tekmovalci bodo dobili na tekmovanju zlate značke. V našo sredo bomo povabili številne borce NOB iz naše okolice. Vabimo tudi občane, da si tekmovanje mladih zgodovinarjev ogledajo. IMcm zlvipam - zgodovincvijm žeJUjno pfU. deZu veJLiko LLip&ha. Slale delo naj v čaiu paZpaav iy\ na te.kmovanju tornem -tzzvmč v duha - pommbno je Aode-tovati, ne zmagati ! Milena Vrenčur RAZVITJE SINDIKALNEGA PRAPORJA V POZD ELEKTROSERVICE Delavci POZD Elektroservice Grosuplje tve te pogodbene organizacije združenega dela ter v počastitev 60-letnice združenja slovenskih sindikatov, 60-letnice ustanovitve KPJ in 60-letnice ustanovitve SKOJ-a, v soboto, dne 24. februarja razvili svoj sindikalni prapor. Ob jubileju želimo delavcem POZD Elektroservice, da bi se ta delovna organizacija tudi v-naprej tako hitro razvijala in da bi tudi v bodoče dosegla take uspehe kot jih je doslej. so v počastitev 5-obletnice ustanovi- 30 - LETNICA LESNINE Tudi obe temeljni organizaciji združenega dela Lesnine v občini Grosuplje - Sinoles Ivančna gorica in Splošno mizarstvo Grosuplje sta 23. februarja proslavili 30 - letnico delovne organizacije Lesnina Ljubljana. Na svečanostih so bila podeljena tudi priznanja dolgoletnim poslovnim partnerjem. OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU Zveza te 1esnokulturnih organizacij Grosuplje in komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZS Grosuplje sta s pomočjo smučarske sekcije pri SD Ivančna gorica organizirala občinsko prvenstvo in občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu v Kranjski gori. Kljub izredno slabemu vremenu, se je tekmovanja udeležilo 182 tekmovalcev iz 27 osnovnih sindikalnih organizacij in kra-jevnih skupnosti. - cicibani : Aubreht Dejan, OŠ Grosuplje - cicibanke: Klopčar Katja, OŠ Grosuplje - mlajši pionirji: Gliha Primož, OŠ Grosuplje - mlajše pionirke: Kadunc Marička, OŠ Grosuplje - starejši pionirji: Šeme.Roman, ŠŠD Grosuplje - mladinke: Vasi Ijevski Lena, ŠŠD Polet - mladinci: Tisu Lojze, ZSMS Grosuplje - članice do 30 let: Wildman Sonja, DPO in SIS Grosuplje - člani do 25 let: Kastelic Jure, 00 ZSMS Šentvid - člani od 25 do 33 let: Wildman Borut, Livar Ivančna gorica - člani od 33 do 40 let: Vodenšek Janez, Livar Ivančna gorica - člani nad 40 let: Pangerc Miha, Veterinarska postaja Krim Grosuplje VESLAČI NA KRKI V obSin-i Grosuplje so čudoviti pogoji za razvoj veslaških športov v prelepi dolini reke Krke. Dane pogoje pa zeli izkoristiti krška mladina in nekateri zagnani posamezniki3 zato so pristopili k ustanovitvi Veslaške sekcije Krka, pod o-kriljem Kajak-kanu kluba Rašica. Sekcija pa ni namenjena samo mladini in tekmovalnemu športu, temveč tudi rekreaciji, zato veslaška sekcija Krka vabi vse, ki jih veseli veslanje, da se včlanijo v sekcijo. Uradni treningi so ob ponedeljkih popoldne na Krki. naša skupnost GLASILO SOCIALISTIČNI ZVSZI DBLOVNBOA LJUDSTVA ODČINS OAOSUALJC Redakcija je bila zaključena 22. 3. 1979 IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA Z, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR /771-088/, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ER5TE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.