5. Řtev.
y Novem mestu î. marca 1887.
III. letnik.
Izhajajo 1. ia 15. Tsaeega meseca. Cena ]im je «a celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Narnéníno in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, Ka Bprejeoia j. Krajec v NovBiîI mestu,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gfospodarske stvari.
ZakříJ se priilelnje na Dolenjskem tako niiilo marelic (aprikoz)?
Med raznimi sadnimi plemeni je marelica, katera se dandanes v sadni trgo.ini najbolj ceni, priliino najdražje pl&čuje. To vedó Vipavci posebno dobro, kajti tam že čez deset let marsikdo potegne za inareiice vet? denara, kakor pa za vinsko letino, da si je posestnik večih vinogradov. Da je martilica tako cenjeno sadno pleme, pride od tod, ker se v severnih deželah jako čisla za užitek v frišnem stanu, posebno pa še od tod, ker se v kaj veliki meri potrebujejo marelice v tovarnah za napravo kauditov, ukuhanega sadja in mozega (zoizna). Na Dolenjskem prideluje se pa čuda malo uiareHc, ie sen; ter tje se vidi kako drevi> speljano preko hišne stene v podobi špalirja.
In zakaj se na Dolenjskem tako malo marelic prideluje? No nekateri pravijo, marelice storé pri nas le preko sten na .ipalirjih dobro nc pa na prostem. Drugi pa trdijo zo]!('^ „i čemu jih bodemo pridelovali, saj jih ni mogoče v denar spraviti". Eno kakor drugo pa ni istinito. Da na Dolenjskem marelica le na špalirju preko stene vspeva, to je raste in sad dozori, je iicer splošna toda popolnoma napačna misel. Ako bi Dolenjci v gorite južne lége, posebno v viuo^Tade marelice .sadili, vspevale bi gotovo prav dobro. In zakaj bi pa ne, saj zahteva marelica, vendar manj gorkote kjikor pa na primer vinska trta in breskev; ena itakor druga stori pa na Dolenjskem prav dobro. Da istina je tudi to, da imajo na řipodnjf-m Avstrijskem vehko bolj ojstro podnebje, Itakor ga imamo mi, {kraljevina na primer lam ne dozori) pa marelic imaj ^ Dolnji Avstrijci vse polno in ,^jcer jako íinih. Zakaj bi torej pri uhe lift rodile čisto na prostem? ííič se bati, vspevale bodo prav dobro, 1»; saditi jih jc treba. Du bi se pft marelice nt" mogle na Dolenjskem v denar spraviti, tudi ni res; kajti jaz čujem, da ao vsako leto, kar jih je, jako drage, in da se jih nikdar toliko niti ne mort vdobiti. Ifolikor se
jili zahteva po mestih, in da se morajo vsled tega dovažati iz Vipave.
Pa zaradi same domače potrebe bi jaz marelice niti tako gorko Dolenjcem ne priporočal, amp k zaradi izvažt vanja, P , jfara jih bodemo izvaževali, saj nimamo žel znice? mi morda odvrne fa aH uni. Jaz p- rečem, da železnico bodemo gotovo enkrat dotiiii, m vedtio boíjíe je, da je ne pričakujemo z piasnimi rokami. Sicer pa laliko leta in leta še na železnico čakamo, med tem časom pa marelice na kolih izvaŽujemo. Ježice se iz Dolenjske izpeljuje, in vendar koliko niso one manj vredne, kakor bi biie marelice? Za to kar nič se ue obotavljajmo pridelovati marelice. Precej prihodnjo spomlad nakopljimo okolo naših češpelj sajenic, zasadimo jih na dobro prekopan svet lepo v vrste kakih 50cm, debelca od dehelca, ogradimo jih, in pofakajmo eno leto, na kar jih bodemo požlahtnili s cepiči pravih dobrih msreličnih vrst.
Dobre vrste hi bile pa za Dolenjsko tiste, katere imajo lep debel sad, in kar je poglavitna reč, katere prav zgodaj dozorijo. Take vrste bi bile zgodnja klostemeuburška in pa Šio-marelica. Cepiči teh dveh vrst se bodo dobili lahko v vsakem Številu v deželni kmetiški šoli jja Grmu. Kakor hitro bodemo enkrat Dolenjci dosti marelic imeli, razglasilo se bnde to po tujih (nemških) časnikih, in kupci itodo kmalo prišli. Kadar liode v Vipavi iti tndi drugod dosti tpga sadu, prodajali biidemo po ceni. Kadar bi imele biti marelice pre po ceni, zmetali jih boiiemo v kadi, in naredili ík njih izborno fino žganje. Kadar bodo pa drugod slabo obrodile, pri nas pa dobro, o takrat bodemo pa mi moževali in drago prodajali. Torej le s korajžo se lotimo marelic!
Razun marelic lotiti bi se morali pa še nekega plemena sadja v veliki meri, in to bi bili ringloti. Ringloti prodajajo se prilično ravno tako dobro kakor marelice, da marsikako leto še veliko boljše. Ker pri nas na Dolenjskem navadne češplje tako dtibrti obri^dijo, obrodili bodo gotovo tudi ringloti. Iij ako bi se jih v gotovih letih ne moglo po sprejetni ceni prodati, napravili bi iz njih slivovko, tako fino, kakoršno češplje nikdar ne
dadó. Nftberimo toraj prihodnjo spomlad ieŠpljevih sajenic tudi za podlago ringlotom ! R. D.
Kako je z živinorejo na Dolenjskem.
Kranjska dežela ima v primeri z drugimi deželami še dosta premalo živine. Dolenjska je pa ěe posebej t marsikaterem obziru gledé živinoreje na slabšem od gorenjske strani. Kćnj ima Gorenjsko vež nego Dolenjsko, a prešičev ima pa dolenjska stran več. Najmanj gr veje živine je pa z ozirom na celo našo deželo v črnomaljskem, noTomeŠkem, kostanjeviškem in krškem okrafu. Temu je seveda to vzrok, ker je v teh krajih vinoreja v prvi vrsti doma. Konjereja je vendar še precej zastopana v krškem in novomeškem okraju, dasiravno so vsi okraji na Gorenjskem boljši od teh.
Za BTinjorejo sta pa imenovana okraja, zlasti pa še Kostanjevica, prva na Kranjskem. V teb okrajih se prideluje doksj koruze in krompirja, s katerimi spitajo prešiče. Premalo bikov imajo v črnomaljskem okraji, t velikolaškem, v kočevskem, trebanjskem, radeskem in dr. Zato je v teh krajih áe precej slabo k govedorejo. Na lOO prebivalcev pride v črnomaljskem okraji le 35 goved, v krškem na 100 ljudi samo 33, v ko-Btanjeviškem tuđi le 35, v mokronoakem 37 , v novomeškem 38 ; v kamniškem okraji pa pride na 100 ljudi 62 krav, Vprežne živine, volov je v primeri vendar naj več na Dolenjskem ; na Gorenjskem dosta menj, ker ondi poljska dela s konji opravljajo. Mlade živine pa na Kranjskem dosta izredé; v tej zadevi se r^dlikujejo zlasti trebanjski in ribniški okraj, a prekosita ga vrhniški okraj in Kranjska gora. Krav ima cela dolenjska Btran 29 tisoč, gorenjska pa deset tisoč veČ.
Veselo je to, da se je število Živine pomnožilo od predzadnje do zadnje štetve, največ na Gorenjskem, potem na Dolenjskem, pa tudi na Notranjskem nekoliko. Na Dolenjskem se je bilo število goveje živine pomnožilo v litijskem, zatiš-kem in žužemberškem okraju. V črnomaljskem pa žalibog zmanjšalo, kar je jako obžalovati, ker vlada T tem okraju že itak velika beda, v tem okraju je namreč veliko škodovala živinska kuga, ki je tukaj razsajala. Nimajo ondi veliko travnikov in pašiiikov, pa nekaj vendar. Tudi ni še tamo veliko goveđi boljše vrste. Naj po „Kmet.", kjer je g. Povšé obŠimo pisal o živinoreji, podamo Že one dolenjske okraje, v katere je po kmetijski družbi prišlo v teku zadnjih let boljše goveje pleme. Prišlo je v okraje:
Litija 6 muricodolakih bikov, 2 muricodol-fikiteUci, 1 belanski bik in 2 belanski telici; Za-tičina 13 muriccdolskih bikov, 3 muricodolske telice, 1 belanski bik in 2 belanski tehci ; Treb-
nje 3 muricodolski biki in 8 muricodolskih telic; Kadeče 5 muricodolskih bikov, 1 muricodolska tetica, 4 belanski biki in 1 belanska telica; Krško 10 muricodolakih bikov in 14 muricodolskih telic; Kostanjevica 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice; Rudolfovo 17 muricodolskih bikov in 10 muricodolskih telic; Mokronog 2 muricodolska bika in 3 muricodolske telice; Metlika 4 muricodolski biki, 1 muricodolska telica in 3 belanski biki; Črnomelj 1 muricodolski bik; Kočevje 9 muricodolskih bikov, 3 teiice in 3 belanski biki; Vel. L as Če 3 muricodolski biki in 2 muricodolski telici ; Ribnica 7 muricodolskih bikf>v in 2 muricodolski telici.
Res je, da so okraji, ki so le malo plemeu-jakov dobili, sami krivi, vendar mora modro postopanje vedno jemati v poštev poleg revščine tudi maloskrbnost ljudstva, katero se skuša prav z darili odpraviti!
Upajmo, da bo naša kmetijska družba se tudi na te zanemarjene okraje ozrla in poskusila tudi ondot živinorejce k boljšemu dovesti !
Povdarjal sem, pravi g. Povšé, da se vendarle Še nekaj zamore doseči v črnomaljskem okraju, ako je le dobra volja, pravi navod in vstrajnost, in dandanes, ko je edina áe živinoreja, ki se Še splačuje gospodaijem, treba na to neumorno delovati, da se ta zboljša, posebno pa v takih ( krajih, ki so tako slabo oskrbljeni z dobrimi cestami, ki so skoro dan hoda oddaljeni od železnic, tako, da je za nje le živina, ki more peš hoditi daljne poti, še kaj vredna. Domoljubi v Črnomaljskem okraji pa naj ne obupajo, saj je celo tužna Ćiča-rija za 23% napredovala v številu goveje živine.
Pa tudi drugi okraj naj pomnožijo govedorejo ter odločijo v to en del njiv za pridelovanje dobre umetne krme (detelje, vsejanih trav, zelene koruze, krmenske pese itd.), ker pri današnjih razmerah more naŠ kmetovalec le še v Živinoreji najti rešitev. Z radostjo pa moram tudi priznati, da se je govedoreja na Kranjskem v preteklem desetletji ne le po številu, ampak tudi po kakovosti in dobroti zboljšala. Denarna podpora katero je kmetijsko ministerstvo po naši kmetijski družbi razdelilo po deželi, je gotovo obilno dobrega pro-vzročila, in ko bi bile vse državne denarne podpore tako vspešno porabljene, gotovo bi postal tudi jaz iskren zagovornik takega postopanja. Da bi naši živinorejci le vstrajno in vedno po določeni poti napredovali in na to delovali, da bi posamezne pokrajine še to dosegle, da bi bila vsa goveda enakolična. Kako je to lepo pa tudi za kupčijo koristno, da se nahaja v širni pokrajini le goveda ene vrste. Tako n, pr. ima cela belanska dolina le cikasto živino, ves gorenji Štajer le sivo muricodolsko goved, ves Pincgav le pincgav-
ske cike. Uže sedaj prihajajo kupci iz Italije in Nemiije, posebno iz Bayarskega, po naŠo goved, in ko bi našli trge z lepo enakoliino žiTino, zagotovljeni smemo biti, da bi več jih prihajalo na naše trge. Sedaj se bliža taki enokoličnosti le Gorenjsko, krog Ljubljane je Tse poJno mešanice; poleg sivke, plavka, poleg te din ii, poleg te črna itd. celó v enem hlevu se take iftzlike nahajajo. Posebno krog grajšiine Fužinske se taka razlika nahaja. Silno je prav ta grajščina pripomogla, da se dokaj lepih goved v okolici nahaja.
O delovanji letošnjega deželnega zbora z ozirom na dolenjsko stran moramo âe Hledeće poročati:
Dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o prožnji več posestnikov iz Mrtvic, Gornjih in Spodnjih Skopic glede topniČarskega stre-hěřa. Poročevalec pravi, da ima vojaški war pravico razvlastiti taka vežbaiišČa, torej bi bilo priporočati, da se z lepa dotične občine pogodijo s C. kr. erarjem. Predlaga pa, da naj se dotična prošiya izroči c. kr. vladi s tem, da naj se ozira pri obravnavah na koristi posestnikov.
Poslanec Pfeiier pravi: Da si slavna zbornica napravi neko podobo o prostoru za strelišče poleg Krškega, bi jaz o tem streliSči približno navajal primero, Če bi se namreč streljalo pri Viž-marji proti Šmartnemu ob desnem bregu Save.
Y tem slučaji postavim posestniki iz Ježice, Če imajo ob desni strani Save in tudi onkraj svoja posestva, ne bi mogli mej streljanjem, to je od 6. ure zjutraj do 2. ure popoludne svojih parcel obdelovati, pa tudi do svojih onkraj Save ležečih poEestt;v ne bi mogli priti po najkrajši bližnji poti Čez Černuški most, ampak po daljnih zamudnih ovinkih bodi si čez Vižmarski most ah pa čez Smartenski brod.
Ravno tako imajo kmetje iz Skopic, Mrtvic, Viher, Bregov in Drnovega posestva ob desni Save in tudi onkraj Save, do katerih je najkrajša pot preko strelišča čez Brežauski brod, mej streljanjem bo ta najkrajša pot zaprta in bodo morali kmetje le po daîjnih ovinkih priti do svojih parcel, tedaj mnogo dražega denarja zgubiti; tudi paša v vrbini bo morala prestati mej streljanjem, ravno tako bo mnogo zaprek glede napajanja živine na Savi, zlasti če bi se vodnjaki v poletnem času posušili.
Kmetje pravijo: Mi se nikakor ne ustavlja-prepustiti svoje parcele vojaški oblasti za strelišče, ali mi zahtevamo pravično odškodnino, da naše gospodarstvo škode ne trpi ; če se bo namreč po zahtevanji cesarske oblasti samo od parcele do parcele na podlagi katastralnega dohodka odško-đovalo in ne ozir jemalo n» prikrajšanje paše, težave napojanja, zaprta pota itd,, mora naše gospo-
darstvo propMti — kajti gospodarski red se ne da predrogačiti, zjutraj moramo živino pasti, potem napajati itd., vse to ne bo mogoče zavoljo streljanja in tedaj nam gre odškodnina ne samo od parcele do parcele, temveč tudi za to, če živine ne moremo pasti, ampak jo moramo v hlevu rediti, če živine ne moremo v Savi napajati in le po ovinkih do naših druzih posestev hoditi, kar naklada našemu gospodarstvu mnogo težav, troškov in zamude časa.
Kolikor je meni znano, ima veČina kmetov iz imenovanih vasij svoja najboljša posestva na prostoru oziroma preko strelišča in tudi direktno najkrajšo pot preko tega, če hočejo dospeti do svojih parcel ob Savi — ostale proste parcele zunaj strelišča so večinoma peščene in slabe, tako da se bo kmet iz prihodka teh parcel komaj preživel, davke pa težko zmagoval.
Tedaj prošnjo imenovanih kmetov toplo priporočam visoki vladi, da se odškodnina ne zvršuje samo od parcele do parcele na podlagi katastralnega dohodka, ampak da se tudi ozir jemlje na vse zapreke in težave, ki nastanejo vsled strehšča pri celotnem gospodarstvu omenjenih kmetov.
Ko je še dr, Štrbenec v tej zadevi govoril par besed, vsprejme se gospodarskega odseka nasvet in privoli se za preložitev okrajne ceste čez Vagensperg deželna podpora 2000 gld.
y imenu finančnega odseka poroča poslanec Murnik o samostalnem predlogu profesorja Šuk-Ij ej a glede deželnega doneska za zgradbo dolenjske železnice in predlaga, da se dotični predlog a pristavkom vsprejme, da ima deželni odbor po-trtbno poizvedovati in preiskovati v eporazumljenji s konsorcijem, ki se je sestavil za dolenjsko železnico, ter o vsem v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru poročati.
Dr. Vošnjak poroča o prošnji okrajnega cestnega odbora ribniškega, da bi se mu dovolila podpora za štiri cestarje, da bi se odpravila mitnica Pod Klancem in bi se odvezal doneskov za Tui^asko cesto in nasvetuje: 1. Okrajnemu cestnemu odboru ribniškemu dovoli se za 1. 1887 za plače 4 cestarjev, katere je vzeti v službo, podpora iz deželnega zaklada v zneska 600 gold. 2. Prošnja istega cestnega odbora, da bi se za 1. 1887 odvezal doneska, katerega je dolžen po deželnozborskem sklepu z dne 14, januvarja leta 1886 plačati za vzdrževanje Turjaške ceste in pa, da bi se potrebno ukrenilo, da se opusti mitnica Pod Klancem, izroči se deželnemu odboru, potem ko se je poslanec Pakiž toplo za to prošnjo potegnil.
Po nasvetu gospodarskega odseka dovolijo se priklade sledečim cestnim odborom:
L Okrajno - cestnemu odboru Črnomelj skemu in ribniškemu se dovoli, da sme 1. 1887. v svo-
jem cestnem okraji pobirati 15% priklado na vse neposredne davke z izrednim nakladom vred v ta namen, da se pokrije v proračunu za I. 1887. izkazana potrebščina.
II. Deželni odbor se pooblašiSa, da dovoli: 1. okrajuemu cestnemu odboru žužemperškemu po-birnnje 15% přiklade; toda s« le potem, kadar bodo naÉelnitítva teh odborov prošnje za dovoljenje přiklad dopolnila z dokazi o zvršenem razglašenji dotiSnih sejnih sklepov.
Poroèilo o proSnji obíin Ajdovica in Dvor za uvrstitev občinske ceste mej Vrbovcem in Dvorom mej okrajne ceste, izroči se deželnemu odboru.
Poslanec De te la vimenu tinauËnega odseka poroča o zgradbi mostu čez Savo pri Dolu, za kar so vložile ob Savi leŽeČe ob?''iiie prošnjo za podporo. Prošnji pa ni pridejan noben načrt, tudi ne proračun, koliko bode troskov. Treba bode, ker ima tudi cestni odbor svoje predloge staviti, mnogo poizvedovanj. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da bode natančneje poizvedi^l in o svojem Času deželníímu zboru o tem poročal.
Dr. Samec poroča t imenu gospodarskega odseka ter nasvetuje:
„Občini Dolenja Podgora okraja črnomelj-skega dovoli se za leto 1887. za občinske potrebščine pobiranje 35% in za napravo zaklade za zgradbo ljudske šole 35%, toraj vkup 70% přiklade od vseli dircktnili davkov z izvanredno doklado".
„Občini Kostelj dovoli se za župnijsko občino Fara za 1. 1887 v ta namen, da se deloma pokrijejo troški zgradbe farovža pri Fari, pobiranje 100% přiklade od vseh ueposrednih davkov z izredno doklado vseh v župnijsko občino Fara vfaranib".
Poslanec Hren poroča o proSnji Osilniške občine, da bi se tam zopet namestila žandarmerijska postaja in nasvetuje, da se ta prošnja s toplim priporočilom izroči c. kr. vladi. Vsprejeto.
Poslanec Faber poroča o prošnji občin Grahovo, Martinjak in Žerovnica, da bi se pridružile Loškemu sodnijskemu okraju. Ta prošnja se po deželnem zboru gorko priporočena izroči C. kr. vladi, da jo usliši.
Prošnja za uravnavo Mirne se po toplem priporočilu poslanca dr. Papeža izroči deželnemu odboru, ravno tako proànja krške požarne hrambe.
Kaj je novega po avsirijskem cesarstvu?
Državni zbor si prizadeva za nektere đohre postave; ali sklenilo se doslej še ni kaj posebnega. Godi se podobno, kakor če kdo voz naprej vleče drug pa nazaj : naŠi poslanci se trudijo, ali nemško liberalni nasprotniki jih ovirajo. Veselo za nas je,
da so se jeli najhujši nasi nasprotniki mfd seboj biti. Imajo med seboj posebno zvezo, ki hoče Slovane utopiti v žlici vode — gleda pa tje v Prusko — in ravno ti so se grozno spili ; par najhujših petelinov jevže bežaio. Prav tako! VeČ ko jili beži, bolje za nas! — Obravnaval je doslej državni zbor postavo o delavskih zbornicah, kako bi S'.^ vstaiiovile za delavce bolniške zakladnice i. t, d.
Dovolil je državni zbor pri nas (12 milijonov in 11 tisuč gld.) za oborožerije Črne vojske; ravno tako jev ta namen d'ivolil vs..- tndi ogr-^ki državni zbor. To je lepo ; vidi se, da smo vsi edini, kadar gre za varstvo dižave.
Danes se snidejo delegacije, t. j. poslanci od nas iii iz Ogi-skega^ da d'ivolijo potrebni denar za oboroženje, ako bi se vojska pričela.
Pa bode li res VOjska? To ravnu toliko vemo, kakor ti, Če staviš v loterijo; mogoče ali pa tudi ne. Vse države se oborožujejo, ker se vse vojske boje. Vse pa želé miru, zato upamo, da se bode ohranil. Vendar pa nikakor ni nemogoče, da spomladi ne pozdravi pok iz topov. Ako se to zgodi, bomo mi Avstrijci storili svojo dolžnost.
KoroŠči so dobili za škofa nekega g. Kana izGradcit, ki je rojen nemsk Korošec, pa ne zna nič slovenskega. Žalostno, kako bode govoril z ljudmi, ko jih ne ume! — Korošci so vsled tpga, in pa ker S'i se na Dunaju v koš vrgle prošnje za slovenske Sok, kar obupani. Haje ne mislijo voliti poslanca v državni zbor. To bi bilo kaj napačno: če me kilo ugrabi se bom branil' Kdo je tako nespameten, da bi djal: le zakolji me, ako TEu kdo nož nastavi na vrat?! Drugi Slovenci jim prigovarjajo, naj b:)do srčni ter uaj storé, kolikor morejo. Tudi Korošcem se bndo vremena zjasnila.
Katoliško šolsko društvo na Dunaju kaj napreduje. Bog daj, da bi zavilo vrat nemškemu „šulferajnu," ki dela zoper vero in narodnost našo !
Na Madjarskem jim gre tako slabo z denarjem, da je groza. Denarni minister je odstopil. Toda gotovo je, da tudi novi ne bode mogel izvleči voza iz globocega blata.
Avstrija in Rumunija se še vedno niste pogodile, kako bode z izvažanjem naših in do-važanjem rumunskih pridelkov. Škodo imate obe-dye države.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Bulgarija! — Kaj naj pišem od nje? — Povem vam, da je z Bulgarijo ravno tako, kakor Če se zavali iz griča velik kamen na cesto tik posestva sitnega soseda. Kamen je vsaceni na potu — ali izogiba se ga, kolikor more, čes, kaj ga bom spravljal 3 pota, pohodil bi morda sosedovo polje — in jezo bi imel ali pa še kaj hu-

jega. Bolgarski sosed Rus se grdo drži — druge vlade se mu nočejo zameriti : — zato leži ta kamen šc zmeraj ua cesti! — Aii ne godi se dobro Buïgaroîii : vse se zadeva vanje. Od zunaj strali, doma imajo pa zarote. Ubogi Bulgari !
Govorilo S(! je mnogo, da se Čfnogorci ob-orožujejo za vojsko. Pa menda ne bode tako hudo ; saj sami pravijo, da ni res. Mogoče pa je, da imajo tudi Crnogorci jezik za te, da resiiico prikriva;) o
Med Nemci in Francozi je vse grozno napeto : vendar se sploh še upa, da precej ne bode vojske — se ve da če spomladno soliice krvi ne ogreje preveč.
Ali Rusi so zadaj, Doslej se je vedno mislilo, da bodo Uusi pomagali Nemcem, ako se vname vojska, a zadnji, čas se kaže drugače. To ravno bode menda Bismarku in Prusom ohladilo prevročo kri.
Pri novih volitvah je nemški kancelar Bismark zmagal Novi poslanci mu bodo dovolili povečanje vojske za sedem let. Bode li to utrdilo Nemčijo za vselej, je pa drugo vprašanje: cesar Viljem je star 90 let — in po njegovej smrti bode skorej gotovo marsikaj drugače. Tudi pri Nemcih ni nič večnega doma. — Pri volitvi je gledal mogočni Bisinark zlasti iia Poljake in pa Alzačane ob Francoskem — pa zastonj : pokazali so mu, da zanj ne marajo.
Rusi so obliajali te dneve kaj slavno spomin SOletnice smrti svojega imenitnega pesnika Puškina, Lepo od njih! Narod ki ne slavi in ne spoštuje svojih slavnih mož, ni vreden, da jih ima
Piáe se nam:
UrŠnasela, fara Toplice dné 17, svečana 1887 — Gotovo drfige „Dol. Nov." iz tega kraja rodko kedaj kak'.) Bpi.,roČiio dobite. Toda sedaj mi daje povod k temu sporočilu nagla smrt dragega prijatelja Janeza Jakle, poaestiîika. Zadel ga je mrtvoud 9. dan svečana, da je precej prišel ob gla^ in tudi kma u izdihnil svojo draga dušo. Bil je že čez 70 let star, pa se trden in čvrst. Ranjki ni hodil nikjer v âolo ; bil je pa zelo moder, kajti imel je zdravo pamet. Pre\zel je bil po svojemu očetu kmetijo z V4 zemljiščem in hišo z TÍnogradom. Oče mu je bil cerkovnik, pa si je z varčnostjo in i^rid-noatjo toliko prihranil, da si je zemljišče kupil. Ko ře je oženil ?. Jero, sta prav lepo živela, pa jo je k sebi vzel kmali potem, ko mu je sinka Janeza porodila,
Ožrnil HC jfï vdi'Ugič, živeij sta pra-- sreČuo, pridno obdelovala polje, lepo redila žifino, pa tudi čebelaril je raniki izvrstno. Ker j'ma je Bog zakon obilo blagoslovil, skrbela sta, da eta
nakupila se sveta, izdelala njive, košenice itd. Trudila in delala eta, kakor se spodobi, in imela "i sega dovolj, Ranjki je djaî večkrat, imamo obiLj dela pa tudi jela. Svoje stariše sta spoštovala in jim nič zapiral«, V pričo meno je rekel nekdaj svojemu očetu ranjki Janez, ki so bili rajše pri vinogradih n« „Makutah" ker niso radi poslušali otročje godbe v zibeljki: „Če bo zaprto, ko pridete domov, pa razbite. Vam se ne bo nobena reč zapirala". Tudi ključ na „Ma-kutah" od zidanice so zœiraj imeli, in ni ga vzel nikoli sabtj. Zato je bil pit T" ^^^^ goslov bližji.
Ranjki je dal svoje otrok« izsoUti. Starši sin od prve ženo je dovršil v Rudoîfovem 6. latiiisko sjIo ter je sedaj v službi pri železnici. Tudi druge je dal po'lučiti, kajti previde! je, da je treba otroke dobro odgojiti in podučiti, če bodo prav kmetovalci. Rekel je vtčkrat, kako mu je žal, da ni hodil v šolo, češ, da bi se bil izučil za kaj posebnega. Skrbel je potem za otroke, kô so odrastli, da so imeli pa tudi dela dovolj. Ni jim J. ustil pohajkovati. Puatil je pa tudi, da s > si dečki kakâue ovce, dekleta pa kokoši ali prašičke redile, ter tako kateri krajcar prislužile, kar je bilo pač lepo od ranjcega. Otrok je bilo devet: 3 dečki in 6 deklic, ki so večinoma preskrbljeni,
Raijjki je znal vsako reč prav obrniti. Dc-maČe orodje in vozove je le Ram izdeloval, da ni bilo treba plačevati. Vinograde je obdeloval prav dobro in umetno, če je kateri delavec pri njemu slabo delal, ni ga več prosil, Grubal je trte naj rajši sam, — pa on je tudi vinograde gnojil vsako hto na drugem kraju. — Zato jo ime! pa tudi zmiraj obilno dobrega vin^i, s kte-rim je kaj rad postregel zlasti nam študentom ob počitnicah	(Konec aledi.)
Od Belecerkve 21. svečana. — I^aša fara je sedaj majhna, a bila je nekedaj zelo obširna; kajti mati je menda sedanjih 6 drugih fará. Stara je nekaj nad 800 let. Razteza se čez 12 vaiiij in ima 4 podružnice. Sedanji župnik čast. gosp. Matija Videmšek pa to malo faro, ki šteje nekaj nad 1100 duš, tako lepo vodijo, da jih vse hvali. Veliko so vže nakupili in popravili pri cerkvi ter prenovili mnngo v farovži, pa nam niao naložili zato nobenega bremena. Besedo božjo nam oznanujejo jako lepo in goreče, in riditi je tudi, da vsaki dan nekoliko ljudi pristopi k božji mizi.
Preskrbeli in naprosili pa bo nam ta naš g. župnik še posebno veselje: bil je tukaj sveti miaijon, ki jo trajal od 12. do 19, t, m. Vodili 80 ga trije misijonarji velečastiti gosp. La-zaristi iz Ljubljane pod voiJstvom gospoda Su-periorja J. Bohm-a b tako gorečnostjo, da se je
tako razglasilo, da so dohajali ljudje iz 6 fárá k tej sloyesnosti. Ker je cerkev majbna, je bila taka gnjcča, da še sveže niao hotele goreti, dokler se niso vrata in okna odprla.
SrËna zahvala bodi g. misijonarjem za njih brezplaŽDO prizadetje, ter tudi gorečim g. spovednikom. Bog plati !
Izpod Gorjancev. — Zakaj pešajo do-lenjaki kmetje? Brali smo v „Dol. Nov." v prvem in v drugem letniku vsakovrstne reči
—	in tudi od kmetskega stanu, kako vsakdo toži le slabo; kako veliki so kmetski dolgovi, da jo malo kmetoT, ki bi imeli čist grunt. Vzrokov zato imamo dovolj in jih ne moremo prešteti. Mislim, da prvi in najveSi vzrok je, slabe letine in tudi velike dote, ktere sterièi dekletom in fantom izgovarjajo, veliki poboljški, ktere Btariši pridrže eebi, velike ohceti, vsake vrste jedi in draga oblačila.
To Škoduje veliko domačim in povabljenim. Zadolže ae jako, potem pride prepir, preklinje-vaoje, tožarijo se za doto in živež. Nekteri mladi kmetje radi kvartajo in kegljajo in stavijo v loterijo. So, ki gredo le zavolj stave na trg ali v mesto in se tudi za vsako naj manjšo reč tožarijo, ki so po eden, dva, tri dni pri aodniji
—	doma Je pa vse narobe. Hlapci, dekle, posli so jako dragi in nevbogljivi, v obleki pa oSabni; kmečki rokodelec jim ne zna narediti nobene reči reč. Vsi bi radi le gospode in gospodične posnemali v obleki, jedi in pijači. Vsak in vsaka hoče le kaj finega, novega, kar drugi nimajo — denar naj bode kjer hoče — če prav niio fronki plačani. Velik vzrok nbožtva so tudi veliki interesi, ktere revni kmetje bogatim obetajo. Dolgovi rasto in rasto dan za dnevom, tako da je več dolga, kakor je vse vredno. K temu pridejo še velike soseskine přiklade, ki jih v prejšnjih Čaeih ni bilo.
To BO nektere rane, ktere sem zapisal, ker vem, da so resnične. Želim pa, da se ne bi nikomur zameril,
(DoBtavek vredniâtva.) G. dopisnik ima pač prav. V marsičem bi si naái ljudje lahko pomagali — zlasti tudi pri ^ohcetih". Znano nam je, da je imela dolenjska nevesta celih 20 goldinarjev dote — ali ohtet je trpela štiri dni. Kolika neepamet, Gorenjci imajo več denarja — pa ohcet ni nikoli na dveh krajih — in ne trpi z lepo več kakor eden dan.
Dom&jJe vesti
(P r 6 m e m b e.) Gosp. Fran Kalan gre iz Zgornjih Sušic za učitelja na Čatež pri Zapla-zih. Učiteljica v Božtanji je postala gospodična Šmitek iz Bohinja. — C. gosp. J. Mrvic,
kaplan v Kraoji, je dobil Stopiâko faro, č. g. J. Zbašnik je postal stalni župnik v Topli rebri, — Iz Krškega je âel za učitelja na realko v Gorici meščanski učitelj Ferdinand Seidl, ki je bil v priem mestu kaj dober učitelj, in je pomnožil učne pripomočke za prirodopis z živalimi, tiči, ribami, hrošči, rastlinami, rudninami itd. G. Seidl je izvrsten v znanstvu za vreme in podnebje. Pomogel je bil tudi posojilnico v Krškem osnovati. — G. Avg, Kette, Bodnijski pristav, gre iz Loža v Kočevje.
(Poddružnico sv. Cirila in Metoda) nameravajo v Krškem osnovati; vstanovni zbor bode v nedeljo 6. marca v bralnem društvu.
(Izobraževalni tečaj) za ljudske uéi-telje v kmetijstvu bbde od 7, do 27. avg. t. 1. na vinorejski šoli v Grmu.
(Poštna zveza) je bila v novem letu vpeljana od Mokronoga do Sevnice, torej imajo Mokrončani zvezo z železnico.
(Vinograd) za vinorejsko šolo v Grmu izbirala bode posebna komisija deželnega odbora.
(Sadjer ejski odsek) je ustanovila kmet. podružnica v Boštanji, ki je tudi prosila, da bi se ji dal učitelj, ki bi poduČevanje v sadjereji prevzel.
(Zidanje novega šolskega poslopja) v Podzemlji, ki bode stalo 7100 gld., oddalo se bode po dražbi 5. marca t Podzemlti.
(Posojilnice v Metliki in Črnomlji) razpošiljate račune o svojem delovanju za přetečeno leto. V Črnomlji ao imeli skupnega prometa 54.575 gld. 32 kr., društvenikov je bilo 226, ki 00 vplačali 581 deležev; kar se prijetno bere, je, da društvo ni prišlo v potrebo, da bi moralo kakega dolžnika tožiti. — V Metliški posojilnici je bilo vplačanih 511 deležev po 18 for. skupnega prometa pa je 163.629 for.
(Vojaški nabor) bo v Litiji 11. marca, v Ljubljani 12. marca, v Krškem 16, marca, v Rudolfovem 28. marca, v Črnomlju 12. aprila, v Kočevju 18. aprila, v Ribnici 22. aprila, v Vel. Laščah 25. aprila, — Prvi dan bo vselej oproščenje, naslednje dni pa nabor.
(V Črno vojsko) spadajoiih mož šteje novomeško okrajco glavarstvo 8279,
(Meščanska godba) v Rudolfuvem oziroma nje ravnateljstvo je imelo zbor 2. svečana t. 1., pri katerem je bii za. načelnika zopet izvoljen gosp. Franjo Kastelic star., trgovec in posestnik. Želeti bi bilô, saj imamo izvrstnega kapelnika, da bi pod novim vodstvom tudi slišali večkrat kaj novih komadov — na izbiro jih ima vodstvo dovolj. — Prepričani smo toraj d« se bo gospod kapelnik potrudil, nam kaj novega prinesti, ako je mogoče. (Več prijateljev godbe.)
(V Kostanjevici) je razpisana služba kancelista pri okrožnej sodniji.
{Silno hud mraz) smo imeli 18. in 19. februarja, bilo je okoli 19 stopiuj pod nićlo. Ta mesec je bil hud mraz cold na Laškem. V Rinm je sel sneg, ko ga ondi Že 40 let nieo videli. Še celó t topli Španjski, kjer je po leti neznosna vročina, j© bil ta mesec velik mraz.
(Pogorelo) je deželno gledišče v Ljubljani do tal, in le gole stene še etojé. Vzrok : ognja je neznan. Oiidotna požarna bramba b pripomoČjo vojakov je imela mnogo truda, da se ji je posrečilo sosedno hišo ubraniti. Dežela I bila je zavarovana za 84 tisoč goldinarjev. Î	(Smrekajeubila)P. Namestnika, ko
jo je nedavno posekal e tovariSem ob cesti proti SeTnici,
j	(Mrtvega naeli) Bd onega kovača, o
kterem smo Í6 povedali, da ga je na večer pred novim letom zmanjkalo. Utonil je v potokii nad PreČino, kjer se hoata začenja. Našel ga je Janez Markovič iz Cegelnice.
(Pust) je bil hvala Bogu letoa pri nas prav miren. Srčno nas veseli, da nismo videli po ulicfth grdih, pohiijsljivih sem kakor prejĚnja leta. Pač pa se je predpust veselo slavil po družbah — morda še malo preveč ! Krasna je bila pustna veselica, zlasti v tukajsnjej čitalnici,
(Tat, jud Diamant), ki je v Ljubljani nkral 45.000 gl , je pri izpraševanju napal pre-# isko'filnega sodnika g. Hočevarja rekoči „Daj mi det.fir nazaj!" Gospod je pozvonil — in štirji možje so imeli dovolj opraviti, da ao oblekli Diamanta v prisilni jopič — obleko, — ki mu pač ne bode veČ pustila ategati rok po svojem sodniku.
(V Metliki) je bilo 1. 1886. zaklano in prodano: 255 volov, 89 krav, 354 telet, 80 koz, 30 kozličkov, 33 ovac, 54 jagnjičkov, 275 svinj. Skupaj 1170 glav.
Razne vesti.
* (Kako močne so v vojski evropske drŽave?) Naša država ima ravnokar v mirnom času vojakov 187.000 mož, ob vojakinem času nekako 800.000 mož stalne armade, z rezervisti ia bramborci pa 1,280 000 mož, ternekaj čez štiri milijone Čraovoj-nikov. TNemčiji šteje stalna armada v mirnem časo
449.355 mož, v boj pa jih lahko postavi 2,595.581 mož, lahko še s 3,000.000 6movojnikov podpre. Nemška skupna moč znaša okoli Šest milijonov oboroženih ®iož. Raska oborožena moč znaša v mirnem časa 890.000 mož, v bo fahko pošlje 2,924.000 mož, črne Tojske im« pa, kakor pravijo, 7,568.000 mož. Vsega 8knpaj toraj 11,382.000 mož. Francozom čuva mir 523 283 mož, ki se v vojnem časn na 2,172.000 mož pomnožijo in lahko tndi se z 718-000 možmi Črne vojake podpró, tako da bi imcia Francija vsega skupaj 3,522.000 oboroženih junakov na razpolaganje. Reci-sedaj, da bi so res napravil tisti veliki evropejski ■^«ii ki že dolgo časa po listih straši in bi šla Fran-
cija v zvezi z Rnsijo z 15,000.000 možmi nad Nemčijo, kteri bi v tem slučaji morala Avstrija na pomoč priti. Recimo, da bi nas oh enem Ras prijel, ter bi moralo vse na vojsko, kar je za to sposobnega, koliko bi imeli vojakov na razpolaganje? Rekli smo, da jih imamo vseh skupaj blizo šest milijonov io Nemčija enako tudi nekako šest milijonov obe skupaj toraj blizo dvanajst milijonov. Razlika med približnimi šestnajstimi milijoni Franzoi»)v in Rusov, ter dvanajstimi milijoni Avstrijcev in Nemcev ni težka; se Té, da smaga ali zgaba vojske ni vselej navezana na število vojakov. Jaano pa je iz teh številk, da je velika evropejska vojska v tem smislu in tej velikosti naravnost nemogoča, ker bi je Evropa niti prerediti ne mogla. Le pomislimo, od kod se ho denar in živež jemal, če bi moralo vse pod orožje?
*	(Grozen potres) so imeli 23. pr. m. na Francozkem v mestih Talon, Kani, Avinjon, Niea, Bv sež. Dimniki so padali, na nektcrib krajih se rušile hise ter pobile več ljudi.
*	(Na Laškem) je bil pa ravno tako strašno potres 24 prêt, mcseea v mestih Genova, Tnrin, Kazali, Aleksandrija, Savona in drugod. V Savoni se je podrlo nekaj hiš — enajst oseb je ubit h. V Bajardu se je podrla cerkev ter pokopala 300 1 udi. Tudi po druzih krajih so se hiše podirale; mnogo judi je mrtvih. Tnjci bcžé na vse strani.
*	(V Bruselju) ua Belgijskem se je v nekej tovarni razletelo velikansko kolo, ter ubilo precej 7 delavcev, 55 pa težko ranilo.
*	(V Trstu) so razsvetlili kko ali kraj, kjer barke ostajajo, z električno lučjo. Vsaka luč ima toliko svetlobe kakor 800 sveč.
*	(Nemški cesar) bode star ta mesce uže 90 let. Nas cesarjevič Kudoli se pri tej priliki popelje tjekaj, da ga pozdravi pri takej slovesnosti.
Smeânice.
*	Gospodar je vzel hlapca v službo. Ker sta bila daleč od cerkve, je djal gospodar: Obadva ne moreva v cerkev vsako nedeljo, ker mora eden dom varovati. Bova pa napravila t&ko-le: pol leta bodem hodil jaz, pa ti hodem povedal, kaj bodo v cerkvi povedali ; — dmzega pol leta bodes pa hodil ti ter meni pripovedoval, kar bodes slišai. — Prav tako I Ko pride prvo nedeljo gospodar iz cerkve, ga prasa hlapec precej: Oie, kaj so gospod oznanili? — Vsaki dan post, je odgovor, — Drugo nedeljo zopet: „Vsaki dan post!" in tretjo in Četrto in vse nedelje celega polleta so oznanovali gospod „vsaki dan post!"
Hlapec trpi, pa si misli, čakaj, ko pride vrst« name, te bodem splačal.
No kaj so oznanili, pravi gospodar, ko dojde hlapec od službe božje ? „Oče, vsaki dan prajmik !" — Kaj pa danes? dé gospodar drugo nedeljo. Hlapec: „Vsaki dan prainik!" in tako se je glasil odgovor slednjo nedeljo. — Tako se hlapec pol leta posti, a pol leta postopa—Č6 sta se skupaj zouim gospodarjem?
Noe in vinska trta,
*	Znano je, da je očak Noe zasadil vinsko trto. Zato tndi poje lepa slov. narodna pesnica o njem:
Pozdrav'mo ranc'ga Noeta, K' je znašel vinski sok. Na zdravje njemu pijmo In njega vseh otrok.
Ko je tedaj Noe viDsko trto zasadil in domov odšel, prišel je satan k vinski trti in jo vprašal: „Smem li te pognojiti, preljuba vinska trta?" Trta mu to dopnBti. Zlodcj je brzo odèel in pripeljal k trti ovco, leva in svinjo- Te tri živali je ubil in a njihovo krvjo polil vinsko trto- Ali kmalo pokazalo se jo delovanje tega čudnega gnoja. Će ao ljudje malo sladkega viaea pili, postali so biagi, krotki, kakor ovce. Kdor je pa malo veè tega dani popil, postai jo hraber, pogumen in močan, kakor lev; začel ee je bahati iii vpiti: „Kdo je meni enak, kdo zabavlja itd.?" Pokazal je pa tudi svojo pest, Če je bilo treba. Kdor je pa vino brezmerno vžival, postal je neumen in nesnažen, valjal se je po blatu, kakor svinja.
Pa še dand&ne« ae to godi. Zamoreš ee tega, žalibog, prepričati vsaki dan.
Žitna cena v Novem mestu 21. februarja 1887,
Domače pšenice mernik 2 gld. 35 kr., Detelače (koruze) 1 gid. 40 kr., Soršiee 1 gld. 90 kr., Eži 1 gld. 60 kr., Ječmena 1 gid. 50 kr., Ajde 1 gld. yO kr,, Ovsa 95 kr., Krompirja 1 gld.
Lotei'tiske sre^Ne. Gradec 19. februarja ' 4 40 12 9 50 Trst 26. februaija 48 6 25 66 34
Vljudna prošnja do mestnega zastopa v Novem mestu.
PriutBel je narořnik „Dol. Not." t imcnn vei drugih pTOŠujo do BlftTnegs mefitn^ga zastopa, da bi isti veS stvari pojasnilo, knr ne tiie prodaje iiveia.
Ker jo pa tu pruSnja bolj pntoi.bi podobna, iu mi ne moremo verjeti, da bi srenja lionm krivioo delala, nismo f<pr(>-jeli omenjeno proSrje, »mpak etarimo Dami mesto nje drugo;
Naj fllayni mcatni zastop blhgotoli t korist Ijudistva in T odprsTo neprijetnega ftuinničenja v laatDO kvaro niizimnihi trïni red, aosebno pa, kdo sme in kdo no orno prodajati? kakove stvari in kdaj ao od proiinje izključene f in aJi Bmeio tako imenovani brsnjovci prekupavati, in kdajï — To naznanilo radi sprejmemo v list brezplačno. — Clara pacta, ioni aniici. — Jasna beseda — ae spolnuje lahko. VredniŽtTO.
Zalivala.
Za blag^i sočutje ia za mnogobrojno vde-ležitev pii sprevodu nase nepozabljive soproge in matere
Ane ZagorCy
izreka y imena vae rodbine vsim vdeležencern, posebno pa se pcveera in pevkinjam, ter darovalcem prelepih vencev, svojo naj toplejšo zahvalo.
Zalnjoči 80]»r0g Jože Zagore,
[líi]	pse^tuiL
V ícnt Jerneju, 18. februarja 1887.
Kovačnico, v kteri voda goai : meh,
kladvo iu bi'U3, daje se O SV. Jlirju v Jiajem. Vei pove Sfl. Razinger, Podkorenom. Posta Kranjska j^ora (Gorenjsko).	[1,-5-3]
PO
T VO
v bližini Kostanjevice ležeče,
ki meri 30 oralov 975 □klaiter, ima zidano a opekami krifo biso, vsa gospodarstvtiia poslopja v dobrem stanu in 3 verte s iinim aadjem, je zavoljo selitve na prodaj. — VeČ se izvé pri
Ani Kanđolini
[12-2]
v Kostanjevici.
Listnica uredništva.
Gosp. Mat. K. T Radečnh. Štejemo drobne vrstice ali njih prostor, tcraj manjka že kr.
G. F. O. na Vinici. Ne hvalimo ljudi preveS, dokler HO žiti, da so ne preTKumejo. Imate pai dober namen, todo, mislimo, da jo bolj prav, da dopisa ni.:mo sprejeli.
Cementni strešnik
izdehije, mladi, v tej stroki dobro iztirjeni in z dobrimi sprîéali previđeni muž, ter išče v temu posla službe. Kedor bi tega poti'eboval, naj se obrne na mene pismeno ati ostn.eno.	^^^^^^^
[17]	na l!îgn]enci, pošta Radeče.
Mokriška grajšcma
(poàta Jesenice na Savi) prodaja: Samenski oves: Triumf	100 kg. 15 gld,
Ligovo	100 „ 12 ,
Semenski krompir: Najboljše vrste, kakor: Carly [9-3]	Vermont, Magnum bonům, Grípple
castîe	100 kg. 6—8 gld.
Semensko ajdo : Škotsko, srebrno sivo lOJ kg. 8 „ Vrbove sadïite: Saiix viminalis, aalix virainalis purpurea in saliï amygdalina 1000 kosov po 2 gld. Fižol (ovijač)	1 helitolitcr 12 gld.
ern
sce se gosti na v
T Novem mestu ali v Ibližnji okolici.
[14—2]	Ve6 o tem pové „Vred, D Novic".
Cegelnica na prodaj!
^^ Cegelnica blizo grada Breiteiiaa, "ip^
z V8f> potrebno prijiravo, in '/3 KemljiAća, se takoJ prodá. Hosta in glina je blino, in kar ne opeke napravi, 8c lebko takoj proda iti tudi jio dobri eesti voii.
ložef Spelko, Podgora št. 35.
[18^1]
fara Freóua pri Nofom mestu.
mm
v Jelši, fara Wirna peč.
Isto obstoji IK bise in gospodarskih poslopij, vse v dobrem Ktaiiu; tialje njive, travniki, bosta in v i n o;^ rad i,. siiupno bliîio 2ii oialov.
Već o tem pove Jože Starič,
[l&—Si)	v Jeliii hiě. ôtev. A.
'.Jilgt; ï-rai nM.lcin, isdiijatelj iu Kaininik i. Krtijao,
NoTDmeito, — NatUnil .T. Krajee.