Kupu ju VOJNE BONDEI Najitarejil slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte i VOJNE BONDEI I The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium Vol. xxvil—leto xxvii.- CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 28, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 274 Nemci vrženi nazaj do reke Roer; borba v snegu in blatu KffORTERIU IIHRANA IZ 'ELGRADA Poročevalka trdi, da J® bila odredba za izgon "političnega Značaja" Ele Rim f 27. nov. Mrs. anor Packard, vojna ko-^espondentinja za "United •"ess," je danes dospela z ruskim transportnim ®talom iz Belgrada, odko-^5 je bila iztirana vsled ob-^^06 od strani jugoslovan-cenzorskega urada, ^ je pri pošiljanju poročil 'Sila odredbe cenzurei ^rs. Packard je vložila pro-proti izgonu, rekoč, da je poročila, katera je poslala ^ Belgrada, odobrila zavezni- NI KONČANA - ZA ZMAGO !Gen. Mihajiovis h.;« BO TREBA ŠE MNOGO ŽRTEV bra. — List "Exchange Telegraph" je snoci objavil neko nepotrjeno poročilo, da je bivši jugoslovanski vojni minister gen. Dražo Mihajlovich z nekim ameriškim bombnikom dospel na letalsko bay o "Fog' gia" v Italiji. ška jih Vojaška cenzura, dasiravno predložila jugoslovanski da bi jih odobrila s po-'^»ega stališča. je, da ji je • jugoslo-cenzor ukazal, da v te-^ ene ure zapusti Belgrad, na-ji je bila preskrbljena a-^odazija na ruskem letalu. sla ■ je šla v Jugo- " pred tednom dni s. sku-° ameriških in britskih ko- ^Wentov. p jg povzročilo izgon sledi iporočilo, o katerem H §^>i:;:V.'.',^r^: ••.. . <••■•' ;*§:£, ^■1.yiir -4,.^-i-r»>ii' V •'. , ,TI6 ?V. •'N'hL-IJSV l>i •. :<•■ '' Rusija želi mir na svetu, pravi govornik ZA m mu PRISTALA II Mrs. Packard, da je po-°cilo njen! izgon: ^^ELGRAD, 25. novembra. ^ ^Sepovsod v Belgradu vidi-g rdeče zvezde in znake in kladiva, ki so zastavlje-j skupno s slikami maršala Stalina in maršala Tita. kontrastu pa nisem videla 5ev Giik predsednika Roo-k; ^ in samo eno sliko pre-Churchilla. ^Mevski grbi odstranjeni jijl^^'^i^anska vlada je odstra-Pov grbe skoro vse- in jih nadomestila z zvezdami. J ^ zunaj izgledajo prebival-.^^S^'ada bolje kot po večini Gen. Howard E. Fuller je izjavil v govoru, ki ga je pred nekaj dnevi imel v Clevelandu povodom otvoritev kampanje za 6. vojno posojilo: "Naj izrečem nekaj besed svarila — sedaj ni čas za popuščanje in brezbrižnost. Ugodna poročila s Filipinskih otokov in Evrope bi znala ustvariti varljiv optimizem, ki lahko zadrži prihod zmage. Resnica o vojnemu položaju nas mora navdati s željo po večjemu naporu kot kdaj prej. Dejstva so jasna, in za njimi stoji gen. Eisenhower, ki nas svari: vojna še ni končana! Podprimo naše fante in može na fronti s tem, da kupimo toliko vojnih bondov v tekoči kampanji, kolikor nam je sploh mogoče! Ci hi i" Bel: kot r ' Se italijanska mesta, pa ,.^3ev V Itafiji. Dasiravno je If^j.^'^lgrad enako bombardiran Zdi, (Ja imajo ljudje tukaj NOVI URADNIKI Društvo "Camiola Tent" št. 1288 je imelo svojo letno sejo v nedeljo, 26. novembra. Izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1945: J^sti in da so bolje obleče Črnega trga ni l^^judje se ne preživljajo s ^°^ijeno na črnem trgu. osvobodilni svet je stroge korake za za-boj^.^'^cga trga, katerega je w ^ popolnoma zatrl ali pa 'je ^^ko globoko v podzem-ga ni mogoče videti. Ko korakala po ulicah, %i zopet in zopet pribli-'žfa .^?^^"iezniki, ki so želeli ^^'ti svoje pritožbe kakemu ^ed njimi je bilo lijo žensk, ki so rekle, da že-?^®lati obleko in živež so-katere so partizani častni preSs. Vinko Klemen-čič, preds. Joseph Babnik, pod-preds. Matt Kern, taj. John Tavčar, blag. Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik. Uradniki za otvoritev seje: Joseph Drob-nich, Frank Jazbec, Anton Zupan, Frank Smole, Anton Debelak, Frank Pirnač. Nadzorni odbor: A. Zupan, Jos. Drob-nich, Felix Strumbelj. Bolniški odbor: Vinko Klemenčič, Jos. ,Drobnich, Thomas Mlinar; Zastopnika za Klub društev št. 6 zgoraj. Slovenskega narodnega doma, John Tavčar in Felix Strumbelj; za konferenco S. N. D. Felix Strumbelj, namestnik Jos. Drobnich; za Pomožno akcijo in SANS John Tavčar, Vinko Klemenciq; za Prosvetni Klub S. N. D. Frank Jazbec; za Slov. Nar. Čitalnico Frank Jazbec; za konferenca Slov. Del. Doma in Zadružno Zvezo Felix Strumbelj. Nadalje se je osvojil sklep, da društvo daruje $50.00 za rojake, kateri so bili prizadeti v plinski eksploziji. Društvo še za naprej ostane član Slov. N. Čitalnice na St. Clair Ave. s $12 članarine letno. Sprejet je tudi sklep, da se daruje iz blagajne vsoto $200.00 za takojšnjo pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Društvo kupi nadaljnih vojnih bondov za $1,000.00. — Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. predpoldne v SND, dvorana št. 1. Društveni urad j 3 v starem poslopju SND, soba Kratke vesti BELGIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O NEMČIJI LONDON (O.N.A.) — Belgijski ministrski predsednik Spaak je izjavil v Londonu, da njegova vlada še ni odločila, kakšno stališče bo zavzemala napram načrtom, ki govore o separaciji Porenja od Nemčije. Spaak pa je obenem izjavil, da se bo belgijska vlada vdele-žila dc-la in načrtov, ako bi prišlo do tega, da dobi Porenje poseben političen režim. Overseas News Agency je' informirana, da je belgijski vladi v tem vprašanju največ na tem, da bi postopala strogo v sporazumu s francosko vlado. 14 ARETIRANIH RADI ČRNEGA TRGA DETROIT, 27. novembra. — Danes je bilo tu aretiranih 14. oseb, ki so obtožene, da so bile zapletene v veliko tatvino gasolinskih kuponov, s katerimi je prišlo na črni trg 500,-000,000 galonov gasolina. Na-daljne štiri osebe se še išče. 20 MILIJONOV NEMCEV STOJI V KRUŠNI VRSTI STOCKHOLM, 23. ^ovembra. — Glasom številk, ki jih je objavila nemška vlada, je vsled zavezniš k e g a bombardiranja nemških mest danes 20 do 25 milijonov Nemcev brez strehe, in da so odvisni za prehrano na javne kuhinje. To je očividno vzrok, da Himmler in Goering ne moreta navdušiti prebivalstva za "Volkssturm." Stettmius imenovan za drž. tajnika NACIJI DOBIJO CIGARETE ZA NAGRADO? žbe mihajlovčevcev ^^^odniki so člani čet gen. ^ihajloviča, in trdili so, V ^ jih kakih 40,000 nahaja oseb so izražale skrb, ^ 8e bo zgodilo s Srbi pod trajo za komunističnega. Večina članov Titove vlade so ne-Srbi. • Andrija Hebrang, minister za industrijo in trgovino je izjavil, da država namerava pre-j vzeti tovarne, ki so jih lasto-j vali kolaboracijonisti in držav-' Ijani sovražnih dežel, in da ute-| gne organizirati nove industri-i je, ako bo to potrebno, da pa j bo velika večin,a industrije in trgovine ostala v privatnih ro-j kah. Izjavil je tudi, da se zemlja LONDON, 27. novembra. — Tukajšnji list "Pictorial" je v nedeljo objavil članek, v katerem je rečeno, da pravi vzrok za pomanjkanje cigaret v Ameriki tiči v tem, ker nemški voj ni ujetniki kadijo cigarete, s katerimi jih ameriški vojaki pridobijo za podajo. ^'^jih režimom, ki ga sma- ne bo kolektivizirala. Koncert Glasbene Matice v nedeljo, dne 3. dec. v avditoriju Slov. nar. doma Pod vodstvom g. IVANA ZORMANA Pričetek ob 7.30 uri zvečer WASHINGTON, 27. novem bra. — Predsednik Roosevelt je danes imenoval mladega Edwarda R. Stettiniusa, bivšega republikanca in industrija! ca državnih tajnikom, ki bo zavzel mesto, katero je zapusti. Cordell Hull. Senatna zbornica bo novega državnega tajnika brez vsake o-pozicije potrdila. Tu stoji vtis, da je Stettinius s tem stopil v ospredje kot možen predsedniški kandidat. Stettinius, ki ima navzlic te mu, da je šele 44 let star, popolnoma sive lase, je bil pred vstopom v Rooseveltovo admi nistracijo leta 1940 zavzemal vodilno mesto pri General Motor Co., v zrakoplovski industriji in pri United States Steel (Corporation. Državni podtajnik je postal v septembru preteklega leta, ko je Sumner Welles vsled spora s Hullom položil svojo resigna-cijo. Dr. Corliss Lamont, znana avtoriteta glede Rusije, je imel v soboto predavanje pred City klubom, v katerem je svaril, da tisti Amerikanci, ki govorijo o "bodoči vojni z Rusijo," sledijo Hitlerjevi in Goebbelsovi liniji. Rusija nima nobenega konflikta niti z Anglijo niti z Ameriko, in bistveno so vse tri velike sile edine v tem, da želijo mil' na svetu. i Kdor govori o bodočnosti kot o "ameriškem veku" ali kot o "ruskem veku", je rekel dr. Lamont, govori nesmiselnost, kajti bodoče stoletje ima biti vek združenih ljudstev vsega sveta, na pohodu k zmagi in mirnemu sožitju. Kaj hoče Rusija? Rusija je v prvi vrsti zainteresirana v svojo lastno varnost, v mednarodni mir potom kolektivne varnosti, ona je za samo-odločevanje narodov, za oster, ampak pravičen mir, ki ne bo nobenega naroda obsodil kot celote, za cvetočo mednarodno trgovino in za splošno razorože-nje, je izjavil dr. Lamont. "Sovjetske akcije na Finskem' in v Iranu so pomote, ampak to je samo del celotne zgodbe," je rekel _ govornik. . "Rusijo se mora soditi kot celoto." Vprašanje novih meja Kar se tiče mejnih sporov, je Lamont opozoril, da celo Zed. države niso priznale akcije Romunije, ki je po zadnji vojni pograbila Besarabijo, rusko vztrajanje na tem, da se baltiške države inkorporirajo v Sovjetsko unijo, pa je primerjal s prizadevanji Amerike, da dobi baze na Pacifiku, ki jih potrebuje za svojo varnost. Vzhodna Poljska je ruska v narodnostnem in geografičnem pogledu, je izjavil govornik. Publikacije kritizirane Dr. Lamont je kritiziral publikacije "Readers Digest" in "Life", ki so v zadnjem času objavile pristranske članke glede Rusije, v katerih se indirekt-no poziva k vojni proti Rusiji. Take vrste pisanje je nesmiselno, in je pomagalo prinesti sedanjo vojno, je izjavil govornik, toda ameriški listi so ga Š3 vedno polni. Kooperativni sistem Eusije Pattonove čete so udarile v dolino Saar; ijuta borba povsod PARIZ, 27. novembra. — Velika bitka, ki ima odločiti usodo nemškega rajha, se je danes nadaljevala skozi sneg, deževje in blato. Amerikanci so vrgli Nemce, ki branijo planjavo, ki se razteza zapadno od Kolina, nazaj na zapadni breg reke Roer in južno od mesta Ju- llich. ' Borba je skrajno trpka in S2*~ vrši preko terena, ki so ga sla- y ZVGzl be vremenske prilike spreme-. nile v morje blata, snega m g kampaHjO 29, dežja. Ponekod so se ameriška , ,, vojaki borili stoječ do kolen v g, VOJIIO pOSOJllO vodi. ! _ Štiri milje od Koera i V sredo, 29. novembra se bo Prva ameriška am^ada, ki je v avditoriju Sloven^ep na-vrgla sovražnika s težkimi iz- rodnega doma na St Clair Ave. gubami eno mUjo in pol daleč vršila velika priredba pod po- nazaj, je vdrla globoko v Hurt-i^roviteljstvom Boy Scout Troop gen in Langerwehe, in se na-'^BO. h ^eri skupmi &^da u • A A 1 Sfivi »Yii tudi veliko število slovenskih m haia od dveh in pol do stiri mi-,..... ,. , I hrvaških dečkov. Ije od Roera. | Neki štabni oficir je danes i Vspored programa vsebuje izjavil, da ako se vremenske: različne točke, med njimi tudi prilike nekoliko izboljšajo, bo-1 filmske slike, ki bodo kazale kaj do Amerikanci kmalu dosegli i se dogaja na raznih bojnih fron-reko, ki je zadnja naravna za-jtah, kjer se naši fantje bojuje- vira zapadno od Rene. j j V kratkem govoru bo nasto-Tretja armada v aaru , pii S/Sgt. Rapisarda, ki je do- Ameriška~^.tretja armada j® j deljen k ohijski 37. diviziji, ter 120 milj južno vdrla v mesto; jg p^ed kratkim prišel na do-St. Avolt, ki je poglavitna | p^gt, in se bo kmalu zopet po-nemška obramba, ki straži do- j vrnil na Pacifik. Povedal bo o hode Saarbruckena. i skoro neverjetnih doživljajev. Tretja armada se nikjer na ^ jih je on z drugimi ameriški-svoji 60 milj dolgi fronti ne; nii vojaki prestal. nahaja več kot 16 milj od raj-; priredba se vrši povodom ha in ona drži 19 milj dolgo j ^^mpanje 6. vojnega posojila, fronto v notranjosti Nemčije, i j^^or izmed navzočih bo želel PARIZ, 27. novembra. — Ne-1 ^g^upiti vojni bond, bo lahko to ka švicarska brzojavka, je da- g^gril, ker na razpolago bodo nes' javila, da je zavezniška pa- ]^j,g Josephine Seeley, Mrs. dalna pehota pristala vzhodno jgnnie Suhadolnik, Mrs. Fran-od gornje Rene v ozadju Sieg- ggg Macerol in Mr.\ Frances iriedove linije. j gjetz, ki bodo pod vodstvom Bitki za kolinsko planjavo so Albine Novak, prodajale se pridružile silne jate zavez- bonde. niških letal, ki so podprle ofen-; t t i, ^ , ... .v, i Zupan Frank J. Lausche ne zivo treh velikih zavezniških , ____v ^ , . , . , . bo mogoče udeležici se priredbe, armad, ki vztrajno sekajo nem- . ^ „ , , . ' , J T. .111 mesto njega bo poslanico ske obrambe pred Durenom m , fl precital Mr. John Gornik st. v dolini reke Roer. ; ^ , , . j Mr. Anton Grdina st. bo imel : govor v slovenščini v prid kam- i panje. ' Vabi se cenjeno občinstvo, da se tega programa udeleži. VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's je prestal težko o- vstopliiina je^vs^m^rlil^osta. peracijo Mirko Lopaz iz Gilber-, __ ta. V isti bolnišnici je po štirih' mesecih umii Math Balas z E- URAD ODPRT ZVEČER lyja, kjer si je v rudniku nako- Haffner Insurance Agency pal bolezen. Zapušča brate, se- giog st. Clair Ave., naznanja', stre in več drugih sorodnikov, da bo njih urad odprt nocoj do , ^ Barberton. - Dne 17. novem- ^^e in sicer v svrho posluge domneve, da se bo Rusija po- bra je tukaj umrla Agnes Pe ^ ^ek, stara 58 let. Zapušča dva pioziji prizadeti, in jim ni mo sinova (enega pri mornarici), goče zglasiti se v uradu teko n šest hčera in brata. ^ dneva. Mr. Haffner opominja, ~ j da bodo samo še ta teden urad- V ZADNJO ČAST t niki zavarovalninskih družb na Socializem v Rusiji deluje u-\p28no, je rekel dr. Lamont, in vrnila h kapitalizmu, so nesmiselne. Rusija ni diktatura enega človeka, temveč kooperativna država, kateri stoji na čelu maršal Stalin, s katerim sodelujejo ljudske mase. Dr. Lamont je mnenja, da bodo vse določbe liberalne sovjetske ustave, ki je bila proglašena pred vojno, uveljavljene, čim se vrne mir. Kar se tiče ruske vdeležbe v vojni proti Japoncem, je govornik rekel, da obstoji dobra mož-;.io3t, da bo Sovjetska unijo sto-oila v konflikt, vendar pa je to j članice društva Waterloo razpolago v njegovem uradu in Grove št. 110 W. C. so prošene, kdor še ni uredil svoje zadeve da se nocoj, ob 8. uri zberejo v glede zavarovalnine, naj to gotovo stori pred koncem tedna. pogrebnem zavodu Jos. Žele in i sinovi, 458 E. 152 St., da izka-' žejo zadnjo čast umrli članici Christine Pirnat. IŠČE SE RAZNAŠALCA Potrebujemo dva pridna deč- RIR. WAPOTICH V BOLNIŠNICI Dobro poznani tajnik društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ, Odvisno'oTtirtolikfaa" ta deklici "E.| Anton Wapotich, 892 E 73rd nakopravnosti". Ako ima Ka-, St., je bil odpeljan v Lakeside teri naših naročnikov sinčka ali bolnišnico. Člani društva naj se Jičerko, ki bi bila zanesljiva in v društvenih zadevah obrnejo vestna pri raznašanju, prosimo, na Mr. William Candon, IV. da nam sporočite. Naša tele- takrat njena izčrpanost vsled vojne na zapadu. Knpujte vojne bonde In Tojno-varde valne znamke, da bo čimprej poraženo . ... . osišče in T»e, kar ono predstavlja! iOnska Številka je HE. 5311. 7440. Mr. Wapotichu skorajšnje okrevanje! želimo STRAN 2 IjNAKQPRAVNQST 28. novembra, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV ffUXTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol Ista)__________________________________________________ 3.50 For 3 Months — (Za S mesece)...............................................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: ' Po pošti v Clevelandu, Kanadi Id Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____ Por Half Year — (Za pol leta)______ Por 3 Month« — (Za # mesece)_____ ..$7.60 _ 4.00 - 3.25 Por Europe, Boutb America and Other Foreign Countriei: iZa Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)__L___________________________ Por Half Year — (Za pol leta) ___________.................................... _____________$8.00 ___________tso Entered ai Becond Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. DONALD BELL: ZAHODNI BLOK IN VELESILE Svetovni politični položaj se zdaj spreminja tako hitro, da je skoro nemogoče, da bi ameriška publika sledila vsaki spremembi. Toda posledice vseh najnovejših dogodkov so izredno velike važnosti za ameriško zunanjo politiko. Tako na primer nenadni povzdig Francije, ki je kar naenkrat postala polnovreden član velesil in je zavzela mesto Kine. Največje vprašanje v vseh mednarodnih krogih je zdaj to, kaj bo storila Francija — ali bo z vso težo svoje novorojene sile podprla eno od obeh evropskih sil in dala bodisi Angliji, bodisi Rusiji, premoč na evropskem kontinentu. Francija bi mogla tudi od slučaja do slučaja slediti svojim posebnim interesom, kot to zdaj delajo Stalin, Churchill in Roosčvelt. Britanska ponudba generalu de Gaullu naj se pridruži bloku zahodnih sil, je popolnoma izpremenila prej dosti prekarno pozicijo francoskega generala. Trenotno Fiancija ni velesila. Vsa njena armada obstoji iz par divizij. Njeno prej veliko bogastvo so Nemci v teku 4 let okupacije uničili ali pa vsaj disorganizirali. In celo notranja organizacija države še ni stabilizirana. Nedvomno bo trajalo nekaj let, predno bo mogla Francija nanovo razviti svoje latentne sile. Tudi takrat, ko bo to izvedla, bo še vedno daleč od ogromne sile treh poglavitnih velesil, Amerike, Rusije in Anglije. Toda de Gaulle je danes kljub temu najbolj zaželjeni zaveznik v mednarodni politiki. Churchill ga je šel obiskat v Pariz a komaj par ur pozneje je bil že povabljen v Moskvo, sku-2) a j s svojim zunanjim ministrom Bidaultom. Piedsed-nik Roosevelt je že izjavil, da bo sprejel francosko povabilo, da obišče Pariz. Oni časi, ko je moral de Gaulle čakati, ko so mu kopičili žalitve na žalitve, so minuli. Francoska četrta republika je danes v takem-položaju, da je od nje odvisno, kako se bodo grupirale velesile po tej vojni. In ne le to, od Francije je tudi odvisno, kakšna bo bodočnost Nemčije. Vse to pa ni moida dosegla Francija sama — to je le posledica želje Angležev, da postanejo zopet poglavitna svetovna velesila na svetu. Britanska politika se tesno drži navodil, katere ji je dal pred približno letom dni predsednik Južno-afriške unije, maršal Smut. Britanija je takrat priznala, da je slabejša od novih vodilnih sil. Sovjetske unije in Zedinjenih dižav. Kot zdravilo za to je bilo predlagano, da se ustanovi zveza manjših zahodno-evropskih držav, ki naj bi se pridružile Angliji v njenem imperiju s statusom neodvisnih domini-jonov, ki pa bi se nahajali seveda pod angleškim vodstvom. V to zvezo, so imele biti povabljene Nizozemska, Belgija, Francija, Norveška in morda tudi Danska in Švedska. Z dinjeni narodi so to j)olitiko zelo ostro obsojali. Mnenj o je p.i evladovalo, da to ni uradna britanska politika, l(jda videti je, da je naraščajoča sila Amerike in Sovjetske unije spreobrnila Churchilla in Edena, da sta ne ok'cnila te zapeljive ideje. Amerika je danes največja pomorska sila in je to svojo pozicijo prevzela bd Britanije v taki meri, da je njena premoč danes celo večja kot je bila piej angleška. Sovjetska unija pa ni le postala največja vojaška sila na vsem evropskem in azijskem kontinentu, temveč je pokazala tudi izredne zmožnosti v širjenju svojega političnega vpliva na sosedna ozemlja. Britanski zahodni blok pa naj bi uravnovesil ta razvoj v prilog Anglije in njenega imperija. Argument Velike Britanije je ta, da bi morali Ame-lika in Rusija pozdraviti to novo politično tvorbo, češ, da bo povečala varnost obeh. Ameriko ščiti na podlagi svojih pozicij na vzhodnih obalah Atlantika proti ponovnim napadom Nemčije in tudi — morda še bolj važno — proti možnosti, da bi so ruski vpliv raztegnil do konca evropskega kontinenta p;'..'i zahodu. Napram Rusiji pa bi ta blok, po angleškem za;^ : ovilu, skrbel za to, da se Nemčija ne bi mogla več dvignili, ter bi Rusiji tako za- varoval njene zahodne meje. Vse to zveni jako lepo in dobro, toda povsem očividno v Moskvi ni bilo sprejeto v tem smislu. Moskva je nedvomno povedala, da ji ideja ni prijetna, a Washington najbrže tudi ne misli drugače. Ravno radi tega, ker Washington ni hotel, da bi se stvari razvijale v tem smislu, je namreč ameriška politika zašla v tiste nesrečne zablode podpiranja generala Girauda, ki je bil nasprotnik tesnega sodelovanja z Anglijo. Ta zahodni blok namreč ne bi bila čisto evropska zadeva. Zahodni blok bi bil blok vseh velikih kolonijal-nih sil na svetu. Ako priklopite angleškemu impeiiju še francoske kolonije v Afriki in Ajziji, belgijski Kongo in holandsko posest v vzhodni Indiji, dobite neizmerna ozemlja, ki bi pomenila obenem kolonijalni monopol na svetu. Ameriški interesi zahtevajo, da se ublaži kolonijal-ne režime in da ^ jih s časom sploh odpravi na vsem svetu. Kar hočemo mi, so odprta vrata povsod, za vsakogar, tudi za nas. Dozdaj pa so vsi kolonijalni sistemi skoro brez izjeme stremeli le za tem, da izkoriščajo zaostale narode in dežele. Naša miselnost je v tem pogledu drugačna — mi nameravamo razviti vse te dežele čim hitrejše mogoče, tako da bodo mogle postati odjemalci za naše industrijske proizvode. Ameriška industrijska kapaciteta je za naše domače potrebe mnogo prevelika. Ako hočemo zares skrbeti xa to, da bo po vojni 60 milijonov pozicij za naše vojake in civilne delavce, moramo na vsak način poiskati in tudi najti nove trge za naše silne industrijske možnosti. Naša ogiomna mornaiica nam daje tudi možnost, da razvoj v kolonijalnih deželah spravimo v pravo smer — pod pogojem — in je največja težava — da ne bo prevzela kontrolo nad temi zaostalimi ozemlji nova silna kombinacija, ki bi se v začetku imenovala čisto nedolžno "evropski zahodni blok." Kar pa se tiče Sovjetske unije, je stvar nekoliko drugačna. Njena nova meja na Curzonovi črti velja v Rusiji za popravilo stare krivice in ne kot nekako širjenje ruskega vpliva. Tudi ako bi Rusija priznala, da je njena sila narasla s tem razširjenjem njenih mej, bi vendar smatrala, da je ustanovitev zahodnega bloka prehuda reakcija s strani zahodnih dežel. Vse evropske industrije in njeni prirodni zakladi so tudi večinoma na zahodu. Rusi vidijo pred seboj naslednjo sliko: V zahodnem bloku bi se spojila industrijska sila Anglije z ono Francije, z belgijsko-luksemburškimi podjetji in z gigantični-mi možnostmi Porenja jn Porurja. Nevažno je, v kakšni obliki bi bil ta spoj praktično izveden, možnost.sama na sebi je glavni faktor. Povrh tega pa bi ostajala še nevarnost, da bi skandinavske države odprle angleški morna-lici dohod v Baltik. Kdor gleda na stvar s tega vidika,^ se najbrže vzpri-čo te grožnje ne bo mnogo strašil novegb podviga Nemčije. Konservativna velesila takega obsega v zahodni Evropi bi bila videti mnogo bolj nevarna. Ako bo pretila Rusiji ta nevarnost, bo Rusija sama primorana, da spremeni svojo politiko napram Nemčiji, kajti le s pomočjo Nemčije bi ji bilo mogoče vzpostaviti ravnovesje napram I takemu zahodnemu bloku. I Toda Francija še ni odločena. Francija je povabljena v Moskvo. Francija je takoj dementirala vest, ki je bila razširjena kmalu^ po obisku Churchilla v Parizu, da je zahodni blok že ustanovljen. Francoski minister Bi-dault je izjavil, da Francija noče nobenih nemških ozemelj. Francija je zaslutila, da je prišla njena ura, da igva zopet svojo vlogo velike sile. UREDNIKOVA POŠTA pionirske East 62. ceste, kakor .škodljivi mrčes, kjer gloda ii uničuje, kar je poprej cvetelo v miru in zadovoljnosti med našimi domovi. Tu ne gre za samo moje ali samo soseda podjetje,' pač gr: za naselbino kot tako! Ako bo mu pustili, da se uniči stanovalce in njih rezidenčne domovj na eni cesti, bodo sledili še dru gi taki na ostalih cestah in pre gnali stanovalce- drugam, š? pravim, ne gre za enega sose da, gre za vso naselbino! Bolj ko študicam začetek tovarne na E. 62. cesti, bolj se mi odpira pogled v dejstvo, da se gre zi nekaj drugega. Da to sumim mi daje podlago vprašanje: Zakaj se je ta tovarnar zapičil med rezidcnco v sredi ceste, kjer je mora} hiše kupiti in jih plačati, podreti, da je razširil svoje podjetje. Zakaj ni šel tovarnar drugam, tje, kjer je z^ take tovarne prazna, cenejša zemlja, in kjer bi im^l ugodno- Strnimo se skupaj: to se tiče tudi vas! To je poslanica na vse vas, ki ste udje in člani naše metropole; Lastniki domov, udje in člani cerkve, delničarji Slovenskega narodnega doma, trgovci, odvetniki in zdravniki, uredniki in vsi profesijonalni, kakor tudi navadni delavci, rojaki Slovenci, z brati Hrvati, ki smo dosedaj živeli v zadovoljni skupnosti v osrčju te metropole. Na vas sem naslovil to poslanico v času, v katei'em ne 10 zamuditi nobene ure, da si'ohianimo to, kar smo v zadnjih GOtih letih doprinesli zi dobro ime naše metropole, katera slovi daleč po Ameriki in še dalj. Pravim; Strnimo se skupaj! Gre se za to, če še ostanemo, ali če se bomo pustili pregnati iz naših domov. Tujec se je zapičil v sredi naše najstarejše sti transportacije železnice za take težke železne predmete, tam, kamor bi taka tovarna spadala ?! Vse, kar smo do sedaj opazili, je dobro preračunano in' zamišljeno raznanje tega tovarnarja, katerega namen je bil sledeči; "Začel bom, ko bo podjetje začelo .poslovati, si bo z ropotom in prahom, dimom in kajenjem in s staro železnirio na dvorišču samo delalo pot, za nadaljno širjenje podjetja". Da, bilo je tako po njegovih načrtih. Prav dobro mu je izpadlo. Sosedje so mu bili prisiljeni radi ali neradi, prodati in se izseliti, ker v takemu položaja obstati ne bi mogli. Ko je s podjetjem pričel, smo se dvignili sosedje. Najbolj sd bili prizadeti Modicova družina in Baragova, ker so bili vsaka na drugi strani nezaželjene tovarne. Ugovor in protest je bil vložen na zonsko komisijo. Tisti pa, kateri začnejo taka podjetja, imajo že v naprej preračunano, da bodo uspeli, ker imajo za to sredstva in skušnje, ter svoje odvetnike, in vedo kje in kako si pomagati. Družina Modicova, kjer je bil soprog bolan, sinovi pa ali v študiji ali v službi Strica Sama, je bila brez moči in brez, denarnih sredstev, kateri so potrebni, če se hoče kdo boriti z odvetniki. Tako je bilo tudi z vdovo Mrs. Barago. Nekaj časa so se trudili, potem se pa morali ukloniti in sprejeti ropot in prah nezaželjene tovarne, ki je obratovala noč in dan. Sledila je katastrofa East Ohio Gas Co., kar je bilo nam v veliko žalost in strah. Tovarnar je pa že drugi dan po katastrofi hitel v bolnišnico do ožgane Mrs. Modic, nadlegoval jo da naj pogorišče n j em u proda. V tem naj vsak sam sodbo napravi. Tako je nekaj zgodovine te tovarne, ki se je vrinila med nas in katere namen je nadalje vati in širiti, kakor razvidimo h akcije tovarnarja. Ta tovarna je nevarna, imela je pred le tom dni nevaren izbruh ognja ki je napravil občutno škodo radi eksplozije iz tovarne skoz streho v zrak. Kaj bomo storili mi drugi? To je sedaj odprto vprašanje. Ne gre za mene ali za enega soseda; gre za celo cesto rezidenčnih zemljišč. Če se ga pusti obratovati še dalje, zna pokupiti še par zemljišč, drugo bo pa pustil brez vsake veljave, poleg tovarne pa ne bo hotel nikdo stanovati. Vprašanje je; Ah je pametno, da se pusti nekoga, da bogati, dočim drugi trpijo škodo na svojih domovih ? Ali ni bolje, da fe tS umakne, ker ni mesta na cesti, kjer so živeli in bi š„ živeli v miru domačini v last nih domovih. To vprašanje je treba odgovoriti. Ali se prepu sti vsa okolica, da jo pVevza mejo industrije, ali se pa strni ti skupaj in jim odgovoriti, di ostanemo mi in da n a j iiidu strijci odidejo drugam. Oboje je mogoče. Lahko do sežemo eno ali drugo, če se or ganiziramo. Ako nam je za to. da ohranimo naselbino, je pa trebno, da se organiziramo s svojimi mestnimi zastopniki in z mestno zbornico. Ako hočemo tukaj rczidenčni distrikt v zonah, z lahko industrijo in trgovinami, potem se za to za-vzemimo, kakor zgoraj omenjeno. V ponedeljek 20. novembra smo biti pozvani pred zonsko komisijo v mestni hiši, kjer je tovarnar pripeljal svoje adv.o-1 kate in mi svoje. Po nekaj pre-, rekanj, je bila stvar preložena' za par tednov, tovarnar pa. med tem časom silno hiti z de-| lom, za kar bi mu ne smela stavbinska komisija izdati dovoljenja za zopetno popravljanje radi nadpolovico poškodovane tovarne. Naši odvetniki mislijo, daje treba vzeti sodnijsko prepoved, da se delo začasno ustavi, dokler se ne dožene pred komisijo, kaj da bodo zahtevali stanovalci okolice. Tako sedaj tovarnar hiti, mi pa čakamo in ugibamo, kako in kaj da bi izposlovali za naše pogorelce. Čas hitro beži. Me J nami se pa tu in tam poraja nezaupanje, radi mnenja enega in drugega. Nič prave odločnosti rii med nami; kakor da se drug drugega bojimo. Čast našima dvema koncil-manoma Kovačiču in Pucelnu, slednja se zavedata, da je treba stati za narodom, kadar isti potrebuje njune pomoči. Isto pričakujemo tudi od Princa in Crowna. Prav tako so za nami naš. odvetniki; Chas. Lausche, Vr-hunc in Mihelich. Vemo, da bodo nam na strani še ostali odvetniki, ter vplivni uradniki, o-ba dnevnika, kakor tudi ostali časopisi v naselbini. Treba Je storiti hitre korake. Mnenje odvetnikov je, da se vzame prepoved ali odpoklic stavbinske-ga dovoljenja sodnijskim potom. To je pa skoro edina pot, da se ustavi tako hitro popravljanje, kar je znak, da se hoče nas vse prehiteti in ugnati, kakor da nimamo nikjer več nobenih .pravic. Prepričan sem, da, če hočemo, vse dosežemo. Dosežemo, da se spremenijo zonska določila v taka, da bodo za nas u-godna. To lahko dosežemo, če se skupno zavzamemo. Kar je treba, je to, da bomo romali v mestno hišo vselej, kadar bodo zborovali mestni odborniki, naši koncilmani, v par tisočih, ki bodo kmalu vedeh, da je treba želje naroda in davkoplačevalcev vpoštevati. ' V ta namen, da se pride do odločilnega sklepa v zgoraj navedenih slučajih, naprošam za skupno odborovo sejo vseh treh do sedaj poslujočih odborov; Županov, Relifni in pa Norwood Community Council, ki že več let obstoja v svrho takih slučajev. Dodatno k tem odborom, bodo poslane listine ter poslanice še mnogim drugim vplivnim možem v naselbini, da bi se udeležili te seje in tega posvetovanja. Seja skupnega odbora in drugih vplivnih mož, se bo vršila prihodnji četrtek zvečer v prostorih urada relifnega in županovega odbora, 6213 St. Clair Ave., ob 8. uri zvečer dne 30. oktobra. Kdor od teh, ki spadajo v te odbore in pa ki je prejel še posebej vabilo in bi se ne mogel udeležiti te seje, naj blagovoli odgovoriti pismeno svoje mnenje. Na podlagi vseh takih razlogov, bodo odbori izvolili ekse-kutivo, ki bo nadaljevala s to akcijo v skladu z željami tu bi-vajočega naroda. Blagovolite to upoštevati. Anton Grdina predsednik odbora, ki ga je imenoval župan Lausche. srce ob pomisleku, da naši sinovi in hčere krvavijo in unu-I rajo vsako uro in minuto bojnih poljanah; ko pomislimo, da na milijone ljudi na onstran morja umira gladu in mraza, ter prenaša smrtni strah 1% dneva v dan. Toda mar naj tudi mi, borci na domači fronti, kateri dopn* našamo svoj delež s trudapol-nim in neumornim delom, k zm^-gi za blagostanje vsega lju GRAND RAPIDS 2, MICHIGAN THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone CoJ Mali oglasi Hiša naprodaj 5 sob bungalow, v prvovrstnem stanju. Lota 50x150. Nahaja se na Lindberg Ave., blizu Slov. društvenega doma. Dve garaži. V hiši so tudi preproge, katere se vključi. Sedaj je prazna in se lahko takoj vselite. Cena $6400. FITZ-JOHN REAL ESTATE 778 East 185th St. IV. 6988 MOŠKI Tool & Dye Makert Strojni popravljači Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE m a KUPITE VAŠA BOŽIČNA DARILA PRI DAVID'S ZAKAJ? KER SO NAŠE CENE NIŽJE! Bulova ure od 24.75 Prstani z velikimi diamanti od 29.75 Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in zimske suknje od 24.50 naprej David's 932-934 E. 152nd St. (5 Points) Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje pozor! Nabavite si VAŠE PIVO v zabojih pri Tino Modic 6030 St. Clair Ave. EN. 9691 Imamo vse znane vrste pive Assemblers Inšpektorice Dnevno in ndčno delo; od ure, overtime in plača o ^ mada. 10 ur dnevno, 5 tednu. Stalno delo sedaj in P® VO)' ' w ^ Horoet, silhouetted planes crowning Its flight deck, somewhere in the Stripes flutters in Pacific breeze from carrier Upper riffh^S' "kes 2^;«» 1° from a flight, the navy blimp makes t^e landing sZewSe fh« Wa t ^ debt owed the Japs for sinking their namesake carriers tb." b? z mZtd .°fSr„a"TaS.''°"'' "" "" "" """" '>«'• "> NE JEZITE SE L/ —in prenašajte! Kadar pritisnejo mišične bolečine, položite Johnsonov RED CROSS Plaster na prsi ali hrbet—ravno na prostor. To preiskušeno sredstvo prične takoj delovati. Ogreva— lajša— varuje— podpira—dfeluje, ko vi delate. RED CROSS Plasters so snažni, zdravilni, lahko vporabni—niso umazano, dišeče mazilo, ki bi bilo vdrgnjeno in bi umazalo obleko. Imejte vedno zalogo pri rokah. Zahtevajte pravo, slavno že nad 50 let, ki izdeluje Johnson & Johnson. SAMO 35c—v vaši lekarni. RED CROSS PLASTER Prefect Your Home from TUBERCULOSIS NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak ( English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio ni. THE BISHOP & BA MFG. GO. 1285 E. 49 St. — od St. cijf CE POTREBUJETE novo strebo all pa £e Je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika In majhna dela na trgovskih poslopljih In domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih ,.ZA SKLEPNIH f MERRY CHRISTMAS lllrHi liM PAIN-EXPELLER Od 1867 god... I Zanesljiv liniment familjeni I ženska za ^ I splošna kuhinp dela Zglasiti se je ^ - MASONIC TEMPJ^ RESTAURANT 3615 Euclid v poslopju Masonic in vprašajte za COOLER ASSBMBL^^ DOCK hands (jf CURING DEPT., DEPT. Podnevi ali Plača od ure poleg gl-tll Ji® BUY and USE Christmas Seals VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahke dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Urad ai naslov: vbod na 62. cesti K n a uo v o poslopje 6131 St. Clair Ave. Hy Grade Products Corp' 6600 STOREB_£^j HOTEL STA# ima stalno delo ^ Kuhe Coun+erwom«" Splošne sno*'''^ moške in žens''® Elek+ricarje ' Pomlvalce Zglasite se v . Hotel St# E. 12th & MOŠ Jfx Ta vojna še NI j^tje ^ Naši bojujoči se P _ trebujejo letala, tni''® Iz lile za svetovno letal. Mi izdelujem« :a svetovno na na letala — P-47 BOLT. MI POTREBUJy^ strojne operator' , asemblerj^ ^ (O Dnevno in nočno del« ^ tedensko I Dobra plača od ui® {»A, I soke plače od kom® THE DELL BRAMLEY ,ne delovne razmere iFloral Shoppe 1264 E. 71 St. — HE. 0750 nasproti cerkve sv. Frančiška CVETLICE ZA VSAK SLUČAJ Tudi telegratiramo naročila kamorkoli bit' dl'^ Kupujte vojne bonde! ni potrebna. Morate Ijan. Ferro Moc 3155 E. 66 St-Downtown ■1420 Prospect ^ \