dar*
PRO
VETA
OLAilLO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTI
U redniIkl In apramlikl prt »stori, 1667 80. LawudaU Ar«.
Offlco ef Public« t ion: 866T 80. LawndaU Av«. TeltpkOM, Rockw.U 4604.
Leto-year xyni.
UrJST	T^l^^fc Unu*rr M « Po.tH.rru,
P Wjf_* CM**.. Ulito!..	6* i«t «T Cm|mi t u.reh S. 111«.
Chicago, Ul., pondeljek, 27. juliji (July 27), 1925.	1500 ST R V.—NU m B K R 174
Acrepunco for m>iHaff «t »p«d«l rite of poštar« provldcd for ia «*tion 1103. Act of Od. S, 1617, aathoris«d on Jun« 14, 1816.
W. J. Bryan'je naglo umrl; Nadela s« je kap v spanju
Znani vodju demokratov in protestantovskih f und amen-talistov, ki Ja zadnje tedne stal v ospredju kot glavni tožitelj profesorja Scopesa v evolucijskem procesu, je čel spat po obedu in ni se več zbudil. Njegovo truplo odpeljejo v Nebrasko.
DUH HtiBARJEV
JE NElPOtiUIV UBOJU
pripravljeni so na vae. — Tudi na atavko, če ne odnehajo pre-mogovniiki podjetniki. — To je pokazala konvencija prvega distrikta rudarske organizacije.
Wilkes-Barre, Pa. — Na konvenciji prvega distrikta rudarske organizacije U. M. W. A., je določno pokazalo, da je duh rudarjev neupogljiv. Thomas Ken-nedy, finančni tajnik organizacije, je čital izjavo, ki jo je Sa-
3el D. Warriner, zastopnik mogovniških podjetnikov, podal na konferenci v Atlantic Cityju. Ta izjava se glasi: "Izjavlja se, da rudarji ne žele stavke. Da se ji izognejo, morajo popustiti od svoje zahteve za 10-odstotno zvišanje mezde."
Ko je Kennedy prečital to izjavo, je nekaj časa utihnil, nato je pa rekel: Vprašam pet ali iest sto delegatov na tej konvenciji, ljudi, ki ravnokar prihajajo iz rudniških okrajev* #ko je zadnji čen?"
"Ni, ni", je grmelo po dvorani.
Nato je Kennedy izrekel željo, da naj časnikarski poročevalci to poročajo svojim listom kot odgovor na podjetniško izjavo.
V začetku svojega govora je Kennedy povdarjal, kako zarot-niiki Wall Street želi uničiti organizacijo rudarjev. Njih stremljenje ne gre le za tem, da uničijo rudarsko organizacijo na an-tracitnem polju, ampak uničiti jo žele tudi na polju mehkega premoga v Ohiju, Kanadi, Penn-syivaniji, Zapadni Virginiji, Kentuckyju, Tennesseeju. Povedal je, da se posebno prizadevajo Schwab, Rockefeller in Dod-ion prizadjati rudarski organizaciji smrtni udarec. Schwab je dober katoličan, in se je že večkrat pobahal s svojim katoličan-itvom. Rockefeller je baptist. Ampak kadar je treba udariti po delavstvu, ne očitata drug drugemu krivoverstva; takrat
Dayton, Ten., 27. jul. — Wil-liam Jemings Bryan, trikratni demokratski kandidat za predsednika in vodja fundamentali-stične križarske vojne proti poučevanju evolucije v javnih šolah, je včeraj popoldne naglo umrl na domu njegovega prijatelja, pr: katerem je stanoval e^kar je prišel v Dayton pomagat pri prosekuciji profesorja Scopesa. Zadela ga je kap v spanju.
Brvan je imel navado, da je po kosilu spal. Včeraj je tudi legel v posteljo. Dejal je, da se dobro počuti in svojemu šoferju je naročil naj ga zbudi ob pol petih, ker je imel govoriti na nekem verskem sestanku. Šofer je stopil v sobo ob določenem času in našel Bryana mrtvega. Zdravnik je konstatiral, da je bil mrtev kakih 45 minut.
Njegovo truplo odpeljejo v Nebrasko, kjer bo pokopan. Sodnik Raulston, ki je predsedoval Scopesovi obravnavi, je su-ges tiral, da Bryanovo truplo položi na javni mrtvaški oder v sodnijskem poslopju. Star je bil 65 let.
Koagres se bo bavil z vpraša«jem svoImIJs
tffflfltngtonska akc1RTpro(T Biblični postavi najbrž ne bo u-spela. Justlčni department je proti akciji.
Washington, D. C. — Sodnij-ska akcija, katero jc začel vladni uslužbenec Loren H. Wittner napram vtihotapljeni protievolu-cijski točki v šolski aproprijacij-ski naredbi v Kolumbijskem distriktu, bo najbrž legalno pokopana in bo cela zadeva zanešena v kongres. Tsko pravijo opazovalci, ki so blizu justičnega departmenta.
(Justlčni defrartmont želi, da se pcticija za "injunetion", ki je naperjen proti šolskemu nadzorniku, direktorju učnega departmenta za biologijo, fiziko in kemijo ter distriktnemu blagajniku, zavrže. Distrfktnl pravd-nikl, ki nastopijo proti peticiji, poiščejo voč razlogov proti izda-nju sodne prepovedi. Eden razlog je, da Wittner kot davkopla-čevalec ni materialno oškodovan
radi dotične biblične točke; da-•e združita in pogovarjata, kako ]je bodo mogoče argumentirali,
bodeta ugnala delavce..
Preglod dnevnih dogodkov
Amerika.
William J&nnigs Bryan je na-rlo umrl, ko se je pripravljal na največjo versko vojno v Ameriki Zadela ga je kap v spanju.
Hudarjl so do zdaj neupogljivi.
da poučevanje evolucije še ni ne-spoštovanje biblije, lahko se pa tudi postavijo na stališče, da je biblična točka neustavna.
Rezultat tega bo, da bitka med znanstveniki in fundameta littl o vprašanju zveznih proti-evolucijskih zakonov preide prihodnji kongres._
LOKALNA RUDARSKA STAVKA.
Ha/leton. Pa. — V VVolfovih premogovnikih V Lattimoru
KROJAŠKI BE LflVCI SO IM SVOJEM MESTI
Industrijski dolavoo 6 ima aajkrajie življenje
Povprečna staroat delavca je 42 let, to je oaem let krajša ka-i kor onih, ki ne delajo v industrijah.
Sodnjiska prepoved jih ni ukla-nila. — Kompanija ima sdgj že druge načrte. — Prepričala se bo. da ji tudi taki načrti ae
bodo koristili.
Waahlngton, D. C — Dr. J. C. ttanchott, vrhovni zdravniški dl-raktor organizacije Makabejcev, poročal na konvenciji to organizacije zadnje dni, da razmero, v katerih človek živi, učinkujejo na dolgost življenja, ne pa podedovane lastnoati.
"Industrijski delavci, ki začno delati v dvajsetem letu. skrajšajo svoja življenja povprečno za osem (et. To je posledica njihovega dela. Povprečna dolgoat življenju industrijskega delavca
New York, N. ,Y. — OrganU zacija krojaških delavcev Amal-gamated Clothing Workers U-nion nadaljuje z bojem proti krojaški podjetniški tvrdki In* ternational Tailoring Co., daai je tvrdka izposlovala začasno sodnijsko prepoved. Unija je najela odvetnika Max JEL S'e?Ki j« daniš fc l^VdrtimjTpo-
da nastopi v njenem interesu na
sodišču.
Organizacija krojaških delavcev se bojuje proti tej tvrdki na dveh frontah.
Stavka je v New Yorku in Chicagu. V Chicagu gre korapa-niji zelo trda. Organizacija krojaških delavcev je v mestu vetrov krepka in močna. Zastonj se trudi kompanija v Chicagu pomnndrati delavsko organizacijo, stokajo uradniki kompanije newyorškem uradu. Družba si je zdaj izmislila drug načrt, da ukroti delavce v Chicagu. Pogajati se je pričela za nakup suk-narne v Ročk Islandu, 111. Ako se kupčija obnese, bo v tem mestu zgradila tudi krojaške delavnice.
Delavci so takim poizkusom smejejo. Kakor hitro se družba s svojimi krojaškimi delavnicami preseli v Ročk Island, jI bo sledila delavska organizacija. Družba ne bo pridobila ničesar. Kadar bo prišlo do stavke, bo fte težje dobila stavkokaze kot V Chicagu.
Družba bo s selitvijo v Ročk Island napravila delavcem nekaj selivnih stroškov, sama jih pa bo imela tudi in sicer zelo velike, dasi jI selitev no bo pomagala.
CESTN02ELEZNIfiKA DRUŽBA JE ODNEHALA.
Ogromna večina glasov sa stavko Je pomsgslst
vprečna dolgost onih, kt ne delajo v industrijah. 50 let. Umrlji-vost vsled nezgod mod industrijskimi delavci je dvakrat in pol večja kakor pa med onimi, ki ne delajo v industrijah," je poročal dr. Hanchutt.
Pomagaj — sodaijska prepoved! Pomaga)!
TAKO KLICE 'NA POMOČ KLOBUČARSKA TVRDKA.
To je zdaj bilka, za katero se lovi. I
Boston, Msss. — Kompanija, kl lastujo nadullčno železnico, so jo udala. Priznala je, da se bo pogsjola po metodi, ki jo v veljavi že štirinajst let. Jamos H. Va-hey, zastopnik unije costnofte-lecnišklh uslužbencev, ln Roland W. Boydon. zastopnik bostonske nadulične železnice, sta izvolila tretjim razsodnikom Nelson P. Browna.
Ta metoda določa, da vsaka stranka naj prvo izbere svojega rszsodnika, oba razaodnlka skupaj pa tretjega. Kompanija jo hotela izpremenitl ta sistem ln sicer, da bi vsaka stranka pri nasprotni stranki izbrala najpr-vo pet kandidatov za razsodnike, nakar bi tretja oseba — najbrž governer — imenovala razsodnike.
Bridgeport, Conn. — Tvrdku ff. Berg & Co., zagovornica od-pirte delavnice, prizna, da jo te-pena od stavkarjev, ki jih vodi njih organizacija Unitod Hat-ters, ako sodnik John J. Walsh ne izda začasne prepovedi proti ptavkarjem in jim v nji prepove rupostavljenje stavkovnih straž.
Tvrdka so je preselila iz Oran-ga, N. J., v Nonvalk. Ob tem času je naznanila, da se je preselila, da zniža obratno stroške in da no bo nikdar priznala unije, Tvrdka Je imela svojo tovarno v Orangu skozi šestdeset let. Njena preselitev jc povzročils, da Jo bilo v Orangu več klobučarskih delavcev brez dela. To jo bil so-veda udarec za organizacijo klobučarskih delavcev.
Unija je pa sledila tvrdki. Ko je tvrdka odprla svojo nove delavnice v Norwalku so bili tu za-stopnikl unijo IA vprašali tvrd-ko, Če podpiše pogodbo z unijo. In Berg Jim Je odgovoril: "Najmanjše priliko nimate zs kaj takega."
Ko js pa izbruhnila stavka, je pa Berg kmalu spoznsl. da se delavci ne šalijo. Delo stavkovnih straž jo bilo tako plodonos-no, da so neorganizirani delavci prenehsli z delom v delavnicsh tvrdke. Kompanija je nato naje-la advokate, da ao šli na sodišče firgumontirat, da mora tvrdka bankrotirati, če ne bo izdana sodnljaka prepoved proti stavkovnim stražam Unija je pa nato odgovorila, da tvrdki ni treba bankrotirati, ampak podpiše naj pogodbo z organizacijo Hobučarsklh delavcev. Ce pa tvrdka ostane trmoglava, tedaj
Kompanija je bila izredno tr	,
moglava, dokler ualužbenci niso »odnehsa. z ogromno večino odglaaovall za i T* Jw*a jtV 1 n/alu /a" stavko. Po nobenim pogojem ni **>	i
hotela odnehati. Ko je pa videla,I'"^snIzacijo klobučarakih delav-
da stavka postane neizogibna In ni n'eno P°itopinJe no'
^	Je še governer, ki Je bil ns strani v	_
Krojaški delavci so tudi na ^^"Tn^edcmdcsct^nidar"-j kompanije, izjavil, da jc tehnič- STAVKA KTAVBINHKIH DE-ojem mestu v boju.	ker jim je Ujetnik hotel no pravica na strani uslufben- LAVcfV V BOSTONU.
' tu!, t	,mv, je ps družba odnehala, ker
vsiliti svoje pogoje.	| n| ^ jrg|edj| da ^ jlvn0
mnenje ns njeni strani.
PREBIHOUSTRIJ-SKO VOJNO V ANGLIJI
ISn.OOO tekstilnih delavcev je zustavkalo. Vlada kliče rudarje ln lastnike rovov na konferenco tn sporazum.
l<ondon, 25. jul. — Prva stavka v konfliktu med delavci in dclodajalcl na Angleškem, ki preti ustaviti kolesa v vseh industrijah to poletje, jo prišla včeraj, ko Je 135.000 tekstilnih delavcev odložilo orodje v Leed-su, Hratfordu, Halifuxu in Hud-dersfloldu na Škotskem, Delavci so odklonili razsodišče, katerega jo ponudil vladni posredo-valec; zavrgli so tudi kompromis. katerega so nudili lastniki tovaren v zadnjem trenutku. Angleška industrija je vsled tega prišla v veliko Škripce.
Včeraj zjutraj Je prišlo do prvih nemirov med stavkarji in policijo v Bradfordu. Nemiri so hitro prenehali, ko je par sto delavcev, ki so hoteli ostati na dulu, zapustilo tovarno.
Situacija na premogovnem polju je neizpremenjona. Vlada vročično deluje na vse načlno, da preproči konflikt. MornarlČnl minister Bridgeman Je povabil zastopnike rudarjev ln lastnikov rovov na konferenco prihodnjo sredo. Premijer Baldwin bo v pondeljek konferiral s posebnim odborom Kongresa strokovnih unij.
Voditelji rudarjev pravijo, da se udeleže konference v sredo v svrho, da čujejo kaj Ima vlada povedati, ne odnehajo pa niti za las od svojih sahtev. Zveza rudarje* Jfc začola delati priprave za vsllki konflikt. Aranžirala bo vse potrebno za varnost premogovnikov med stavko in organizirala |)ostaje za prehrano družin rudarjev.
»vojem mestu v boju
Evolucijska tožba v Washing-tonu l)o najbrž zavržena in
ypraAanje protievolucijskib za- Poljaki in Nemci izganjajo dru-
Maadiarskl diktator terorizira dolavoo
Njegovi Vojaški oblastniki so u« darili po) organizacijah kitaj-sklh delavcev v ftangsju.
fisngaj, 25. Jul. — Ukalnc kitajske vojaške oblo«ti, ki so v rokah poveljnikov Cang Tso-li-novo mundžurske armade, so včeraj z oboroženo silo udrls v urade kltsjsklh delavskih organizacij, aretirala mnogo oseb in večino uradov zaprlo. Prizadete so unije mornarjev, dijakov, trgovskih pomočnikov, učiteljev in splošnih delavcev, Voditelji delavskih organizacij so takoj Izjavili, da so vojaško oblaktl v zvezi s tujezomsklm imperlja-lizmom in mandžurski diktator Cang Tso-lln Je v službi velesil.
fttrajk v Japonskih tekstilskih tovarnah ae nadaljuje brez kake izprum<mbe. Kitajski stavkarji ao neomajni v avojih zahtevah za priznanje unije, Izpiranje vse mezde tekom stavke, mezdni po-vlšek in odškodnino za ubite in ranjene delavce, Japonakl laat-nlkl tovaren ao |»rlpravljeni povišati plačo ln odškoditl aorodni-l ke ubitih delavcev, nočejo pa nič ališati o priznanju unije in lz>j plačan ju mezde med atavko.
Paiii odM na Češko, ' ko ja pobaaal Radlia
Stari lisjak ne mara videti la-preobrnjenega Stlplce, ko ga jo ovil okoli prsta.
Relgrad, Jugoslavija, 25. jul. — Stcpan UadiČ, vodja hrvaških kmetov, jo prišel v Belgrad, Nl-kola rušič, ministrski predsednik, ki je upognil Radlču, je pa odšel iz Belgrada v čoško toplice. Radikalskl Usti sicer poročajo, du je PašlČ odpotoval naglo po nasvetu zdravnikov, toda o-nl, ki |K>znajo razmere, pravijo, da se je PašiČ umaknil, ker ne mara videti Radiča osebno. Dalje pravijo, da ae je PsšiČ odstranil v prijeten kotiček, Is katerega bo zdaj opazovsl Rsdlčevo obnašanje. Koalicijska vlada, kl sestoji iz radikalcev, neodvisnih demokrutov ln radlčevcev, ne.bo dolgo Živela, če Radič zopet naredi kakšno noumnost.
Medtem so Rsdlč solnčl v luči novo politične popularno8tl. Povsod, kamor pride, proslavljs kralju ln sporazum mod hrvaškimi republikanci ln srbskimi radikale!. Ko jo prišel v Belgrad, je dejal: "Ml pokažemo svetu, da napol divja balkanska ljudstva vodo kako je treba organizirati parlamentarno vlado In poravnati svoje diference bres civilne vojne."
Položaj aa maroškem bojišču
Francozi Javljajo o veliki smsgl. Rlfijanske čete ae umikajo nazaj v hribe.__
Pes, Maroko. 25. jul. — Francoski generala! štab poroča, da je Abd-el-ICrtaova armada dea-
organizlrana po zadnjem zlomu rebelne ofenzive in Rifijanci 60 na begu nazaj v hribe. Obenem l>oroča, da so domačini v francoskem Maroku, ki so na skrivaj in doloma odprto pomagali Ab-del-Krlmu, "rdečemu sultanu"— kakor ga Imenujejo — postali hladni tpod vtisom velikih priprav Francozov za protlofensl-vo. Ko so domačini videli prihajanje svežih čet, nove topove in tanke, kl se dnevno pomlčejo ns fronto, so bili alarmirani in pretrgali ao stike z uporniki.
Največji nered med Rifijanci so pa naredili — kakor Javlja generalni štab — francoski bojni croplanl, kl vsak dan spuščajo bombo na njihova središča ln zblrsllšča v hribih.
RUDARJI PROTESTIRAJO.
UDAREC PROTI ROČK EPE L-LERJEVEMU DARILU.
konov pride pred kongres. Poljski pridelek v Kansasu. Industrijski delavec ima naj-krajAe življenje.	IJlv^v'groz7 izl^hniti med I l^ke «enevs. Wla. - Tukaj
Po svetu.	Polisko'in Nemčijo 1. avgusta, zboruje konvencija VVisconalške
Pred velikih industrijskim' Po,iaki namersvajo poalati č«-z državne ^•-»-t-- —
...	ruijnai •••»	# r .........
gl druge
Berlin. 25. jul. — Deportacije in rcpriaalije, ki spominjajo na! grško-turško zamenjavanje prebivalcev. groze izbruhniti
llo«ton, Maaa. — Na tukajšnji ar««dnjl thill so zasUvkall vsi stavbinski delavci, ker je »tavbinaki porljetnik odalovil organizirane *lektričarje. l>okler ae atavbinski f*od jetnik i ne spametuje, ae organizirani stavbin* hki delavci ne vrnejo na delo.
delavake federacije.
konfliktom v Angliji? lmX^'^a7kauVegV ^ an,k-| Wm. Coleman, državni poslanec,	Velik po*mt ns Daaakc«. |
»'»šič je odšel v češke toplice.^,, na ,xxiiagi versaljske po-kl je na konvenciji ^delegat	I>ondon. 25. juK - Begi je
j* ugnal Radiča okrou .'15.000 Nemcev, ki: organizacije pleakarakih delav-	,,rišla veat o velikan, požaru v
il.Vniki zemljišč in domov, cev in aobnih alikarjev, je kriti-	novem pristanku Odenae na sTd ugi strani namerava N«m- zlral dar, ki ga Je darovala Ro.|l>an«kem. fttiri akiadišča a tiao-čiia izgnati 10,000 Poljakov v ckefellerjeva uatanova znak reprisalij. Nemci, katerim]države Wisci>nsin preti izgon, žive večinoma v Po-
ArRbalU —	l0Mn>u' kitr 90 ^ F*
"OTNJIO za TlOOVOMrl druge domovine nimajo.
NEKIH) NAJ POMETE HlftO.
Mandžuraki dikUtor terorizira delavce v Sangaju.
Kifijanci ae umikajo na celi frti. poroča Pariz.
in
univerzi l<rimi tonami žita ao v plamenu I in mnoge ladje ao v nevarnosti. Coleman je rekel: "Dovolite, Vneli so se tudi ogromni kupi da se bogaatvo u gnezd i in boga- [»remoga na pomolih. Vojaške če-stvo bo pričakovalo povračilo." | u pomagajo pri gašenju.
Chicago. III. (F. P.) — "Uprava kriminalne justice leži na hrbtu povsod In v tej deželi, in kriminalci so na vrhu in JI vtikajo avoje prste v njena oči. Naši moriM. zvodniki, rojiarji, žepni tatovi iti pobojnlkl maršlrajo s sodišča, iz ječ in kaznilnic. Za kon Jih ne more kaznovati. To ao goapodarjl v tej državi." — Chicago Tribune, uvodni članek dne 23 Julija,
Dnevnik Tribune vedno apelira na vlado, da naj pomet« v Mehiki in pusti Rusijo oaamlje-no. Zgornje J« opis raeeta, države in okraja, v katerem Izhaja.
Kompanija Jim je podražile premog.
Ilazleton, Pa. — O prsvl podjetniški grabežljivosti pripoveduje naslednji dogodek:
M. H. Kemrnerer kompanija, lastnica premogovnikov Dandy Run, Je Izprla dve sto rudsrjev, ker so protestirsll proti podražitvi premogu. Družba js odds-jala rudarjem tono premoga po 8<').50. Podražila Jo premog na 97.25 z vožnjo vred do doma. Rudarji niao bili zadovoljni s to l>odražitvljo in so protestirsll. Kompanija Je pa takoj izprla ta rudarje.
To Je prava kapitalistična grabežljivost. Podjetnikom ni dd-volji da Izkoriščajo delavce s nizkimi plačami, ampak ne smejo po kapitalističnih načelih črhnitl beaodice proti oderuškim cenam.	_ «^4
CENA RUDARJEV ...
Hrranion. Pa. — Rudarji
spravljajo črni demant na svlt-lo. Za to delo prejemajo tiorno mezdo, dobiček pa spravljajo oni, ki ao dostikrat daleč proč od rudnikov. Rudar ne ve nikdar, če ae živ vrne iz rudnika, ko odhaja vanj na delo, kar iiotrdl na-alednjl dogodek:
Walter Namulakl in Joaeph llakuč ata delala v rudniku, ko a« Je nad njima (Mtdrl atrop. Na-mulskcmu Je zlomilo hrbet, Ra-kuč Je im težko poAkodovaa po trebuhu in okoli ledij
PROSVETA
OLASILO SLOVKNtll NABOONB PODPOBNB JBDNOTB
LASTNINA BLOVMtljHtll BABODNB PODPOBJCBJBPMOT^
Bokoplal m m vro^a)o.
Cm« of unt po
lf nhfnr- — drtovo (i*T«a Chkogo) UM oo Mo. UM m WU in «126 u tri »eeeee; Chicago ia Cleero UM a* tato. SSJ» W »el
pol I
UU. 91M se trt
ia n
CartlaviBe, DL — Dnevno vidim V Pro*vcti poročila is IČnih držav, kako družbe znižujejo plače delavcem, poaebno v neorganiziranih krajih. Tudi v krajih, kjer ao delavci organizirani, poskušajo z
NmIov m vn, kar Uao stik ■
"PROSVETA"
ZM7-6I Bo. Levradole Avmm
-THE ENLIGHTENMENT"
Organ ef the
Ovm4 h* the Sleveafc
I gabecription: United 8U(ee (ezcept Chic.ao) eod foor; Chkoco $«.60, nad foroign eonatriee IŠ.00 per ya».
'MKMBEft
of The PEOBRATBD PBE88"
Dolom v oklepen)« a. pr ftm je • lom ae oeleri liet.
UNION LABEL APPLttD FOR (Jeai IS-H) pel« »der«
s™
kapitalizem mar8ira nepretrgoma naprkj.
M

ETA
SUKEB
Počivaj mirno, dragi Frank, hka ti bodi ameriška gruda! Za teboj žalujejo starši John in Marija Leakovec, John, Henrik, Kari in Kajtan, bratje in Fany, omož. Koprivnikar, Mary in A-na, aeatre. — Jaha Leakovec.
Na vrsto zdaj pridejo mali farmarji.
Kapitalizem se nepretrgoma'razvija in se bo razvijaj dokler ne izgini svoje zgodovinske naloge. Uničil je obrt, precej močno je podrezal že male trgovce in branjevce in zdaj prihajajo na vrsto mali farmarji. Damel Hali, ki je eden vodifnih anglefikih agrikulturnih ekono-mičarjev, je prepričan, da »o zdaj na vrsti mali farmarji
Za majhnega farmarja v Ameriki se štejejo farmarji ki lastujejo do 160 pa tudi do dve sto akrov sveta. Neka-teri. farmarji imajo do tri sto akrov sveto, a pridelati ne
morejo več, kot oni, ki lastujejo le po 160 akrov.
j . •1 i' ■ -
Hali pravi o teh farmarjih: "Ko bodo mali neodvisn farmarji ponesrečili, tedaj bodo kapitalisti videli, da je prišla prilika. Vstopili bodo s svojo veliko gospodarsko organizacijo in obratom, ki jim dajeta velike prednoeti. Od leta 1900 so se živila vedno dražila, izjemo so tvorila le vojna leta. To se bo godilo do časa, ko kapitalisti ne bodo mogli več držati rok proč in tedaj pride nova 'doba za poljedelstvo.
"Splošna deprenija v poljedelstvu v tej leželi združena s prihodom velikih poljedelskih enot kot industrija za pridelovanje sladkorja in pese in razvoj zapadnega pšeničnega polja so dokazi za novo smer."
Torej mali farmar si ne more pomagati, daairavno je bilo lani v predsedniški kampanji veliko povedanega in obljubljenega malim farmarjem, kakoJ>o prišla pomoč, ako bo izvoljen kandidat stare garde v republikanski stranki. Poljedelski department nam podaja b svojim poročilom natančno sliko, kako farmar leze vedno bolj nizdol in ne naprej. Farmar, klima $17,260 kapitala je prejel obresti od kapitala in za svoje delo in delo svoje družine le $1,206, zraven pa še za $266 živeža in kurivo.
Poljedelski department dalje pokazuje, da ao davki za 140 odstotkov višji kot v letu 1914. Vrednost poljskih produktov se je pomnožila le za 60 odstotkov. Njegovi dohodki v gotovini se pa sploh 4**0 povišali.
Dandanes so izumljeni precej popolni poljski stroji za obdelovanje zemlje v velikem. Mali farmar si ne more nabaviti dobrih strojev, kajti dllgovi, ki jih ima na svoji farmi in njegov pičel dohodek mu ne dovolijo, da si jih nabavi. To pa zopet ustvarja ugodne razmere, da kapitalisti ustanove poljedelsko kompanije, ki lastujejo po več tisoč akrov sveto, ki jih obdelujejo z najetimi delavci in
•	stroji.
Za velike kompanije se to izplača. In tam na zapadu je že nekaj kompanij, ki lastujejo po več tisoč akrov zemlje, ki se pečajo s poljedelstvom, kot se druge kompanije z industrijo.
Ako kapitalistični sistem blagovne produkcije in
•	distribucije ostane še nekaj desetletij, tedaj izginejo mal farmarji, kot so izginili obrtniki. Zakon, ki učinkuje v kapitalističnem gospodarskem sistemu, je tak, da osre-dotočuje velika premoženja, male lastnike pa raaUtatuje. Proti zakonu ne pomaga tarnanje. Farmarji lahko vsako leto stokajo in tožijo, da jim gre slabo in da prihajajo na kani, toda te tožbe ne bodo zadržale kapitalističnega razvoja. Drug za drugim bodo prihajali na boben in postajali delavci: industrijski ali poljedelski.
Wick Haven, Pa. — Ne apo-minjarn se dopisa iz naše naael-zniževanjem plač na en ali dru- j bine, da bi bilo vaaj površno opi-gi način.	*aoov kako se imamo v tej doli-
Tu hočem.podati sliko in raz- Li. Par rojakov ml je že pisalo iko med organizacijo in tako- željo, naj opišem, kako tu dela-zvano odprto delavnico. Pri mo. Zato sem se namenil malo SUndard Oil družbi so tudi po-[opisati naše delavske razmere, skusili znižati plače s tem, da bi Tu so sami premogokopi, večine plat » vali mrtvega dela, kate- noma Pittaburške premogokop-rega je v dotičnem premogokopu ne. družbe, katera aedaj ne obra-veliko, toda organizirani delav- tuje niti enega rudnika že od 5. d tistega znižanja niao hoteli \mtifr. Vae je zaprto. Prej, ko sprejeti, pritožili so se pri orga- m0 še delali, je družba vsakemu nizaciji U. M. W. of A., od prve rudarju piaala pismo, če hočemo pa do zadnje in najvišje inštan- sprejeti mezdno lestvico iz leta ce, katere vae po vrati ao odo- 1917, da bomo delali vsaki dan. brile zahteve in odločile v prilog Opiaida je v pismu, kako kraano delavcem. Družba vendar ni bo- bo za nas, ker bo vsaki dan delo tela upoštevati pogodbe. Dis-1 in da bo zalepka polna denarja triktni uradniki to uvidevši, so L* pUčilni dan. Opisala je, kako obvestili družbo, da ae bo obra- fcpp je za rudarja v Zapadni tovanje dotičnega premogokops Virginiji, ker so sprejeli lestvico prekinilo toliko časa, dokler iz ieu 1917, da živijo v najlep-družba ne izpolni pogodbe in iz- žem, kar si le morejo želeti. Plača dva in mesece zaostale Dobm ^ ^ dve pifrni ,ko_ neizplačane mezde delavcem. Ui- L^j enake vscbine. Ko jesled-timat je pomagal, družba seje I ^^ gpOTnaU( ^
se ne o-
podala m deUvcem je izplačala, klencmo njenih obljub, je prene-za kolikor so bili prikrajšal hala B [gmi ^ je 8
Tukaj vsak lahko razvidi, ko- pBfBIldo v velikih časopisih, iko je razlUte med organizacij o I Tftm ^ iHka in ^ ter ^
„ ^ ,. , ,, „ i™ ■ v . licu je razmere, ki bi nastale po godkov bi lahko še več poročal u vedenju leatvice iz leU 1917, a iz Carlinvilia, kar pa mislim *o- tudI to ae ji ne bo še tako kmalu zneje storiti.	posrečilo.
H koncu dopisa naj še orne- Pred tedni družba za-nimd. ae pevski zbor "SUvček" ^ ^^ zračno pihalo zopet pridno pripravlja ta vež- L^ rovu Btaming št 2 ali Whit-ba za prihodnji nastop 6. sept., ^ Dotičnim delavcem je ho-
ko je še zmeijpm Prijetno v pro- tela pUčati po plačilni leatvici iz sti naravi pod košatimi drevesi. ,eU 1917 Ni mi tovo Sklenil1 smo, da pHredimo skup- kako ^ dobiU ^ gliial pa ni Hzlet delničar j i Slo venakega ^ }UkothHro ^ delo dogo. doma in pevski zbor "SUvček tovlJen0f ^ bo družba pričela w nedeljo 6. septembra na do-Ludnik obpatovati ^ odprto broznanem proatoru Macoupm ^^ Prepričan pa aem, da rn„„fv F.ir r.round« v	bližnji tukajžnji okolici ne
bo dobila zadostno število za to
spustiš z njim v pogovor, ti bo vse kaj drugega povedal, kakor bi človek pričakoval radi krivice, ki se godi. Ni mu mar za državljanstvo in če je tudi državljan, ne gre na volišče. "Saj bodo drugi brez mene!" ae izgovarja. Vzroke išče vae drugod kakor ao v reanici.
Dokler bomo tako razkropljeni kakor smo, se še ne moremo nadejati boljšega. Se bo pel bič kapitalizma, sedaj po koži, čez Čas pa po samih kosteh. Opozarjam delavce širom Amerike, da nikakor ne hodite sem za delom, ker se še ono težko dobi, katerega sem opisal.
Pozdrav vsem zavednim. —-K. K.
Predal za iafaraadii
Odgovori na vprašanja.
Florenee, Colo. — de pred nedavnim smo pisali glede spora-zumljenja med Jugoslavijo in Kanado glede priseljenja večje akupine kmetovalcev. Ko dobimo kaka daljša pojasnila, bomo priobčili. Za Kanado ni nikake kvote, ki bi omejevala priaelje-vanje, pač pa solcanadake priae-jeniške oblasti zadnje čase postale bolj stroge. Vsekakor so v Canadi zlasti vešči kmetovalci dobrodošli. Vaše posredovanje je za brata nepotrebno in ker ste v Združenih državah, Jbi mogoče udi vzbudili sum, da se namerava potem brat iz Kanade vtihotapiti v Združene države. Naj boljše je, ako se Vaš brat obrne naravnost na angleškega konzu-v Zagrebu, kjer bo dobil vsa potrebna pojaanila. — Pozdrav
County Fair Cfrounds v villu. — Poročevalec. 1
_	„	.. delo; poslužila se bo delavcev od
Girard, Ohio. - Redko prideL^ ^ delavce iirom Ame-
dopis iz te okolice, ker w nima- \{k% opozarjam> če pride agent k
mo s čem pobahati. Delavce Lam ln vaB ^^varja, da bi šli
rawnere ao srednje, tako tudi ^ k pittjlburgh Coal družbi,
plače. Zdenarjem nas ne obkla- da pokažete, kje ao vrata. Ce
dajo nič kaj preveč. Pa kaj b L, b||o t vw v redu; Je delAveev
jamrali, do smrti bomo že živeli ]akor do§tl ^ vas pro_
čeprav samo sline požiramo. Llm> drijte ^ prog. povejte tudi
Bojakom naznanjam, da pri- deuVcem druge narodnoati, ako redi pevsko društvo "Ljublj«- j4ete z njlmi v dotflc
ski vrt" velik piknik dne 2^sV- g # kaJ tu Pitabur«ka družba gusta. Piknik aebovršil pod H-L^vnMačeti, po v Ljubljanaki Bistrici, ali le .	... . ...
bolj po domačem v grabnu pOdL	Pa P^vlJffftt
Evan parkom, v prostoru, kile Adv,e * ^ »»ii oddaljen . , .	j i rudniic Jameson Coal družbe.
V»Wmo nf kfr	P^« J« *•»> v»kl da». pU£. p.
Vabimo pa kar v#e, stare in mla- .
de ker vemo da bo za vse M
dosti, da bi naložuTsa-kaj prav dobrega. Seveda bo tu- ^^^ treba je nakladat
di kaj za močiti. Pa kaj bi al	T^l
tistim glavo belili, zraven teče *udi M VŽL^ a* ??!9'
Temenca, kjer se bomo enkrstl*"™*!* ^ V°'
okrepčali Poleg bomo pa zapeli	^ P"®0^ "
tinto ffladko-	^ $1.20. In če hočeš kupiti premo-i •t!"®'Iga ravno tam, kjer ga kompani
i jc pijmo jo,	^ produciraš po štiri do pet ton
B* T°J?:	za $1.20, ti ga računa po 12 cen-
aaJ ni vince	V 4tWh ^^ ** je
Ce je to p^ le zmanjkalo, bo- " bu*J>ev' ^ ** *
mopa gasili žejo a čim dru-^ *	dob
, ^ * " Jmr	ii kampanja za voziček že tam na
. - MW Komer,	Tobo toEjT
'vetatoten ali skoraj desetstoten
Hanrick, Pa. - Naznanjam I žalostno vest, da je umrl moj
ljubljeni sin Frank Leekovsc. J^J^S^Jt^SSi Dne 28. junija se je podal , ^ fr	J^L^tS^
varižema, da se s čolnlčem m
hladijo po reki Allegheny pri Z»to Pa ga naženejo z bolševi-
BuUer st, Springdale, Pa. Med •	,	if
veslanjem pa se jim je ob pol P"* Psr meseci so začeli tla-treh popoldne prevrnil čolnič in kovati ceato od Perrjopoliaa pro-vai trije so bUi v vodi. Onadva ti Weat Newtonu. Prišel Je kon aU se rešila, moj sin v starosti traktor Iz Greenaburga, "dober 21 let pa je utonil v globočini #0 človek za delavca, kakor ao v« čevljev. Nemudoma je prišlo re- taki možje. Bral sem še ne dolgo šilno moštvo, ki pa se mu ni po- **B«. da je v Illinoisu plačeva srečilo spraviti ga prej na po- P® W »ntov na uro. Ali tuka, vršje kakor zvečer ob 11:15. tega ni; tu je samo po trideset
Pogreb ae je vršil is hiše žalo-	ns «ro. Delati pa je
atl dne 1. julija popoldne s god- *®da deset ur. Tako v neznosn bo na čelu na pokopališče v vročini pri težkem delu dobiš po Springdale. Pa. lakrena hvala I ^ dolarje za deseturoo delo društvu "Naprej do zmage" ftt Mavec, Id je zahteval samo pet 419 a N. P. J„ ki je bilo prva po- <*»tov več na uro, je bil odstav moč in je darovalo kraani venec. Men. V začetku, ko je delo priče-Tako hvala društvu št 176 3. 8. i* Ml tak naval na orodje, da P. Z. aa krasen venec In udeteA-|i« d">raj nastal tepež. Spopad bo sprevoda. Pokojni je bil član "> Wo bo dobil kramp in lo-
BUi časi, ko bil. mali obrtniki ponosni ln gospo- ^JrS-JS^^S BfiJ^ attf^SS ^ darsko močni. Kje so zdaj ti mali aamoetojni mojstriT mcnovaJ|lh druAtt<v franku Nos- i trideset centov na uro za težko Bili so časi, ko so bili mali farmarji gospodarsko močni »e in podpredeednlku Joe BoSiču delo. Vprašal ni sploh nobeden,
.hI društva št 176 S. S. IV Z. ga i kolika bo plača; mislil si je men-lep nagrobni govor. Hvala vasmi da, da je nekaj boljše kakor nič. sa tolažbo,gKgnoČ In lepe venoa.!^ bi P* bilo, če bi aedaj zahte-kakor tudi lokalu št 584 U. H povišek? Tleti, ki delajo, bi W. of A. Hvala Jerneju lliklav-,bi» ob to delo, saj vsaki dan čiču ia Franku Archu kakor tu- jih toliko čaka na to nudi prijateljem ia Buaaolltona in šenjako garanje, da bi vae lahko Johnu Giasta ia MMwa]rja, Pa., i Badomoatili, ako ae šs vaš. MMU^Il^MiS:! Ako prideš do *
Ali zadnjih deset let ti mali farmarji tožijo o slabih časih.
Kapitalizem jih je zaznamoval, da jih pogoltne, kot je malo samostojne obrtnika. Zanje ni rešitve v sedanjem gospodarskem aiatemu. Pogoji so tukaj, da se razvije kapitalistično poljtdelatvo in kapitalisti jih bodo izrabili v svojo korist Vaak, ki ni slep, lahko opazi U proces, ki ••.vr« v
PONDELJEK, 27. JULIJA
žarkomet"
Američani kopajo jo start člove-ike kosti...
Enkrat lani je bflo poročano da Francozi prodajajo kosti neznanih padlih vojakov v vojni Američanom za medicinske po-rebe. Francozi ao poročilo zanikali kot neresnično, kar je pa vseeno. Bledicinci potrebujejo človeškja okostja in od nekod jih morajo dobiti. S tega »tališča bi bila ta trgovina upravičena. Drugačno pa je poročilo u n ni. Papež je dal ameriškemu škofu iz Clevelanda kosti neke svetnice z imenom Kristina, ki e bila baje umorjena Že v prvih fasih kristjanstva. Kosti so počivale v katakombah pod Ri. mom. Veat ae glasi, da so to prve svete kpati", ki jih dobi Ameri-a, oziroma Cleveland, in sicer zato, ker je bila develandska škofija zmiraj "zelo generozna", se pravi, da ni štedila z dolarji, cadar je bilo treba poslati bak-liš v Rim. Z drugimi besedami: Clevelandaki rimovci so za kup dolarjev dobili kupček starih kosti. Dober busines za Vatikan. V Rimu je še doati kosti. Mogo. ie tudi Kazimir kupi kakšno
LOSt.
'ooo
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Cleveland, O. — J. M. S. — Imate prav. Ena in ista oseba je dopisovalec v "Gl. N." iz Clevelanda in "posebni poročevalec" v frančiškanskem dnevniku. On pripada k triperesni deteljici, od catere eno pero živi v Clevelan du, eno v New Yorku, eno pa bližini Chicaga. To zadnje pere-sce je nova pridobitev franč: Škanskega lista. Nikakor pa ne soglašamo z Vami, da bi na podtikanja in obrekovanja v frančiškanskem listu odgovarjal Kajti "posebni poročevalec" tako razlašena oseba, ako kdo vpraša, kdo pa je to rekel in če ae imenuje ime "posebnega poročevalca", frančiškanskega sta, vsakdo zamahne z roko in pravi: "Ah, ta, aaj ga poznamo." * To je tudi vzrok, mora stopiti v gnojnico, da da se ni podpisal v dopisu v "Gl. N.", katerega je priobčil, kakor da je bil poalan iz Clevelanda, da izbriše sled za sabo. Tudi zavijanje v misterijozni plašč v frančiškanskem listu mu ne pomaga ničesar. Ptička se pozna po perju in petju.
Strinjamo se pa z Vami, da pošten človek zaviha hlače, kadar mora stopiti v gnojnico, da ae jih ne umaže, pa gre prek nje. Hvala ln pozdrav!
VMM II JifNliviJ«
Stara rimaka utrdba ob Savi.
Ob priliki regulacije reke Save valed poplave v bližini Orašja v Bosni je inženjer Schreiber naletel na neke atarodavne objekte, katere je prepeljal v Sarajevo ter jih izročil tamkajšnjemu muzeju. Na lice meeta je bil odposlan dr. Petrovič, ki je našel še nekoliko predmetov iz neolit-ske dobe, približno 8000 pr. Kr. rojstvom. Našel je večje število kamenitih kladvičev, lepo izbru-šenih pušic ter koati izumrlih vrat jelenov, divjih prešičev in goved. Razen tega je dr. Petrovič zasledil ostanke stare rimske utrdbe. V bližini utrdbe je našel opeko iz svinca z graviranimi rimskimi črkami C. S. To je edina opeka te vrste In predstavlja veliko historično rariteto.
Umrli v Ljubljani. _ Marija Binder, vdova tovarnarja In po-aeetnika 68 let. — Ljudmila Babšek, dninamica, 82 let — Anton Legvart, kovač, 47 let — Amalija Ojsteršek. šivilja, 20 let — Marija Ttateršič, žena u-mirovljenega železničarja, 48 let — Janez Drofenik, kočarjev sin. 22 let Jera Grli. vdova fte-lezn. sprevodnika, 82 let
Odpravljeni človeški plod. Dne 27. junija ao aretirali orožaiki služkinjo Terasijo Hribernik. Pri
Dobre novice Is Jugoslavije.
Štefan Radič je obiskal kralja na Bledu in mu čestital, ker je njemu (Radiču) tako dobro puščal, da mu je odtekla vsa republikanska kri. Dejal je Štefan, po domačem Stlpica, kralju: "Je, vi ste sada iptfi čovjek, naš narodni kralj, je!"
e e e	1
Poveet iz Minneeote. Zgodilo ae je takole: V nedeljo k maši. Po maši procesija na Babet. Med potjo pete litanije. Prišli na goro. Vino je ukradeno. Žalostn* gora. Kdo je tat? Morda rdečkar. Kaj bo zdaj? Splošna žalost. Kje je? Prepir. Kakšno kazen zasluži? Blažev ie-gen. Matija nastopi brez plašča. Razočaran. ' Kletvica. Prokleti
lumpi 1 — Gajžla.
• • *
Kdo je bolj neumen?
ui Dr. Wiiliam J. Hickaon, direktor paihopatičaega laboratorija v Chicagu,* pravi v svojem letnem poročilu, da so ženske dvajset odstotkov blaznejše kot moški. To je dognal pri svojem o-pazovanju blaznih oseb obojegt spola.	■
Dognal je tudi, da je med zblaznelimi ženskami največ hišnih dekel, tovarniških delavk in streCnic v restavracijah. Med moškimi ao najštevilnejši delav-ci, in sicer klerki ter mašiniati.
Zadnje pojaanjuje prvo. Eko-nomske razmere, ki pode ženo v tovarno in druga mezdna dela, | so že take, da ženejo ves delavski razred v biaznico. Ženske ne morejo tako lahko prenašati monotonega dela kakor moški, ooo Milijonar vleče ljudi.
Leopold Schepp, 88-letni mul-timilijonar v New Yorku, ki j« naredil milijone a kokosovimi o- j rehi, je te dni naznanil, da hoče razdati nekaj milijonov dolarjev v "dobre namene", ie« pa naavetov, kateri "nameni" bi bili najboljši. Dobil je takoj 100-000 piaem in oaebnih obiskov i prošnjami: "Daj meni toliko in
toliko, daj nami" Odziv je bil tak, da je Schepp vea prestraš« pobegnil na deželo in prepuiti) svojim uslužbencem, naj odgovarjajo prosilcem kakor najbolj znajo.
Stari milijonar je postal o-tročji in zdaj vleče ljudi. Ako bi res mislil na dober namen, bi vrnil milijone v obliki poviša* mezde delavcem, is ksterih j» je izprešal.
o o e NIČ ns koristi.
Kdor pripoveduje drugim, <js ima večjo plačo kot je v resnici goljufa samega sebe.
Kdor pripoveduje drugim, bodo plačani še le po smrti u njihova dobra dela, goljufa dr* ga.
Ne daj ae goljufati, brat! U vse. kar storiš, zahtevsj pl*» takoj.
K. T. B.
di v Ternavi pri Oomilakem Hrj-bernikova je prod 10 meseci <* pravfla 8 mesečni plod ter* skrila pod streho sa dimnik. Hrv bernikova je bila Izročena šču na Vranskem In je dejanje še priznala. Orožniki
JUUJA.
DEUVSKEMVICE
(Fed. Press.)
f I mil jena uaijoka DetroU. Mich. — Ne samo
občinsko lastovsnje poulične železnice v Detroitu, javne naprave za razsvetljavo, ognjegasni i„ )K)licijski department, temveč tudi Edisonova družba plačuje u-nijsko mezdo svojim popravljal-cem žično napeljave, delavcem in preddelavcem. Zasluga tega Kre lokalu žt 17 od bratovščine električarskih delavcev
Nevarno delo.
New York. — Cijankalijev plin, ki ga izdelujejo za pokon-čsvanje črvov in mrčesa, kateri se zareja v kožah, je pri tvrd-lu Goodfried pokončal tudi delavce Deckovitza. Malo zakonite varnosti je za delavce v kemični industrijL
Konvencija tiskarjev
Milwaukee. — Dne 20. Julija je pričela konvencija dveh tipkarskih strok v tem mestu. Skupaj je prišlo 900 delegatov iz vseh Združenih držav in Ka-
V St. Louisu ao delavci volili nasadnjake.
St. Louis. — Zdsj šele se po-kazujejo prave posledice delavske nemarnosti, ko pri zadnjih volitvah niso hoteli voliti delsv-skih zastopnikov. Krojači, ki jih je na stavki 900 so občutili pristransko politiko reakcijonarnih mestnih oblasti. 2e 163 jih je bilo aretiranih v sedanji stavki. Zaprli so jih pod pretvezo, da kalijo javni mir.
Električsrji za javno laatovanje.
Washington. — Konvencija Mednar. bratov električarjeV prične v Seattlu dne 17. avgusta. Eden glavnih smotrov njih konvencije bo rszpravljanje, da se poobčinijo vse električne naprave. Predsednik bratovščine je izjavil, da se bo njih unija na vse načine prizadevala, da se prepreči privatna kontrola vod-no-električne- kakor tudi druge električne gonilne sile, ksters ima služiti za javne namene. Člani električarske* oni jeee prav dobro zavedajo, da je v njih lastnem interesu, ako se jim v bodoče ne bo treba pogajati s privatnimi lastniki.
Godci ln igralci bodo mogoče za-atavkalL
Baltimore. — Zastopniki unije godcev in gledsliščnih igralcev so sklenili zastavkati, ako ne dosežejo ugodne pogodbe s podjetniki do sezone, ki prične v septembru. Ta stavka bo vsaj zaprla do zadnjega vsa gledališča v Baltimoru, lahko pa se razširi tudi na druga mesta. Unije zahtevajo povišanje mezde za dvajset do osemindvajset procentov.
Deportacijc.
Chicago. — Združene države in Kanada zadnje čase tekmujeta, katers vlsda bo deportirsls več radikslcev. Kanada ima nekak zloglasni "20-minutni zakon", po katerem lahko nezaže-Ijenega inozemca deportira brez vsakega zaslišanja.
Unije v Kaliforniji rastejo.
Sacramento. — V zadnjem &«u se je pomnožilo število organiziranih delavcev v Kaliforniji. Takoj se poltazujejo dobri rezultati. Sprejet je bil za vse driave zakon zs polmesečne mezde. radi ksteregs Je bilo že podarjenih 40 podjetij, da ga morajo upoštevati v prilog delavcem. Sprejetih je bils tudi večjs vrsta drugih zskonov, ki nalagajo podjetnikom večje dolžnosti napram delsvcem.
PROSVETA
Nova ekspedicija na severni tečaj.
Moskvs, 25. jul, — Kapitan Nruns, norveški svijstik, je do-»1*1 K<*mkaJ iz Berlins in predali načrt nove zrečne ekspedi-cije na severni tečaj, katero bo baje vodil dr. Fritjof Nanaen. znani norveški raziskovalec, v '*tu 11*27. Ekspedicija pojde na "pelinu, kl bo imel 246 metrov miline, 160,000 kubičnih me-^ov kapacitete in bo lahko ne-55.000 kilogramov teže. V < k«pedicijf bo 60 oseb. Cepslin iz Murmanska preko Franc šefove dežele in severni tečaj l A'ssko in nazaj. Na tej črti 7 ' špedicija raziskala vse do-»j*J že neznane arktične kraJe.
Kako je s PriMMa v Kaisasu
Osi mine ao pridelali manj kot lani — Ovca ki korana, kažeta dobro. — Stroji v poljedelstvu se m nože. — Električna sila se je udomačaje na farmah.
Pittsburg, Kans. — Vrednost letošnjega pridelka v Kansasu bo nižja kot lani. Lani je bilo najboljše leto izmed drugih držav v Kansasu. Letos bodo pridelali veliko manj zimske pšenice kot lani.
Lanski pridelek zimske pšeni ce je bil 163,000,000 blšjev, letošnji le 74,000,000 bušljev. S koruzo je bolje. Pridelali bodo 130,-000,000 bušljev ali malo več kot lani. Ovsa bodo pa pridelali več ko lani, ječmena pa malo manj. Tajto poročajo zvedenci in žitni špekulantje si manejo roke od veselja, ker upajo, da bodo letos lahko dražili pšenico, ko bo enkrat v njih krempljih.
Lani so plačevali farmarjem bušelj pšenice po $1.07. Letos jo plačujejo pri elevatorjih po f 1.45 do $1.50 na jugozapadu.
Lani so prejeli farmarji za pšenico $163,716.000, letos ps cenijo pšenični pridelek ns $111,-199,000. Vrednost lsnske koruze je bils ocenjena na $106,300,000, letos cenijo ta pridelek na $126,-000,000. Osem lanskih pridelkov je bilo vrednih $341,000,000, letos pa imajo vrednost $310,00Q,-000.
Res je, da na velikih farmah zdaj vporabljajo pri obdelova-nju polja popolnejše stroje in ;udi različnost strojev je večja, kot je bila v prejšnjih letib, Na malih farmah se pa glede strojev ni veliko izpremenilo. Veliki armarji so seveds ns boljšem kot prejšnja leta. Nabavili so si razne stroje, ki so jim omogočili znižati stroške za človeško de-avno moč. Na velikih farmah žanjejo in mlatijo obenem. 2ito lahko takoj nalože na tovorne avtomobile in ga odpeljejo v žitne elevatorje. Mali farmar, ki lastuje do 200 akrov pa kaj takega ne more, ako si ne izposodi strojev.
Za malega farmarja so letos taki izgledi, kot so bili lani. Prodati bo moral svoje pridelke po cenah, ki mu jih narekujejo Ži-vežni špekulanti. Ako bodo cene kasneje višje, ko bodo poljski pridelki v rokah živežnih špekulantov, ne bodo mali farmarji I-meli od tega koristi, ne glede kako slikajo "zvedenci" položaj farmarjev.
ZNAMENJA VCASl GOVORE.
Coolidge menda ai
Daweoovi križanki vojni
Snamp^rolt. Ma.w Politi-tarji opazujejo znamenja, ki jih je videti v tukajšnjem mestu, odkar je predsednik na počitnicah. Politični preroki napovedujejo, da je predlog podpredsednika Daweaa sa tesnejši senatni oprsvilnik že obsojen in da propade, ko pride na dnevni red.
Taka znamenja se baje opazili, ko je odpotoval senator Cur-tis, ki vodi republikansko večino v senatu. Senator se je baje kar tri dni posvetoval s pred sodnikom Coolidgem in WKHam M. Butlerjem. ki je predsednik narodnega odbora republikanske strsnke. Curtis je pri svojem odhodu zopet ponovil svoje stališče, ki gs zavzema napram Dawesovemu predlogu. On namreč ni naklonjen temu predlogu, ker bi ta predlog, ako pride na razpravo, oviral sprejem zakona za znižanje direktnegn davka in drugih postav.
DrugI voditelji uprave so ss ravnotako izrastli, zato pa vidijo nekateri politJčarji sa touii izražanji predsednikov vpliv.
Drugi polltlčarjt gredo še dalj in mejijo, da med predsednikom Coolidgem in podpredsednikom Dawesom ne postoje prijateljski stiki. Dawes najbrž namerava kandidirati kot predsedniški kandidat republikanske stranke v letu 1928. Podporniki uprave so bili za vsakega podpredsedniškega kandidate že na zsdnjl konvenciji, smpak Dawe-sa ...
| Slišijo se glasovi, da je predsednik povabil podpredsednika, da se udeležuje kabinetnih sej. Ampak Dawes je odklonil, kskor ds noče imeti ničesar opraviti s Coolidgevo politiko. Iz tegs aklepsjo politični preroki, da namerava Dawes v letu 1928 kandidirati za predsednika.
Tako gredo ugibanja semJotje n na podlagi teh sodijo polita čarji, da ne bo z Dawesovim predlogom za omejitev senatnega opravilnika nič.
AnuTicanuation CoinmiUvr of Detroit deluje še mnogo let. Njegova naloga je pomagati pri-seijencem v reševanju vseh onih problemov, ki povzročajo težko-če novodošlecem. Uradi te organizacije so se dosedaj nahajali v Board of Commerce Building. od 1. julija pa so se preselili na 620 Moffat Building. nasproti detroitski City Hali.
Glasom zadnjega poročila te organizacije se je 16,428 tuje-rodcev in tujerodk dosedaj obrnilo na njo sa informacije s ka terimi se jim je postreglo v nji-hovem materinskem jesiku. Stranke so bile malone ismed vseh narodnostnih skupin, Živečih v Detroitu. med njimi poročilo nsvaja tudi Slovenoe, Hrvs te in Srbe. Informacije, ki jih je dala ta organizacija, so se nanašale na vsakovrstne predmete kot so f davki, delavski zakoni, najemnine, šolski sakoni, priselitev sorodnikov is Evropo, priseljeniška pravila ob prihodu, dobivanje potnih listov, pravne zsdeve, zakoni o materinskih po-
DOBRO JE SKEMU
PROHIBICUONI* KOMISARJU.
On dobi zdsj "butlegsrske" avte.
Wsshlngton, D. C. — (F. P.) —- Oni dsn je ustsvil avto prod glsvnim stanom prohibicijoni-ške enote ln komissr Hsynes je stopil iz njegs. Nekateri trdijo, da je bil ta avto nekoč last-nina/hekega znanega "butlegar-js". Zs tem svtom so večkrst drveli strežniki tukaj, v Mary-landu ali Virglniji. Ampak na neki taki gonji, se je nekej zgodilo ln strsžniki so zsplenlli avto z vsem, kar Je bilo v nJem. Nova sodiščna razsodba pa prsvi, ds lshko prohibicijoniški agenti rabijo zaplenjene "butlegarske" avte. Nekateri trdijo, da se je komissr Haynes vozil skorsj vsaki teden v avtu drugega sistema, odkar Je U razsodbs v veljavi. Drugi ps prsvi jo: Bls-gor je prohibicijoniškemu komisarju."	*
PROHIBICIJONIŠKI AGENTI OBTOŽENI.
Chicago, lil. — Zvezna velepo-rota je obtožila Percy Owena, prohibicijoniAk.ga ravnatelja, Ralphstona, bivšega prohlbicijo-niškega ravnatelja, Harry R. Schlaua kolektorja in pogajalca, dva prohibicijoniška agenta in druge, katerih identiteta ostane tajna. Obtožnica Je posledica e-gjltll preiskave šksndsls, ki so Je razvil Iz prodajanja zakramentalnega vina. Obtožnic* so bile pa povedane že prod šestimi men«!
Tok i jo. 26. Jul. — Dva Jonska e rop lana sta dsnes zjutraj v Rusijo proti Moskrt. To jo prvi Japonski polet na več-
VELIKA JE OBZIRNOST NA PODJETNIKE?
New York, N. Y. — Državni delavski department ja zopet začasno preklical svoje odredbe glede varnostnih naprav v tovarnah za obleke. Te naprave služijb za preprečenJe nesreč. Kljub temu so odredbe suspendirane do meseca oktobra, da bodo tovarnarji imeli čas predložiti načrte o varnostnih napravah.
Kdo je U sv. Kristina?
Rim, 26. Jul. — Rimski krogi so bili včeraj presenečeni, ko je profesor Horace Marucchi, znameniti arheolog in največji pro-učevaleč -katakomb, zastavil vprašanje: "Kdo Je ta sveta Kri-stins, katere posušeno telo Je papež dal škofiji v Clevelandu, A-merika?" Marucchi je dejal poročevalcu čfkašklh Dali? News sledeče: "Rimska martirologija, to je uradna cerkvena knjiga, ki vsebuje seznam vseh mučenikov In svetnikov, omenjs le dve svs-ti Kristini. Prva Je bila močena v Perziji in njeno telo nI nikdar prišlo v Rim. Druga je bila u-morjens v Bolzenl, 40 mflj severno od Riras, za časa cesarja Dijoklecijana. Telo to Kristine loži v katakombah pod Balaeno In nad njenim grobom je hSa v 4. stoletju sezidana cerkev, ki še danes stoji. Ts Kristlns, ki je patronlca Bolzene, jo predmet velikega oboževanja v omenjenem kraju in ljudje vsako loto 24. julija predstavljsjo kruto mučenje, kakršnemu jo bila podvržena. Nemogoče je, da bi papež dal Ameriki ostanke te Kristino, kor to bi povzročilo revolucijo v Bolzenl. Vsekakor je tretja Kristlns ena izmed onih tisočerih neznanih mučenie, kl lože v katakombah In katero so bile ksnonfzlrsne en Moč. Imena teh ao napisana na nagrobnih ploščah."
Sto Isi živi ia ete let kadi
Newark, N. J. — Joseph Christl. zlatar po poldicu. Je 28. julija praznoval svoj stoletni rojstni daa. Pred 86 loti mu Je sdravnik prepovedal kaditi, češ da umre, ako no pusti tobaka. Christl ss pa ai zmenil sa zdrav-la šs deaos kale piva
kojninah, zadeve tičočs se de- 0y°*11
nsrnih pošlljatev in drugih denarnih opravil, kompenzacijski zakoni, naturalizacija, informacije glede zanesljivih sdravni-kov in odvetnikov, zdravstvene klinike, dispensariji, posredoval niče sa delo, dsportaclje, adopci ja otrok, tečaji zs angleščino ln državljanatvo, družinska vpra-šsnjs, licence vssh vrst, žlvljen ake rszmere, goljufije v prodsji nepremičnin In premičnin, pogre-•sne osebe, sgubljsna prtljaga, javni zapiski, sprememba imena in mnogo drugih rasnih sadov.
Organizacija povablja vse tu jerodce v Detroitu in okolici, nsj se ne obotavljsjo priti k njej, kadarkoli Želijo kako Informacl Jo sU nssvet. Ni treba snatl angleški, kajti organisacija Ima u radnike sa rasne jeslks. — F. L.
KmBS^H^HHHH
KAJ? UMOR ALI SAMOMOR?
Oblastvsnl
organi
netko.
prod sago-
Brawley, CsL — Zdsj so oblasti našle nekatere dokaze, po katerih sodijo, da Je bil M. Klrk, bivši fotograf v Honolulu u« morjen in ne ustreljen v dvoboju. Mestni policaj Je našel namreč svilnato nogavico, ovratnico In nekaj Šopov las, kstorih barva js podobna Kirkovim lasem.
Pismo, ki gs Je zspustil po Iz-vTŠenem samomoru John Truden lz Lake Forests, Mich. pa pravi, da Je on ustrelil Klrka v dvoboju. Strsljsls sta ss na razdaljo dvsnsjst korakov in s samokresi 88. kalibra.
Truden je služIl pri mornariški pehoti. Njegovo pismo, ns-pissno pred ssmomorom, pove, ds se je s Klrkom dvobojoval /.a rad I tehtnih vzrokov ln ker ga je ustrelil v dvoboju, Izvrši samomor.
ORGANIZACIJA STROJNIKOV ISCE IZDAJICE V SVO-„ JIH VRSTAH. I %
Chicago, III. — Organizirani strojniki so ns sUvki pri Gib-son Spring kompsnlji. Stavka je Izbruhnila proti znižanju mezde in deveturnemu delavniku.
V času stavke so so pa pojavili v lastnih vrstah ljudje, kl ru-jejo proti orgsnisacijl. Strojniki so zdaj pričeli zsslodovsti tovariše, ki izpodkopavajo moralo »tavkarjev. J. J. Uhlman, poslovni odbornik, Je dvignil ob* tožnico proti Mich aai VVardu In bo predlagsl tisoč dolarjev denarne globe in izključitev.
VVardu Je dokazano, da Je I-gral vnetega strokovno organiziranega delavca, obenem Jo pe rekel, da Jo stavka proti kompaniji zaman, ki zdaj obožuje odprto delavnico in kovinarske tovarnarje, ki so sa odprto delavnico.
Znameniti gejser nmlrs.
Vellovratone Park-Old Faith-fal najznamenitejši gejser na «vetu, ki je rodno vsako aro motal vročo vodo odkar pomnijo zneastvoaiki, je po zsdajem potresu na rapadu začel motati vsakih #7 minut In deluje pot minut Mnenje Je, de Je
Pa.i kI tajaik Mattke* Turki tajalk balalškega oddelka Joka Vogrleki aradaik slaaila Ješe Zavortalk.
I SO. LAWWDAL* AVE, CMCASa
Izvrševala! odbor:'
UPRAVNI 008KK J Vlacont Cslakari podpredsednik Aadrew Vldrlek. R. P. D. V, 3oi ltt, Jehasteira. Pa.: il taj Blas Novaki al MagajnUi Jok upravitelj glasila m» Godlaa.
POROTNI OOSEli MartAa lilmlkir, predsodalk. Bos !7ft, Borkortoa, Okle) Praaees A. Tauekar.. IStT 8. KIdgo»ay Ave, Ckleago, III.; Jeka IrišaaaaM. 11111 Be-nloitoa. Ave« Woet Park. Okloj Mar* Udovlck. Ml a. Bldsevaj Ave. CM-eago, ULi laka ItrtelJ, Bos tt, Btrakaae. Ps.
BOLNIŠKI 008BK t OS1BIMJB OKMftfBt Blas Novak. prodaodnlk, Mt7-9t B* Laoošale Avo.
lil.
VZHODNO OKBO&Jli Jseok Ambroli^. Bo« MS, Mooa Ban. Pa.
Josepk Serko. RFa 1. Bos 114. Weet Nevtoa. *i.
IAPAJDNO OUOtfli Antoa šolar, Bes 194, Groos Kim, sa lagesapa«.
Prask Kisa, Bos t»t. Cklskohs. Mlaa.. sa sev. saa.
Joka Golok. Bes 144. Kock Bsrlsga. ,Wya. "
» , i
Nadiornl odbor:
Paal Berfor, predsednik. Nit 8. Lsvndalv Ave« Cklesio. III. i J. Zavortalk, R. No. I, Hlaadalo. IU.) Fraak Zaje. tttt W. Mtk St«
es*o, )ll
i Fraak Aleš,
tvenl odbor:
ti So. Grawford Ave« C Oven, tam W. tltk au Ckleago. ULi Jeka 011», I4M Bo. CUfteo Park Ave.
IHl J«
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kera. Utt St Ostf Avo, Osvelaod.

s glsvahsl odboralkl kl islsje v slsvasm
srada^efvrll tal
V8A PISMA, M so aaasša|e as posle gl. ■cdnlttve B. N. P. tn NIT4I So. Uwadale Ave, Ckleago, UL
Vil 1ADRVI BOLNliKB PODPORI 81 NASLOVBi štvo B. N. P. J. MtT-tt So. IfOadale Avo, Ckleago. lil
DRNARN1 POŠIUATVl IN STVARI. Id ce tlšejo gL linkielmas •Hlbura Ia ladaota voMo se asstofet Tslalštvo B. N. P. J. tMT-ŠS So. Uvo-
VBR 1ADEVB V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POBU se pošUJak aa aaalovi Blagajalštvo B. N. P. Im tM74tle. Uwadale Ave, Ckleago, m.
Vss pridelke glede poslevss|a v gL lavršovslaeoi odkopi ss as| pošl|e|e Psal Bergorja, pr>4»sčslki aadsoraegs odkora. Rgar aslm Je sgeesj.
Vsi prlslvl ss gL porotal odsek se asj pošUjajo aa sssievi Martla teles-
Val dopisi Is drag! spisi, sssssalls, oglasi, aaroMss la splok vse ksr |e v svesl s glasile« Jedsoto. naj se pekje as asstevi TROSVITA", MŠ74S Bo. lavadale Ave. Cklosgo. UL
IZ PMBORJŠ
pnlks N
župn
Smrtna koaa. Umrla je v Bar-kovljah pri Trstu Frančiška vdova Martelanc v 80. letu svoje starosti.
sedala pri kopanju
Nikolaja 8edeja v Ob-lokah, sorodniks goriškegs nadškofa. Svsčcnik Je Imel srčno napako, toda je kljub temu izginil z doma neopaženo ter se šel kopat v mrzlo vodo. Naenkrat so gs prijoll krči ln js utonil v valovih.
PevodsnJ ns Klancu. V istrski občini Klsnsc je začetkom tega meseca zopet divjala nevihta, kl Je povzročila velike po-vodnjl. Velik del vasi je bil pod vodo. Skoda na hišah, cestah ln na poljih Je zelo velika. Voda Je uničila skoro vse poljske pridelke.
♦♦♦♦♦MM................
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja b lučajih Je treba Jomat;
v teh
SSVEKA'8
ESKO
Osna 60 oentov.
I
Tiskarna S. N. P. J.
MIT SNU/UMIKU.
Tiska vabila za veselica lo shode, vlzitnlee, časnike, knjige, koledarje, letake itd* v slove« skem, hrvatskem, slovslkem, češkem, nemikem, angleškem jeziku la dragih.
RA ČLANSTVO S. H. P. J.f IA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKANIH.
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE .VESTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO It SKABNE. PWU p* lafarmdja u mmIovi 8.N. r. 1. PrtoUrr. UM4t 800U1 LmnMUb Aimm, Cfckmf*, DL
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST* MENA POJASNILA.
Anton Crtalič:
Novi
Uri
i?	IL
Nedelja je bila, vročn poletna nedelja, ob eni popoldne. Ljudstvo je kar drlo iz Kranjake ln Štajerske, da proslavi prvi semenj! dan v novem Lurdu. Solnce je pripekalo, ko je začeto. Šolska mladina pod nadzorstvom kaplana Jakoba Je šla od spredaj, zadaj godba na pihala, kostanj e viški purgarji, požarna hramba, cel regiment duhovščine, Marijine hčere, ki so bile tudi nositeljice sohe, Marijini sinovi, potem tercijslke, tercijali, tretjeredniki, grešniki in dolga, dolga procesija katoliškega ljudstva. Nekateri so šli iz strahu pred hudičem, nekateri iz radovednosti.
Majko božjo so postavili v iz-klessno votlino, gospod župnik pa je nato blagoslovil ves Rakovnik kakor tudi studenček pod skalo, ki se je dvigala kaka dva in pol metra nad njim. Vodo je spremenil v lurško vodo, zraven pa je zabičil, ds bo voda odganjala hu-
pROBVET3




diča, co pernice od hiše, s preobračala grešnike in razbojnike in pomagala kot najboljše zdravilo. Največji gobovec bo ozdravil, a-ko se pravilno v veri in nag o-koplje v tej vodi.
Se tistega dne so se nekateri pogumnejši fantje hoteli prepričati o moči studenčnice, da so pokazali župniku, koliko je zdravilna novolurška voda.
Začelo je pravo romanje v kotlino. Od vseh strani so prihajali romarji, kar v kratkem so zrastle tri gostilne v prej zapuščenem gozdu. Trgovina je cvetela pri gostilničsrjih |takor pri materi božji, pri kateri se je vsako nedeljo nabralo od 600 do tisoč kron. Prišlo je toliko skupaj za razne prošnje, da sta kmeta, čiju last je bil dotični kraj, znala izrabiti priliko in sta v čast mstere božje skrbela, da je bil lepši prostor ter so imeli dovolj zatočišča romarji, zato sta ves denar potrošila za kinčanje novega Lurda.
Stvar vendar ni bila nikakor všeč previdnemu župniku Lisjaku. Hotel je, da se mora kraj pripisati farni cerkvi svetega
Jerneja ali pa njemu samemu, da se tako bolj uspešno porabijo kronice, ki so jih nosili ljudje v nabiralnik. Gospod župnik di-so mogli razumeti, kako bi se
krajni glavar s c. kr. orožniki! Odtrgali so nabiralnike in nabi-čili odboru, da ne sme več tam obesiti nabiralnika za denar, ker tega postava ne dopušča in je
drznil kdo drugi lastovati tako kaznjivo z zaporom in denarno
sveto zemljo kakor on, oziroma njegova fara. Ker tega ni hotel nihče brezplačno dopustiti, je u-mevno, da je nastal razpor med odborniki novega Lurda in posestnikom. Čimveč romarjev je prihajalo na novo božjo pot in čimvečji je prihajal dobiček, toliko bolj se Je razvnemal župnik, ker to pač ne gre, da bi dva kmeta pridobivala denar na račun lurške matere božje. Ljudje pa na to seveda tudi niso šli, samo da so prišli do vode. katera je po izjavah duhovščine imela tako čudovito dušno in telesno zdravilno moč.
Načrti so se vrstili v župnlko-vi glavi, kako bi pridobil nabiralnik v novem Lurdu. Nekoč se je šel pritožit na okrajno glavarstvo v Krškem, da bo na nepo-staven način pobira denar ter o-dira ubogo kmečko ljudstvo, da se kršijo državne postave. Takoj se je potrudil v kraj sam o-
MEDVLADJE
SOCIALEN ROMAN. Spisal Ježe Pahor.
ftMMUfl
Tako st je tudi zgodilo. Popoldne se je Grudnovki naenkrat stožilo po domu in otrocih in Rojnik ni nič prigovarjal, ker je vedel, da bl nič ne zaleglo. Poznal je sestro predobro, če si Je kaj vtepla v glavo. Opazil Je tudi, da je grofica iznenadena in da bi rajše še ostala, Čeprav ni bila več ona iz prejšnjega večera, temveč čudovito močna.
. Po kosilu je sedel delj časa ž njo na balkonu, a ne sence sledi ni bilo v njenem obrazu, da je prišla prav radi Rojnika samega na ta obisk. Vse je potlačila. Spet ga je motila skušnjava, da bi se ji približal, a ni imel poguma, ko jo je videl tako hladno.
—	Ali sedite večkrat tu gori? — je vprašala grofica. — Prijetno, izredno prijetno! Ko bi le človek imel zavesti, da mora kdo delati zame, če lahko sedim brez dela. Ne vem, Če se vam godi, kamor se meni. Ce sem delj časa brez dela, pa si očitam to ln me muči! Posebno zvečer mi Je hudo in živo čutim, kako je dan izgubljen. <
—	Ali vam je to privzgojeno ali so vaša načela taka? — jo Je vprašal Rojnik, ki je tudi sam čutil, da jo že drugi dan brez dela.
v_ Oboje bol Že v prvi mladosti so me u-ČiU dela. Zakaj, to sem rszumela šele pozneje: v delu Je ideja, kakor je v trpljenju.
—	Mislite duševno delo! — jc prekinil Rojnik, opazujoč ves čss z naslado beli Natalljin vrat. ,
' — Ne razlikujem, celo velika napaka se ml zdi, Če se loči med duševnim in fizičnim delom, kskor pravijo. Ali veste, kaj Jo posledica? 8ovraštvo, zavist in krivica. Ali še niste našli pisarčka, ki je prepisoval uradne odloke? Kako mogočno gleda iz višave doli na kmeta, ki ga je nevoljnega zanesel opravek v urad! Pa Je res. ds Je kmetovo delo manj vredno, kadar zareže z lemežem v polje, kakor to suho prepisovanje praznih odlokov? Meni se zdi, da je vseeno, kakšno delo ima kdo. Kako dela, to je važno, s kakšnim prepričanjem!
Rojnik je poelušal napol, njeno modrovanje ga ni moglo ogreti. Grofica je govorila premišljeno, toda enolično.
Menda je le naučeno! si je rekel. Da ne čuti nasprotja, ko govoriva o delu in sediva brez posla!
—	Ne razumem prav — jo dejal glasno. — Kaj mislite s tem o prepričanju?
—	Ljubezen do dollnosti, to, da Človek de-Is iz poklica! Poglejte, črevljar, ki dela iz poklica, mi je višji v družbi kakor državni Ujnik, ki izvrši svoje poale v redu, da ima sredstev za zabsvo in sijajno eksistenco! Morda ne?
fte ni končala, ko je iz tvornice opotekaje se prišel delavec. Z obema rokama se je naslonil na zid, videti je bilo z balkona natančno, in glava se mu je povesila.
—	Samega pustijo, ko mu je slabo! — je vzkliknila grofica in vstala. Ves napet je bil njen obraz.
Delavec se Je medtem nekoliko vzravnal, a skrajnim naporom, stopil še dvs negotova koraka naprej po dvorišču, a že brez prave zavesti. Ilkruti je omahnil kakor posekano deblo, s« zgrudil sredi dvoriš« u na obraz in obležal.
Grofica je krlknila in planila po stopnicah in Rojnik za njo. Tudi sestra je že pritekla nn dvorišče, kjer sta dva delavca |«>btrala mola.
—	V sobo na d i van! — je ukazala vsa vzne-mir jena grofica. — Ali se je {»bil? Ali je krvav?
Moža so nesli v solio, odpeli ga in močili z vodo in kisom, da bi se zavedel.
Videlo se j« takoj, tU ni le slabost, ampak tudi mrzlica, ker Je delavec ves trepetal. Rojnik ni vedel, kaj naj začne, in mučno mu je bilo tembolj, ker gaje pogledovala netit ra z nekim sovražnim očitanjem. Nn vseh obrazih se Je videle ekrh. kaj ho • človekom, pn tudi vprašanje, zakaj ne je to zgodilo In kaj pomeni.
Rojnik ne je Zganil in telefoniral po sdrnv-nika Delavcu je bilo počeni bolje, vendar so ga morali preaaaU na dom.
..i.Vojne in lakote varuj nas Gospodi — je rekel zdravnik, ko so bolnika dvignili na nosi lnicah, in Rojnik mu je bil hvaležen, 4*si ni čutil nikake krivde radi tega, kar sa je bilo ravnotačaa zgodilo.
Takoj pa, ko je zdravnik odšel, je poklical v pisarno delovodjo in natančno izpraševal, kako je bilo z bolnim delavcem. Slučaji bolezni so se zadnje Čase naglo množili, zato je ukazal, naj ne silijo bolnih ljudi v tvornico. Nato je pregledal dvoje, troje pisem. Nič posebnega nI bilo v njih in v kratkih besedah je povedal u-radnici, kaj naj odgovori. Stopil je nekatere-krati po pisarni, ko pa se je prepričal, da ne more ničesar delati, je šel črez dvorišče na vrt, kamor je zadnje čase zavil vselej, kadar se je hotel popolnoma pomiriti.
Vrt je bil obzidan z visokim, od starosti začrnelim zidom, zato je bilo v njem tem više, tem prijetneje. Sestra in grofica sta bili na željo poslednje šli pogledat k delavcu, ki je imel številno rodbino, na dom ter jiift nesli nekaj živeža. Rojnik pa je ostal sam. 'Ali se je sestra premislila? se je vprašal. Ali bo ostala tukaj ? Da govori grofica o delu, ga je močno iznenadilo. Torej ni zgolj radi rodu voditeljica onega akademskega društva! Vsaj teorijo pozna nekoliko če je tudi njeno modrovanje suhoparno in profesorsko! Bil je čas, ko so taka-le "vprašanja" zanimala Rojnika kakor lanski sneg. Odkar pa je njegova tvornica oživela lh začela donašati dobrih dobičkov, odkar je bil prisiljen odločevati v stvareh, ki so. mu bilk nove, je moral razmišljati o marsičem, česar bi prej ne bil storil že radi svoje udobnosti.
Predvsem je videl razmerje med samim seboj in delavci v tvornici. Kadar je hotel, jk šel po zabavi, razvedrilu, vsako uro je bil sv<£ boden. Delavci, ti so bili natančno ob določenem času pri delu; točno ob osmih je zašumol stroj. Potem pa zaposleni do poldne in do ve* čera! Njegovo delo je bilo večinoma v pisarni, v zdravem in Čistem prostoru, strojarji so morali robotati v zaprašenih in mokrih delavnicah, čestokrat ves dan v najhujšem smradu, da je Rojnik kar obrnil, ko je došel k njim, čestokrat z razgaljenimi, golimi rokami in bosi. :
Ni le vojna! si je dejal Rojnik. Tu je Še nekaj druzega! Nekaj, kar je bilo že pred vojno in bo tudi po njej! Jaz sem prost, ti niso, meni je dobro, sli je njim? In kaj šele v velikih podjetjih? Tu še nekaj delam, Četudi brez srag, tam pa sploh ni treba zganiti z mezincem, tistim, ki so na toplem in mehkem za delnicami! Ali bo šlo tako? Ali ae ne bi moglo zrušiti ravnotežje? Vse mogoče! A potem lahkb pride do velikih reči, do velikih požarov, kakršnih še ni bilo videti!
Rojnik se jc šetal po vrtu ln bolelo ga je, ko je gledal, kako je zanemarjen latnik po sredi vrta, nekdaj, zdrav in košat. Trte so umirale, ne od starosti, ampak zato, ker jih nihče ni negoval. Prej je skrbel zanje Rojnikov oče, ki jih je bil Kam zasadil, in sin je zdaj vidol, kako je njegovo življenje vse drugačno kakor očetovo, ko se jo tekom enega samega roda vse bistvo življenja spremenilo, tako da spet kliče spremembe, velike in globoke spremembe.
Avto je zabrnel na dvorišču. Torej mislita sestrs in grofica zares oditi? Rojnik je šel h gredici, polni razvelih nagljev, ki se jih Natalija ni mogla prejšnji dan nagledati, ter jih natrgal velik šop v najrazličnejših barvnli.
— Menim, da jo dekle prebolelo! — si je dejal, ko ^ih je nesel v hišo. — Prigodck s počitnic pač, da niso tako enolične!
Ko ste se Grudnovka ln Natalija vrnili, ni hotel Rojnik prav verjeti, da res že odhsjnte. Toda Grudnovka je nalašč pospešila odhod, ker je hotela pokazati bratu, da jo je užklil in da mu ne odpusti. Morda je menila, da bo obžaloval svoje besede, pa se je motila. Brat je bil popolnoma ravnodušen, in ko jc sestra sedla v avto. je bil sam s seboj zadovoljen, ker ji je bil pred poldnem odkrito in pogumno povedal svoje mnenje. Zakaj, tega si sam ni vedel raz-tolmačitl.
Vzlic RojnikovI neprisiljenosti je grofica slutila, da nekaj ni v redu. Kaj. tega ni mogla uganiti. Grudnovka ni niti črhniia v razgovoru s br* t ..m. Slovo je bilo prijazno in na viden brei vaakr*ne »ence. vendar so vsi trije čutiH, da je nekaj med njimi, česar prejšnji dan ni bilo. da eo »e kar C rez noč oddaljili in da je bolje, da še ločijo.
(Dalje prihodnjič.j _^ ±
globo. Ce bodo še zasačili, da bo nabiralnik pritrjen k skali, bo odbor kaznovan ter posestnika tudi, katerih lastnina je bil dotični svet, kjer je stala Iurška Marija.
Verno ljudstvo ni poslušalo glavarjevega zabičanja, poeluži-lo se je druge priložnosti z darili lurški Mariji. V večji meri je darovalo srebra. Romanje se je nadaljevalo, glas o čudežni božji poti pa je šel od ust do ust. V Čudežno moč studenčnice so imeli romarji velikansko zaupanje. V svoji veliki veri so se nekateri kar pred množico drugih romarjev slekli in se nagi povaljali v studenčni vodi. Stvar se je razvijala tako daleč, da so se slednjič pričele uganjati s vi njarije ravno pred soho lurške matere božje.
Odbor je torej uvidel potrebo, da da studenec obzidati in betonirati s cementom. Napravil je dosti prostorno votlino, tako da se je voda atekkla v nabiralnik, in od spodnje strani pa je bila odprtina, ko se je nabralo preveč vode, da je lahko odtekla in se ni poškodoval jez. Odprtina je bila zaprta z železno mrežo s palec debelim železom kakor nekaka vrata. Voda se je točil* iz dveh pip, in da se ni razpasla kaka kužna bolezen, so ljudje kar v vodo metali srebrn denar kozi železno ograjo, odborniki pa so denar kajpada pobrali, ker imeli so ključe do studenca. Po novi uredbi je prišlo več denarja kakor poprej, zakar je skrbel odbor. Prostor pod podobo so pričeli razširjali, tako da je po več romarjev hkratu strmelo v lurško mater božjo. Nad skalo so postavili malo streho v podobi lope, zraven pa mali zvonik. Vse je bilo leseno, zvon pa tako velik kakor pri ameriški lokomotivi. To je še bolj vleklo. V novi Lurd so prihajali romarji dan za dnem. Ob nedeljah in praznikih pa ni bilo konca ne kraja procesijam. Prihajali so peš in na vozeh in prinašali blagostanje v prej pozabljeni kraj.
V župnikovem srcu pa je nastal pohlep po denarju. Lisjak je bil modre glave in čakal je, da bo*priložnost ter se bo maščeval nad verniki, nabran denar pa si prisvojil sam. Pomagačev pa ni mogel dobiti in drugače ne mogel izvršiti svoje nakane, zato se je vleklo njegovo prizadevanje štiri leta.
IIL
Citateljem moram povedati tudi o moči kranjske lurške matere božje. Romarji so pričeli prinašati zahvalna pisma z raznimi darovi. Pismene zahvale lurški materi božji so spravljali v okvire. Od vsepovsod so prinesli berglje in palice, verne ženice pa po cele kite las, kar vse so z denarnimi prispevki med gorečimi molitvami poklanjali no-volurškl materi božji.
Neke nedelje se je odigral prav smešen dogodek, nekaj sllčnega, kakor je bilo s proslulo Johanco v Vodicah. V oddaljenejši vasi je par dni bolehala neka dekle radi prehlada. Zdravil jo je izurjen zdravnik. Ker je spadala k Marijinim hčeram, so jo tercijslke nagovorile, da jo odnesejo na božjo pot kakor hromo na nosllnicah. Pripravile so ji celo berglje, kar je dekla vso privolila, dasi je bila zdrava. O tem sem se prepričal na lastne oči. Dekle sem namreč dobro- poznal in starše tudi, ker sem bil kot tesarski pomočnik zaposlen po raznih vaseh pri gradnjah gospodarskih poslopij.
Ravno sem se vračal odmov, bile je v soboto zvečer in pot me je nesls ravno skozi to vas. V vasi jc neki kmet imel dovoljenje za rszprodajo svojega vina, zato se ustavim pri njem, da se okrepčam po trdem delu in dolgi hoji. Z mano je bilo še drugih pet, ki smo skupaj delali. Prišel je fant s harmoniko, povabil je vaška dekleta in fante, da se je nabralo precej gostov. Prišla je tudi rdečelična Mica, vsa polna življenja, katero sem poprosil, da sva parkrat zaplesala, kajti bila ava že stara prijatelja. To Je bila torej dotična Mica. ki je bila v soboto zdrava, v nedeljo pa hroma ter so Jo tercljalke prinesle na nosilnici. Ko so jo prinesle pred lurško Marijo, je dekle zdrava vstala, taka kakor je bila prejšnji večer, ko sva skupaj plesala. Berglje pa so ostale v čast in zahvalo Materi božji
■ 1 11
novolurški. Poleg so v okvirju izročili tudi veliko zahvalno pismo, župnik kostanjeviške fare je s pečatom potrdil ta dogodek, ki se je razglasil po celi kranjski deželi kot največji čudež.
Čudež je še bolj natvezfl verno ljudstvo, kar norelo je od romanja v novi Lurd. Srebrne kronice so se stekale v "božjo" čast. (Dalje prihodnjič.)
S JULUA.
1
NA PRODAJ je poslopje urejeno za "Restav rant in Soft drink Parlor" pojJ velike automobllove tovarne, ui lo dober promet v mestu Mil vvaukee, Wis. Za naslov pi*^ vsa pisma na: Restavrant, 2657 So. Lawndale ave., Chicago, m ^_ (Advj
FARMA NA PRODAJ
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (July 30.-1925) pomeni, da vam ie naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vai list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov.
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80.
Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30.
Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00.
Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2657 S. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Proda se 60 akrov obsegajoč farma v Willardu, Wis., ograje-no in ošiščenega je 30 akrov, ter zasajeno In poeejeno s travo, o. stalo je pa gozd. Dve sobna hiia in spodaj sezidana klet. 7 tisoč čevljev leesa za zidanje štale. 4 akre ovsa, 3 akre koruze in več drugih stvari. Za vsa druga pojasnila obrnite se na naslov Frank Arko, P, O. Box 112, WiK lard, Wis.	(Adv.)
iSCEM SVOJEGA prijatelja John Hribarja, domi nekje od Rajhenburga. Pred osmimi leti je šel iz Johnstowna, Pa., v Chicago, 111., in je delal pri Western Electric Company. Rojake prosim, če kdo ve za nje! g*r naslov, da mi to naznani, ta kar bom zelo hvaležen, ako pi sam čita ta oglas naj se mi gtt*. vo prijavi. Iščem ga vsled zelo važne stvari. August Klepej, P. O. Milford, N. Y. (Adv.)
AH želi| znati pravilno piaol ln čitat angleško? Naroči si "Slo. venako-angieško slovnico", katero je izdala ln ima na prodaj Književna matica S. N. P. J.
DA SKUHAŠ DOBRO PI. VO, PIŠI PO NASE PRODUKTE.
Imamo t salogi slad, hmelj, sladkal ln vae druge potrebščine. Poskusiti in ae prepričajte, da je doma pri dm, kuhani vedno le najboljši la saje* nejlL
Grocerl jam, aladčičarjem In v pre dajalne želesnine damo primerea po past pri večjih naroČilih. Pišita * informacije na:
FRANK OGLAR,
M01 Superlor Avenoe. Clevelsai a
Tratja skupno potovanja v Jugoslavijo.
Kor sta ae nali prvi dve letošnji skupni potovanji izvršili v popolno zadovoljstvo vdeleienih potnikov in ker dobivamo nova povpraševanja po prihodnjem skupnem potovanju, smo ae odločili, da priredimo prihodnje skupno potovanje
s priljubljenim parnikom Francoske linije:
PARIŠ
ki odpluje ix New Vorka na
15. AVGUSTA T. L.
Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih, sj bodo tudi to pot na-dile našim potnikom rasne posebne ugodnosti. Zato ee nudi najlepls prilika vsem onim rojakom, ki so še to poletje naiftenjeni v domovino, bodisi že ne obisk ali ta stalno.
Ze vsa radeljna pojasnila o tem potovanju, kakor tudi o drugih parnikih in linijah ter o potniških zadevah v splošnem, ae obrnite ns
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 — 9th Ave.
New York, N. Y.
ALI CITATE
dobre knjige?
Tedaj naroeite knjige Književne Matici S. R. P. J.
Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za delavca je neznanje. Čimbolj je delavec neveden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani Dobra knjiga je naj-včji sovražnik nevednosti ln duševnh teme. Delavec se mors učiti; vzeti si mora sam, česar mu ni dala ravna šola. Citati mora dobre knjige.
Ako ste ukaželjnl, če hrepenite po izobrazbi 6i duševnem razvedrilu, ako želite čitati povesti is delavskega življenja, epoznati nekatere naravne resnice in če se hočete seznaniti s temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročite ri sledeče knjige:
Slorensko-angleška slovnica ______
Zajedale!___
'm.', w . 14 .kM«!«.t.	mm »t—
Zakon biogenezije --------------
Jimmie Higgins _ ________
Pater Malaventura
$100 . 1.75 „ L60 , 1.00 . 1-50
Kdor naroči Zajedalce ln Zakon biogenezije akupej, dobi obe knjigi za tri dolarje.
Vse te knjige eo lično in trpežno vezane. Poštnina je všteta. Naročilu priložite denar.
Naročila za vse gori omenjene knjige prejema
KHJI2EVRA MATICA t R. P. J.
2657 So. Lawndale At CHICAGO, ILL.