Stev. 5. (foflnstrt. raten. - LL tm " teto).	V	Trstu,	petek	30.	Januarja	1925.	Leto	III.
izhaja vsak petek opoldne.
Na»lor: Tnt-Trieste Caialla Cantro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja ; konsorcij M a leg* lista
MALI LIST
TEDMIK ZA NOVICE IN POUK.
Stana i ena Itevilka 2<
Eno lato 8 lir
Po! Uta S Sir l.L.vjsku Kjjjiagca 1	1	'»i.vtf«
LJUBLJANA j.GOSLA
fk/
Kako so ponarejali Kozuliceve delnice
OBOGATETI SO HOTELI Bivši bančni uradnik Gualtiero Balti-lana, stanujoč v ulici Škorklja - Sv. Peter v Trstu, je zamislil dober načrt, kako priti poceni do bogastva. Delnice pa-roplovne družbe «Kozulič» (Cosulich) se zelo dobro prodajajo, ker neso velike dobičke. Battilana je torej sklenil, prodajati take delnice. Pa jih je bilo treba prej narediti. Tega pa sam ni zmogel.
TISKABJA JE POISKAL.
V ulici Istria je stanoval kamnopisec Emerih Marzan. K temu je šel podjetni Battilana in mu rekel: «Ti, ali hočeš postati bogat?» — «Kakopa !» — «Hoceš tiskati?« — »Nevarno je. Ves to niso mačje solze, če nas ulove.« «Beži, beži, kaj bodo ulovili 1 Mi bomo naredili denar, potem pa jo upihnemo proč po širokem svetu.« — «Pa katero bomo tiskali7» — «Nič bankovcev, nič; to ni več moda; zna že vsak cigan malati bankovce in ljudje so oprezni v ti reči. Tiskali bomo Kozuliča.» — «Kakšncga Kozuliča? Kako?« — «Njegove delnice, neroda 1» — «A, tako? No, to je moderna ideja. Ti si bankir, jaz kamnopisec, no pa poskusimo!».
VSI NA DELO.
Marzan si je preskrbel ponarejene ključe in hodil ponoči brskat po Kozu-ličevih uradih. Našel je Izvirne klišeje od delnic, pa jih ni ukradel, da bi kar z njimi tiskal. Tako neumnost bi naredil le cerkven tat. Marzan je klišeje lepo prerisal in jih pustil, kjer jih je
t*n
, So ji rekli, da nočejo tako, ampak , bodo poslali za laški ..Piccolo”, če >°ce. Ona pa nam piše, da laškega *;e- Niagari če je ..Grando”, lovenci! Vstrajajte trdno in neo-ina , jjVo v obrambi svojih naravnih (;r^avljanskih pravic! Vsaka premi Sn,*& naJ vas ojekleni. Ne dajte se nikoinur pod noge!
Čedna starost.
cak °iS*3a (“'°'as na Francoskem je do-Pod^ t 105‘-	^(i vse^ številnih'so-
je i.' i°T ^ ^‘vi samo še ena hči, ki tudi ze »o let »tara.
našel. Fo risbah pa je naredil s trudom in težavo nove lepe klišeje in natisnil po dolgem času prvo delnico. Kako veselje za vrle podjetnike! Kar snažna je bila in spodobna, dobra za prodaj. Tisk se je nadaljeval. Delali so komade po 25 delnic (£000 lir imenske vrednosti) in vsak komad je dobil svojo številko.
POKVARJEN NAČRT.
Battilana je hotel zelo previdno prodajati delnice kje doli v Italiji. Pa nekterim članom vrlega tega podjetja se je mudilo za denar, ker so sc že uže-jali. Tako je en komad prišel prehitro v urad Tržaške trgovske banke, kjer je uradnikom udarilo v nos. Klopčič se je začel hitro odvijati. Pravi Kozulič je podrezal, kjer je treba in kakor se spodobi in tički so hitro leteli eden za drugim v gajbo.
ODKRITA TISKARNA.
Podjetje je imelo žalosten konec. Hiteli so skriti tiskarske potrebščine za boljše čase. pa še to je policija izvohala. V torek 20. januarja so možje postave potrkali na stanovanje Marije Vuge na Škorklji že zelo zgodaj. «Kaj pa je?« — «Qko postave.« — «Pa kaj hočete?« — »Tiskarno.« — «Ni tiskarne pri nas, ali se vam blodi?« — «Le odprite, bomo že sami poiskali.« — Žena je z bridko žalostjo v srcu odprla in policija je res našla po raznih luknjah poskrite vse Lskarske potrebščine. Za nameček pa je vzela seboj še vrlo čnvarico teh zakladov. Tako se povest konča.
MIHEC
JIAKEC
Dva nova župnika.
Na župnijo Prem je bil vsiohčeri g Alojzij Lesar, na župnijo Vreme pa g. Martin Gorše. Oba sta bila dosedaj na istih mestih kot upravitelja. Vsto-ličenje se je izvršilo pri nadškofu v Gorici dne 22. t. m. Novima župnikoma častitamo in jima voščimo dobrih uspehov v njunem delovanju.
Drzen rop.
V mestu Nenaimo v Kanadi so ravno zapirali Ro.val-banko (kraljeva banka), ko se je pripeljal avto s šest oboroženimi možmi ; dva sta obstala pri vratih, eden je z revolverjem v roki prisilil uradništvo, da je šlo v zadnjo sobo in se uleglo na tla, ostali trije so pa pregledali blagajno; vzeli so "iz nje deset tisoč funtov. Nato se je vsa družba mirno odpeljala.
Praznik.
Veliki fašistovski svet. ki se je sestal 21. t. m., je med drugim sklenil, da se bo šesta obletnica ustanovitve italijanskih fašjev slovesno poslavi-la. Strankinemu vodstvu je že naročeno vse potrebno, za te slovesni dan. Na sporedu slovesnosti je tudi pregled strankinih čet.
Japonska prizna sovjetsko Rusijo.
Japonski dopisni urad javlja, da bo japonska vlada v kratkem priznala sovjetsko Rusijo. Tozadevna nota se objavi tekom enega tedna. Za japonskega poslanika v Rusiji bo imenovan sedanji japonski poslanik v Italiji Otšiai.
> Kaznovan.
V' Trbovljah na Štajerskem so se vršili v juniju hudi poboji med orjunci in komunisti. Neki trgovec, ki je glasno držal z orjunci, je moral te dni zapustiti Trbovlje, ker je že pol leta stala njegova prodajalna prazna. Ljudstvo ga je kaznovalo, ker je hvalil krivico.
Republika Istra.
Vsi člani istrskega izrednega deželnega odbora so podali svojo- ostavko. Svoj korak utemeljujejo v pismu, ki so ga poslali predsedniku Inocencu Keršiču, s tem, da se niso vršile volitve v predpisanem roku in da se spričo danega položaja tudi še ne bodo vršile teko kmalu; ne smatrajo se več za opravičene ostati na svojih mestih. To pismo je poslal predsednik Keršič (Chersich) prefekturi in obenem podal tudi svoj odstop z izjavo, da popolnoma soglaša s tovariši.
Trocki izključen.
Dosedanji vojni minister sovjetske Rusije, organizator rdeče armade, ki je porazila Kolčaka, Denina in Wran-gla, najboljši prijatelj pokojnega Lenina. Lev Trocki — je sedaj dobil strog opomin od komunistične stranke, da se mora pokoriti, ali pa bo izključen. Službo vojnega ministra pa so mu kar vzeli. Na Ruskem se je mnogo izpremenilo od 1. 1917. do danes. Že pok. Lenin je bil spoznal, da se ne more z glavo skozi zid, njegovo desno roko, Trockega, pa sta Kame-nev in Zinovjev sedaj kar odsekala od sovjetske vlade. Solnce čistega komunizma bo kmalu šlo za božjo gnado. Na Ruskem se bo vladalo in ubogalo, a komunizmu bo zmerom manj podobno.
Tudi kontraband..
V prvih 11 mesecih lanskega leta se je v Zedinjene države ameriške priselilo 850.000 ljudi brez dovoljenja, torej trikrat toliko kakor z dovoljenjem. To ugotavlja sam statistični urad.
BELEŽKE.
Stara fregata. Kadar je v avstrijskih časih priplula v tržaško, luko kakšna cesarsko-kralieva fregata ter spustila nekaj strelov, se je ves uradni in neuradni Trst zgrnil proti morju
i Časopisom smo nagobčnik deli,
• domovino, narod smo oteli.
, Zdaj pa zložno bomo k mizi seli, i v miru bomo vse oteto sneli.
MEG
Mali koledar.
Petek, 30. januarja : Martina. — Sobota, 31.: Marcela. — Nedelja, 1. februarja:	Ignacij. — Pondeljek, 2.:
Svečnica. — Torek, 3.: Blaž, Oskar. — Sreda, 4.: Andrej Korsini. — Četrtek, 5-' Agate. — Petek, 6.: Doroteja.
MALE NOVICE.
Mohorjeva družba.
V Trstu imajo nabiralne pole za vpisovanje udov Mohorjeve družbe sledeči p. n. gg.: Karel Musizza za Stari sv. Anton, Frančišek Guštin in Anton čok za Novi šv. Anton, .losip Križman za Sv. Vincenc, Ivan Omersa za Sv. .lakob. Nadalje imajo nabiralne Pole: Marijina družba v ulici Risorta, knjigarna J. Stoka, trgovina. V. For-tunato (gdčna Antonija Guštin) tik cerkve Novega Sv. Antona. Za spodnjo okolico: Mons. Anton Kjuder za Barkovlje, Andrej Gabrovšek za Rojan, Franjo Sila za Sv. Ivan, Josip Macarol za Skedenj. V Ricmanjah inaa polo g. Bonano. Oglejte si letošnje knjige v izložbi Štoke v Trstu in v 'zložbi Mihaela Placerja v Lokvi pri Divači -
Vrli prijatelji.
Neki odličen mož je poslal upravi Malega lista 20 lir s pripisom: Za naročnino in priboljšek. Neki drugi je Poslal 30 lir za naročnino ter „v darilo in bodrilo.” Zopet drugi (neki župnik)	20 lir. Pa tu-
di sicer so številni naročniki poslali kak priboljšek. Vsem vrlim prijateljem iskrena hvala za darilo in budri-1°! To dejansko priznanje Iz krogov naših bralcev, ki so najbolj poklicani ®°dniki, nam je v tolažbo v dneh, ko ^aši nasprotniki z bobnečim ognjem Sturma jo našo trdnjavo, v kateri je resnica in svobodna beseda našla malo zavetja. Vkljub vsi nasprotni cgita-Clli je tudi število naročnikov znatno Porastlo. Mi smo na pravi poti m bo-«10 vstrajali proti vsem očitnim napadom in zahrbtnim spletkam v borbi Za prave narodne ideale.
Prorok Balaam.
Gospod Mosconi, nekdanji civilni komisar naših dežel, je napisal sedaj ^ekakšne bukve. Notri se bere tudi ^ko zapisano:	„Slovenske šole mora
vla<la odpreti vsaj lam, kjer žive na-r°dne manjšine strnjeno na svojem °*emlju. To zahteva korist družin in korist ljudstva.”
Ko je bil mož še v Trstu, je Slo-vence preklinjal, sedaj pa je dvignil roko v blagoslov, kakor nekoč Balaam nad Izraelci.
Lepo delo.
Neki naš človek s Tolminskega je Poslal naročnino za Mali list. Poštarji 80 Pa zastopilj tako, da se ne sme reči slovensko, . ampak vse v zveličavnem jeziku in so denar poslali za piccolo” r Trst. Res so možu prišle Pošti nesramne ,.Ultime notizie” °d Pikola.
Na Krasu je šla neka žena na poštni da plača naročnino za Mali list.
ter občudoval avstrijsko fregato. In fregate se je te pozornosti dobro zavedala in iz veselja je počila še nekaj strelov. Tej c. kr. leseni fregati je podobna naša fregata „Edinost”. Stara fregata deli nauke na levo in desno ter si domišlja, da vzbuja splošno pozornost. Toda časi lesenih fregat so že daleč za nami!
Narodni in nenarodni listi. Stara fregata si stvar takole misli: narodni listi so: jaz Edinost, moje pišče Novice, ki sem ga izlegla v 50. tem letu svoje starosti ter Istarska Riječ. Nenarodni listi, to je taki, ki ne branijo koristi slovenskega naroda pa so: Mali list, Pučki Prijatelj in Straža. In te misli bi stara fregata rada vcepila ljudstvu v glavo. Pa ne pojde! Ljudstvo zna, da ni snoparska vlada fregate nikdar zaplenila, nikdar zaplenila pi-ščeta, nikdar zaplenila Istarske Riječi. Nadalje naj zna ljudstvo to, kar je dosedaj stara fregata skrivala: da je nekoč, ko so ji snoparji nekaj porazbili, prišel neki kraljevi major ter prinesel fregati odškodnino. To na eni strani. Na drugi strani pa stoji resnica, da je bilo Delo faktično ustavljeno. Mali list trikrat zaplenjen, na sodnijo parkrat pozvan; Pučki Prijatelj je bil ustavljen, par let ni izhajal, nasprotniki so mu porušili tiskarno ter vničili vrednosti -iOO.OOO lir; Goriška Straža je bila eno leto begunka, neštetokrat zaplenjena, njen urednik obsojen na 9 mesecev ječe. In vkljub temu si upa ta histerična fregate cikati, da je ona narodna, vsi drugi pa nenarodni, Šček da je celo v zvezi s Piccolom.
Pesen/ in Lah. Naša narodna pesem pravi :
«Deklič i c?, noriči c-e. ki fantom vse verjamete«.
Ministrski predsednik Nitti je oktobra 1919. sprejel odposlanstvo tirolskih Nemcev, katerim je rekel:	..Ita-
lijanska vlada bo najvestneje spoštovala narodne pravice drugo-rodcev.” In Nemci so verjelj. Skušnja pa jih je zmodrila.
• Slovenci v Gorici. Leta .1914. je bilo v Gorici 2900 slovenskih učencev v slovenskih šolah, to je za. 72 razredov. Danes pa imajo le še par deloma slovenskih, razredov. Pa bo že spet drugače!
Nesebičnost. Te dni je praznoval dr Anton Gregorčič svoj zlatomašniški jubilej. Dr Gregorčič je bil od 1883. do vojne prvoboritelj goriških Slovenčev. Res pravi prvoboritelj in res nesebičen mož. Deputacije. ki so se mu ena za drugo poklanjale, je sprejel na dan jubileja v svoji sobi. ki mu je pisarna in spalnica. Dr Gregorčič ni imel pb-leg urada politične organizacije svoje dobičkanosne pisarne, on se ni ukvarjal s politiko, da bi obogatil, on sj ni zidal palač, on ni kopičil denarja. Dr Gregorčič se je rodil ubog, on živi ubog, umrl bo ubog.
Kaj pravi kmečko ljudstvo
Prejeli smo sledeči- dopis, napisan- s delovno roko kmečkega moža, ter ga s potrebnimi popraviti priobčujemo:
Šolska reforma.
Z žalostjo v srcu in s strahovitim srdom mora človek gledati nečloveško šolsko reformo. Nič ne pomaga, če tuji hinavci ali odpadniške duše oznanjujejo, kako krasne uspehe je prinesla tuja šola. Mi se dobro zavedamo, da hočejo iz naših otrok napraviti tolpo butcev z ohromelo dušo. Mi Slovenci, ki najbolj poznamo naš rod, vemo tudi najbolje, koliko se nauče naši otroci v tujih šolah.
Spričevala.
Pred vojno smo se otroci najbolj veselili šolskih spričeval. Ivako tudi ne? Saj je bilo lepo pisano v domači, vsakemu otroku razumljivi besedi, tako da je vsak vedel, kakšen red je zaslužil. In zdaj? Vsak dan imam priložnost, vprašati šolarje, kaj so se naučili. Ko so prejeli spričevala, sem jih vprašal, kaj pomeni ta ali oni red. Pa glejte spaka namalanega! Nobeden ni vedel nič; gledali so kakor vol v nova vrata. Torej tistega, kar bi morali otroci najbolj razumeti, ne razumejo nič; niti ne vedo ali kaj znajo ali nič.
Ne vedo, kaj pojejo in kaj molijo.
Vprašal sem otroke, kaj pomenijo laške pesmi, ki jih pojejo. Seveda niso mogli povedati ničesar, ker ničesar ne razumejo. Vse jim zabijajo v glavo le s silo in nikomur ni mar, ali bodo kaj razumeli ali ne.
Čujte še in strmite! Otroci molijo pred poukom v laškem jeziku, pa ne vedo. ali prosijo Boga za blagoslov ali pa da naj Slovence pokonča. Res blažena svoboda! Ali se ne bi človek razjokal od žalosti, ko vidi tako strahovito krivico?
Gramofon.
Namesto da bi se otroci učili materinega jezika, ki jim je najbližji, jim s silo zabijajo v glavo besede, ki so jim popolnoma tuje. Naši otroci so podobni gramofonu, ki ga navijejo, da govori, kar kdo hoče. Razlika je le ta. da je gramofon stroj in mrtvo bitje, otroci pa so živi, imajo dušo in telo. pa se vendar uče, pojejo in molijo po gramofonsko.
Vsakemu svojel
Mi slovenski starši zahtevamo odločno nazaj našo šolo, ki je edino prava za vzgojo, kakor je za Italijane edino prava italijanska. f!e imamo pravico do vseli davčnih dobrot, zakaj bi ne imeli pravice do naših otrok, ki so edino Je božji in naši, ne pa kakih brezvercev.
Naj se le kdo hvali, da bodo otroci znali čitati laške knjige*in časopise — vse zaman! Po končani šoli ne bodo razumeli laščine, kakor je treba. Res je, da se nauče nekaj laških besedi,
a še teh ne bodo znali pravilno skladati. da bi delali čast italijanskemu jeziku.
Tudi važna reč.
Davčni uradi nam pošiljajo samo v laškem jeziku iztirjevalne listke. Na kmetih pa ne razumemo nič, kaj je gnri pisano. 'Ne vemo, ali plačujemo ocl kozla ali od medveda. Ali nimamo pravice, ko davke plačujemo, da bi tudi razumeli iztirjevalne listke; kaj je na njih pisano, Tukaj je treba na •vsak način poprave. Ali ne bi mogli gospodje poslanci v tem kaj posredovati, da bi se nam dostavljali ti listki dvojezično, ker tukaj gre za velike koristi, mi moramo vedeti, zakaj pla-ču jemo.
In ge nekaj.
V	Edinosti z dne 11. t. m. stoji, da je poslanec Besednjak razbobnal pred laško javnostjo, da Slovani še vedno mislimo na pokojno Avstrijo. Jaz pa pravim: Zakaj je Edinost tako hinavska, da je napadla Besednjaka, namesto da bi povedala resnico, kdo je kriv, če mislimo še vedno na Avstrijo. (Je nam da „Popolo di Trieste” toliko svobode in pravice, kakor smo jo imeli pred vojno, bo čez noč prešlo vse avstrijaštvo. Drugače ne pomaga vse skupaj nič. Edinost pa naj molči in naj ne blati poslanca Besednjaka, mi ljudje na deželi dobro vemo, kdo je za ljudstvo in kdo ne.
J. L o v r e n o v i e.
dovolj pohvaliti, je srbska ljubezen in zvestoba cio naroda. Ze sedemletni šolar ti pripoveduje o bojih, ki jih je bojeval njegov «otac» za osvobojertje naroda, in rad dodaje, da se bo tudi on bojeval, da »osvobodi vso zemlje, koder bivajo ljudje našega jezika«. Za pravice svojega naroda ti žrtvuje Srb svoje imetje in svoje življenje. Ko so Avstrici zajeli srbsko četo, se je major spravil nad nekega srbskega vojaka. Dražil, ga je, ali se bodo Srbi vdali ali no. «Ne ,nikdar ! » so je glasil odgovor. In ko ga je major strašil, da ga bo dal na kosce razsekati, če bo tako odgovarjal. je ponosni Srb odgovoril: «Le dajte me razsekati; toda vsak kos bo zopet — Srb.» Oh, kje pa je zavest našega ljudstva? Žalostno je, ko se oziram na naše ljudstvo v Trstu in okolici : vsepovsod opažam znake peša-nja. Ah ni značilno in žalostno, da najdeš v okolici pogosto čisto laške nad-pise nad delavnicami ljudi naše krvi? K bratom Srbom pojdimo se učit!
Fr. K.
Med srbskim ljudstvom.
Pisavec teh vratič se je mudil delj časa v nekem belgrajskem industrijskem podjetju in takrat je imel lepo priliko, da se je dobro seznanil s pri-prostim srbskim narodom ter spoznal njega dušo. Ni moj namen, da bi tu razkladal svoje doživljaje, marveč hočem v par vrsticah označiti nekatere lepe lastnosti srbskega ljudstva.
Moja skušnja mi je doprinesla temeljite dokaze o treznosti srbskega naroda, to je lastnosti, ki žal Slovencem manjka. Pravijo, da se je kralj Aleksander vozil po Gorenjskem neko nedeljo popoldne in je srečal po cesti veliko pijancev. Po vožnji da je dejal : «Krasna je Slovenija, le pijanci jo kvarijo.« Res je tako! In Srbi so trezno ljudstvo. Pijancev boš zaman iskal.
Druga lastnost, ki mi je silno prikupila srbsko ljudstvo, je njegova zmernost, njegova skromnost. Z malim se zadovolji v jedači, v pijači, v obleki, v pohištvu. V Belgradu sem spoznal mnogo družin državnih poduradnikov, slug, ki ob najskromnejši, skoro da beraški plači vendarle izhajajo.
Prj nas pa, naj ima človek petsto ali tisoč ali tritisoč lir na mesec, nikdar ne more izhajati. -
Lastnosti pa, ki je nikdar ne morem
Za predpust.
Kaj pravijo stari in moderni narodi o pijači.
Pri nas je pijanost izgovor za kakšen zločin ali če smo sploh kaj neposlovnega napravili. S pijanostjo se izgovarjamo. V Ameriki pa ni tako; tam si še bolj občutno kaznovan, če si bil pijan, češ, zakaj si bil pa pijan. Tudi stari grški knez in modrijan Pitakus z otoka Mitilenc je dal onega, ki je v pijanosti kaj naredil, še enkrat bolj občutno kaznovati. Modrijana Platon in Aristoteles sta rekla, da je to edino prav, in ravno-tako tudi zgodovinar Plutarh.
Egipčani in Spartanci so določili mero, koliko smemo ob slavnostnih prilikah piti. Spartanci so sploh zelo malo pili; enkrat na leto so pa opijanili) sužnje in jih kazali otrokom; češ, sedaj I vidite, kako grd je človek, če je pijan, j
Če se je rimski senator opijanil, ga i je cenzor lahko izključil iz senata in mu jo vzel konja, kar je bilo največje ponižanje. Tudi pri atenskih uradnikih je bila pijanost zločin; Kartažani* so pn uradnikom, vzgojiteljem, vojakom in služabnikom uživanje opojnih pijač sploh prepovedali. Traški knez Likurg je bil posebno energičen in jo dal posekali vso trte; ravno isto so napravili Bolgari okoli leta 700. po Kristusu.
V	mestu Masilija — današnjem Marseille na Francoskem — so določili, da ženske ne smejo piti vina. Tudi stari Rimljani so isto odredili in so raztegnili prepoved še na moške pod tridesetim letom.
Kaj pa ml Slovenci ?
Mi ga pa radi luckamo in pupcamo, pa' smo strašno hudi, če nas kdo svari. Zato pa smo drugim za. hlapce. Ko bi se dali podučiti, bi postali kmalu gospodarji. Zatorej le pijmo ga pridno, da ostanemo sužnji mi in naši otroci !
Ljudska pratika.
Za čitatelje "Ljudske pratike« so do* ločeni sledeči dobitki:
1. Peaa bele koteninc.
2. Blago za moško obleko.
3. Srebrna žepna ura.
4. Ura budilka.
5. Povest «Z ognjem in mečem.«
Ker so je razpošiljanje pratike zakasnilo, moramo tudi dan žrebanja nekoliko odložiti. Žrebanje torej no bo 9-februarja, ampak 2. marca.
Med tem prosimo razprodajalce, da pošljejo obračun vsaj do konec februarja, tako da bodo eventualno ne-prodana pratiko vsaj na ?S. februarja že prišle naši upravi v roke. Ako do tistega dne ne pridejo, smatrali bomo vse za prodano in potem ne bomo voč vzeli nazaj.
Nekaj malega pratik je še dobiti. Ako jo kdo želi, ki ni plačal naročnine za Mali list, naj pošlje 2.20 L na naslov: «Mnli list. Trst--Trieste, Casella centro 37.« Na odrezku nekaznice naj napiše svoj celi naslov in naj pristavi:	"Po-
šljite mi Ljudsko pratiko« Takoj mu jo uprava pošlje po pošti in bo lahko deležen žrebanja za dobitke. Žrebanja se udeleže vsi, ki imajo Ljudsko pratiko, če so jo kupili ali če so jo dobili v dal, če so naročniki Malega lista ali pa 8® niso, vseeno. Samo zadeti bo treba pravo številko. Želimo dobro srečo vsem!
ZANIMIVOSTI.
Živ v krsti.
To dni jc našel nočni čuvaj v Novem Sadu nekega znanega obrtnika, pijanca iz navade, ležečega na ulici. Začel ga je tresti in klicati, a možakar ni dal nikakega znaka življenja. Čuvaj, ki je bil baje tudi precej nadelan, je nato s pomočjo drugih spravil pijanca kot mrtvega v mrtva.šnico. Zjutraj so dali zdravniku v podpis mrliški list, ki Ka je tudi podpisal. Popoldne so hoteli mrtveca prenesti na pokopališče, toda 'ko so odprli vrata, so prestrašeni odskočili : mrtvec je sedel v krsti in kadil cigareto. Takoj nato se je nepoboljslji-vec s prijatelji odpravil — v gostilno, da, znova prepije v,so noč. Pri tem pijancu je torej strast močnejša kakor strah.
Prav naredil.
Na Dunaju živi industrialec Jožef Laufen, poštenjak stare korenine. Nekoč pride njegova trinajstletna hčerka domov in mu zastavi vprašanje, na katerega ni mogel odgovarjati. Videla jc namreč s tovarišicami v neki proda-jalnici časopisov tudi časopis nenravne vsebine. Nedolžni otrok ni razumel, kaj pomenijo besede v naslovu tistega časopisa. Vpraša iz radovednosti doma očeta. Oče pa dene klobuk na glavo, gr® v tisto prodajalnico, raztrže nedostojno tiskovino na kosce in plača, prodajalcu ceno. Prodajalec ga jc sicer tožil radi motenja, toda sodišče je vrlega očeta oprostilo. Bog daj veliko takih očetov !
PODLISTEK
Dekle z JVIočeVja
Zopet je bilo. vse tiho. Gudmund je uganil; Helga je sedela notri in jokala; toda skušala je ihtenje zadušiti, da bi Gudmund mislil, da je napačno slišal in sel naprej. V lopi je bila tema kot v rogu in vedela je, da je ne more videti.
Toda Helga je bila ta večer tako obupana, da ji pač ni bilo lahko zadržavati solza. Ni še bila v koči in ni še pozdravila staršev. Ni imela poguma. Ko jo šla v mraku po strmem bregu navzgor in mislila na to, da mora staršem povedati, da ne sme pričakovati nikake vzdrževalnine od Petra Martensona, jo je objel tak strah pred trdimi in groznimi besedami, s katerimi jo bodo starši napadli, da si ni upala stopiti v hišo. Mislila je počakati tako dolgo zunaj, da
bi starši šli k počitku; potem bi ji do prihodnjega dno ne bilo treba govoriti o tej nesrečni stvari. In zato se je skrila v drvarnico. Ko pa je sedela tu in vsa lačna zmrzovala, se je šele zavedla, kako nesrečna in zapuščena je. Vsa sramota in strah, ki ga jc že prestala, ter vsa sramota in strah, ki jo je še čakal, je stal pred njo in jo z železno roko tiščal k tlom. Samo sebe in vso svojo revščino je objokavala ter to, da nihče noče slišati o njej. Spomnila se je, kako je nekoč kot otrok padla v neko močvirje in se takoj potopila. Čimbolj se je trudila, da bi se izkopala, tem globlje se je pogrezala. Vsaka bilka, vsako grmovje, ki se ga je oprijela, je popustilo. Isto je bilo tudi sedaj. Vse, česar se je poprijela, da bi se vzdržala, jo popustilo. Nihče ji ni hotel pomagati. Tedaj, ko so je pogreznila v močvirje, je vsaj prišel neki pastir, ki jo je izvlekel; sedaj pa ni nihče prišel, da bi jo
izvlekel; sedaj pa ni nikogar, da bi jo rešil. Sedaj ji je bilo gotovo usojeno, da pogine. In znova je glasno zaihtela.
"Kaj pa ti je ?» je rekel Helgi z osornim glasom Gudmund. "Zakaj ne greš v hišo ?»	,
«Ne upam si,» je odgovorila Helga s šklepetajočimi zobmi. «Ne upam si.»
"Česa se pa bojiš? Saj si se vendar danes zjutraj napra.m slugi in sodniku hrabro obnašala. Svojih rodnih staršev se pač ne moreš bati.«
«0 da, o da, ti so mnogi hujši kot drugi.«
"Zakaj pa naj bi bili baš danes hudi?«
"Dobila ne bom nič denarja.«
«Ti si pač tako pametno dekle, da si boš lahko zase in otroka zaslužila kruh.«
«Da, toda mene noče nihče vzeti v službo.«
Hipoma se je Helga domislila, da bi starši lahko zaslišali njen glas ter prišli
iz hiše in vprašali, kdo da govori. 1° tedaj bi bila prisiljena, da jim vse pove.
V	tem strahu je skočila pokonci fh ho-tela zbežati mimo Gudmunda. Toda t® jo je prijel za roko in jo krepko držal.
«Ne, prej te ne izpustim, dokler nisem govoril s teboj.«
"Pusti me, da. grem,« je zakričala i® ga divije pogledala.
"Saj si taka, kot l>i hotela skočiti v vodo,« ji je rekel; zakaj sedaj je stal® zunaj v luninem svitu in lahko ji j0 videl v obraz.
«Da, toda to nikomur nič mar, če bi tudi storila to,» je rekla Helga, dvignil® glavo tor ga pogledala naravnost v oči-"Danes zjutraj me nisi hotel peljati niti zadaj na vozu. Nihče noče imeti več opravka z menoj. Sam moraš uvideti* da je za tako revnega črva, kot sem j®z’ najbolje, da pogine.«
"Poslušaj me! Obljubi, da boš posluš®'
TVO
Kako narašča draginja
«Delavske zadrugo« v Trstu so izdelale tabelo o naraščanju con. Prvo, kar razvidimo iz te tabele, je to, da so tekom leta 1923. cene polagoma padale, tokom ravno minulega leta 1924. pa so zopet, začele naraščati s pospešeno hitrostjo. To naraščanje sc še ni ustavilo.
moka.
Za moko št, 1 kaže tabela sledeče cehe : V januarju 19215. 1.60 L., v decembru 19215. 1.45. V januarju 1924. že nazaj 1-50 in tako ostane do junija 1924. Takoj potem ob času žetve, ko bi se Pričakovalo nasprotno — poskoči na L55. potem na 1.80 in v oktobru je že 't— L.
Tovarniško olje
je bilo v januarju '1923. po 5.80. Naraščalo je že v istem letu, tako da je bilo v decembru 1923. že po 0.30. V letu 1924, je bilo olje januarja G.G0 in decembra 7.50. Podobno je naraščala cena amerikanske masti.
Testenine.
Pine testenine (paste) so tekom leta
1923. padle	od 2.40	na	2.30, v	letu 1924.
Pa so zopet	zrast le	na	3.— in	najfinejše
»a 3.50.
Meso.
Začetkom	leta 1923.	je bila	govedina
Prednji del	po 5 L.	še v tistem letu
je prišla na 7.20 v decembru. V januarju 1. 1924. je bila. že 7.G0, v decembru
1924. pa. kar 9.60. V enakem razmerju je Sla gor cena zadnjega dela. Pri mesu vidimo tedaj, da se je v dveh letih cena rpalone podvojila.
Zmrzlo meso je bilo 1. 1923. ob koncu leta po 4.— I, prednji deli. Ob koncu b 1924. pa jo po 4.20 T, Zadnji deli so ■v istem času porastli od 6.— L. na 6160.
Kruh.
S cenami moke je naravno rastla tudi cena. kruha. V januarju 1923. je bil črni kruh po 1.50, v decembru po 1.40. V letu 1924. pa je zrastel na 1.85. Beli kruh je tekom leta 1923. padel od 1.80 Pa 1.65, tekom leta 1924. pa zrastel na celih 2.10.
Kava.
Vsi se spominjamo, kako silno je rastla v zadnjem letu cena kave. Kava raznih vrst ima. letos ž.e sledeče naravnost vrtoglave cene : Rio 27 lir kg., Mi-has 28. Santos 29, Liberija 29, S. Salvador 30, S. Domingo 31, Portoriko 32. •Malabar 33.
Kateri so vzroki draginje.
iče vidimo tako splošno naraščanje cen, ne smemo misliti, da je en sam Vzrok, bodisi ta ali oni. Tu deluje več Vzrokov skupno. Glede žita, moke in kruha je en vzrok ta, da je bil v glavnih žitnih deželah pridelek leta 1924. bianjsi kakor v letu 1923. Pa samo to nikakor ne razloži vsega.
Padanje našega denarja nasproti tujim denarjem jo tudi en vzrok. Lira je v letu 1924. šla nazaj v razmeri z dolarjem. Iz Amerike pa moramo kupovati mnogo potrebščin, zlasti ž.ita in masti. Če je torej dolar dražji, pridejo tudi ceno v lirah više. Jugoslovanski dinar je tekom leta 1924. tudi močno na-rastel že sam na sebi (t. j. v primeri z zlato vrednostjo), v razmerju z liro1 pa še bolj, ker je šla lira dol. Iz Jugoslavije kupujemo zelo veliko klavne živino, pa tudi žita in drugih potrebščin. Tako je tudi na ti strani pripomogla j k draginji padajoča plačilna vrednost našega denarja.
Politični položaj.
No svetovne cene zelo vpliva stanje politične borbe med Nemčijo in Francijo. Za to reč se tudi Amerika zanima in ona. je poglavitni določevalec svetovnih cen. Nadalje je v posebno veliki meri kriva draginje politika evropejskih kapitalistov, ki hočejo utrditi svoje blagajne in pomnožiti svojo gospodarsko - politično nadvlado nad
ljudskimi - množicami, To se je godilo ravno v Italiji s posebno vnemo. Kapitalizem je tedaj še v posebni meri kriv draginje.
Telefon v zasebnih rokah.
Že dolgo se je pisalo o tem, da preide telefon iz državnih rok v roke zasebnih kapitalistov. To se bo izvršilo v dejanju že tekom prve polovice letošnjega	leta. Za,	oddajo	telefona je
bila	vsa	država razdeljena	na pet pasov	ali	pokrajin,	lin pas	tvorijo ta-
kozvane Tri Benečije:	stara. Beneška,
Tridcntiska Benečija (Tirolsko) in Julijska Benečija (naši kraji). V tem pasu je prevzela telefon nova delniška družba,	ki	se kliče	«Beneška	telefonska
družba« (Societa telefonica delle Ve-nezie). Kapitala ima 20 miljonov. Sedež druGie je v Benetkah. V Trstu bo sedež ravnateljstva za naše kraje.
Po čem je lira?
Dne 28. jauuarija si ds) ali dobil:
*s 100 dinarjev — 39.40 L. sc 100 č. kron — 71.75 L. la 100 fr. frankev 129.75 L. ia 100	kron	—	3'40	»t.
M 1 doler — 93.90 L. sr, l fant — 115.10 L.
Pred 1300 leti.
Slavni Valvazor je leta 1683. priobčil pismo zgodovinopisen Megizerja, ki ima tole vsebino. Leta 648. po Kristusu je živel na Koroškem Plenit, (Pleurates po latinsko), plemenit, pravičen slovenski («\vindiseher») gospod, ki je imel v •lasti Celovec, takrat še vasico. Vse je Plenita spoštovalo zastran njegove pravičnosti do vseh. Sosedni Kakim, poglavar Hunov, si je že davno zaželel prelepo koroško deželo, katero je vladal kninski vojvoda. Borut (Barut).
Hunsko odposlanstvo.
Nekega, dne se pripelje nekaj Hunov ter se ustavijo pred tabrom poveljnika Pleriita, ki ga. je varno in zvesto stražil® 300 mož- Hunski vojščaki prosijo, da; bi jih Plerat sprejel, kar se tudi zgodi1, dasirnvno je bilo to odposlanstvo nekam čudno v tistih časih, ko so bili Huni strah in trepet vseh narodov.
Zaupni razgovor.
Ko so odpeljali odposlance v poveljnikove dvore, jih Plerat vljudno pozdravi, nakar spregovori njih prvi : «Ne le Naša sijajnost in presvitlost, prebla-gorodni gospod Plenit, marveč vsi vaši
lit' !
dvorjaniki se lahko z upravičenim začudenjem vprašujejo, kako se je moglo zgoditi, da smo mi zapustili velikega hunskega kralja Kakima ter pribežali fk Vam, da se ponudimo Vam v zvesto službovanje? Vsi smo prepričani, da je Kakim mogočen gospod ter da je napadel in zavojeval mnogo dežel; tudi vemo, da kamorkoli položi on svojo roko, tista dežela je za vedno njegova. Toda vsak človek, ki ljubi resnico in mir, mora priznati, da je Kakim pravi •trinog, ki začenja, krvavo vojske, dežele vničuje, cele države upepeljuje, žene in nedolžne otroke mori. Celo to misel goji, da bi nas, svoje zveste služabnike, dal umoriti. Ali ni torej prav, da smo mi. zbežali ter smo pripravljeni služiti vam, ki ste ljudomil poglavar in vse 'časti vredni? Prosjrao, Vašo presvitlost, da se nas usmili in nas sprejme...«.
Ko so tako dogovorili, so se vsi odposlanci spustili v jok, tako da je bil dobri Plerat, do srca ginjeiV.
Pleratovo zaupanje.
Plerat je odposlancem zelo uljudno odzdravil ter jih sprejel v svojo službo. Odposlanci so se tako lepo obnašali, da jim je Plerat. v kratkem vse tajnosti zaupal; Plerat je bolj prijazno občeval ■l njimi1, kakor pa s svojimi 309 možmi telesne garde, ki je bila vsa slovenska. Garda je to dejstvo z bridkostjo opažala, tembolj ker gardisti niso verjeli in zaupal i tujcem.
Slovenci na straži.
Gardisti so imeli prav. V svoji ne-zaupnosti so dobro ogledovali nove dvorjanike. In res, dva Huna sta se od časa do časa tajno sestajala. Gardisti so nekega dne nastavili skrite ogleduhe. In glej, kaj je bil razgovor Hunov : «Zaupanje smo si popolnoma pridobili. Sedaj je čas, da izvršimo svojo nalogo. Najbolj primeren čas je tedaj, kadar gredo slovenski gardisti na stražo in ko PlerAt. gre k počitku«. Gardisti se niso mogli vzdržati ter so zavpili : «01i nesrečne hudobe ! Kateri zli duh Vas goni, da hočete svojega dobrotnika umoriti?«
Kazen za greh.
Huna sta hotela zbežati, toda gardisti pred tabrom so ju ujeli. In ko je Plerat zvedel, kaj se je zgodilo, je Hune hudo oštel ter določil po običajih tedanjega 'časa primemo kazen za izdajalce, zveste Slovence pa je začel čedalje bolj ceniti in spoštovati.
Peljali so Hune na visoko skalo, odkoder so jih drugega za drugim pometali v globočino, kjer so jih prepustili psom.
Rdeči madeži so še dolgo spominjali na kazen hinavskih izdajalcev.
Za MARIBOR KUHARICA SAMOSTOJ. NA v delu spretna In čista, poštenega značaja z večletnimi spričevali stara 30—40 let, ki odpravlja tudi vse druge hisne posle, se sprejme k slovenski družini z 10 mesečnim detetom. Ponudbe na upravništvo z navedbo službenih naslovov, zahteve plače in dan nastopa službo pod »Parna žaga.«
'a, kar ti moram povedati. Potem lahko kres. kamor hočeš.«
,Obljubila je. — «Tam je tnalo.«
*Torej pojdi tja, sedi in molči!« Vsa Poslušna je šla in sedla.
«Ne jokaj več,« je rekel, zakaj bilo mu 1°, kot da je začel dobivati oblast nad seboj. Toda tega bi ne smel reči, zakaj takoj je povesila glavo in roke in začela bolj jokati.
«Ne jokaj!« je rekel in malo je manjkalo, da ni udaril z nogo ob tla. «Mno-ko je ljudi, ki se jim slabše god+ kot tehi.»
«Ne, nikomur ne more biti, slabše kot ntoni.«
«Mlada si in zdrava, videti bi morala, kako je moji materi. Bolečine jo tako ^Utijo, da se niti premakniti ne more, a nikdar ne toži.«
(<Ni tako zapuščena od vseh, kot jaz.«
‘‘Tudi ti nisi zapuščena. Govoril som z *n&terjo o tebi in mati me je poslala
sem. Naročiti ti moram, da prideš jutri k moji materi, da te bo videla. Misli le vprašati, ali bi hotela priti k nam v službo.«
«To me hoče vprašati?«
«Da, toda prej te hoče videti«.
«Ali ve, da...?»
«Toliko ve o tebi kot vsi drugi«.
S krikom veselja in začudenja, je •planilo dekle pokonci in v prihodnjem trenutku jo Gudmund začutil dvoje rok okoli vratu. Prestrašil se je takorekoč in prva mise.l je bila, da bi se iztrgal. Nato'pa so jo umiril in je obstal. Videl jo, da je od veselja tako razburjena, da. ne ve, kaj dela; v tem trenutku bi se vrgla okoli vratu največjemu lopovu, samo da bi za veselje, ki jo je doletelo, dobila nekoliko sočutja.
«Če me hoče tvoja mati vzeti v službo, potem torej lahko ostanem pri življenju 1» je rekla in naslonila glavo na Gudmundove prsi ter zopet jokala,
a ne tako silno kot prej. «Sedaj ti lahko povem, da je bil moj resen namen iti v močvirje«,, je rekla. «Zahva-ljujem se ti, da si prišel ! Ti si mi rešil življenje«.
Dosedaj je stal Gudmund nepremično, sedaj pa je začutil v sebi nekaj toplega in nežnega. Dvignil je roko in jo pogladil po laseh. Tedaj se je ona zganila, kot bi se zbudila iz sanj, in se ponosno ter odločno vzravnala pred njim.
«11 vala, da si prišel 1» je rekla še enkrat. Temna, rdečica ji je stopila v lice in tudi on je zardel.
«Ti prideš torej jutri k nam«, je rekel in ji pomolil roko.
«Nikoli ne bom pozabila, da si prišel nocoj k meni«, je rekla Helga in velika hvaležnost je premagala njeno zmedenost.
«Da morda je čisto prav, da sem pri-
šel«, je rekel mirno in se je čutil popolnoma zadovoljen sam s seboj.
«Sedaj pojdeš pač v hišo?« je rekel.
«Da, sedaj pojdem«.
Gudmund je imel v trenotku tako veselje nad Helgo, kakor ga imamo nad kom, ki smo mu lahko pomagali. Stal je tu, se obotavljal in hotel oditi.
«Rad bi le videl na varnem, preden grem«, je rekel in se je čutil zelo zadovoljnega, ko je tako skrbel zanjo.
Šla je takoj proti hiši in on je šel z njo, ves zadovoljen in ponosen, da ga je slušala. Ko je stala na pragu, sta se še enkrat pozdravila. Komaj je storil par korakov, je prišla za njim.
«Počakaj tu zunaj, dokler ne bom notri. Laže mi bo, če bom vedela, da si ti blizu«.
«Da», je rekel, «ostal bom tu, doklep ne bos prestala najhujšega«.
(Dalje prihodnjič).
»MAL I LIST«
JCaJ n«n> x dežel« pišejo
POSTOJNA.
Invalidni južni železničarji smo vzeli hvaležno naznanje uspehe poslanca Besednjaka, da se je ministrstvo končno odločilo, da bo nam, vdovam in sirotam po južnih železničarjih izplačalo zastale invalidnine. Ministrstvo je obljubilo, da bodo vsi invalidi izplačani do 1. februarja. Danes smo 25. januarja, prejeli pa »mo — po večini — le majhen predujem. Prosimo gospoda poslanca, da podreza spet pri višji gospodi, da pridemo do svojih pravic.
PODGRAD v Istri.
Živino zdravnik v Podgradu je velik gospod. I’lače mu daje samo podgrajska okčina 11 tisoč lir na leto. Povrhu tega mu plačujeta nekaj še občini Jelšane in Materija. Poleg lega si računa za pot, kadar je kam klican. In še si je dal od bivšega komisarja iz občinske blagajne plačevati: obroke na neko zasebno zavarovalno polico-. Torej sijajno stanje. Zgodil se je pa nekoč slučaj, da je bil živinozdravnik klican na Prelože za pomoč pri telitvi. Pa je rekel, da nima priprave in je ostal doma. Zakaj ni sel? In zakaj nima potrebne priprave?
Iz BRKINOV
V Podgradu je državni uradnik, ki se ne zadovoljuje z državno plačo, ampak si je uredil stalni pober vsakdanjih potrebščin po celem okrožju. Je že kar tako narejeno, da se ne «mola», dokler ne vidi v svoji hiši kakšnega gvardja-na, ki mu prinese pršutov ali klobas ali jajc in kar še dobrega premore brkinska hiša. Potem se mož hitro poda v dotično vas in jim odkaže, kaj in koliko smejo, včasih tudi več' kakor dovoljuje postava. Tega enkrat ni bilo. Že tako plačujemo velike davke in sedaj naj se uradnike sami hranimo! Teh bremen bo vedno več, ako se ne bomo uprli ko j s kraja. — Brkin.
Iz DOLINE.
Dne 25. januarja je umrla v Dolini gospa Uršula Pangerc, soproga Josipa Pangerc-a, bivšega župana in narodnega voditelja, po devetmesečni težki bo-
lezni. Gospodu Pangercu, ki je že itak težko preizkušen, izrekamo svoje sožalje.
'Čudno mero so rabili v naši občini pri odmerjanju družinskega davka. Do-čim .so naložili enemu kmetu cez 600 lil*, neki udovi čez 400 lir, pa so odmerili nekemu delovodju, ki prinese tedensko lepe stotake domov, celih 20 lir (!), nekemu drugemu celih 5 lir (!!). Kako je šla ta stvar, ali. po prijateljstvu, ali po škodoželjnosti, to je velika skrivnost. Seveda, nekateri delavci smatrajo kmetovalce za kapitaliste; pa ne pomislijo, da dandanes večina kmetov komaj životari.
GORICA.
Mlad prijatelj nam piše:	V7 Gorici
opazujem že d e 1 j časa vedenje nekterih fantov in. se ml zdi potrebno osvetliti njih značajnost. Kakšnega prepričanja so, nisem mogel prav dognati. Na znotraj kaže da so komunisti, na zunaj pa so pristaši kapitalističnega društva ex-Omladine, ki še obstoja pod ne vem katerim imenom. Ako se jim očita, da so komunisti, so jezni in bi se hoteli pretepati; jih je sram. če se jim očita, da so v kapitalističnem društvu, jim tudi ni prav. Svetoval bi jim malo več značajnosti. Opazovalec..
TOMAJ.
Pri nas nameravamo vprizoriti za dne 15/11. dve veseloigri; «Eno uro doktor« in Štokovo «Ne kliči vraga«. Obeta se nam jako zabaven pustni večer. Prihodnjič obširneje.
Knjižnica posluje redno ob nedeljah in praznikih od 13. do H. ure.
SEŽANA^
Gasilno društvo priredi, dne 1. in 2. feb. t. 1. v šmucovi; dvorani znamenito Lev Tolstojevo dramo v petih dejanjih «Moč teme.» Začetek - dne 1. feb. od 3 h pop. dne 2. feb. ob 7 h zvečer.
Vstopnina - sedeži I. vrste L 5., II. vste L 4., stojišča L 3. Uhod v dvorano s gmu-oovega dvorišča.
Šoloobveznim otrokom vstop ni dovoljen.	Odbor.
f
si
Deseti
brat
ob drlavnl meji.
Kr pograbu s m mu oj o rumarslco pal-co, pa jo mahnem kontrabant čez Stu-deno in Planinsko goro proti grenci. Kontrote jen druge karte so drage, zatu sm pa kn taku geu. Tam u belski mlaki sm šeu mimo ane flrštove fabrke, k bo kmali uae ceste jen gozd frdirbala. U fabrki se koune jen graje use po lasku — tudi dekleta znajo že reč «arevederči tena za fabrko». Žajfajo ga pa Belci kr nakordjo na veliku vesele uoštirjeu. Krenu sin u Studeno, de bom za jemprg prosu, kr, zaslišm, de u ani šiši na meh špilajo, jen ku pridem bliže, vidim, de je use na lufti. Prašu sm ano fletno punco, t je glih taka kukr Marjanca spod Limbarske gore, k je ankat pr flgabirt u Leblan’ keliuirla : «ltaj so je kašn uoženu?« «0 ne, gaspud! Vejo, repo rihlemo, pa plešemo, de ho drugo leto bol debela.« Anu babše je pa re-gla.ln jen krčalu : «Fantje, le plešfe, sej Pr men nii treba nč patenta plačat!» Ana. punca je pa kitala za. mano : «Miiž ! les pete, les, buova šla plesat !». Grdu .sin jo pogledou jen reku : Tu je
pa res ana frdamana uorenga, jn sm iou.
Nata pofta.
Mladi prijatelj, B. 2. Po V." v. h podatkih Vam pritiče pravica do skrajšane vojno službe. Ne pozabite pravočasno vložiti prošnje.
Vojna odškodnina. Vprašali ste, katero banko vam priporočimo za prodajo vaših papirjev. Menimo, da bo približno enako, ako se podaste k eni ali drugi. Z narodnega stališča vam priporočamo, da se poslužite slovenskih zavodov, če pa teh ni, pa takih tujih, ki vas v slovenskem jeziku postrežejo.
Rusija. Ne boste mogli tja brez poklica od tam. Informacije da Izseljeniško nadzorstvo (Ispettorato d’Emigrazione), Trst, via Cassa Risparmio 12. II. nadstr.
Radovednež. Pride že na vrsto.
Taksa. Občina lahko {»hira užitninsko takso od prašičev, doma. zaklanih; ako je bila taka taksa pravilno vpeljana. Justi, plačano.
KDAJ GRE VLAK?
Iz Trsta proti Postojni: 5.01, G.50 (brzo-vlak), 9.25, 11.05 (direktni), 13.50, 10.40.
Iz Trsta (glavna postaja) proti Gorici (južna): 5.35, 7.10 (direktni), 8.30, 12.35, 15.— (direktni), 17.40 (direktni), 19.45.
Iz Trsta (pri Sv. Andreju) proti Gorici (državna); 5.30 (direktni), 6.10,	11.--,
17.55 (direktni), 18.50.
Iz Trsta proti Herpelju in Poli (od Sv. Andreja); 5.25, 12.30, 19.—.
Iz Trsta proti Poreču (od Sv. Andreja); 5.05, 9— (samo do Buj), 14.—, 18.30 (samo do Ruj).
NE. Tržaški nekdaj «Južni kolodvor;, se imenuje sedaj uradno «Stazfc>ne Cen-trale» (izg. Stacione čentra.Ie, I. j «osrednja» ali glavna postaja). Trg pred njim je sedaj «Piazza L,iberta» (trg svobode). Bivji državni kolodvor pri S. Andreju pa je sedaj uradno «Campomar-zio» (izg. KampomAreio, kar pomeni «vojaško vežba.lišče«, ker so tam blizu neke vojašnice).
PODPIRAJTE MALI LIST ! KUPUJTE SVOJS: POTREBŠČINE PRI
TRGOVCIH, KI OGLAŠAJO V MALEM LISTU.
Tiskarna Spazzal.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrefic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
PRODAM HAHMONIJ Z DESETIMI REGISTRI; PRIPRAVEN TUDI ZA CERKEV. - A. MASLO - PAS JAK p. JELŠANE-ISTRA.
ODPRL sem zalogo prvovrstnega istrskega vina po Lir 1.80 — priporoča se VODOPIVEC PETER Podgrad - Castel-nuovo.
IŠČE se dekletce 12 tih let za pažnjo otroka in pašo. Naslov pri upravi «Ma-lega lista.»
 ......... .	  .	AA
De R. Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolll 21
SpecijaHst za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop«
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
Dr. Ettore D’Osvalde
GORICA
Corso Verdi 24 (Trgovski dom).
Specialist za očesne bolezni
Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od \o-\2 in od 3-4.
kun, zlatic, lisic __________
dihurjev, vider, jazbecev, mačk', veveric krtov, divjih in domačih zajcev.
P.1WINPSPACH
Trst, Via tesani MM if. 10 H. Badst., vralaTf
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Zsiiizftini&i aiidttlalorii
Zobotehnlk
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo n«dr
TRST
od 9-1, od 3*7 — ob nedel|ah od 10-12 —
Ceneno Mko posteljno perje?
Kilogram sivega, cufane-ga perja Lir Ki., polbele-ga Lir 24., belega Lir 28., boljšega Lir 34. in Lir 39-mehkega kot puh (weich wie Daunen) Lir 49. in Lir 58., najboljše vrste Lir 68-Razpošilja se po povzetju od vsote Lir 100,— naprej colnine prosto, poštnine prosto, zamenjava in vrnitev blaga dovoljena. Vzorci brezplačno. Dopisi samo na: Benedikt Sachsel, Lobez št. G23 pri Plzenju — Češka. Poštni paketi rabijo iz Češke v Italijo okrog 14 dni.
Jiovo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. lei, it. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in kovinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Cene zmerne, postrežba točna.
j Zobotehniini ambulatorij
TRST, Via settefoRt«»e st. e, l nad.
odprt vsak dan od 9.	13.	in	od	15.—19. Izvršujejo se hitro in točno
vsa dela z zlatom kakor tudi zohnice s kavčukom.
Slovencem 20®/n popusta. - Delo zajamčeno
EGI Dl J SCHIFFLIHt koncesij onirani zobotehnik.
■ r 9' *' *■ » 0 * * S' * * * * * * 0
Čevl/aimica FORCESSM
odlikovana v Panlzu in Genovi /924. i Veliko prr><gmljo, diplomo In Z ta to svetinjo
TrSt via Catmfn 5 pvi Sv. Jakobu JfSt
° e
S 'C
.. a & s	o	«
S	^	O
32	#	T>
«	.«	a
>	<h	a
2	w
R	>a	>
s	o
■*	2	5
O. g
'co
»O
d
s
a
K!
tj
rt
.s
'.n
(Sl 8
S g
Ph ”-
® K « 'g
a £
n a -4	>
os BJ
>o zn
SlovenciI Kupujte samo pri Forcessinu!