Št. 122. V Gorici, dne 22. oktobra 1901. Tečaj JCJUII. Izhaja trikrat na teden r šestih izdanjlk, in sic&r: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Jz-danje opoldne, veSerno izdanje pa ob 3. nri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: •¦-! Vse'leto .. . ^.•»•^,_..lRX120^Vali gld. poiiefe ....v... sf^r^r ; četrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki uliot Stv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsafc dan od 8. nre zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine iti ne oziramo* -*«*-.. ^„ .. „rKlMOKE€" izhaja neodvisno od cSočo* vsak petek in stan9 vse leto H K 20 h ali gld. 1*60. cSoča* in «Primoroc» se prodajata v Gorici v bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jollersit: Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Casermain Pipan v ulici Ponte della Fabbra. tYečerno izdanje.) Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči,' katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Oglasi In poslanice ¦se računijo po petit-vrstali, Če tiskano t-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V?čjc črke po prostoru. Naročnino in oglase je jsltičatl Ioco Goricu. »GoriSku Tiskarna" A. GubrSček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» šo »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnicii *e računijo po' 20 kr. petit-vrsticB. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog in narod! Dr. Gregorčič spokorjen grešnik, VI. Z dohodom nadškofa dr. Jakoba M i s s i a je Gregorčič popolnoma zgubil glavo. — Poznal je dobro kardinala Missijo po delovanju na Kranjskem, katero je vedno obsojal, in to toliko rezkeje, ker je bil Missia pokrovitelj dr. Mahni Ca, katerega je gledal le z neprijaznim očesom. Kakošno stališče je bila zavzela »Soča" proti Missiji pod Gregorčičevem vplivom, je pa dobro znano. Ko so govoričili nasprotniki "\ prejšnjih Časih, da Missija je škof, katerega se ne sme kritiko-vaii itd., je odgovarjal: »Pa ni naš škof; njegove naredbe nas nie ne brigajo"! — Revež seveda ni slutil, kakor nihče drugi, da prav ta Missia bo kedaj nadškof goriški in vrhovni gospodar Gregorčičev. Kardinal Missia je pa zopet dobro poznal vso preteklost Gregorčičevo in mu ni bil prav nič naklonjen, kakor mu je bil v resnici rajni dr. Zorn, Missia je poznal Gregorčiča posebno po slikah MahniCevih v »Rimskem Katoliku", v »Stari Soči" in „lVim. Listu"; smatral ga je za mož.!, ki je bil mnogo kriv (ker je sam duhovnik in celo profesor dogmatike v semenišču), da kranjski kiorikalizem ni našel ugodnih tal na Goriškem. — Iti zdaj jo poslal Missia tudi Gregorčičev škof, ki je lahko zahteval »oboedentia eano-nica", če bi se Gregorčič tudi ne držal načela, da.... »proti svojemu škofu ne dela". Kdor pozna Gregorčičevo slrahopetnost do onih »od zgoraj*, si moro misliti, kako je mož trepetal pred mogočnim dr. Missijo, ki šal ne pozna, kar je dokazal na Kranjskem. Klerikalni stranki »Prim. Lista" pa so poskočile z dohodom nadškofa Missije vse akcije, zlasti v borbi proti celotni „SIogini" stranki. Glavni petelini okrog »P. L." so bili že poprej pri dr. Missiji, ko je »vladal" še na Kranjskem, najbolje zapisani. Ko je došel v Gorico, jih je — kot verne učence Muhni-čeve — negova' kakor bunčico v svojem očesu; bili so kvas, iz katerega bo pekel kruh po kranjskem uzoreu. Kaplan Dermastia se je Cesto pohvalil, da ima do kardinala prost vstop, kedarkoli hoče, da je tudi vsak teden pri njem ter se razgovarjata o politiki, — Cesar dr. Gregorčič ni mogel reči. Kaj čuda torej, ako je začela »stranka v stranki" čedalje drzneje sanjati, da je prišla doba ; še predno je bila železnica v mesto. Pob >no je služila ista pot našim ženskam za prenašanje zelenjave v mesto, zato ker je najkrajša. Sedaj se pa predrzne ravnateljstvo južne železnice nam to pot vstaviti Ii z vso silo, in tako nam naše stare pravice in posest skratiti I Ako se ravnateljstvo morda boji zaradi kake nezgode, naj nam naredi most, poleni je nevarnost odstranjena in strah uničen. Slavno županstvo pa opozorjamo, da mora energično postopati proti temu koraku ravnateljstva v obrambo naših starih pravic in posestva. Ako pa tega ne stori, bi se mislilo kaj drugega! Iz Devlna. — V zadnjem dopisu iz Devina se je čitalo, da se mislijo nekateri Slovenci sedaj ob občinskih volitvah združiti z Lahi, da bi tudi poslednji prišli v občinski j zastop. To se sicer ne zgodi, ali važno je, kedo je to reč izpletal. Ker pa imam v Devinu še precej znanja, j sem se hotel popolnoma prepričati o tej stvari. Povedalo se mi je, da je bivši kaplan na-pravljal svoje podrepnike, da bi združeno z Lahi glasovali pri volitvah, in da bi na ta [izdajalski način vrgli dosedanjega župaharg. | M. Plesa in na njegovo mesto postavili I kakega neumnega klerikalca. Znano je, da sedanji župan devinski g. M. Ples je znan narodni mučenik iz leta 1898.-1899. in je tudi kot župan na svojem mestu. Zato se je morda tudi bivšemu g. kaplanu zdelo vredno proti njemu spodrivali, ker noče g. župan morda tudi po farškem taktu plesati. Ali ne boš, Jaka! Domače m mm novice. j Osebne vesti. — Gospod profesor ] Viktor Bežek v Gorici je pomaknjen v osmi | činovni razred. Istotako g. profesor Anton j Fras. i | Poštnim kontrolorjem v Pulju je ime- novan poštni oficijal g. Karol Husak. — Poštni asistent Pavel Pogačnik je pre- j stavljen uradno iz Inomosta v Trst. J Deželnozliorske volitve so razpisane. — Vršile se bodo tako: 5. decembra bodo volile kmetske občine, dne 7. decembra j mesta in trgovinska zbornica, dne 9. in 11. j decembra veleposestvo. j Klavžur — junak dneva. — V zadnjem času se suče v ospredju klerikalne politike znani malček Ernest Ktavžar, ki je J po svojih shodih, v imenu »Sloge* prirejanih, J postal junak dneva. Junaka se je pokazal pa tudi s tem, da je vložil tožbo proti^ »Soči" J radi tistih lepih rečij, katere smo mu povedali pretekli četrtek. V soboto se je vršila J hišna preiskava v uredništvu ter v tiskarni. Rezultat je bil ta. da niso našli tega, kar so j iskali, ker rokopisov za sodnijo sploh ne \ hranimo. j j Klavžar torej toži. Tožil je že lani, ko j | so se mu očilale slične reči. Ali takrat je I bil vsa grenka očitanja pogoltnil, izbral si je j bil le zlorabo uradne tajnosti. Vršila se je preiskava, in Klavžar je bil pozvan, vložiti obtožnico. Ali glej! Takrat pa se je ta junak I vstrašil, in je »zamudil* rok za vloženje ob-j tožnice. Pričakujemo, da sedaj ne bo tako I »pozabljiv", marveč da tudi vloži obtožnico, j da pride do obravnave, katera bo jako za- » nimiva, ker živo posveti tudi v deželno hišo. J Gradiva imamo nabranega že mnogo, pa ga J še nabiramo. Tako smo na primer včeraj iz- j vedeli neko jako zanimivo reC, ki le potrjuje J J naše pisanje. Torej, g. Klavžar, na svidenje | pred porotniki! Da ne »pozabite* na obtož-| nico, Vas že spomnimo pravočasno na njo! i Cahejev dan. Tužna obletnica. — j t Pretekla nedelja je pravi Falbov kritični dan j J prve vrste za ubogega Caheja — malega I I Klavžarčka, upokojenega deželnega asistenta. [ J To nedeljo čitajo v cerkvah evangelij o | malem Car "p, ki je bil zlezel na figovo J drevoj da bi videl Kristusa. Ko je Kristus j prišel mimo, mu je zaklical: »Cahej, stopi I doli"!. I Na to nedeljo lanskega leta se je peljal j j naš goriški Cahej skozi Kobarid, sicer ne i Kristusa gledat, pač pa — delat za sv. ka-I toliško stvar. Cahej pa sv. vera! O jerum! Pa tako je. Mundus vult decipi! —- Cahej je ukazal vozniku, naj zapelje pred farovž. — j j V Kobarid so prišli, ko so prihajali ljudje od j velike maše, in možje so se ustavljali na j trgu, da bodo slišali občinska naznanila iz I ust občinskega obhodni ka. Kočija je pridr-I drala, pa ne pred farovž, ampak na trg ter I se vstavila sredi radovedne množice. Nekateri I so takoj spoznali Caheja in evangelij v I cerkvi jih je gnal v živahen smeh. Jeden teh j kobariških hudomušnežev pa pristopi h kočiji, j se pokloni in zakliče Kristusove besede: I »Cahej, stopi doli*! — Velikanski smeh! I Cahej je šel v farovž. Po vseh hribih se je j I takoj raznesla ta novica in od tedaj zbuja | j rek »Cahej, stopi doli*! povsod le zabavo in ! I smeh na Klavžarčkov račun. Na isto nedeljo je šel Cahej zopet v hribe, in sicer v RoCinj, da bi ondi pridigal o miru in ljubezni ter o pokorščini, katero je dolžno slovensko ljudstvo Kristusovemu namestniku — don Gregorčiču. Kako se mu je ondi godilo, srno opisali v posebnem sestavku. Svetopisemskega Caheja so mu tudi ondi ribali pod nos, in namesto »Cahej, stopi doli*!, so mu odgovorili, da mu bo vse življenje šumelo po ušesih, — »Cahej, po-beri se"! Ubogi, ubogi Cthejček! Don Gregorčiču pa se res ni splačalo, da je plačal za tako žalostno »pogorelščino* voznika Trpina in Cahejčku dobro dijeto! Dva shoda v Ročinju. — Ročinj je volil že dvakrat zapored z našo stranko. Ro-činjci so jako ;:avedni možje, ki si ne dajo ukazovati od gospodstvaželjnih klerikalcev. — To občino bi klerikalci radi pridobili. V ta namen je poslal Gregorčič v nedeljo v RoCinj malega Klavžarčka, ki se v jasnih trenutkih spominja, da je pol Ročinjca. Toda Ročinjci le preuobro poznajo tega ptička in niso prav nič ponosni na tega svojega pol-domačina. Zato so se pripravili, da ga po vrednosti — odslovijo. V petek pred shodom je poročal zaupnik naše stranke, da »Sloga* sklicuje zaupen shod v gostilni »pri pošti8 na nedeljo ob 3. popoldne. Odgovorilo se mu je, naj se shoda le udeleže; kdor ne dobi vstopnice, naj jo zahteva. Za vsak slučaj pa naj se razdele vstopnice za naš zaupni shod v Ko-vačičevi gostilni ob 4. popoldne. Govorila bosta kanalski župan Zega in Gabršček iz Gorice. Nekaj minut po 3. popoldne so se pripeljali v Ročinj Zega, Gabršček in še dva druga gospoda ter šli na zborovališče. Tam je bilo opaziti nenavadno živahnost. Na dvorišču in v raznih gostilniških prostorih je bilo veliko možakov, ki so hoteli na shod, pa niso dobili vstopnice. Jih niso več imeli, je glasil odgovor. V Ročinju samem je bilo le malo mož tako srečnih, da so dobili vstopnice, pač pa veliko njih v Doblarju, v Aveah tam preko Soče in v ujbski županiji. Edini gosp. Zega je bil tako srečen, da je dobil vstopnico. Klavžur je odločno izjavil, da ne da vstopnic, posebno ne prišlecern iz Gorice, ki hočejo le nemir delati! Po raznovrstnem prerekanju in po mnogostranskih izjavah ljudske nejevolje proti načinu, kako se sklicuje shod v Ročinju brez Ročinj cev, je šel Klavžar svojo »govoratico držat". Gospod Zega je pazljivo naštel do 60 udeležencev, med temi premnogo odločno naših pristašev. Drugi so polagoma odhajali h Kovačiču. — Klavžarček je govoril pod vtisom zavesti, da so tla jako vroča zanj. Besedičil je nekaj o visoki politiki, potem pa o razmerah v deželi, končaje s kadilnico Gregorčiču zaradi bledih zaslug pri »šolskem Domu*. (Ubogi »Š. D.*, povsod ga vlačijo v umazano agitacijo, zopet le v škodo temu narodnemu podjetju!) — Gospod Zega je Klavžarčka izborno zavračal ter očital mu, da vodoma govori neresnico. Naposled* je protestoval proti načinu, kako tihotapski je bil sklican ta zaupni shod, ter povedal, kako vse dru^e postopa naša stranka, ki se ne boji resnice in daje vstopnice tudi voditeljem nasprotnikov. (V Matavunu je brez odlašanja dobil vstopnico župnik iz sosednje občine, ki je res prišel le zgago delat!) In končal je s pozivom, da naj pridejo h Kovačiču vsi oni* ki hočejo poslušati še drugi glas zvona. Pozdravil je in odšel, — za njim pa so drli zborovalci.... Klavžarček, ves prepaden, začne milo javkati: »Počakajte, počakajte, nismo še končali!" Toda živ krst se ni zmenil za čivkanje Cahejevo. Obupujočega Klavžarčka je tolažil domači nadučitelj Pavlin, ki je bil sicer pri tem shodka, na shod naše stranke ga pa ni bilo. To moramo povedati, da ne pride v kako zamero pri Slomškarjih. — To je bilo kmalu po 4 uri. Tako klaverno kratko je trpela Cahejčkova slava v Ročinju. Ko so prišli še udeležniki klerikalnega shoda h Kovačiču, je bilo ondi vse natlačeno v treh prostorih. Vsi so bili preskrbljeni z vstopnicami. — Ob 41/« je že otvoril gosp. Zega naš shod. Ožigosal je početje klerikalne »Sloge", ki na take načine hoče sklicavati shode, s katerimi bi se potem bahali po svojih listih, govoril o gospodarskih razmerah in potrebah kanalskega okraja, o programu naše stranke ter pozival k složnosti pod našo zastavo ob bližajočih se volitvah. — Za njim je obširneje govoril Gabršček ter naslikal ; razvoj goriških razmer od 1. 1889. naprej, I spokorjenjeinspreobrnenje Gregorčičevo ter o grdem orožju klerikalne stranke, katero rabi proti političnim nasprotnikom. — Poslušalci so pazljivo poslušali nad 2 uri oba govornika in Cesto burno odobravali. Klerikalci so se obnašali mirno in dostojno. Ni bilo med njimi politikujočih nuncev. — Omeniti pa moramo, da niti na »Sloginem* shodu ni iilo nobenega duhovnika. Gospodje poznajo Ktavžarčka predobra;"-ja^vsr mHpygu4§k^lr4e. kože kakor don Gredoičič. Skratka: Cahejeva nedelja je bila vese, velepomemben dan za narodno - napredno stranko v Ročinju, Klavžarčku pa je prinesla ^ to, kar je — iskal. Jftep.ete !^_ V državnem proračuna za prihodnje leto se nahajajo tudi te postavke: Za poprave erarne koroške ceste med 90'0 in km 90*6 v tolminskem okraju prvi obrok 10.000KTfza ^pii^^e^e^m^^fš^V^or' skem v okraju goriškem drugi in zadnji obrok 12.000 K; za cesto po Lijaku v okraju goriškem četrti obrok 2000 K; za i/.delanje cestnega omrežja v obmejnem krajevju med Sočo in Idrijco v političnih okrajih Gradišče, Gorica in Tolmin četrti obrok 30.000 K; za gradbo železnega mosta čez Sočo pri Gorici 130.000 K, peti obrok; za cesto po braniški dolini 20.000 K; za erarsko cesto med Kobaridom in Trnovim 60.000 K, šesti obrok; za erarsko cesto po idrijski dolini 20.000 K, deseti obrok; za cesto po baški dolini 90.000 K, trinajsti obrok. Za plovni kanal tržiški je postavljen v proračunu prvi obrok 71.500 K. Za ljudsko šolstvo v vseh treh primorskih deželah je v proračunu 6000 K, za Tirolsko ru> primer znašajo določeni izdatki 70.000 K. Za nemške šole v Trstu, v Pulju in v Gorici pa je določena svota 16.380 K. To govori glasno! — Za hrvatski gimnazij v Pazinu je v proračunu izrednih troškov 2250 K za nabavo harmonija ter v druge didaktične svrhe. Za sskoro že gotovo poslopje v Gorici, v katerem se nastanijo davčni uradi, sodnije itd., se nahaja v proračunu finančnega minister-stva drugi obrok 110.000 K. — Za namost-niško palačo v Trstu je postavljenih 100.000 K kot peti obrok; stalo bo vse skupaj 1,300.000 K. Llovdu je določenih za bodoče leto 8,120.000 K. »Sehulverclnska* šola priklopljciui tukajšnjemu ženskemu IzoforaŽcvališču. --¦- Dne 4. junija smo objavili vest, da učna naprava namerava nemško privatno ljudsko šolo, katero subvencionira »Schulverein*, podržaviti ter jo priklopiti tukajšnjemu ženskemu izobraževališču. Ridi tega je stavil posl. Gabršček v državnem zboru interpelacijo. Kako opravičena je bila ta interpolacija in naša vest, kaže dejstvo, da nahajamo v državnem proračunu za prihodnje leto postavko, s katero se sistemizirata pri tukajšnjem ženskem izobraževališču dve novi mesti vad-ničnih podučiteljic, in sicer s prihodnjim šolskim lotom. Gotovo je bržčas, da stojita ti dve na novo sistemizovani mesti v zvezi s podržavljanjem »Schulvereinske* šole. In ako se to uresniči, pa bo dovršen nečuven škandal, da bo mogel otrok v Gorico priseljenega Nemca vsestransko, še bolj kot doslej, lepo mirno obiskovati tjudsko šolo v sredi mesta, ti Slovenec, domačin v mest«, pa pošiljaj o*«-oka v Podturen! Tako je v ravnopravni Avstriji, tako nas vlada sistem iz Trsta! Proti takemu početju se morajo vsi naši činitelji najodločneje vpreli. V naši deželi nočemo ponemčevalnic, marveč šole, katere odgovarjajo našim potrebam in pa pe-dagogiškim načelom! Take šole zahtevamo, za ponemčevalnice pa ne bomo plačevali davkov! Ples na katoliški podlagi. — Koliko sleparijo uganjajo politikujoči nunci s — plesi, naj dokazuje tudi ta slučaj. Pred par leti je kurat Roječ v Biljah strahovito ropotal v cerkvi proti — plesu, kako je pohujšljiv itd. V nedeljo pa je priredilo tamošnje klerikalno društvo veselico s — plesom, katere se je udeležil tudi kurat Roječ. V cerkvi ni nič zabavljal, na veselici pa je bil prav »fideK — Tako je, vidite, vse se sme, le na »katoliški podlagi" mora sloneti, t. j. vse se mora vrteti tako, kakor hoče politikujoči nune. — Na katoliški podlagi bi se smel zavrteti tudi kurat Roječ z lepo Lojziko. »Prim. List* pravi, da je bila veselica v Biljah prav lepa, O plesu pa molči! — Na drugem mestu pa svari dekleta v tržaš- kem Skednju: »Dekleta, varujte se plesa!* — Hinavci! Saj so Bilje vendar bliže od Skednja 1 Iz Vrtojbe smo priobčili zadnjič dopis, kateri treba, kakor se nam od druge strani pripoveduje, nekoliko popraviti. Reč o tisti beračici je taka, da so ji fantje zložili denar, kupili žganje .sami in jo opijanili. Sin župa-.¦nny»Ba,.jo k,peljal nato v hlev spat. Župan ji ni hotel dati več žganja, le fantje iz Dol. Vrtojbe, so jo bili tako prevarili. — Kar se tiče onega fanta, ni res, da so mu dali pri županu žganja med službo božjo; piti je moral torej kje.drugod, ako je bil pijan. — Kar"se tiče policijskega reda, ni vse tako, kakor rečeno, in tudi tista opazka o »kristjanu* ni na mestu. Toliko kot glas od druge strani resnici naljuboT Kaj vse zahtevajo! — »Prismojenec* se zaletava v jednega uradnika »Trgovsko-obrtne zadruge* in v slugo posojilnice radi tega, ker na nekem shodu nista držala jezika za zobmi. Vsled tega klerikalni potep napada denarna zavoda! — Naš odgovor je ta: Za govorjenje uradnikov in slug zunaj urada zavodoma nič mar ni! Pogodba ž njimi glasi na — delo v uradu, zunaj pa nimajo »Maul-korba* in morejo po svoji volji povedati celo njegovi Svetlosti kuratu Rojcu kako pod nos, ako jih veseli. — S kakimi norostmi se smešijo naši politikujoči nunčki! V mestnem svetu goriškem so dovolili včeraj po referatu inženirja Bonavia nov kredit 4000 K za novo, potrebna dela, da se mesto preskrbi z vodo iz Mrzleka. Unela se je debata, pri kateri je bilo čuti več glasov proti predlogu za novi kredit, ali končno jo bil predlog sprejet z veliko večino. Gospod Gašpar Hvalic, špediter v Gorici, jo ukupil v bližini, kjer bo stala glavna postaja med Sv. Lucijo in Bačo, zemljišče, na katerem si priredi prostore za špedicijo. Na tistem prostoru napravijo tudi primerno poslopje za trgovino, kakoršna je potrebna gledč na to, da bo tam okoli kar mrgolelo delavcev in drugih ljudij, kateri bodo potrebovali pač to in ono. Italijani se že jako trudijo in prizadevajo, da si dobe pozicije po Soški dolini, da se bodo pečali s trgovino, ker dobro vedo, da za časa gradnje železnice se bode dalo tamkaj marsikak krajcar zaslužiti. G. Hvalica priporočamo vsem prizadetim, da se obračajo do njega, opozarjamo pa tudi slovenske trgovce in podjetnike, da se potrudijo, da bodo deležni prilike, katera se ponuja, da ne poberejo vsega zaslužka, kakor po navadi, le tujci. Posnemajte g. Hvalica! Več krošnjarjev se je bilo obrnilo na »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", naj bi jim isto izposlovalo pri nameslništvu, da se jim bodo izdajale delavske knjižice v treh jezikih, t. j. v nemškem, slovenskem in laškem ali pa samo v nemškem in slovenskem in ne samo nemškem in laškem, kakor se je to dosedaj godilo, »Trgovsko-obrtno društvo" se je z vlogo od 5. oktobra 1901. obrnilo na c. kr. namestništvo v tej zadevi in je dobilo sledečo rešitev: Čislano predsedništvo trgovskega obrtnega društva za Goriško Gorica. Vsled odloka c. kr. namestništv« z dne 11. oktobra 1901. št. 24348 se naznanja v rešitev tamošnje vloge z dne 5. oktobra 1901, da zalaga c. kr. namestništvo vže jedno leto knjižice za krošnjarje izključno v treh jezikih (nemški-italijanski-slovenski); knjižice za delavce se dobivajo od c. i, k. dvorne in državne tiskarne, ki tiska mej drugimi tudi nemško - italijanske, nemško - slovenske in nemško-italijanske-hrvatske. Zadeva torej v prvi vrsti občine, ki izdajajo delavske knjižice, da naznanijo pri naročilvi knjižic pri c. kr. nameslništvu- ali pri političnih oblastvih svoje želje gledd jezikovne vpravo knjižic. C. kr. namestništveni svetovalec: Attcnis. »Pevsko In glasbeno društvo" vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek dne 9. novembra pr. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Goriškega Sokola" s sledečim vspo-redom: t. Nagovor predsednika: 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Podružnica učiteljskega društva za goriški okraj na Ajdovskem vabi k rednemu občnemu zboru, ki bode dne 24. oktobra 1001. pri Rebku ob 2. popoludne. 1. Sporočilo: a) načel nikovo ; b) j tajnikovo; c) blagajnikovo. 2. Kako naj uči- j teljstvo postopa, da si zboljša svoje pravno in gmotno stanje? Poroča tovariš Fr. Bajt. 3. Kje in kako naj se razpravljajo učiteljske zadeve ? Poroča tovariš Al. Urbančič. 4. Kako naj bi učiteljstvo prirejalo oziroma pospeševalo javne poučne kmetijske shode? Poroča tovariš Ant. Mužina. 5. Eventualija. P. n. tovariši'^' In" tovariši! K polno-števni udeležitvi nas vabi stanovska samozavest, zanimiv vspored in načelništvo. Drobiž. — Od raznih stranij smo culi tudi mi, da nameravajo zapreti tovarne v Stračicah radi pomanjkanja dela. Ta vest pa je brez podlage, ker te tovarne imajo dosti dela. Uslužbenih je tam okoli 1200 delavcev. Vest p prenehanju dela v teh tovarnah stoji najbrie vYveži špodgorsko papirnico,"kjer so v istini odpustili zadnji čas več delavcev, nekaj pa so jih vpokojili. V noči v soboto je prišel na redarstvo, precej pijan, neki 23-letni Anton Klanetč iz Merna povedat, da so ga na Stolnem trgu napadli, vsled česar se je moral braniti z nožem, ki je bil krvav. Redarji so šli takoj na tisto stran ter dobili na poti nekega j 18-letnega Fr. Pavlina iz Dolge ulice, kateri jim je povedal, da ga je na poti na grad neki neznanec zagrabil, in ko se je ta branil, ga je ranil na prstih. Pavlina so odvedli na redarstvo ter ga konfrontovall s Klančičem, katerega je takoj spoznal kot svojega napadalca, Da se pa vsaj ta re%č pojasni, kako in kaj, so poslali Pavlina v bolnišnico, Klančiča pa k sv. Antonu, Znižanje temeljne vloge ? čekovnem prometu e, kr, poštuonranllnlčnega urada od 200 na 100 kron, — Trgovinski minister je določil po naredbi, katera se razglasi v kratkem v državnem zakoniku, v soglasju s finančnim rninisterstvom za notranje posle znižanje temeljne vloge v čekovnem prometu poštne hranilnice od 200 K na 100. Baron Gall jo tako vslregel mnogo občuteni in ttuli v korporneijah zastopnikov izraženi potrebi interesentov. Tej naredbi jo namen, čekov in klearingov promet poitno-hraniluičnega urada razširiti, s tem posplošiti književno proizvajanje plačil ter prednosti le plačilne oblike storiti pristopne tudi takim krogom interesentov, za katere je bila dosedanja višina temeljne vloge ovira, dele-žili so tega prometa. Druge določbe v čekovnem prometu kakor glede obrestovanja itd. ostanejo v veljavi, kakor poprej. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 9. septembra do 9. oktobra poslali prispevke med drugimi p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo »Mira* v Celovcu 703'04 kron, upravništvo »Slov. Naroda* 273'47 kron, tvrdka V. Petričič od mila 22*54 kron, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 kron, županstvo v Lokvi 10 kron; podružnice: v Novem mestu 145 kron, v Mokronogu 100 kron, ženska v Cerknici 50 kron, izvanakademična v Gradcu 60 kron, v Bolcu 42 kron. — Družba je meseca septembra prejela prispevkov 2346*52 kron in letno podporo slav. deželnega zbora kranjskega 2000 kron, izdala pa je 2911-29 kron. Listnica. — G. dopisniku iz G. Prav lepo in ginljivo ste sicer opisali, kako se je vozil Cahej v nedeljo teden s shoda pri. Sv. Luciji v Gorico ob asistenci nadepolnega sinčka »Dindili", ali, oprostile, da tistega opisa ne priobčimo. „Dindili" je tako neznaten človek, da se ne moremo ž njim baviti in tudi nočemo posegati v družino Klavžarjevo radi njega, le očeta pa bomo še iasali, da bo joj! Zdravi! ~ Nekaterim gg. dopisnikom: Pride vse na vrsto tekom tedna. Prosimo malo potrpljenja! — Gospodu pošiljatelju »Izrekov raznih pisateljev": Ugajajo, prosimo le nadaljujte! Porabimo ob priliki, kakor tudi ostale doposlane reči. — Gospod dopisn. od Sv. L. Del onega dopisa v ,N." priobčimo. Številk tega lista pa imamo na razpolago. Poslano smo porabili, kakor ste videli. Zdravi! Razgled po svetu. Državni zbor. — Zadnje poročilo glede na govore o nemškem carinskem tarifu moramo nekoliko popolniti. Lecher je trdil, da nemška vlada je izdala tarif radi tega, da bi se ubranila prevelikih zahtev od stani drugih kontrahentov. Dolžnost je parlamentov, podpirati vlade pri branenju državnih interesov, ali tudi vlade so dolžne informirati parlamente o trgovskih programih. K a f t a n je rekel, da minister za zunanje posle ni znal \ prav varovati gospodarskih interesov države. Avstrija naj združi vse svoje moči, ne pa zgubljati jih v to, da skuša uničiti državljane slovanske narodnosti, Nemški nacijonalec Ghiari je priporočal gledati na to, da Avstrija pri trgovinskih pogodbah ne bo trpela škode na korist Ogerske. Kozlowski seje vjemal s stališčem Kaftana. Končno je bil Foftov predlog izročen nagodbenemu odseku. Posvetovanje o proračunu prične v petek. Nemci hočejo naskočiti postavko za celjsko slovensko gimnazijo. Dežcluozborske volitve v Istri se bodo vršile v tisti dobi, kakor v naši deželi, in sicer: 5. decemfcra bodo volile kmečke občine, dne 7. trgovinska zbornica, 9. decembra pa veleposestvo. Železniška proga Trst-Poreč. — Kakor čitamo v »Naši Slogi«, bo z dnem 1. decembra t. 1. izročen javnemu prometu del te železniške proge, in sicer od Trsta do Buj. Novo Šolo družbo sv. Cirila in Metoda so otvorili v Vabrigi pri Taru v po-reškem okraju. Hrvatje so z navdušenjem pozdravli otvoritev te šole ter vpisali takoj lepo število otrok, katero se so pomnoži. Slovenska tiskarna v Braziliji. — G. J. Strucelj, nekdanji odgovorni urednik »Soče", ki biva že dlje časa v Porto Alegre v Braziliji, naznanja v posebni v španskem jeziku sestavljeni okrožnici kakor tudi v nemškem listu »Viribus unitia*, ki izhaja v omenjenem mestu, da je otvoril pod tvrdko Jos. Strucelj & Cia. knjižno in akcidenfino tiskarno. Tiskarna je najboljše urejena ter more vstroči vsem modernim zahtevam. Omenjeni nemški list se je preselil s svojim uredništvom in upravništvom takoj v novo Strucoljevo tiskarno. Podjetniku želimo mnogo vspevanja I Kuga v Carigradu. — h Curigrada poročajo, da je zbolela v Galacu za kugo ena žena in štirje otroci, NrblJ«. — V soboto je bila sklicuna skupna seja senata in skupščine, v kateri je ' kralj Aleksander prisegel na novo ustavo, Seja je bila svečanostmi, kralja in kraljico so navdušeno pozdravljali. Prestolni govor je povdarjal, da stoji Srbija v prijateljskih razmerah v sosednjimi državami ter uživa zaupanje Rustje. Povdarjal je tudi, da v slednjem času so bile odstranjene ovire v napredku Srbije ter bo sedaj tako mogoče delati za r„/l blagor države. Besede kralja se bile t>t. „ate z odobravanjem. »Montagslilatt* naznanja, da se bodo zvišale pristojbine v pravdnem postopanju, ker ima pravosodje vsled novega civilnega reda 37 milijonov K več troškov nego prej. V JuŽnI Afriki. — Ker so začeli Angleži ujete Bure kar streljati, jih obsejevati v dosmrtno ječo ter jih pretepati, je izdai burski general Botha ukaz, da naj začno rabiti proti Angležem represalije. Kitchenerju pa je sporočil, da za vsakega burskega častnika, katerega vstrele Angleži, bo vstreljen tudi angleški častnik od Burov, Angleži raztrošajo vest, da je burski general Devet umrl. To je najbrže le njihova brumna želja, ki ostane le želja. — Sedaj je gotovo, da general Botha se je izmuznil iz rok Angležev, kateri so ga bili obkolili ter so že pripovedovali, da ga imajo. Tudi današnji listi poročajo o vedno širši govorici, da je general Devet mrtev. Avtentičnega potrjila pa še ni. Narodno gospodarstvo. (Članek izven uredništva.) Rimljani so bili začetkoma svojega zgodovinskega življenja jako dobri poljedelci. Tedaj so se pečali s poljedelstvom njihovi najboljši možje. Poznejr ko so po raznih roparskih vojnah obogateli, so kmetovali s sužnji, kateri so jim tudi oskrbovali obrti. Iz tega razmerja se je razvijalo na kmetiji še pred Kristom srednjeveškemu tla-karstvu slično razmerje. To bi se bilo očvr-stilo in iz njega bi se razvilo, kakor se je iz poznejšega srednjeveškega tlakarstva, gospodarstvo proste lastnine, katero imamo v Evropi sedaj in že več sto let v mestih, pol stoletja pa na kmetiji. Navali nomadskih čet, Nemcev, Slovanov, v prvih stoletjih po Kristu so pretrgali ta razvoj Rimljanov. Nastop nove vere nt v gospodarskem oziru nič vplival, ali le za kratko dobo v smeri socijaliziranja. Prvi kat. duhovniki so bili komunisti. To so-cijaliziranje je k bogastvu prišlo kat. duho-venstvo že v 4—5 stoletju poteptalo ter pomagalo vstvariti tlakarsko kmetijo. Kat. duhovniku torej ne gre druge zasluge v tem oziru, če se more to zasluga imenovati, da je nadaljeval razvoj rimljanske tlakarske kmetije. Iznašel ni nič novega. Nadaljeval je, kar je bilo že v gospodarstvu Rimljanov. A usmrtil je vso svobodo mej Nemci, Slovani, ki so jo le-ti v prvih naselitvah imeli, ter ž njo tudi zadruge kmetije, ki so se usiljevale tem prvim kmetom v Evropi po Kristu kot boljše sredstvo gospodarenja. Kat. duhovnik je organiziral kmetijo, ki sloni na tlakarstvu. Porezali je moral vsem kmetom lase, ker daljši lasje, znamenje slobodnega kmeta, bi oskubljene kmete puntali. — Sredi tlakarjev ni smel prosti kmet živeti. Dobili so ga živega, ali vsaj na smrtni postelji, da je zasužnil svojo prosto kmetijo. Slavospevi, ki jih kat. duhovniki posebno v zdajšnjih časih o njihovem blago-Ivornem in celo originalnem nastopu v gospodarstvu spuščajo mej šveCTreba^redučirati na posnemanje ajdov-Rimljanov. Rimljani so imeli skoraj v celi osrednji Evropi svoje vojake. Da le-ti niso v časih miru lenobe pasli, so jih navajali k poljedestvu. V slov. krajih, na vsem slovanskem jugu, so zapustili sledove tega kmetovanja. Po teh sledovih so stopali potem ravnatelji kmetije, grajšfiaki —• kat, duhovniki. V Italiji je bil še živejši spomin na rimljansko kmetovanje. Osnovatelji samostanov po drugi Evropi so bili po večjem italjanski ljudje, ki so s seboj donašali izkustva, rabljena na nekdaj rim-ljanskih tleh v Italiji. Torej tudi v tem ni nič originalnega. Pa če bi kat. duhovniki še bili tako jaki kmetovalci, kakor Rimljani — dobre ceste so potrebne za vsako kmetovanje. Kat. duhovnik pa je pustil po Rimljanih napravljene zapasti, s travo porasti. Vodovodi Rimljanov so se opustili. Mesta so postala razvaline. In kaj je kat. duhovnik, bodi posveten, ali samostanski, vpeljal boljše kulture na kmetiji? (Dajje pride.) Št. Andrežka občina na prrl vrtnarski razstavi na Dunaju. — Pišejo nam: Znano je že cenj. čitaleljem „Soče*, da se je udeležila tudi Št. Andrežka občina na prvi vrtnarski razstavi na Dunaju z zbirko raznih poljskih in vrtnih pridelkov, in da je bila zato odlikovana. Razstavljeni so bili ti pridelki v imenu občine, ker niso bili samo enega kmetovalca, ampak več njih, kar je tudi povedal naš gosp. župan, kateri je zastopal občino na razstavi, nj. Ekseelenci poljedelskemu ministru, ko ga je vprašal, ali tekmujejo s temi razstavljenimi pridelki posamezni kmetovalci, aH ne. Rekel mu je, da take pridelke imajo skoraj vsi posestniki v Št. Andrežu, zato se je tudi vdeležila občina v imenu vseh. Opomniti je, da ta zelenjava ni bila gojena v ta namen za razstavo, kakor to delajo mnogi vrtnarji in drugi, kateri gojijo dotično zelenjavo celo leto, da potem ž njo tekmujejo, ampak je rastla na prostem polju, kajti za razstavo se je zvedelo še le 10 dnij pred otvoritvijo iste. Razstavljene zelenjave in vrtnarskih pridelkov je bilo 35 vrst, namreč različne vrste salate, krompir, zelje, radič, kardi, brokoli, kavoli, korenje itd. Za celo zbirko skupaj je bila odlikovana občina s prvo ceno, t. j. z zlato državno svetinjo za vrtnarstvo. Nadalje je bila odlikovana za zelje (verzoti,) in ru-deči zimski radič s srebrnima državnima svetinjama, za okroglo repo z bronasto državno svetinjo, za ostalo razstavljeno zelenjavo pa je dobila 5 zlatih dukatov. S temi odlikovanji si je občina Št. Andrež mnogo pridobila in se šteje lahko med prve občine glede vrtnarstva, ne samo na Gori-*kem, ampah sploh v Avstriji. Čudno se nam vendar zdi, da ni nič razstavila nobena naših kmet. šol, katere bi morale vendar največ skrbeti, da se naše kmetijstvo povzdigne, kar se zgodi posebno po razstavah, kjer se svetu pokaže, kaj naša dežela premore. Zato, kar je Št. Andrežka občina dosegla na dunajski razstavi, pa imata največ zasluge naš g. župan A. Lutman, kateri je vso stvar vodil, in g. preds. dež. km. društva vit. Bol le, kateri je to misel sprožil. Zatorej presrčna hvala obema gospodoma za njiju trudi __________ Injiževnost Foma Gor d je je v. — Napisao Maksim Gorkij. Preveo Milan Šarič. V knjigarni »Dioničke tiskarne" v Zagrebu je izšlo te dni v dobrem hrvatskem prevodu znamenito delo znanega in priljubljenega ruskega pisatelja Maksima Gorkija „Foma Gordjejev." Cena je 2 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Delo najtopleje priporočamo. G-orla ljttt pjHca registrovana društva t omejeno zavezo v Gortel. Gosposka ulica hit. ?, I. nadstropje v lastni hJšt. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4% %. Reolni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 0% in- na vknjižbe po &%%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. m od 2. do 3. ure popoV razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog Ieia 1900. je bilo K 1,263.536. Peštno-hran. račun šiv 837.315. /.eta 1881. v Gorici ustanovljena hrrdka i M 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prcč. duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tisterno črk na perilo. Trpv.-obrtna recjists1 vana zadrugi z neomejenim jamstvom. V GORICI, Semeaiška nI. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vlogo, stalne, ki se nalože za najmanj jeclno leto po 5%, navadne po 4'/» % in vloge na Conto - corrent po 3"60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-Ietno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po t krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom peložnie na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". VpraSajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšnlno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnetiitejši obraz in najtrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina" »Feeolin« je iz 4-2. najplemenitejih ia najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je Dajboljše čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo ia bolezni glave. »Feeolin* je tudi najnaravnejže in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rab* »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavcžento se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K I.—, 3 ko raadom K 2-50, 6 komadom K4-, 12 komadom K 7.-. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od S komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VIL. Mariahilferstrasse 38, I Gostilna JUla citta ili Oorizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna bela In črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. —Ima Izborilo kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani Fric Šimenc. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici, Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi rfr bogato zalogo domačega ia angležiccga sukna vseh Trst asa vsak letni čas. Ii odi o razprodajo novoiznajdeuc originalno (,'eiitVke li-karatne re.i.ont me zlatica • el-k I ru-ib-i|ue, .sestav jrlas-hiittc". Te uro imajo protimn^iietune p:e-eiziski urni stroj, «o najnafančnejc regulirano i.i preskiinenc in dajamo za vsako uro 3-lu;uo pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treb odskočnih pokrovčkov, je mooVrno in Krasno izdelan ier napravljen iz novo iznajdene anu-rikanske soldinske kovine ter prekrit s li-karat. zlatom, tako, da jc podoben čistemu zlaiu. in vesLMki jo ne morejo razločevati od pravo ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zaubi nikoli zlatepi lica. S; rejeli siv v C. mesecih 10.01,0 dodatnih narofb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za pospode ali tlnme le Lfi kron poštnim n ednina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne vciižicc od zlatega plague za gospode ali dame (tudi oviatujice) po 8-—- 5-— in 8' - K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju al predplačilu. N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanja ur »Chranos Basel'* t&vlca). Za pisma v Švico je slaviti zmitnko za 25 sto t, na dopisnice 10 slot. Glape rokavice ?z svelovnoznane tovarne dvornega zalagatelja J. E. Zacharias na Dunaju. MnrlpPPp iz tovarne Federer & Piesen v Pragi, odli- niUUCI UG -kovane na parižki rastavi. RalnČP -iftdino i)rave ruske z znamko „i-uski drž. lldlilaG orel" iz Petrogrrada. UBŽIlikS Zi» ciame >« gospode po vsaki ceni. Zimske podobleke ^;,Lr^:žtz*dM*' Cepiče •!.& otroke, krasno svilnato blagro za bluze, posanioiitoHjo, čipke, prcdpanulko, volnene In svilnate Serpe m dame. — Vsakovrstno perilo za gospode, kravato, nojraviee, volnene rokavice Itd. itd. Vse potrebščine za p, šivilje in krojače, najre-neje, v najlepši in največji izbe: i najtopleje priporoča svojim rojakom v mestu iti na deželi nova tvrdka modnega blaga J. Zornik v Gorici, Gosposka ulica Ltev. 7, tik ,K roju s k o zadruge". Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju, Lekarna Gristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic jo nopro* kosljivn Toka-| pij let:vredijo redno probavlmnjo, če so jih dvakratna dan po jodno žlicico popije. Okrepe pokvarjeni žetodee store?, da zgine v kratkem času omotica in životna ienost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji jfi, Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroMtvo in pošiljatve pa jed ino le v lekarni Cristofoietti v Gorici. (Vnrstvona znamliai Na d>-i. jubil. raz*.« Nu iw.v..l.-i razsl nssrebr drž. s o srebrno s' TT -IML T Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDYd-A, v Pragri na Smihovu (Praha-Smichov) Vinobradskii ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporocu-jo<"ih sprital domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so Yedr\o v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za (.opolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine, proste. —3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpoSitja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi uzorce. Cena zmarn«. Postrežba poitana.