1)1
PRU.okSKI dnevnik
Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 11 (10.230)
TRST, sobota, 13. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. tnaja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 15*43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» » Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OBISK POTEKA V IZREDNO KONSTRUKTIVNEM VZDUŠJU
ZAHTEVA SIHANUKA PRED VARNOSTNIM SVETOM OZN
Gospodarska problematika v ospredju razgovorov VIETNAMCI NAJ NEMUDOMA UMAKNEJO med zunanjima ministroma Forlanijem in Vrhovcem SVOJE VOJAŠKE ENOTE IZ KAMPUČIJE
Včeraj je italijanskega gosta sprejel predsednik jugoslovanske vlade Djuranovič, danes pa ga bo na Brionih sprejel predsednik Tito - Italija podpira jugoslovanske težnje po čimširšem gospodarskem dogovoru z EGS
(Od našega poročevalca) BEOGRAD — Po splošnem mne-hju poteka obisk italijanskega zu-n a njega ministra Forlanija v Jugo-slaviji v izredno konstruktivnem vzdušju. Drugi dan so jugoslovanski In italijanski sobesedniki v glavnem Posvetili vprašanjem gospodarskega sodelovanja, kar spada v okvir dvostranskih odnosov med Jugoslavijo lr> Italijo ter še posebej z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Razširiti sodelovanja na vse drža v<~' EGS predstavlja, kot je poudaril Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jo-SlP Vrhovec, tudi politični interes, saj se tako širi krog sodelovanja, 5? je temelj stalnosti in varnosti v Evropi.
0 teh problemih se je Forlani pogovarjal v dopoldanskih urah s predsednikom zveznega izvršnega sveta »eselinom Djuranovičem, ki ga je sprejel v vladni palači v Novem Reogradu, nad katero vihrata zastavi obeh držav.
Sledilo je drugo srečanje med For-•anijem in Vrhovcem ter delovno ko-?1*°. ki se ga je udeležil predsednik Jugoslovanske delegacije v mešani Ealijansko - jugoslovanski komisiji. 7-* * vezni tajnik za prevoze Zelič. Poldne sta Forlani in Vrhovec odle-tela v Pulj, kjer ju je pričakal pred-Sadnik izvršnega sveta Hrvatske Fle-skovič. V Pulju bosta ministra nadaljevala in najbrž zaključila pogo-v°re. Danes dopoldne bo Forlanija sprejel v svoji rezidenci na Brionih ludi predsednik Tito.
Z Veselinom Djuranovičem je pogovor zadeval prvenstveno vpraša-nJe dvostranskega in večstranskega sodelovanja ter specifično skorajšnji dogovor med Jugoslavijo in EGS.
V tem pogledu je Forlani seznamu jugoslovanskega premiera, da Italija v okviru EGS podpira jugoslovanske težnje po čim širšem go-" ' kPodarskem dogovoru, ker vidi v razširitvi vsestranskega sodelovanja ju blagovne menjave tudi lastni po-“tični in gospodarski interes, saj je dred partnerji EGS vsekakor na pr-Vem mestu v blagovni menjavi z Jugoslavijo. Forlani je Djuranoviča seznanil s sklepi ministrskega sveta 'tJS, ki je dal mandat delegaciji Ja Pogajanjih za njihov zaključek, “dajajoč iz tega mandata je verjetno, da bo Jugoslavija lahko u-avnovesila svojo plačilno bilanco o držav evropske deveterice, ki J enutno beleži skoraj dve milijardi dolarjev primanjkljaja. V tem srni-
■••mn
slu se bo najbrž okrepil italijanski izvoz v Jugoslavijo, pa tudi sodelovanje na industrijski ravni, o čemer sta se specifično dogovarjali delegaciji na plenarnem zasedanju.
Poudariti' je treba, da sta se de legaciji obeh ministrov pogovarjali podrobno in konkretno, saj že zdavnaj ne gre več za načelne izjave, pač pa za konkretizacijo duha prijateljskega sodelovanja na vseh področjih. Tako je stekla beseda o večjih pobudah Fiata, gradnji tovarn sladkorja s sodelovanjem italijanskega podjetja «Reggiane\ sodelovanja na področju industrije aluminija in gradnje avtocestnih infrastruktur v Jugoslaviji.
V okviru dogovarjanja o ribolovu na Jadranu (kar bo odslej spadalo v okvir širšega dogovora z EGS) bosta Italija in Jugoslavija dali pobude za skupen ribolov s sodobno tehnologijo.
Veliko je bilo nadalje govora o
sodelovanju jadranskih pristanišč s posebnim ozirom na usklajeno standardizacijo tehnologije.
V	okviru razgovorov o uresničevanju osimskega sporazuma, sta minister Forlani in zvezni tajnik Vrhovec poudarila, da to poteka v obojestransko popolno zadovoljstvo in v konstruktivnem duhu. Na delu je bilo petnajst mešanih komisij, ki se redno sestajajo. Prva je svoje delo zaključila komisija za definicijo dokončnih meja.
Pri tem je Josip Vrhovec poudaril, da je osimski dogovor zgled reševanja problemov med dvema državama, saj je ustvaril mejo, ki ne ločuje, pač pa združuje in spodbu-nazaj v preteklost, pač pa v bodoč-nazaj k preteklosti, pač pa v bodočnost. Vrhovec je poudaril tudi, da so v teh pogojih narodne manjšine v Italiji in Jugoslaviji naravni most sodelovanja in dejavnik prijateljstva.
V	samem z četku drugega kroga
pogovorov sta se vsekakor Vrhovec in Forlani vrnila k mednarodnim vprašanjem. Agencija Tanjug je namreč ravnokar natisnila vest, da je odposlanstvo LR Kitajske predložilo varnostnemu svetu OZN resolucijo, v kateri obsoja vietnamsko agresijo proti neodvisnosti in teritorialni suverenosti demokratične Kampučije*, obsoja Vietnam in poziva države članice OZN, naj prekinejo vsakršno pomoč Vietnamu, dokler se njihove čete ne bodo umaknile s kampučijskega ozemlja.
Vrhovec je o tem nemudoma seznanil Forlanija, ki je ugotovil, da se v tej kitajski kretnji da slutiti večje zaupanje v mednarodne forume, torej zasuk tudi v kitajski zunanji politiki. Forlani je zatem seznanil Vrhovca o rezultatih in vtisih po obisku ministra Ossole v Albaniji. Vrhovec pa je Forlanija seznanil s potekom jugoslovansko - kitajskih odnosov. STOJAN SPETIČ
Zahtevo podprla tudi Kitajska, medtem ko Vietnam in Sovjetska zveza ostro kritizirata ravnanje OZN - Srditi boji ob meji s Tajsko - Sovjetska televizija napada Jugoslavijo
NEW YORK — Oči celotne svetovne javnosti in diplomatskih krogov so bile včeraj vperjene v stekleno palačo, kjer se je odvijalo zasedanje varnostnega sveta OZN, na katerem je spregovoril tudi predstavnik Kampučije, oziroma Pel Rotovega režima princ Norodom Siha-nuk. Tako je spodletel manever Sovjetske zveze, ki je skušala prenesti obravnavo položaja v Kampučiji na ponedeljek, ko se bo v New Yorku pojavil tudi predstavnik «re-volucionarnega ljudskega sveta* Kampučije, da bi sledil razpravi v varnostnem svetu. Predlog Sovjetske zveze je bil zavrnjen s trinajstimi glasovi proti dvema (ZSSR in Češkoslovaška).
Norodom Sihanuk je v svojem daljšem orisu situacije v Kampučiji med drugim tudi dejal, da »je socialistična republika Vietnam cinično izvedla značilno operacijo: pogoltniti hoče malo Kampučijo na
PO VČERAJŠNJEM SREČANJU V PALAČI CHIGI
Sindikati ocenjujejo kot nezadovoljiv vladni načrt za gospodarski razvoj Juga
Zaradi tega so za 2. februarja oklicali splošno 4-urno stavko
RIM — «Vladni odgovori so na splošno nezadovoljivi, čeravno so bili bolj analitični in manj nedoločeni kot običajno.* Tako je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL po dolgi razpravi ocenila vladni plan naložb za Jug in proglasila za
2.	februar .štiriurno splošno stavko. Sklep o stavki bo preklican le, če bo v prihodnjih srečanjih, ki se bodo začela v sredo, 17. januarja, vlada zadovoljiveje odgovorila na predloge in zahteve sindikalne organizacije.
Vprašanji Juga in javnih uslužbencev sta bili v ospredju včerajšnjega srečanja med vlado in sindikati, ki je trajalo dobrih šest ur. Kot so pojasnili v kratkem razgovoru s časnikarji so predstavniki sindikalne delegacije, v kateri so bili med drugimi vsedržavni tajniki Lama,
>|uiiiiiiiiin„||,„„11,11,,iiiiNfiiiiiiiiiiiiimimrniliiiiiiiiiUHuiHiiiiHimuKtimiiitiHiiiiiii
NAPETOST V GLAVNEM MESTU NARAŠČA
Rimski škvadristi zopet izzivajo
Zaradi pouličnih izgredov in vandalstva policija priprla 18 desničarjev
— P0 četrtkovem zatišju je oraj začela napetost v Rimu zo-kj"1 nevarno naraščati. Škvadristi, vfW°-Se.za en dan potuhnili, so se stn8! zjutraj zopet pojavili v me-središču in so skušali na-la » ™RSarno Feltrinelli, ki je bi-v * Prejšnji teden tarča atentata, ciio 80 se ostrejši spopadi s poli-m?c* katerimi so organi javne iih°St:' Priprli 18 razgrajačev in del ?riJavrili sodišču z obtožbami u-sili • na Prepovedanem shodu, na-Ipja m povzročitve gmotne škode, vrnii- sP°Padi so prenapeteži pre-van!r ,tri avtomobile in se predali
vandalstvu.
j: zP°redno s stopnjevanjem vzdu-nem naPetosti v italijanskem glav-torii me^tu so desničarski provoka-zivn. zaceb tudi s psihološko ofen-kov *fef°nisti policije in dnevni-stii S° namreč zabeležili plaz obve-tih u- sk°rajšnjih bombnih atenta-n '	. ,So se na srečo izkazali za
K.*i snične. Najbolj dramatično je n,.sP°r°čilo, da je avto - bomba 0,*'ran Pred sedežem MSI v Ul. ški m-0 fontane. Policija in voja-• ^ferji so za nekaj ur zaprli za Drt-ui, i .rentno območje in skrbno li n, i vse avtomobile, ki so bi-dpi^nkmani v bližini misovskega se-ie k‘i Venc,ar tudi v tem primeru dk 0 sPoročilo lažno. of*nem s poulično in psihološko sp So misovski voditelji, ki šniik 0 čutijo po izgredih prej-vaJij	na zatožni klopi, nadalje-
tarn 1 . z diplomatsko - -parlamenta G?	Pravno ofenzivo. Po če-
uiKovih obl
n:_ — obtožbah urednikom časo-rili e a?encije ANSA, da so potvo-Driioln-i-krivili dejstva, so včeraj ria n11 sodišču rimskega kvesto-bil m Erancesca, češ da je zlora-
rimskega
bil iZa.~
žnosti.“"
k*?* naraščajoče napetosti je tif„5lu,ra Prepovedala protestno pro-nanovla",0 manifestacijo, ki sta jo Povedala za danes študentovsko
gibanje in «Radio Citth futura». U-
redniki radijske postaje, k; so bili
v torek tarča škvadrističnega atentata, so ogorčeno protestirali proti prepovedi in so pozvali vse demokratične in napredne sile, naj se jim pridružijo v obsodbi kvestorja, ki naj bi s svojim ukrepom «hotel prisiliti vse masovne organizacije h gverili*, (vt)
Macario in Benvenuto, v bistvu le poslušali odgovore vlade na zahtevno platformo, ki jo je federacija predložila že sredi decembra.
Vlada je strnila lastne predloge v približno 15 tipkanih strani dolg dokument, ki podrobneje nlavaja vse ukrepe v korist Juga in ki jih ne kaže podrobneje razčlenjevati. Načrt so v treh zaporednih posegih orisali predsednik vlade Andreotti, zakladni minister Pandolfi in proračunski minister Morlino, v diskusijo, ki je sledila, pa so posegli še nekateri drugi ministri. Kar zadeva problematiko javnih uslužbencev pa naj bi se vlada obvezala, da bo med prihodnjim sestankom ministrskega sveta orisala okvirni zakon za pogajanja v javnem sektorju, medtem ko naj bi že v februarju začeli pogajanja za trimesečno izračunavanje dragjnjske doklade.
Po srečanju s predstavniki sindikatov je minister za delo Scotti potrdil, da bo vlada v ponedeljek i-zročila predsedniku republike, predsednikoma obeh domov parlamenta, deželam, strankam in sindikatom besedilo triletnega gospodarskega načrta, ki ga je odobril na četrtkovi seji. Scotti je tudi dodal, da sta gospodarska okrepitev Juga in zaposlovanje glavna cilja načrta, «zaradi česar bodo sindikati lahko, preverili veljavnost današnjih vladnih predlogov šele, ko bodo preučili tudi triletko*.
Kljub tem zagotovilom pa je sindikalna federacija ocenila predloge kot nezadovoljive in je potrdila šti-riurno protestno stavko, ki jo bo preklicala le v primeru, da bo vlada med prihodnjimi srečanji bolj ustrezno odgovorila na njene zahteve. Obenem so na večernem sestanku sindikalisti napovedali vrsto razčlenjenih stavk, ki bodo uvod v vsedržavno. V naši deželi bodo datum stavke določili v prihodnjih dneh. (vt)
Cene lani
narasle za 11,9 od slo
RIM r<- V letu 1978 so cene p,-skočile za 11,9 odstotka. Tako je sporočil osrednji urad za statistiko ISTAT na osnovi' poprečnih izračunov. V samem decembru so se cene zvišale za 0,7 odstotka, kar je manj kot v prejšnjih mesecih, tudi upoštevajoč dejstvo, da je običajno prav v decembru naraščanje cen občutno zaradi večjega povpraševanja (prazniki, 13. plača itd.). Ti podatki torej kažejo na upadanje stopnje inflacije, ki je leta 1976 dosegla 22 odstotkov, leta 1977 14 odstotkov, lansko leto pa manj kot 12 odstotkov.
Na osnovi teh podatkov lahko predvidevamo, da se bo prihodnji mesec draginjska doklada dvignila za nadaljnjih pet točk, vendar pa se bo pristojna komisija sestala šele v drugi polovici januarja. Ta sesta nek vsebuje veliko uganko, kajti možno je, da bo prišlo cjo sprememb, ker je medtem stopil v veljavo zakon o pravični stanarini.
VVASHINGTON - Včeraj sta dr žavni tajnik ZDA Vanče in posebni svetovalec za notranjo varnost Br-zezinski sprejela tajnika KD Zac-cagninija, ki se mudi na obisku v ZDA. Razpravljali so še zlasti o političnem stanju v Italiji in Zac-cagnini je poudaril, da je sedanja vladna formula pozitivna in da bi bile predčasne volitve v nasprotju s splošnimi interesi države.
način, kot se lačna boa vrže na nedolžno žrtev*. Sihanuk je še pristavil, da »je Vietnam brez dvoma lačen, saj se pogreza v gospodarsko in finančno revščino, zato pa si skuša opomoči s tem, da bi se okoristil z naravnimi bogastvi Kampučije in njenim cvetočim kmetijstvom*. «Pri njegovi zavojevalni politiki,* je nadaljeval bivši kampučijski predsednik, «podpirajo Vietnam članice varšavskega pakta, razen Romunije, ki mu nudijo vse potrebno orožje in vojaško pomoč. V Kampučiji torej ne gre za državljansko vojno, ampak je v teku čisto navadna agresija s strani Vietnama.*
V	nadaljevanju svojega posega je Sihanuk izrazil upanje, da bo varnostni svet sprejel resolucijo, v kateri naj obtoži Vietnam, kj je kriv agresije, invazije in kolonizacije Kampučije. Pa še: v nobenem primeru OZN ne sme priznati «nove» kampučijske vlade, nasprotno, od Vietnama mora zahtevati, da se u-makne z zasedenega ozemlja, če pa tega ne bo storil, morajo Združeni narodi sprejeti potrebne ukrepe. Sihanuk tudi vabi vse države v svetu in vse mednarodne organiza cije, da odklonijo vsakršno pomoč Vietnamu, prekinejo z njim stike in obsodijo »lutkarsko vlado* v Phnom Penhu.
Tudi Kitajska je varnostnemu svetu OZN predložila osnutek resolucije, v kateri obsoja vietnamsko a-gresijo in zahteva umik vietnamskih čet s kampučijskega ozemlja. To je prvič, odkar so Kitajsko sprejeli v OZN (1971), da ta velesila predloži varnostnemu svetu neki o-snutek resolucije.
V	razpravi, ki je sledila, je viet namski predstavnik Ha Van Lau o-stro reagiral na Sihanukove obtožbe in dejal, da »izvaja dejansko a-gresijo Ieng Saryjeva klika, katero Kita$fe» uporablja, da bi uveljavila svoje hegemonistične ftlfčrte v jugovzhodni Aziji in ki hoče napovedati vojno Vietnamu.* Ha Van Liu je še poudaril, da bo njegova vlada navezala stike z novim kampučijskim režimom in se z njim pogajala, da bi takoj v vzajemno korist rešili obmejne spore, ki so delo «Ieng Saryjeve klike*.
Tudi sovjetski predstavnik Tro-janovski je obtožil kampučijske sile agresije Vietnama in je ostro napadel sklep OZN, ki noče poslušati «novih zakonitih predstavnikov te države*.
imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiim„ir„„!„i„„ti„M„„ititiiiiitiiiii„„„||„iii„„„„„„i„„ii„i'„i|iii„„iiiiiiifiimiitiiiii„iiiiMiiiiiiiiiiimiii„„„„i(„„i initiiiiniiiiiiitt
PO VČERAJŠNJI SEJI KOMUNISTIČNEGA VODSTVA
KPI vse bolj kritična do vlade
Sekretar Berlinguer naj bi osvojil Macalusove teze - Vprašanje Indokine
RIM — Čeprav je tiskovni urad KPI s poročilom, ki ga je izdal pozno popoldne, zanikal «govorice», ki so jih «razširile» številn; agencije in tudi skušal omiliti pomen
PSDI, kateri n:, .pro »ovala samo KPI, zaradi cesar bi padla nanjo odgovornost za morebitne predčasne volitve. In prav Berlinguer je z vso težo, ki J> ima v vodstvu KPI,
Včeraj popoldne je Andreotti sprejel v palači Chigi tajnike treh sindikalnih konfederacij, katerim je obrazložil osnovne smernice trilet-
______ _____ r . nega načrta za Jug. Reakcije sin-
seje vodstva, ki se je nekaj ur prej dikalistov so bile po proučitvi «zadnje zanikal razpoložljivost komunistov končala, prevladuje mnenje, da KPI priložnosti* za enobarvno demokri- J za kakršnokr vmes:: re tev, pred pričenja odločno zaostrovati stali- stjansko vlado, zelo ostre in že je ali po razpravi o triletnem načrtu šče do Andreottijeve vlade. Berlin- padla napoved, predvsem na pri-guer naj bi med svojim posegom tisk sindikalnih voditeljev komuni-osvo.jil «trdo linijo*, ki jo je Ma- stične struje, splošne stavke, caluso nakazal v nedavnem inter- Vzroki «previdnega molka*, ki ga vjuju in naj bi celo prevzel oče- je KPI vsilila ob tej vodstveni seji, tovstvo, kot je storil že decembra so torej povsem razumljivi. Komu-1977. leta, ko je KPI, po manife- nisti ndčejo zapustiti vtisa prejudi-staciji kovinarjev, sklenila zrušiti cialnega negativnega stališča do
Pandolfijevega načrta še preden bi
prejšnjo enobarvno vlado.
■ 1111111111111111111111111111111111 IH IIIII IIIIHt IIIIIII lili Hill II Hill llaIIMI>ialllll Hilli1IIIHIIH'Hill lllllll 11*1111 HIHHIIII lil llllllll II lili IIII'lil llllllll lllll llllllllltIIIIIIUIHII|ll|H
Atentat na vlogo časnikarstva
Ni prvič, da so med tarčami prevratniških sil, ki se skrivajo pod raznimi ((revolucionarnimi* si-giami, časnikarji kot osebe ali njihove strokovne ustanove. Vse pogosteje se to dogaja, odkar se je tisk v državi začel odločneje postav jati proti političnemu terorizmu negledc na njegov ideološki ali bolje lažiideološki izvor, saj je že precej časa povsem jasno, da gre v primeru terorizma «levih» ali »desnih* parol za prevratniške sile, katerih ilj je isti: zrušiti demokratični družbeni sistem in njegove nosilne strukture.
Tisk je nesporno ena od teh struktur, morda celo ena najpomembnejših, saj je v svoji raznolikosti ne b odraz družbene stvarnosti, marveč nenehno, dan za dnem, leto za letom tudi kritik in korektor družbenih deviacij, ki so odraz žal še vedno neurejenih odnosov v družbi, socialnih krivic in gospodarske področne neuravnovešenosti, ki poraja sprol.io brezposelnost ob istočasni kulturni degradaciji širokih množic.
Streli proti časnikarjem in bombe na njihove sed in o-ganiza cije so zato poskus, seveda vnaprej obsojen na neuspeh, ustrahovanja pisanega in govorjenega
časnikarstva, poskus utišati tiste, ki z močjo sredstev' informacije razkrinkavaj, resnično reakcionarno in protiljudsko bistvo političnega terorizma in s tem prispevajo k utrjevanju demokratične zavesti množic, ki je dejansko najboljši valohran proti terorizmu in njegovemu širjenju v emarginirane plasti družbe.
Zažigalne r-olotovke, ki so pred-sinočnjim delno razdejale sedež deželnega časnikarskega združenja v Trstu, Časnikarskega krožka, sindikata in skrbstvenega zavoda INPGI, pa imajo scvedt še drugi namen, kakor ga ima po drugi strani tudi dejstvo, da se je v zadnjih dneh zvrstila prav v našem mestu vrsta atentatov, tokrat izrazito fašističnega škvadrizma, ki inia pri nas eno od svojih vsedržavnih baz. Politika ščuvanja prc1 sporazumevanju med Italijo in Jugoslavijo, k! je v prvem obdobju žela s pomočjo demagoških gesel in razpihovanja preživelega nacionalizm i določene usp"' e, vse bolj izgublja tla ob spoznavanju, da interesi Trsta niso v demagoš-kem frazarjenju in oživljanju starih fašistično - nacionalističnih gesel o «slovanski nevarnosti*, marveč v čimtesnejšem gospodarskem
sodelovanju, v odpiranju meja in konstruktivnem in enakopravnem sožitju soživečih narodov ter v ureditvi zakonitih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Tisk in druga sredstva množičnega obveščanja na Tržaškem so se z izjemo redkih glasil, ki so nastala v funkciji iracionalne in anahronistične politike določenih krogov, začeli jasneje in odgovorneje vključevati kot pozitiven nosilec nove perspektivne politike ob meji.
Bombe na sed 'ržaške časnikarske zbornice in drugih časnikarskih struktur so zato s prozorno jasnostjo namenjene tej in taki vlogi najpomembnejšega dela tiska, so poskus zaustaviti in zaobrniti ta proces.
Odgovor, ki ga morajo demokratične časnikarske sile dati na ta .itentat, je zato lahko samo eden: še odločneje in brez vsa kršnega oportunističnega oklevanja razkrinkati reakcionarno bistvo političnega terorizma katerekoli barve in kroge iz katerih sc napaja in d za dnem graditi In propagirati politiko odpiranja in mednarodnega sodelovanja, ki je za Trst In vso obmejno področje edina perspektiva, (jk)
ga podrobneje proučili, vrhu tega je umestno počakati na kritike sindikatov in napoved stavke. KPI bo tako, ko bo povsem znano in potrjeno stališče sindikatov, lahko še podkrepila kritične pripombe načrtu. Prav zaradi tega se bo vodstvo KPI na torkovi seji popolnoma posvetilo podrobni proučitvi triletnega načrta. Kot napovedujejo, b« s te seje izšlo uradno, zelo negativno stališče do vladne formacije in ni izključeno, da bo tedaj Berlinguer odprl sovražnosti.
Če se vrnemo k včerajšnjemu Ber-linguerjevemu posegu, bi lahko iz njega izluščili naslednja stališča: dovolj je izsiljevanja vlade in KD; treba je sprožiti boj na vseh frontah. To se delno že dogaja. KPI bo glasovala proti imenovanjem novih voditeljev državnih družb, v preiskovalni komisiji pa je Ugo Spagnoli zahteval preiskavo o «petrolejskem škandalu*, a so ga demokristjani in socialisti porazili. Tudi o reformi javne varnosti napovedujejo odprtje sovražnosti.
Danes bo «l’Unita» v kratkem komentarju obtožila načelnika demo-kristjanske ipine v poslanski zbor niči Gallonija »politične hinavščine* Demokristjan: i prvak je namreč v svojem govoru v Veroni potrdil kar je sicer znano stali. stran ke, da se bo razpravljalo o novi vladi s*mo ) potrdit'! triletnega načrta. Ideja demok** 'lanskega vodstva je torej jasna: izsiliti po trditev načrta, sprožiti krizo, se staviti tribarvno vlado KD, PRI in
Če bodo spro.V" krizo, bo KPI prva in tudi brez oi aiiovr sprožila vprašanje vstopa v vlač’-. Direktorju «l’Unita* Reichlinu so po-
verili nalogo, da objavi v nedelj skem uvodnem članku ta stališča partijskega vodstva.
Komunist vodstvo je včeraj razpravljalo tudi ~ Fampuč ji. Ne gre, kot bi se površnemu opazovalcu zdelo, za zadevo, ki nima no benega opravka z italijan :im po liričnim položajem. Berlinguer je namreč pohvalil stališče maršala Tita in je grajal «TUnita» za njegovo kolebajočo unijo. Popolnoma razum ljivo: prav v predvidevanj obdobja spopadov, se KPI ne sme niti najmanj izpostav5': obtožbam filo-sovj.tizma.
P. P.
Craxi za vplivnejšo in učinkovitejšo vlado
BRUSELJ - Tajnik PSI Bettino Craxi je včeraj v Bruslju, kje, se je udeležil 10. kongresa socialističnih strank držav Evropske skupnosti, izjavil, da si ne bo PSI prevzela odgovornosti, da bi »formalno* sprožila vladne krize, čeprav stranka še vedno vztraja pri zahtevi po vplivnejši, učinkovitejši in predvsem bolj zastopajoči vladi. PSI, je še dodal Craxi, je pripravljena na kakršno koli rešitev, le da se z njo strinjajo in sprejmejo vse politične sile. ki trenutno podpirajo An-dreottijevo vlado.
RIM — Demokristjanski poslanec Costamagna je predlaeal pristojnim ministrom, da bi pri Alf' Romeo naročili oklepne avtomobile za policijske sile, ki vsak dan tvegajo življenje. Proizvodnja bi morala steči kot «v času vojne*.
Medtem vojaški in diplomatski krogi v Bangkoku poročajo, da so v bližnji Kampučiji v teku srditi boji, dve vietnamski diviziji pa se približujeta meji s Tajsko. Iz teh virov je tudi razvidno, da je približno 2 tisoč rdečih hmerov obkoljenih pri mestecu Siem Reap. Vietnamci pa so silovito bombardirali Battambang. Drugih 12 vietnamskih divizij lovi oddelke vojske rdečih hmerov po poljih in gozdovih, pa čeprav je Hanoi vedno zanikal svojo intervencijo v Kampučiji. Srditi spopadi so v teku od včeraj zjutraj tudi pri obmejnem kampučijskem kraju Nimitr, enote FUNSK pa prodirajo tudi v smeri Polpeta. Skratka, uporniki naj bi nadzorovali skoraj celotno ozemlje Kampučije, razen nekaterih manjših središč in dela gozdov.
Zaenkrat ni še niti vesti o Pol
(Nadaljevanje m zadnji strani)
Mirne o naporih SFRJ za rešitev spora med Vietnamom in Kampučijo
LJUBLJANA — član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miloš Minic je podrobno obrazložil, kaj vse sta Jugoslavija in predsednik Tito storila, da ne bi prišlo do vietnamskega vdora v Kampučijo. Že v začetku lanskega leta je Jugoslavija ocenila, da ie napetost med Vietnamom in Kampučijo nevarna za mir in varnost v jugovzhodni Aziji in na svetu in kar je Jugoslavijo posebno zaskrbljevalo, za enotnost in solidarnost gibanja neuvrščenih. Na podlagi te ocene, je jugoslovanski predsednik leta 1978 noslal pozive voditeljema držav Vietnama Phan Van Dongu in Kampučije Khieu Samphanu, naj prenehata z
J.P.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ll■HHHIIIHIHIIIIIIHHIH'HHII1HHHHHHH•llltHIUIIHItIllHHIHIIHIHIHHIIIIHIIHHIH•IIIHIIIHIIIIlfltllllMlllt|
PO MNENJU LIBERALNEGA VODITELJA SANDŽABUA
Šah skuša ustanoviti nezakonit «kronski svet»
Pahlavi naj bi se pripravljal na odhod - Ostre reakcije predstavnikov nacionalne fronte na zadnje ukrepe
(Poseben dopis)
TEHERAN — Velik nemir na sedežu nacionalne fronte in pred stanovanjem teheranskega duhovnega vodje ajtulalia Teleganija! Besede, ki jih je v četrtek zvečer izrekel, a-meriški državni tajnik, so namreč močno odjeknile v iranski prestolnici. Cyrus Vanče je izrazil svoje zadovoljstvo nad odločitvijo šaha, da začasno zapusti državo, potem ko bo ustanovljen regentski svet in potem ko bo iranski parlament izrekel zaupnico Baahtiarovi vladi.
Seveda, v Teheranu do četrtka nihče, ali skoraj nihče, ni bil seznanjen s Pahlavijevo odločitvijo. Ta odločitev pa vendarle pomeni, da je ameriško posredovanje imelo u-speh in je porazilo trdo linijo predstavnikov vojske. Že v sami četrtkovi noči je ljudstvo v Teheranu pokazalo, kako sprejema šahovo »začasno selitev*: stotisoči Irancev so s streh navdušeno vzklikali in ob tem tudj pokazali voljo, da izpeljejo boj do konca. Po vsem mestu so se raz egala gesla, odmevalo je petje, neverjetno oglušujoče kričanje, ki je ponehalo samo ob začetku policijske ure: «Alah je velik, Alah je velik, smrt šahu, živel Homeini*. Ti vzkliki so zaobjeli celotno mesto, vsakdo je s kriki navdušenja pripomogel k splošnemu veselju, celo vojaki na tovornjaku nedaleč od mojega hotela so bili nekako pretreseni, čutili so se obkoljene in so sočustvovali z ljudstvom obenem.
Od včeraj zjutraj pa se je skušalo k tej šahovi odločitvi dobiti tudi politični odgovor. Nemogoče je bilo stakniti kakršnegakoli verskega ali laičnega voditelja. Šele proti večeru je predstavnik nacionalne fronte Sandžabi skušal utemeljiti šahov odhod, oziroma je ostro kritiziral zadnje ukrepe. Šah, vojska in novi predsednik Bahtiar naj ne bi ustanavljali regentskega sveta, ki ga predvideva ustava ob šahovi odsotnosti, ampak neki čuden »kronski svet*. «To je popolnoma nezakonit in provokatorski organizem,* je poudaril Sandžabi, «in dovolj je, da preletimo spisek i-men, ki naj bi ta svet sestavljala, da se prepričamo, kako Pahlavi noče zagotoviti državi ljudske in civilne vlade. Ta «kronski svet* naj bi sestavljali poleg Bahtiara tudi načelnik vojske, vojaški guverner Teherana, poveljnik cesarske garde*. «Mi nimamo ničesar skupnega s tako vlado,* je nadaljeval Sandžabi, »in že danes bo ljudstvo odgovorilo na to ponovno provokacijo. Študenti bodo namreč danes zjutraj priredili mogočno manifestacijo, da bi skupaj s profesorji zopet zasedli univerzo*. »To bo veliko zborovanje, ki se ga bo udeležila množica ljudstva, saj so manifestacijo podprle tudj verske osebnosti, poleg seveda nacionalne fronte. Reza Pahlavi se b0 tako lahko prepričal, da smo prav mi, nacionalna fronta, že nova vlada Irana,* je zaključil priletni politični mož.
Ob vsem tem je zato jasno, zakaj liberalni voditelj Sandžabi govori o revoluciji: monarhija noče umreti m si skuša pripraviti pot za svojo ponovno vrnitev, pa čeprav z državnim udarom, kot se je že zgodilo leta 1953
Na tem mestu pa naj zaključim /, zanimivostjo. Telefoniral sem dr. Saderju, predsedniku iranske zveze za človekove pravice in načelniku komiteja za obrambo političnih jetnikov, da bi ga povprašal o razli-
ki, ki je med kronskim «svetom* in regentskim svetom. Dr. Sader je padel z oblakov in dejal, da takega organa ustava ne predvideva in je zato nezakonit. T0 je še ena »samovšečna* odločitev šaha, gre za prati kdmplot, ki ima namen preprečiti vzpostavitev demokracije v državi.
ROBERTO LIVI
VČERAJ V TRBIŽU
Tuchscherer na prvem Norčič na tretjem mestu
V Trbižu je bila včeraj prva tekma »Turneje treh dežel* v smučarskih skok5h, na kateri je zmagal Avstrijec Tuchscherer, pred svojim rojakom Milloni-gom, Jugoslovan Norčič pa je bil tretji.
Med mladinci je prav tr.’:o zmagal Avstrijec Esser, Jugoslovana Ulaga in Tepež pa sta zasedla dnem in tretje mesto.
Več poročamo o tem tekmovanju na športni strani.
VČERAJ V MADRIDU
Teroristi ubili mestnega redarja
MADRID — Dva neznanca, ki se jima je posrečilo zabrisati vse sledove, sta včoraj zjutraj pričakovala na stopnišču stanovanja 50-let nega mestnega redarja Bienvenida Ro-mera Monteja in ga s streli iz puške s prerezano cevjo, ubila.
Montejo je osma žrtev teroristov v Španiji v letošnjem letu. Do sedaj so padli pod streli atentatorjev 4 policijski agenti, dve vojaški osebnosti, višji sodnik in navaden meščan.
Kdo govori...
RIM — Kolovodja italijanskih neo-fašistov Giorgio Almirante je včeraj v okviru politične «tribune flash* na televiziji nesramno napadel vlado predsednika republike, policijske sile in tisk aradi dogajanj zadnjih dni v Rimu. Almirante je dejal, da razpolaga rimska kvestura s «posebnimi škvadrami, ki imajo dovoljenje za ubijanje» in da obstajajo oborožene tolpe, o katerih trdijo, da pripadajo desnici, a so dejansko «del režima*. Voditelj MSI-DN je še zagrozil, da bo v parlamentu začel z obstrukcijo, če njegova stranka ne bo prejela zagotovila za tvornost njenih pripadnikov, mladine in vse človeške skupnosti. ki jo predstavljat.
Kljub formalni demokraciji, kateri je bilo po mnenju vodstva RAI TV s tem zadoščeno, se človek z ulice upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da lahko daje prvi nasprotnik demokracije v državi po javnem sredstvu množičnega obveščanja take izjave. Mar ni prav zaradi fašističnega škvadrizma, povečini še nekaznovanega, izgubilo življenje v teh povojnih letih že na stotine ljudi?
Krvavi terorizem je treba obsojati, kakršne koli barve je, toda to pravico imajo tisti, ki imajo čiste roke, ne pa morilci partizanov...
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. januarja 1979
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Spopad med dvema različnima konceptoma o vlogi in razvoju tržaškega pristanišča
Dolga razprava na osnovi dveh resolucij: strank ustavnega loka in občinskega odbora - Vprašanje prevajalske službe na sejah rajonskih svetov
Kočljivi problemi funkcije in razvoja tržaškega pristanišča, ki danes preživlja hudo krizo, so bili v središču sinočnje seje tržaškega občinskega sveta in zelo dolge razprave, ki se je zavlekla pozno v noč. Osnovo za razpravo sta nudili dve resoluciji: prvo so predložile stranke ustavnega loka, drugo pa občinski odbor Liste za Trst. Med razpravo so z ene in druge strani prišli pozivi, da bi poenotili resoluciji, tako da bi občinski svet soglasno sprejel stališče o tako važnih problemih, kot so problemi pristanišča. Toda pozivi niso zalegli.
Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker sta obe resoluciji, pa čeprav se po formalni plati ne razlikujeta veliko, izraz dveh različnih, če ne celo nasprotujočih koncepcij ne samo o vlogi pristanišča, ampak sploh o gospodarskem razvoju našega mesta. Medtem ko se Lista za Trst prvenstveno zavzema za priznanje mednarodnega značaja tržaškega pristanišča s strani rimske vlade, kot da bi bil ta formalni akt čudežna palica, ki bi čez noč rešila vse probleme, so stranke ustavnega loka v svojem dokumentu izrazile vrsto konkretnih zahtev, tudi v okviru izvajanja osimskih sporazumov, ki naj predvsem zagotovijo pristanišču delo. Gre za zahteve do vlade, do deželne uprave, do Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče, nazadnje pa še do Evropske gospodarske skupnosti, ki stvar-n > in konkretno nakazujejo pot za razvoj tržaškega pristanišča. Kot so v svojih posegih poudarili številni predstavniki strank ustavnega loka (Abate za KD, Poli za KPI, D’A-more za PSI, Lanza za PSDI, Lokar za SSk in Pacor za PRI) bi bilo formalno priznanje mednarodnega značaja pristanišča samo etiketa, ki bi sama na sebi ne mogla spremeniti sedanjega položaja. Pač pa je treba poskrbeti za dobre povezave s širšim zaledjem, istočasno pa je treba pospešiti industrijski razvoj tržaškega območja, brez katerega tudi pristanišče ne bo moglo živeti.
Predstavniki Liste za Trst (od bornik Gambarsini, Giuricin, Gruber Bencova) pa nostavili poudarek
bolj na tem, dr mora Rim končno , prevajalca v stalnem delovnem od-upoštevati zahteve Trsta, ki so bi-1 nosu, da pa je z 2. januarjem po-
le toliko časa prezrte, to pa seve da zaradi neodločnosti strank, ki so doslej upravlja'e občino. Razprava, ki še traja v trenutku, ko poročamo, se bo zaključila z glasovanjem o obeh resolucijah.
Na začetku sinočnje seje je župan Cecovini še enkrat obsodil epizode nasilja in pravo «ofenzivo terorja*, ki je v teku v državi, in v katero spada tudi zadnji napad na tržaški časnikarski krožek. Tudi včeraj, kot že na torkovi seji, ni župan nikoli izrekel besede »fašizem*.
Nekateri odborniki so tudi odgovarjali na razna svetovalska vprašanja. Odbornik za decentralizacijo je med drugim odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Monfalcona o prevajalski službi na sejah rajonskih svetov. V tej zvezi je med drugim dejal, da ima občinska uprava na razpolago samo dva
skrbela še za tretjega prevajalca. Odbornik je vsekakor ugotovil, da bo temu vprašanju posvečena pozornost tudi v okviru preureditve organika osebja občinske uprave.
(tm)
S SICER POMANJKLJIVIM SKLEPOM OBČINSKEGA SVETA .
Izvirna jedra kraških vasi deležna ugodnosti zakona 457
Vključili so jih v področja, za katera bodo dodeljevali nizkoobrestna posojila za po-pravilo in preureditev stanovanjskih hiš - Rok za prošnje zapade 15. januarja
Predkongresna zborovanja KPI
V ljudskem domu na Pončani bo danes ob 16. uri prvo predkongresno zborovanje šentjakobske sekcije KPI. Zborovanje na temo »Mednarodni položaj* bo odprl Ciorgio Pasi, daljši poseg pa bo imel član pokrajinskega vodstva Ugo Poli.
Predkongresno zborovanj 2 bo i-mela danes ob 15.30 na svojem sedežu tudi devinsko - nabrežinska komunistična sekcija.
Čeprav z veliko zamudo in pravzaprav v skrajnem trenutku ter brez potrebne poglobitve, ki bi sledila širokim posvetovanjem, je občinski svet v nočnem delu torkove seje odobrili perimetracijo področij, na katerih je potrebno obstoječe zgradbe popraviti ali preurediti, da postanejo uporabne za stanovanjske potrebe. Za sklep so, kot smo poročali, glasovali samo svetovalci LpT in MSI, predstavniki strank u-stavnega loka so se pa navzlic njegovim pomanjkljivostim vzdržali, da so omogočili njegovo odobritev.
Kaj je namreč storil melonarski občinski odbor? V sili, ki so jo narekovali po zakonu postavljeni roki, je enostavno pobral gradivo iz urbanističnih instrumentov, ki jih je odobril občinski svet v prejšnji mandatni dobi in iz njega na hitro sestavil sklep, ki ga ni dal na vpogled niti rajonskim svetom, da se o njem izrečejo, občinski pristojni komisiji in svetu ga je pa predložil v
TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH
Pred poletjem začetek četrte laze del
Na tovornem postajališču'pri Fernetičih dokončujejo tretjo tranšo del, ki obsega predvsem novo ureditev mejnega prehoda in speljavo- potrebnih cest. Medtem pripravlja konzorcij za gradnjo in upravljanje postajališča načrte za četrto tranšo del, ki bo obsegala ureditev tako imenovane komercialne površine nove strukture. Na zadnji seji je vodstvo konzorcija pregledalo okvirne načrte, na podlagi katerih bodo na površini 180.000 kv. metrov postavili večje skladišče in potrebne tehnične naprave, poleg tega pa je predvidena tudi speljava industrijskega železniškega tira. Na ploščadi pred skladiščem bo u-rejen prostor za 1.300 kontejnerjev po 40 čevljev. Za vsa predvidena dela bodo potrošili 8 milijard lir: 2 milijardi je dala na razpolago deželna uprava, preostalih 6 pa država, in sicer na podlagi zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov. Z izvajanjem četrte tranše del naj bi začeli še pred nastopom poletja. Na seji je predsednik konzorcija L. Itusso Cirillo izrazil prepričanje, da bodo nove prometne infrastrukture na Krasu uresničene v predvidenem roku, tako da bo tudi tovorno postajališče lahko čim prej prišlo do polne veljave, hkrati pa je poudaril potrebo, da bi med Fernetiči in Razdrtim čim prej stekla sodobna avtocestna zveza.
PO FAŠISTIČNIH IZPADIH ZADNJIH DNI
Demokratične sile v deželi terjajo korenite ukrepe pristojnih oblasti
■v
Številni izrazi solidarnosti s časnikarji po napadu na časnikarski krožek
Kljub zahtevam in pozivom demo-1 trenutno v Genovi, izrazil solidar-"atičnih in antifašističnih sil. klinh nnst. c ^n^nilmrii	ir L-a_
kratičnih in antifašističnih sil, kljub nost s časnikarji v brzojavki, v ka
teri poudarja «obvezo po obrambi demokracije in svobode tiska*. Solidarnost so izrekli tudi tovarniški svet in delavci to' ame CMI in deželna Svetovalska skupina Demo-crazie proletarie.
Tržaška federacija KPI je sklicala za danes popoldne svoje kadre, da bi sklepali, kakšen odgovor naj dajo na vrsto teh provokacij v našem mestu ter na šovinistično kampanjo, ki jo vodijo nekateri krogi Liste za Trst. KPI je izrazila tudi solidarnost s časnikarji, proti katerim je bil naperjen četrtkov atentat na časnikarski krožek, ter ugotovila, da ne more biti dvomov glede neofašističnega značaja atentatov, ki se vključujejo v an-'tikdttiurilstlčHi1"1 'mešeč misovskega »fronte della gioventil* istočasno s podobnimi hudimi provokacijami po •■<'se!f,'d«avi'.',",l - ‘Vi Komunistična federacija zahteva od pristojnih oblasti, naj zgledno kaznujejo krivce teh atentatov ter se zavzema za to, da bi zajamčili varnost meščanov in nemoten potek ekonomske dejavnosti v nekaterih mestnih področjih, kot sta Drevored XX. septembra in sedaj tudi Borzni trg.
dejstvu, da so že leta dobro znani krogi, od koder se razrašča nasilje v našem mestu, so krivci napadov in atentatov zadnjih dni na Ljudski dom KPI na Pončani, na kulturno prosvetni krožek «Pečar» na Kolonji, ustrahovalnih akcij na slovenskih šolah, protislovenskih izbruhov in nazadnje napada na časnikarski krožek, na žalost še na prostosti.
Prav v napadenem časnikarskem krožku se .je včeraj sestal deželni svet Časnikarske zveze naše dežele, ki ni mogel mimo ugotovitve, da sedanji val terorizma nosi več kot očiten neofašistični pečat. Kot poudarja zaključno poročilo, je sedanji napad na inštitucijo, ki je odprta vsem ideologijam^ vsem gla; šilom, ki ne 1 pozna politične ali jezikovne diskriminacije,'' ustrahovalno dejanje proti svobodi tiska irt hud udarec demokraciji v vsej državi. S kakšnimi žrtvami je bila ta demokracija priborjena, pa je italijanskemu narodu dobro znano,zato je tudi sedaj trdno odločen, da se bo zoperstavil temu brezumnemu valu nasilja.
Časnikarska zveza poziva javne oblasti in preiskovalne organe, naj odkrijejo teroriste, sodstvo pa, naj jih zgledno kaznuje: samo s tem se bo država obvarovala pred tvorbo, ki bi se lahko razrasla in privedla do nepopravljivih posledic, kot je zgodovina preteklih desetletij zlasti v teh obmejnih krajih jasno izpričala.
Časnikarski krožek pa bo kljub izrednim pogojem, v katerih se je znašel, redno nadaljeval s svojo dejavnostjo. Obenem pa se obrača do vseh časnikarskih organizacij, do združenj, mestnih inštitucii in še zlasti do krajevnih in deželnih oblasti, da pripomorejo k obnovitvi hudo poškodovanega sedeža.
Včeraj sta obsodbo atentata in solidarnost s časnikarji izrazila tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli in predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. V imenu deželnega odbora in v lastnem imenu .je predsednik Comelli naslovil predsedniku deželne zveze časnikarjev Italu Soncmiju, predsedniku deželnega časnikarskega sindikata Danilu Soliju in predsedniku časnikarskega krožka Chinu Alessiju solidarnostno izjavo, v kateri nagla-ša težak trenutek, v katerem se z nasiljem skuša ustrahovati svobodno obveščevarije javnega mnenja. S svoje strani je Mario Colli, ki je
Basaglia na ekranu
Gost prihodnje oddaje «.' quario», ki jo vodi Maurizio Costanzo, bo znani psihiater Franco Basaglia, prvi pobudnik «nove psihiatrije*. Basaglia je s svojim delom zaslovel po vsem svetu, pridobil si je veliko pristašev a tudi nasprotnikov. Njegov nastop na znani televizijski oddaji bo zato gotovo zanimiv.
Sestanek pokrajinskega vodstva PSDI
Prejšnji četrtek se je sestalo' pokrajinsko vodstvo PSDI. Tajnik Boreč je v svojem uvodnem sporočilu seznanil prisotne z izidom akcije za včlanjevanje in spregovoril o najvažnejših političnih vprašanjih v tržaški pokrajini. Pokrajinsko vodstvo PSDI je med drugim ožigosalo delovanje Liste za Trst. Premiki v listi krepijo njeno desnico in koristijo predvsem tržaškemu županu Cecoviniju. Vedno bolj šibak je v listi tisti del, ki zagovarja bolj demokratična načela. V političnih debatah so posegi predstavr li-
ste vedno ostrejši in pomenijo odprt napad na demokratična ustanove. Glede osimskih sporazumov je PSDI mnenja, da je treba preprečiti določene načrte, kot je izbira lokacije industrijske proste cone, ki jih prebivalstvo ne odobrava. Pokrajinsko vodstvo PSDI je nato ožigosalo poskus, da bi poverili skrb za čistočo Trsta zasebnim podjetjem, sprejelo 0.1 je predlog za črnini* dražbo.
• Sprejemajo se vpisi »slušateljev* Pomladnih seminarjev 1979. Tečaji so naslednji: seminar za klavir, seminar za vokalno interpretacijo in seminar za violino in klavir. Za vsak tečaj je na razpolago 50 mest. Interesenti se lahko zglasijo pri tajništvu «Associ ažurne Musicisti Giu-liani*, Ul. SrCaierina 5, tel. 62846.
zadnjem trenutku. Vključil je torej v področja preureditve obstoječih zgradb (zone di recupero del patri-monio edilizio) površine, ki jih 0-bravnava podrobni načrt za mestno središče, tiste, ki so predmet po drobnega načrta v urbanistični va rianti za javne storitve in izvirna jedra kraških naselij. Dodal je še nekatere gradbene komplekse Zavoda za ljudske hiše (IACP) in področje za ljudske gradnje ob Ulici don Bosco.
V razpravi v občinskem svetu so predstavniki demokratičnih strank, zlasti KPI (De Rosa), PSDI (D'A-more) in SSk (Lokar) pravilno u-temeljili pomisleke o popolnosti izbir, ki jih je odbor predložil. Obža lovali so predvsem, da ni bila dana možnost rajonskim svetom, da se izrečejo o tako pomembnih izbirah, h katerim bi mogli bistveno in konstruktivno prispevati s svojim konkretnim in neposrednim pozna vanjem razmer in potreb v posameznih okoliših. Zahtevali so, naj se v preureditvena področja vključijo tudi obronki gričev, ki se vzpenjajo od mestnega središča. Tudi pri Piščancih, na Katinari, v Podton jer ju so namreč številne stare zgradbe, eno ali večstanovanjske, ki so v slabem stanju in bi jih mogli stanovalci, v dobršni meri Slovenci in družine s skromnimi dohodki, popraviti in preurediti.
Določitev «preureditvenih področij* je namreč pogoj, da morejo tudi zasebniki uživati ugodnosti, ki jih predvideva državni desetletni načrt za stanovanjske gradnje, oziroma lanski zakon št. 457. Če bi občina tega sklepa he sprejela, bi tvegali izgubo poldruge milijarde ali 2 milijard lir, ki jih ima dežela dodeliti tržaškemu področju v ta namen. Zaradi tega so torej tudi svetovalci strank ustavnega toka omogočili z vzdržanjem njegovo odobritev, 0-benem pa dosegli izglasovanje resolucije, ki obvezuje odbor, da ga izpopolni.
S tem bodo številni zainteresirani, ki so že ali še bodo vložili prošnje za dolgoročna nizkoobrestna posojila do 15 milijonov lir (za kmete do 24 milijonov) za popravilo ali preureditev stanovanjskih hiš, mogli v ustreznih posebnih tiskovinah navesti, da spada zgradba v omenjena področja. Kot je znano, je treba prošnje odposlati z navadnim priporočenim pismom uradom deželnega odbomištva za javna dela; zadnji
rok zapade pa v t.m. (Iv)
ponedeljek, 15.
Razprava o varnosti v Miljsk«m zaiivu
Po vesti, da je 8. januarja eksplozija razdejala francoski tanker »Be-telegeuse*, se je nemudoma sestal miljski občinski odbor. Francosko ladjo je namreč eksplozija razdejala, potem ko so raztovorili petrolej ob terminalu v irskem pristanišču Bantry Bay. Ker je podoben terminal postavljen tudi v Miljskem zalivu, je občinski odbor na svoji seji želel opozoriti javnost, da bi se lahko huda nesreča pripetila tudi v Miljskem zalivu. Nesreča na Irskem je povzročila veliko škode in terjala več žrtev. Da bi se kaj takega ne zgodilo tudi ob terminalu v Miljskem zalivu, je treba posvetiti vso pozornost varnostnim napravam.
KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA V KULTURNEM DOMU
Prva tržaška izvedba nove Merkujeve skladbe
V Mozartovem koncertu se je kot solist na fagot predstavil Vojko Cesar - Dirigent Uroš Lajovic
Sinočnji abonmajski koncert Glasbene matice je bil predviden za 19. t.m., toda tehnične nevšečnosti, po; vezane tudi z vremenom, so zahtevale nekatere spremembe datumov v napovedanem koledarju, zaradi katerih bo tudi za 20. decembra najavljeni koncert furlanskega pianista Massima Gona šele v prihodnjih dneh.
Toliko v pojasnilo rednim obiskovalcem koncertov Glasbene matice, ki so tudi sinoči v lepem številu napolnili dvorano Kulturnega doma. V gosteh je bil komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana z dirigentom Urošem Lajovicem in našim domačim solistom na fagot Vojkom Cesarjem. Posebno privlačnost večera pa je predstavljala seveda najavljena prva tržaška izvedba Merkujeve skladbe »Ali sijaj, sijaj sonce», ki jo je skladatelj imenoval Slovenska rapsodija za godalni orkester.
Stvar našega ocenjevalca bo, da skladbo in njeno izvedbo strokovno oceni, v tem neposrednem pokon-
Miiiiiiiniiiiiiiiimiiiii
iiiiimiiiuiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiniiiiifiiiiHiiiuiiiiiiiiunimiMiniiti
S SINOČNJE SEJE GS KMEČKE ZVEZE
Zastopnik kmetov prvič v vodstvu ustanove EZIT
Redni občni zbor bo 11. marca letos - Priprave na proslavo 30-letnice - Končno na kmetijskem nadzorništvu načelnik, ki obvlada jezik kmetov?
Sinočnja seja glavnega sveta Kmečke zveze je bila po vprašanjih, ki so bila na dnevnem • redu, bržkone ena najpomembnejših v zadnjih letih in je bila temu primerna tudi zelo številna udeležba odbornikov. Po uradni otvoritvi predsednika Guština, je sledila razprava o vključitvi zastopnika kmetov v vodstveni svet Ustanove za tržaško industrijsko cono. To predvideva vladni odtok, ki ga je izdal predsednik republike v smislu o-simskih sporazumov. Kmečka zveza .je bila sicer vedno zahtevala, da bodo v organih ustanove primemo zastopani obdelovalci, ki so najbolj prizadeti pri zaseganju zemljišč za potrebe industrije. Tako zahtevo je ponovno postavila pred letom dni, skupaj z zahtevo, da se preneha z razlaščanji In zagotovi
■ lllflllllllUllllUlUUIIlillllllMliiillllliimilllMIlIMlIltHHIlimilimiiliililllllllinilllltlliiMilMlIiliilililllllMlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllMlIlllllllllllllllHIIIIIIIIII
■rt irifi «1	.1................... 1 s . .UfAVsll I
JAVNO ZBOROVANJE ŽENSKEGA KOLEKTIVA ZA ZDRAVJE
Odločen odgovor ženskega gibanja na fašistično nasilje in izzivanje
Škvadristične provokacije • Funkcionarji Digosa priprli dva neofašista
Ponoven silovit izbruh fašističnega nasilja v vsej državi in v našem mestu z bombnimi atentati na sedeže demokratičnih strrnk in organizacij, na anarhistično knjigarno in na časnikarski krožek, je sprožil val ogorčenja in protestov. Gnev proti fašističnemu terorizmu so izrazile včeraj tudi pripadnice tržaškega ženskega kolektiva za zdravje, ki so se včeraj popoldni zbrale pred veleblagovnico UPIM, na Trgu Stare mitnice, na skupnem p .. a fašističnem zborovanju. Fašistično nasilje ne bo uklonilo žensk, tudi v naše domove se ne bomo zopet zaprle, so poudarile zbrane ženske, naše pravo mesto je danes na ulici, na trgu, v skupnem boju za naše pravice. S slogani, transparenti in intervencijami pred mikrofonom pa so ženske predvsem obsodile fašistični napad na sedež zasebne radijske postaje «Citta futu-ra» v Rimu, kjer so fašistični škva-dristi napadli in hudo ranili ženske, ki so ravnokar govorile po radiu o svojih problemih. Fizični, kruti napad, ki pomeni napad na celotno
RAZGOVOR Z DIJAKI O ATENTATIH IN DIJAŠKEM GIBANJU
Mladi se ne smemo več zapirati vase
Fašistični atentati v Trstu, fašistični atentati v drugih italijanskih mestih. Skupina provokatorjev pride pred knjigarno, ali sedež Novinarskega krožka in vrže molotovko. Skupina pride na sedež skrajnole-vičarske radijske postaje, moški z zakrinkanim obrazom začnejo hladnokrvno streljati na skupino žensk. Fašisti imenujejo letošnji januar «mesec protikomunističnega ognja*. Ogenj požiga, ubija, tepta demokratično zavest. Na ogenj, na izgrede, streljanje in pretepe mora demokratična javnost odgovoriti, odločno, brez oklevanja. Gorje, ko bi ne bili pripravljeni, gorje, ko bi se predali brezbrižnosti. Skrajno nevarno bi bilo, ko b; brali o atentatih brez globokega ogorčenja, brez jeze in volje, da se borimo za krvavo konkretna in potrebna ideala, kot sta svoboda in človeško dostojanstvo.
Šli smo pred slovenski znanstveni licej »Žiga Zois*, da bi nam dijaki povedali, kaj o izgredih mislijo in kaj nameravajo narediti, mol ka si danes ne smemo dovoliti. Pri vratarju počakamo na odmor, med
žensko gibanje, ki je danes v Italiji hud trn v peti vsem nazadnjaškim političnim in cerkvenim krogom. Gre za fizično nasilje, so še dejale predstavnice tržaškega ženskega kolektiva za zdravje, ki smo ga ženske navajene in proti kateremu se moramo tudi stalno boriti, doma, na
daio 43, in sicer vsak delavnik razen sobote od .30 do 11.30. Prošnje za vpis v ustrezne sezname sprejema ustanova do v. marca 1979.
* * *
Tržaška občina sporoča, da izplačuje občinska blagajna v Ul. Nor-dio štev. 11 od 2. januarja dalje
delovnem mestu, v družbi. Naš boj j dodatne denarne prispevke, ki jih pa je usmerjen proti vsakršnemu | deželna upra-. a priznava civilnim
pomenkom nam pove, da je zjutraj neznanec po telefonu dejal, da je v šolskem poslopju nameščen peklenski stroj. »Podobnih telefonskih pozivov je več,* nam pove šolski sluga. K sreči je večina groženj lažnih, vendar pomagajo pri ustvarjanju napetega vzdušja. Pouk je treba prekiniti, pridejo agenti javne varnosti, skratka: grožnje i-majo določene posledice in zapečatijo pstro ozračje, v katerem živimo. Med odmorom se srečamo s skupinico dijakov, odgovarjajo nam Katja, Erika, Nives in Vili.
»Kaj mislite o fašističnih provokacijah?* Odgovori Vili: «To je širok načrt. Pozorni moramo biti tudi na manjše dogodke, kot je današnja grožnja, da je v šoli nameščen peklenski stroj.*
«Kakšno povezavo ima družbena kriza z atentati?* Erika: «Atentati so odraz krize.* »Mladi, kako je z mladimi?* «Kriza se ne odraža samo med mladimi. Mi morda pre malo odločno odgovorimo na provokacije.* Veliko govorimo o pomanjkanju vrednot, Nives poudari, da mladi ne morejo biti vsega krivi.
Mladi so del družbe, morda najobčutljivejši del, morda so prav oni tisti, ki najgloblje občutijo splošne napake. Biti mlad nj vedno lahko, odprt si velikim sanjam, nisi pa utrjen za razočaranja.
Glede atentatov vprašamo dijake, kaj mislijo o dveh ekstremizmih, odgovor je jasen. Načrt, da bi potegnili državo v kaos, da bi prisilili demokracijo, da klecne, je eden neglede na barve; načrt služi desnici. Zadeva je morda boli zapletena, komu atentati koristijo pa je jasno. Velika nevarnost je v tem, da bi se ljudje na izgrede »navadili*, da bi ogenj in streli postali «noimalna* stvarnost naše družbe. Od tu se potem odvijajo najnevarnejše niti zla. Naš pogovor se nujno usmeri k vprašanju dijaškega gi banja. Gibanje je danes potrebno, saj zaznamuje prisotnost mladih v družbenem dodajanju. Odgovori nam dijakinia. »Gibanje je skoraj za mrlo. Naša hiba je, da ne znamo odgovoriti na vse to, kar se v na šem mestu dogaja.*
Druga dijakinja: »Prevečkrat mol čimo. Občutimo, da so zapustili šo
to nekateri aktivna dijaki. Sicer se skušamo reorganizirati, ker občutimo, da se naše vezi rahljajo. Skušamo ustvariti določen program, ki bi nas združil.*
»Kakšen je odziv na vaše pobude?* »Dokler bomo zaprti sami vase, dokler bo vsak sam, ne bomo našli skupne točke. Predlagati moramo nekaj, kar nas bo združevalo. Pozorni moramo biti do tistih, ki so v prvih letnikih. Vedeti moramo, kaj tudi oni mislijo.* Zvonec prekine naš razgovor.
V popoldanskih urah gremo v Slovenski dijaški dom, kjer so dijaki sklicali sestanek. Sestanek ni uspel zaradi premajhnega odziva. Organizatorji so kljub temu prepričani, da je treba kljub težavam z delom nadaljevati, sestanke je treba skl ccvati, dokler ne bo odziv zadovoljiv. V to smo tudi mi prepričani. Določeno stvarnost moramo premagovati z vztrajnostjo in delom. Morda je to fraza, drugače pa tudi ne gre. Ni več bogov, ki bi nam kazali pot. v bodočnost. Svojo človeško usodo si krojimo sami. med spori in z delom.	A. M.
nasilju, tudi takšnemu, kot je na merno neupoštevanje zakonov, ki ženske ščitijo, torej zakonov o splavu, o družinskih posvetovalnicah in o novem družinskem pravu!
Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad sto žensk, se je zaključilo jasno zahtevo, naj pristojni organi bolj odtočno posežejo proti centrom črnega prevratništva. Vsem je jasno, so dejale ženske, da se tudi v Trstu nasilna dejanja in provokacije uokvirjajo v «mesec protiko-munističnega ognja*, kot so sami fašisti poimenovali januar. Nujno je torej, so še dodale, da sile javnega reda udarijo po nasilnežih organizacije «Fronte della gioventu* in zaprejo njihov brlog v Ul. Paduina. V sprevodu so sc nato ženske napotile proti središču mesta. Protifašistični slogani pa so tudi tokrat priklicali lokalne škvadristične pre-napeteže, ki so se zbrali na Ulici Carducci in obmetavali mimoidoče ženske s kamenjem. Še enkrat torej jasna provokacija, na katero so ženske enotno in umirjeno odgovorile s tem, da so nadaljeva': svojo pot. Na provokacijo pa so takoj odgovorili nekateri pripadniki skrajne levice in prišlo je do spopada, med katerim je frčalo kamenje.
Na kraj so takoj prihiteli funkcionarji političnega oddelka, ki so pretepače razgnali, pri tem pa najprej ustavili in pozneje priprli neofašistična škvafrista. To sta 18-letni Roberto Mannia Bagatin in 15-letni M. B. Oba sta imela pri sebi torbi s kamenjem in nekaj izvodov fašističnega glasila «La voce della foana*.
Ženske so ob vsem tem rr.irno nadaljevale svojo pot do Trga Goldoni, kjer so se razšle.
invalidom, slepcem in gluhonemim občanom. Prispevki se nanašajo na dvomesečje november - december 78.
• * *
Na šolskem skrbništvu je razobe-šena ministrska okrožnic 1 štev. 3840/1978 s spiskom kandidatov za poučevanje italijanskega jezika in kulture na lekte .tih v tujini. U-strezne prošnj morajo prispeti na ministrstvo za zunanje adeve najkasneje do 31. januarja 1979.
♦ * *
Od 9. do 13. januarja velja na obeh straneh prehoda Sv. Andreja in to od bivše tovarne motorjev do Ul. Carli, prepoved ustavljanja vozil od 7.30 do 17.30, zaradi obrezovanja dreves.
zastopstvo slovenski narodnostni skupnosti v novih organih EZIT. Svoje predloge je tedaj uradno sporočila tako pristojnim oblastem in demokratičnim strankam, kot parlamentarni komisiji za izvajanje o-simskih sporazumov ob njenem prihodu v Trst.
Zato so z vsebino odloka o EZIT domači kmetje le delno zadovoljni, saj vključuje v vodstveni organ u-stanove le enega predstavnika kmetov (namesto vsaj treh), ne prepoveduje razlastitev in ne predvideva neposrednega zastopstva Slovencev. Edini predstavnik obdelovalcev ne bo imel torej lahkega dela, domači kmetje pa računajo na podporo predstavnikov . krajevnih uprav in delavskih sindikatov, da bodo pravično upoštevani njihovi interesi. Odborniki so po poglobljeni raz-: pravi sklenili določiti za zastopnika Kmečke zveze, ki nedvomno predstavlja veliko večino kmetov na Tržaškem, tajnika, kmetijskega izvedenca Edija Bukavca.
Glavni svet je določil tudi datum rednega občnega zbora ,ki bo letos, kot običajno, v prvi polovici marca, in sicer v nedeljo, 11. marca, in na katerem se bodo začele priprave na proslavljanje 30-letnice. Med razpravo o nezadovoljivih razmerah v krajevnih strokovnih službah dežele, so odborniki sprejeli na znanje neuradno vest, da bo v kratkem nameščen za načelnika krajevnega kmetijskega nadzomištva strokovnjak, ki obvlada jezik ogromne večine kmetov, k čemur je bržkone pripomogla tudi nedavna deželna kmečka manifestacija. U-pati je le, da bodo vest potrdila-dejstva, saj je za obstoj in razvoj krajevnega kmetijstva bistveni pogoj razumevanje in sodelovanje med kmeti in strokovnjaki, ki imajo nalogo, da jim pomagajo.
_________ (lv)
Srna v Ul. Rossetti
Včeraj okrog treh ponoči je neznanec opazil na nekem vrtu v Ul. Rossetti mlado smo in telefoniral agentom, ki so nato v luči žarometov avtomobila žival res zagledali, vendar se jim je takoj skrila. Neki mimoidoči jim je povedal, da jo je opazil, kako je stekla v kasarno Vit-torio Emanuele, kjer pa so jo zaman iskali.
certnem zapisu naj zapišemo le, da je občinstvo skladbo in seveda tudi njeno izvedbo sprejelo z zelo toplim obravnavanjem in da je tudi prisotni avtor Pavle Merku bil deležen obilnih priznanj. Skladba, ki je mojstrska obdelava štirih ljudskih motivov iz Križa, iz Rezije, Karnajske in Kalanske doline, torej z zapadnega roba slovenskega etničnega ozemlja, je napisana preprosto v ljudskem duhu in tudi u-činkuje na moč prikupno, saj je ljudska melodija ohranila v Mer-kujevi obdelavi vso svojo sočnost in ritmiko. Skladba je nov dragocen biser v našo komorno zakladnico.
Spored je poleg te skladbe obsegal v prvem delu Hapdnovo Simfonijo št. 49 v f-molu (La passione) in Mozartov Koncert v B-duru K 191 za fagot in orkester, za konec pa Brittnovo Sinfonietto op. 1, ki je bila učinkovit zaključek v celoti lepega in kvalitetnega muziciranja.
Priznanje je treba izreči seveda solistu Vojku Cesarju, ki se je lepo vključil v komorno muziciranje ansambla, katerega je z veščo roko in njemu lastno ekspresivnostjo 'vodil mladi dirigent Uroš Lajovic.
________ (jk)
Proti odpustitvi handikapirancjja delavca iz tovarne GMT
Tovarniški svet obrat' GMT pri Boljuncu je sinoči naslovil na deželno upravo, na predsednika pokrajine, na tržaškega župana, na pokrajinska vodstva političnih strank in na druge pristojne forume poročilo, v kateren ugotavlja, da je vodstvo Tovarne velikih motorjev odpustilo nekega handikapiranega delavca tri dni potem, ko ga je namestilo v obratu na poc" i zakona štev. 482. Tovarniški svet nagla-ša, da je vodstvo tovarne pri tem zanemarilo nj le črko in duha o-menjenega zakona, temveč tudi vsakršno človečansko in socialno pravico prizadetega delavca.
• Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj v Vidmu sprejel vzhodnonemškega veleposlanika dr. Hansa Vossa.
Pri Revoltelli odkrili truplo mladega črnca
Pri Lovcu, nedaleč od vile Revol-tella, so včeraj zjutraj med grmičevjem našli truplo od dvajset do trideset let starega črnca. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, na rokah, nogah in prsih pa so bili vidni znaki odrgnin. Manjkal mu jo tudi del uhlja, vendar preiskovalci domnevajo, da so ga obgrizle gozdne živali, saj je umrl že pred več dnevi. Po vsej verjetnosti je tam skušal prespati, zaradi mraza pa naj bi zmrznil. Edino, kar so do sedaj ugotovili je to, da ni prišel z nobene ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču.
Podobna tragedija se je v Trstu pripetila pred šestimi leti, ko so v zapuščeni hiši na Krasu našli trupla treh temnopoltih mladeničev, medtem ko so dva druga, čeprav hudo ozebla, pravočasno prepeljali v bolnišnico. Bili so v skupini domačinov iz Malija in Slonokoščene obale, ki je v rokah brezvestnih izkoriščevalcev bila namenjena na delo r Francijo.
Veliko truda
a malo plena
Potem ko jim ni uspelo, da bi x varilnim aparatom prišli do živega železni blagajni v uradih podjetja Petrolcarbo v Ul. Giarizzole, so jo lopovi enostavno odnesli s sabo. Pri tem so se verjetno dobr > namučili, saj je bila težka okrog šeststo kilogramov. Naložili so jo na voziček ter jo na dvorišču s škripcem dvignili na dostavno vozilo, last samega podjetja. Njihove muke pa so bile slabo poplačane, saj je bilo v blagajni le nekaj več kot 150 tisoč lir v gotovini, ček za 145 tisoč lir, večje število čekovnih knjižic z že odtrganimi menicami «in bianco* ter razni drugi dokumenti.
..""■i'1"'    11,■iiiiini,mini,11,1 mm imimimmii milim,miimiimnmii*
Protestna manifestacija žensk
Drobna obvestila
Neodvisna ustanova za ljudske hiše IACP obvešča, da je razpisala vrsto natečaje z; od lajo stanovanj, ki bi morebitno ostala prazna, v devinsko - nabrežinski, dolinski, milj ski in zgoniški občini ter 168 stano vanj v Naselju sv. Sergija Vse in formacije nudi IACP, Ul. Ghirlan-
Predstavnice ženskega gibanja s« včeraj protestirale proti fašističnemu nasilju
Gledališča
PO KAMPANJI TEDNIKA «V0CE L IS ERA-
ssu
Staln« slovensko gledališče gostuje danes, 13. t.m. ob 19.30 v Idriji ter jutri, 14.	t.m., ob 18. uri v
Cerknem s predstavo Carla Goldonija «Nergač».
VERI)!
Uanes ob 20.30 predstava baleta »Giselle* Adolpheja Adama v izvedbi baleta milanske Scale. V glav-tnh vlogah nastopata Luciana Savi-gnano in Paolo Bortoluzzi. Abonmaji T in B.
ROSSETT1
Uanes ob 16. uri in 20.30 Paolo Ferrari in Ueana Ghione predstavljata «Vite private* N. Cowarda. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Abonenti 20 odst. popusta.
* * *
ttd 16. januarja Boli «Un sorso di terra» v izdaji ATER - Gli Associati. v abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 20. januarja.
AVDITORIJ
Danes, 13. t.m., ob 16. uri in 20.30 skupina Vannucci - De Francovich Predstavlja Jamesovo Joycevo »Esu-***• Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Abonenti 20. odst. Popusta.
Jutri, 14. t.m., ob 11. uri koncert *a violončelo. Ciklus nedeljskih koncertov prirejajo v sodelovanju RAI, II Piccola in Stalnega gledališča.
Koncerti
V dvorcu Zemono pri Vipavi bo da-
Pes ob 20. uri koncert komornega zbora RTV - Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Na sporedu so dela Maksa Regerja, Franci-sa Paulenca in Petra Ebna ter treh Primorskih skladateljev Rada Simonitija, Vilka Ukmarja in Alojza Srebotnjaka.
* * *
F ponedeljek, 15. januarja, bo v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra «F. Busoni* pod vodstvom A. Bellija; sodelujejo M. Belli. P. Fasola in M. G. Malusa, za abonma tržaškega koncertnega društva.
Tajništvo KRI obsoja protislovensko gonjo
Tajništvo KPI izraža dalje živo zaskrbljenost zaradi šovinističnih tonov kampanje, ki jo je tednik «Liste za 'Trst* sprožil proti komunističnemu zakonskemu predlogu za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Namen te kampanje je kvariti odnose med Italijani in Slovenci v naših krajih in preprečiti omikano soočanje med dvema jezikoma in kulturama. Enotnost tržaškega prebivalstva in torej enotnost med Italijani in Slovenci v našem mestu — poudarja KPI — je temeljni pogoj za nadaljnje napredovanje na poti omikanega sožitja in kulturne ter idejne rasti. Zato KPI poziva vse demokratične sile, naj se angažirajo proti poskusom tednika «Voce libera», da bi povzročili razkol med prebivalstvom.
1
Kino
ba Cappclla Undcrground 18.00 - 22.00 «1 giorni di Clichj*. Režija Jens 1'horsen Holandski film.
Ariston 15.30 »Un mercoledi da leo-ni» Jan Michael Vincent, William Katt, Gary Busey. Barvni film.
16.30 «Dove vai in vacanza?» Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Uominf' cMrgčlItok Michael Caine, Martine Balsam, Cybili Shepard. - te' tegobni; Fkcelsior 16.00 «Visite a domicilio*.
W. Matthau. Glenda Jackson, ‘'enice 15.30 «1 forza 10 da Navarro-^ue». Robert Shavv, Franco Nero. "azionale 15.30 «La carica dei 101».
Walt Disneyeva barvna risanka, »lignon 15.00 »Heidi torna tra i . monti*.
Cristaiio 16.00 «Primo amore*. Ugo Tognazzi, Omella Mutti. Barvni film.
Filodrumrnatico 16.00 — 22.00 «Cover girls» (Porno ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film,
Moderno 16.30 «Grease». John Tra volte- Olivia Nevvton-john. Barvni film.
Au,'oi'a 16.30 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi, Michel Serrault. Barvni film.
Gupitol 15.30 »Battaglie nella galas-»a». Barvni film.
'ittorio Venelo 16.00 »Piedone 1'Afri-V C.,no:>' Bud Spencer.
"Ka Milje 17.00 «Incontri ravvicina-1 del terzo tipo». Barvni film.
Sklicano pokrajinsko vodstvo republikancev
Republikanska stranka sporoča, da so pokrajinsko vodstvo tržaške federacije in drugi organi avtomatično spet prevzeli svoje funkcije, potem ko je zapadel trimesečni mandat komisarja, ki mu ga osrednje vodstvo stranke ni potrdilo. Zato je pokrajinski tajnik PRI Dario Suklan sklical pokrajinsko vodstvo.
Nalezljive bolezni
V obdobju med 25. decembrom 1978 in 7. 1.1979 so na Tržaškem zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 5; tifusna mrzlica 1; meningitis 1; norice 20;
vnetje priušesne slinavke 1; rdečke 3; srbečica 1; salmoneloza 2.
Razvoj znanstvenih raziskav na Tržaškem
Predsednik vlade Andreotti je v Rimu sprejel poslanca Corrada Bel-cija. Pogovarjala sta se o vprašanjih, ki označujejo tržaško stvarnost. Največjo pozornost sta Andreotti in Belci posvetila razvoju znanstvenih raziskav na Tržaškem, ki bi se morale okrepiti tudi v smislu mednarodnega sodelovanja.
Delovanje rajonskih svetov
V	torek, 16. januarja, ob 20. uri, se bo na sedežu v Ul. Mauroner 2 sestal rajonski svet za območje Kjadina in Rocola. Na dnevnem redu je poleg razprave o socialnih problemih v rajonu tudi izvolitev predsednikov komisij za urbanistična vprašanja ter socialno skrbstvo.
V	četrtek, 18. januarja, ob 19. uri, se bo sestal svetoivanski rajonski svet. ki bo obravnaval predvsem vprašanja urbanističnega značaja.
• Deželno združenje umetnikov sporoča, da sprejemajo na sedežu organizacije v drevoredu Ippodromo št. 2/2 prijave za tečaje risanja, slikarstva in grafike za leto 1979. Zainteresirani se lahko zglasijo na sedežu združenja, kjer bodo vsak ponedeljek od 17. pa do 19. ure dobili vse potrebne informacije.
												
Mali oglasi

DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje na področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Jugoslaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primerno tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja, imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559 , 34137 Trst — Trieste.
bi
iv Vse objave v raznih rUlimah ('fileti, razstave, razna obvestila, prosveta, darovi in prispevki, itd.) ter uokvirjene oglase društev in drugih organizacij sprejemamo najkasneje do 14. ure dneva pred objavo.
Razstave
PD Primorec iz Trebi vabi na razstavo slikarja naivca Claudia Clari-ja, ki bo danes od 17. do 22. ure v ljudskem domu v Trebčah.
V galeriji Tribbio, tnazza Vecchia 6. je razstava tržaškega slikarja Ma-riana Černeta, ki bo ostala odprta do 19. .januarja.
Razna obvestila
ki
bo
bodo dospele družba odgo-
Vsern prošnjam, do 25. januarja, vorila v roku 1 meseca.
ALEETTA 1800 letnik oktober 1977 dobro ohranjeno prodam. Ogled jutri pri — Aljančič, štebijeva 20, Ljubljana - Črnuče.
SOBOSLIKARSTVO, polaganje tapet in talnih oblog ter strojno čiščenje itisona, tapisona ter struženje in lakiranje parketa opravimo za družbeni in privatni sektor.
Rasto Bizjak, Gosivodinjska 28, Ljubljana, tel. 556-572.
NEODGOVORNI SKLEP RIMSKIH OBLASTI
Za približno 60 odstotkov povečane tarife na avtocesti Trst - Videni - Benetke
Za vožnjo z avtomobilom is Vileša v Benetke je treba sedaj odšteli od 1.450 do 3.150 lir ■ S tako občutnim poviškom finansiramo izgubo avtocest v drugih deželah - Protest avtokluba in interpelacija PSI goriškemu županu
Izleti
•V ■■•-V:,
Zavarovalnica goveje živine za Bazovico, Gropado in Padriče sklicuje svoj redni občni zbor jutri, 14. t.m., v Bazoviškem domu ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. Prosimo člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Odbor.
Oh 30-letnici Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstava originalnih osnutkov za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi .študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
'""""■"I,.,,.....n,..................mm..n............................m...........
Smučarski klub Union priredi mučarski izlet na Zoncolan - Ra-sscletto in sicer za 4 nedelje zaporedoma od 14. t.m. dalje. Infor-acije in prijave na sedežu v Ul. aidarivo 30 tel. 64459 vsak dan rafte ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 17 .S? ,17-00 do 19.30, ob četrtkih od , ,	19.30 in ob sobotah od 10.30
do 12.00.
PD »Valentin Vodnik# iz Doline pri-eia 21. januarja smučarski izlet v ni?V,asc!elto ’ Zoncolan. Vpisovanje torkih in četrtkih od 20. do 20.30 a društvenem sedežu.
Včeraj - danes

Danes, SOBOTA, 13. januarja
o	VERONIKA
m##6 Vzide ob 743 in “tone °b
>•44 __ Dolžina dneva 9.01 — Lu-a ^de ob 17.16 in zatone ob 7.23
Jutri, NEDELJA, 14. januarja
SREČKO
'terne včeraj: najvišja temperatura stopinj, najnižja 1,5, ob 13. uri stopinj, zračni tlak 1025,2 mb u-aljen, vlaga 65-odstotna, nebo 5 de-o lnk pooblačeno, dežja je padlo 0,4 hrut ■ Veter 7 km na uro severoza-odnik. morje skoraj mirno, tempera->a morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Gne 12. januarja 1979 se je v Trstu 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. RODILI SO SE: Karen Nami, E-■sa Molassi, Marco Kratter, Gioia /terola, Rita Canziani, MassimiLia-n° Giorgini.
UMRLI SO: 50-letni Bruno But-Jto°n. 87 letni Francesco Rossani, ut- i.tni Urnesto Bacer. 83-letna Irma juchelutti vd. Cosser, 82-letna Giu-stma Hrovatin, 79 letna Anna Rušil0 vd. Gigliano, 82-letna Bruna Vedeva vd. Mac„rsi, 78-letni Laureato
Luisi, 74-letni Pietro Dubaz, 86-letna Maria de Zanchi vd. Bertini, 71-letni Edgardo Prencis, 82-letna Maria Indiano vd. Bertuzzi, 81-letni E-manucle Leone in 91-letna Zelinda Gonano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Rol junec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226 1 65: Opčine: tel. 211-001; Pio-sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina:	tel
200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
PRODAM FIATM28 (famigliare) letnik 1973 — prevoženih 58.000 km. Telefoniral "na štev. 824381.
IMAM staro violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v kateri je v notranjosti pod «S» natiskano sledeče: JOHN BAPT SCHWEIZER FECIT AT FORMAM HIERONIMUMU A-MATI PESTINI 1813. Violina ni na prodaj, rad bi pa zvedel : t njeno današnjo vrednost. Morebitni odgovor, sporočite na tel. 413848.
MLADA slovenska družina išče v najem sončno stanovanje v Trštu ali okolici, za dobo 2 do 3 let. Telefon 724464.
ENOSTANOVANJSKA hiša potrebna popolne obnove z vrtičem, v mestu na prodaj najboljšemu ponudniku. Telefonirati na štev. 211303 od 11. do 13. in od 18. do 20. ure.
IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematika poklicev*, ki je že razprodana, hvaležen, če mi jo kdo proda ali posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12 — 20025 Legnano (MI) telefon 0331/547439.
IŠČEM harmoniko 80 basov po možnosti znamke Paolo Soprani. Telefonirati na štev. 824787 od 16.30 do 18. ure.
DRŽAVNA poklicna šola industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom — Trst Ul. Matteotti, 12 — tel. 765276, nujno potrebuje profesorja laboratorija elektronskega merjenja in praktičnega dela.
UGODNO prodam novo jadrnico za križarjenje za šest oseb. Telefonirati na (0481) 32-304
ODDAJATE STANOVANJE? Vzamemo v najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Stanovanje*.
ZAMENJAM smučarske (usnjene) čevlje št. 44 s št. 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah.
PRODAM avto fiat 500 L letnik 1069 v zelo dobrem stanju. Telefon 756515.
KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Telefonirati na št; 220109.
SLIKE tržaških avtorjev prodajam po zmerni ceni. Telefonirati na štev. 814832.
DOBRO ohranjeno spalnico v provansalskem stilu, z dvema stoloma, ročno izrezljano ogledalo ter stilni lestenec prodajam po izred ni ceni. Telefon 814832.
IŠČEM v Skednju pritlični prostor za slikarski atelje. Telefon 814832.
POTREBUJEM pridnega in zanesljivega 'delavca srednje starostne dobe za skladišče v centru mesta tn za stalno zaposlitev, po možnosti z znanjem slovenskega jezika. Ponudbe na Primorski dnevnik pod Šifro «Pošten».
NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku. 63000 Celje, Slomškov trg št. 8.
MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno Tel. 53160
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro-da 850 ' 68: 127 '72-73; alfasud '73; ja 850 '68; 127 '72 '73; alfasud '73; AR 2000 72: 128 72: 124 '68; 125 '68 71 72; A 112 70: R 16 72; AR 1300 70 : 238 furgon '69; ford lian-sit "70: 124 71. Ogled v Ul. B. Ca šale 7.
Avtocesto, ki povezuje Trst in Gorico z Vidmom, Pordenonom in Benetkami, bomo odslej veliko manj uporabljali, saj so se prevozne tarife na tej avloce.-.ti od srede, 10. januarja, povečale za približno 60 odstotkov. Ko hočemo na avtocesto, zavijemo Goričani na avtocestni priključek na Majnici (nestrpno smo leta in leta pričakovali in še pričakujemo, da se bo ta priključek podaljšal do deteljice na Trža ški cesti) in smo kmalu v Vilešu, kjer je postaja avtoceste. Za vožnjo iz Vileša v Mestre moramo sedaj odšteti 1.450, 2.200 ali 3.150 lir, kar je odvisno od avtomobila, s katerim se vozimo. Navadna vožnja v Lignano po avtocesti nas bo poleti stala, upoštevajoč seveda razlike vozila, 600, 750 ali 1.950 lir. Seveda če ne bo do takrat novih poviškov.
Nove tarife so stopile v veljavo 10. januarja po sklepu medministrskega sveta za cene, ki je poenotil tarife na vseh italijanskih avtocestah in jih dvignil, vsaj v nekaterih primerih, za deset-petnajst odstotkov. Vse tarife na avtocestah so namreč dvignili od prejšnjih 15 lir za prevoženi kilometer na 16,50 lir, temu je .treba dodati še eno liro za avtomobile ali male tovornjake, večji tovornjaki in avtobusi pa plačajo še dodatek 3 lir na vsak kilometer.
Tarife so torej enotne v vsej državi, podlaga jim je prejšnja tarifa na avtocestah, ki jih vzdržuje podjetje za državne udeležbe IRI in ki so že prej bile precej visoke. IRI je zgradilo in vzdržuje najvažnejše avtoceste. Kot gobe po dežju pa so v Italiji v letih gospodarskega «booma» razne družbe, katerih delničarji so bile dežele, pokrajine, občine, trgovinske zbornice in druge podobne javne ustanove, dajale pobudo za gradnjo avtocest, tudi takih, ki niso bile potrebne. Mešane družbe so najemale posojila za gradnjo teh avtocest, ker pa je promet po njih zelo redek, ni bilo denarja za vračanje anuitet, zato so te družbe zašle v dolgove in seveda v težave. Odtod nuja, da državna uprava na kak način pokrije to izgubo.
Pravzaprav bomo izgubo drugih pdačali tudi mi. Avtocesto Trst -Videm - Mestre s priključki za Gorico in Pordenone je gradila javna družba Avtovie Venete, v kateri so člani dežela Furlanija- Julijska kra-jfftfiT dSičTh 'Venelo in pokrajinske HWS„.na&;. hcžele ter Benetke in Treviso. Ker rušo bila na naši avtocesti potrebna velika dela, razen nekaterih mostov čez Teke in hudournike naše dežele in sosednega Veneta, je avtocesta stala zelo malo in tudi režija ni bila draga. Pro met po tej avtocesti- se je razvijal z nepričakovanim tempom in zato so upravitelji družbe z lahkoto plačevali anuitete ter na pošten način vzdrževali cesto. Kasneje so zgradili priključka na Gorico in Por-denon, avtocesto so podaljšali do Conegliana, Trevisa in Vittorio Veneta in podaljšali so avtocesto z Moščenic nri Tržiču do Sesl.jana. V načrtu je podaljšanje avtoceste do Bazovice. V gradnji pa je, tokrat z državnim denarjem, avtocesta iz Vidma proti avstrijski meji.
Proračun .je bil torej brez izgub kljub temu, da smo za prevoženi kilometer plačali povprečno komaj nekaj nad deset lir, kar je bila ena najnižjih tarif v Italiji. Tudi v tem primeru so domači upravitelji dokazali, da znajo ravnati pravilno z javnim denarjem.
Sedaj pa kar na lepem tako občuten skok, in sicer, da bomo pla-
čali neredno upravljanje in izgubo drugih. Precejšen del novega dohodka bo šel v sklad za kritje izgub na drugih avtocestah
V	začetku članka smo omenili tarife iz Vileša v Lignano in v Benetke. V prvo od spodaj navedenih treh kategorij spadajo avtomobili do 750 kubikov, V drugo avtomobili do 1.300 kubikov. v tretjo pa avtomobili z več kot 1.300 kubiki in tovornjaki.
Iz Vileša v Trst (Moščenice) bomo plačali 300, 450 in 600 lir; v Palmanovo 150, 250 in 350 lir; v Videm 400. 600 in 850 lir; v San Giorgio di Nogaro 250, 400 in 550 lir; v Latisano (izvo-z za Lignano) 500, 750 in 1.050 lir; v Portoirruaro (izvoz za Pordenone) 800. 1.200 in 1.750 lir; v San Dona di Piave 1.003. 1.550 in 2.290 lir; v Mestre (izvoz za Benetke) pa J.450. 2.200 in 3.150 lir,
V	zvezi s temi podražitvami je predsednik goriškega avtokluba Mario Tirel poslal predsedniku italijanskega avtokluba Piliimi Carpi de Resmini pismo, v katerem zahteva od ACI, naj protestira pri vladi proti temu ukrepu.
Zahtevo, naj goriški župan v soglasju s predsednikom pokrajine nastopi na pristojnem mestu v Rimu zato,' da bi se tarife na naši avtocesti zmanjšale, sta z interpelacijo postavila včeraj tudi občinska svetovalca PSI Marko Wal-
tritsch in Mario Del Ben. V interpelaciji menita, da bo tako občutna podražitev škodovala, ne le osebnemu prometu, marveč predvsem gospodarstvu vse naše dežele in tudi trgovskim stikom med Italijo in Jugoslavijo.
V Gradišču srečanje delegacij KPI in ZK
Danes ob 15. uri se v palači Tor-riani v Gradišču sestaneta delegaciji posoške federacije KPI i i Zveze komunistov občine Nova Gorica. Na sestanku bodo razpravljali o nalogah, ki jih izvoljeni organi imajo pri poglabljanj.: dobrih odnosov in sodelovanja ob meji. Uvodna referata bosta imela Rajko Slokar (ZK) in Paolo Padovan (KPI). Eno uro poprej bodo priredili tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavni kom tiska pojasnili namen sestanka.
Za potne liste dovoljene tudi barvne fotografije
Goriška kvestura nam je sporočila, da sta notranje in zunanje ministrstvo dovolili namestitev barvnih fotografij na navadne potne liste. Doslej so bile dovoljene samo črno - bele fotografije.
PONOVNO SNEG IN MRAZ
ZADNJI SNEŽNI METEŽ NI OVIRAL PROMETA
Državno cesto po Dolu so takoj posuli s peskom
Presenečenj z vremenom še ni konca. Kot smo lani govorili o i-zredni pomladi in izrednem poletju, ker je bilo preveč dežja, in kot smo govorili o izredni jeseni, ker smo imeli dva jasna meseca in razmeroma toplo, tako sedaj govorimo o izredni zimi. Izredni za to, ker nas preseneča z mrazom in snegom. V četrtek zvečer je že spet snežilo, sicer samo za kratek čas, kar pa je bilo dovolj da smo se na cestah spet znašli v težavah. Posebno še včeraj zjutraj, ko je zaradi jasnega vremena pritisnil mraz in so se ceste spremenile v drsalnice. Glavno cesto Trst - Gorica je ANAS posula z drobnim peskom ter je bila že v četrtek zvečer prevozna brez večjili težav. Stranske poti, posebno občinske, pa so bile ledene in gladke. Najbolj v občini So-vodnje, kjer se je promet v dopoldanskih urah odvijal s težavo, še najbolj na Vrhu. V občini Doberdob hujših težav niso imeli, cesta ie bila normalno prevozna prati Tržiču, nekaj težav pa so imeli na cestah na Poljanali in v Dolu. V šte-verjanu so imeli v jutranjih urali led na nekaterih cestnih odsekih. Občina je najbolj izpostavljene posula s soljo. Ko se je sonce dvignilo višje nad obzorje, so težave v prometu prenehale. V sami Gorici je bila v jutranjih urah potrebna previdnost, zlasti v perifernih kra-
jih. Opoldne pa je mraz popustil in se je stanje normaliziralo.
Na zadnji strani:
Mingarelli in Chirico pred beneškimi sodniki.
TAKO VISOKEGA ŠTEVILA GORIŠKA NE PREMORE
V zadnjih dveh letih je bilo na Goriškem stalno več kot 2.000 ljudi brezposelnih
Ena tretjina je bila mladih, ki iščejo prvo zaposlitev - V primerjavi z zadnjim trimesečjem 1977 v lanskem letu manj ur dopolnilne blagajne
Podatkov o številu brezposelnih v zadnjem lanskem trimesečju seveda še nimamo na razpolago, imamo pa na naši delovni mizi podatke o brezposelnih v prvih treh trimesečjih lanskega leta in one o posameznih razdpbjih v letu 1977. Iz teh podatkov razberemo, da je bilo največ brezposelnih v zadnjem trimesečju leta 1977 in sicer 2.261, zatem se je njih število rahlo nižalo, ob koncu lanskega septembra smo jih imeli «samo» 2.153. torej okrog sto manj kot devet mesecev prej. Ni velikih razlik med podatki o brezposelnih v razdobju zadnjih dveh let; njih število ie bilo stalno nad kvoto 2.100.
V tem okviru tvorijo veliko večino brezposelnih delavci, ki so že bili v delovnem razmerju, medtem ko je število mladih brezposelnih sorazmerno precej manjše. To razmerje pa se spreminja na račun mladih postopoma. V začetku leta 1977 smo namreč imeli 1.562 brezposelnih, ki so že nekje delali, in samo 484 mladih, ki so iskali prvo zaposlitev. To število se je spremenilo ob koncu predlanskega poletja s tem, da se je zmanjšalo število starejših zaposlenih na 1.321, število mladih v iskanju prve zaposlitve pa je naraslo na 707. V teku zime so mladi dobili delo, ob koncu tretjega trimesečja leta 1978 pa smo imeli 1.300 o-draslih brezposelnih in že kar 778 mladih brezposelnih. V ta seznam je treba seveda vključiti vse mlade,
DEIO MESTNIH REDARJEV V LETU 1978
ZA NAD 10.000 KAZNI 41 MILIJONOV LIR OBČINI
Število kazni in vnovčenega denarja se je povečalo za 40 odstotkov
Vozniki in pešci na področju go-riške občine smo bili lani veliko bolj nedisciplinirani, kakor leto prej. Tako smemo sklepati iz poročila o dejavnosti goriških mestnih stražnikov v letu 1978, ki smo ga prejeli te dni. Obstaja pa tudi druga možnost. to je, da so možje, ki skrbijo za varnost v prometu, postali naenkrat manj prizanesljivi in razumevajoči. Številke v poročilu so same po sebi dovolj zgovorne.
V preteklem letu je bilo izrečenih 10.079 mandatnih kazni (leto prej samo 7.330) za najrazličnejše prekrške. Pri tem pa velja zabeležiti, da se je število izrečenih kazni za kršilce prometnih predpisov povečalo za 40 odstotkov, medtem ko se je število drugih prekrškov v glavnem obdržalo na višini prejšnjih let. Nič čudnega torej, če je v blagajne priteklo tudi precej več denarja. V letu 1977 so denarne kazni navrgle 28,5 milijona lir, lani pa kar 41 milijonov. Kajpak velja obrniti tudi drugo stran poročila, kjer lahko ugotovimo, da so bili mestni redarji v lanskem letu veliko bolj resni in predvsem zdravi. Govor je namreč o prisotnosti na delovnem mestu, ki je bila lani zelo zadovoljiva, saj se je skoraj za polovico znižalo število odsotnosti zaradi bolezni.
Mogoče bo zanimiv tudi podatek, da smo v Gorici še zmeraj precej
najrazličnejše predmete. Urad za najdene predmete, ki ga tudi vodijo mestni redarji, je lani imel pri bližno toliko dela kakor leta 19'7, za izgubljene stvari pa smo se lani vseeno nekoliko bolj pozanimali, kajti ob koncu leta sta na zakonitega lastnika čakala le 202 predmeta, konec leta 1977 pa 234.
V letu dni so mestni redarji, pri opravljanju dolžnosti, prevozili o-krog 80 tisoč kilometrov poti (leta 1977 kakih 3.500 kilometrov manj). Sestavili so zapisnik o 83 nesrečah, ki so se pripetile na območju občine ter 39-krat poskrbeli za spremljanje specialnih tovorov.
Umrla je Milka prodajalka kruha
Včeraj so v Gorici pokopali Milko Rupnik, številnim Goričanom, Slovencem in Italijanom, bolj e-nostavno znano z rojstnim imenom tMilka». Doma iz Črnega vrha, je živela v Gorici več kot štirideset let, bila vseskozi, do upokojitve pred letom dni, zaposlena kot prodajalka v trgovinah kruha goriškega trgovca Štefana Viatorija - Hojaka, v zadnjih letih je bila poslovodkinja njegove prodajalne v Ulici 24. maja. Bila je aktivna pevka v raznih ka
ki so končali razne šole in niso našli ustrezne zaposlitve. Treba je tudi vedeti, da se je število dijakov v zadnjih letih izredno povečalo, mladi ljudje z diplomo pa se ne o-primejo vsakega deia, čeprav so na razpolago številna delovna mesta v raznih panogah industrije- in še predvsem obrti.
število preko 2.100 brezposelnih Je zelo veliko in če k temu dodamo se veliko število ljudi v dopolnilni blagajni ter negotovo bodočnost za nekatera industrijska podjetja potem postane jasno, da bomo najbrž morali v tem letu beležiti še več podobnih negativnih podatkov. Izgle-di za podgorsko predilnico niso namreč najboljši, o tem smo poročali včeraj, nekaj podobnega se kuha v tekstilni tovarni v Zdravščini, v tržiški ladjedelnici sedaj delajo s polno paro, imajo pa naročila tja do sredine poletja. Upajmo, da bo uprava ladjedelnice dobila nova naročila in s tem zagotovila zaposlitev vsaj tistim, ki so sedaj v tovarni.
Seveda pa bo postalo iz dneva v dan bolj pereče vprašanje zaposlitve mladih, kajti v številnih tovarnah ne nadomestujejo ljudi, ki se upokojijo ali ki gredo na kako drugo delovno mesto.
Ko govorimo o brezposelnosti in dopolnilni blagajni je prav, da omenimo tudi število ur dopolnilne bla gajne. V tretjem trimesečju leta 1977 je INPS na Goriškem izplačal 117.991 ur delavcem v dopolnilni blagajni, v zadnjem trimesečju 1977 pa kar 888.857 ur. V prvem, drugem in tretjem trimesečju lanskega leta pa je bilo 620.321, 579.289 in 671.012 ur dopolnilne blagajne. Levji delež je seveda odpadel na industrijo in sicer na tekstilno industrijo v zadnjem trimesečju 1977 in na kovinsko (ladjedelnica) v vseh razdobjih.
Še zmerom Leone
Novega predsednika republike, Sandra Pertiniji, so izvolili že lani Dovolj dolgo časa je poteklo 1 takrat, da bi to spremembo lahko u poštevali tudi v državnih uradih. Med obiski, ki smo jih v zadnjih dneh opravili pri nekaterih odgovornih funkcionarjih, smo ugotovili, da na stenah, nad glavami funkcio nar jev, še vedno visi slika predsednika, ki je bil prisiljen odstopiti, ker je tako huda bila reakcija javnega mnenja na njegovo nepoštenost.
Ker to dejstvo najbrž ni posledica politične izbire, ampak malomarnosti, bi bilo prav, če bi se kdaj pa kdaj ti funkcionarji ozrli na steno za seboj in pogledali, če gredo naprej s časom.
Če uradnih slik novega predsednika še ni, pot m naj tisti, ki je za to odgovoren, poskrbi, da jih bo dovolj za vse prostore, kjer morajo vi.-"*i. Do takrat pa je stena lahko tudi prazna. Raje brez slike, kot pa s sliko človeka, ki republiki ni delal časti.
10. nu 25. januar rok za vplačilo prispevkov za december 1978. Navedeni predlog bo preučil upravni svet INPS,
Lokarjevo predavanje o blagovni menjavi
Blagovna' menjava"'tned Italijo in Jugoslavijo L predmet predavanja ki ga danes ob 10. uri prirejajo v prostorih trgovinske zbornice v Gorici. Predavatelj, univerzitetni profesor Aleš Lokar, bo osvetlil to pomembno plat gospodarskih odnosov med obema državama ter bo poseben poudarek posvetil obmejni blagovni menjavi, njeni strukturi ter možnosti, da se prilagodi sedanjim potre bam. Predavanje prirejata trgovin ska zbornica in deželno raziskoval no središče «Ezio Vanoni*.
Kako odpraviti težave v otroških vrtcih
V pokrajinski palači so na sestanku, ki so mu prisostvovali predsednik pekrajine Pagura ter župani in občinski upravitelji, preučili pobude, ki naj bi pomagale odpraviti sedanje težave v državnih otroških vrtcih goriške pokrajine, nastale zaradi pomanjkanja pomožnega in strežnega osebja. Na sestanku so ugotovili vzroke za težavne razmere v otroških vrtcih in za nezadovoljstvo staršev. Poiskali so jih v neurejenih odnosih med državo in javno upravo. Medtem ko so morale občine prevzeti bremena zaradi razpusta ONAIRC (ti vrtci so postali državni, upravo pa je prevzela občina), pa tiste občine po drugi strani zaradi zakona Stammati ne morejo najeti osebja. Zaradi tega občinske uprave niso mogle na-dom: ;titi obolelega osebja, kakor tudi tistih ne, ki so bili zaradi drugih vzrokov odsotni z delovnega mesta. Te težave, ki so nanje opozorili starši, je bilo mogeče odstranjevati z razpoložljivim osebjem, ki je bilo pripravljeno opravljati nadurno delo, ter s pripravljenimi o-broki hrane.
Sestanek so sklenili s poKivom na vse pristojne oblasti, da se navedeno stanje, ki zadeva številne družine, čimprej popravi. Na pobudo občine Gradišče in pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave bodo v kratkem sklicali shod pokrajinskega značaja, na katerem bodo določili načine, kako čimprej omogočiti otroškim vrtcem normalno delo.
• Neznanci so včeraj ponoči vdrli v šolsko poslopje v Ul. Duca d'Aosta v Tržiču. Odnesli so iz predala tajništva nekaj tisočakov, zatem so ukradli dva računska stroja, poškodovali pa nekatere druge stroje.
• Goriški gasilci so včeraj zjutraj odstranili omet s stavbe v Ul. 9. avgusta 14. Prav tako so včeraj zjutraj odstranili leseni okenski okvir • strehe stavbe v Ul. Carducci 29.
Tradicionalni večer goriške VZPI-ANPI
VZPI - ANPI za goriško pokrajino prireja vsakoletni tradicionalni večer, ki bo v soboto, 24. februarja ob 20. uri ’• Park hotelu v Novi Gorici. Prireditev bo ob zvokih glasbe v veliki dvorani tega hotela. Vabljeni so vsi -bivši borci in aktivisti ter prijatelji z družinami. Vpisovanje bo trajalo najkasneje do 18. februarja. Prijave sprejemaj' sekcije VZPI -ANPI.
Predavanja
raztreseni in da radi izgubljamo | loliških zborih v Gorici.
Odložitev plačila zavarovalnih prispevkov
Ko je minister za delo Scotti izvedel za zaskrbljenost delodajalcev glede izvajanja zakona 843 (finančni zakon), ki predvideva predstavitev modela DM 10/M (mesečni prispevki), je včeraj poslal zavodu IN PS telegram, da bi v okviru svojih zakonskih pristojnosti odložil od
V GALERIJI LA BOTTEGA
Razstava o urbanističnih posegih v goriški občini
Združenje Italia Nostra je v razstavni galeriji «La Bottega* v Gorici, pripravilo razstavo pod naslovom «Med regulacijskim načrtom in spremembami*. Prikazani so številni dokumenti in pripombe ki jih je glede spreminjevalnih predlogov občine, pripravilo združenje in ki zadevajo predvsem gradnjo hitrih cestnih povezav, zelene površine ter načrt gradnje ljudskih stanovanj.
Razstavo bodo odprli drevi, ob 17. uri ter bo ostala odprta do nedelje, 14. t.m.
Neznanec osleparil
tri neizkušene Arabce
Tri mlade Arabce, dva Alžirca in enega Tunizijca, ki so se vozili z mednarodnim vlakom iz Benetk v Istanbul, je neznanec ogoljufal še preden je vlak prispel na [»stajo v Tržič. Dogodek se je pripetil v sredo popoldne na vožnji iz Benetk v Tržič. Lepo oblečeni gospod, ki se je izdajal za lastnika turistične agencije v Atenah, se je usedel v isti kupe, kjer so bilj trije mladi Arabci in ko je tekel pogovor o nadzorovanju carine na meji med Italijo in Jugoslavijo, je neznanec povedal, da je jugoslovanska carina zelo huda in da ne dopušča uvoza tuje valute v Jugoslavijo. Mladi Arabci so »lastniku* turistične agencije tako izročili 200.000 lir in več mednarodnih denarnih kuponov, da bi jih ta iz Trsta po banki poslal v Atene, namesto v Istanbul pa bi vsi trije šli v Atene, kjer bi bili gostje omenjenega gospoda in kjer bi seveda dobili nazaj denar in mednarodne kupone..
Na železniški postaji v Tržič je neznanec izstopil in seveda tudi izginil. Trem ogoljufanim arabskim mladeničem ni ostalo drugega, kot da so vso stvar prijavili policajem. K sreči so obdržali pri sebi železniške vozne karte, da so lahko nadaljevali pot.
Slovenska prosvetna zveza priredi vrsto predavanj na temo
NLP (UFO)
IN IZVENZEMELJSKE CIVILIZACIJE
O tem bo govoril inženir ZDENKO HVALA.
Predavanja bodo v naslednjih krajih:
ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi četrtek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih PD Kras iz Dola in s Poljan
ponedeljek, 22 t.m., ob 20. uri v so-vodenjskem Kulturnem domu sreda, 24. t.m., ob 20. uri v Domu Andreja Budala v štandrežu
Razstave
Izleti
Danes ob 18. uri bodo v galeriji II Torchio v Ul. Mameli odprli razstavo slikarja Maurizia Cordeschija. Odprta bo do 30. januarja.
Kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 «Geppo il folle*.
A. Celentano in C. Mori.
VERDI 17.00—22.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi.
VJTTOR1A 17.00—22.00 »Addio ultimo uomo*. Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
FACF.LSIOR 16.30 - 22.00 »Eutanasia di un amore*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Battaglia nella galassia*.
!\ara tiari ca in okolica
SOČA 16.00 »Gosji pastir*. Risanka. 18.00—20.00 »Pest zlatega zmaja*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Vročica sobotne noči*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Predvsem policaj*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in [»noči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna f.lli Rosselli, tel. 72-340.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. t.m., smučarski izlet z avtobusi na Varmost ali na Nevejsko sedlo (cilj bo odvisen od snežnih razmer). Vpisovanje na sedežu društva, v Gorici, Ulica Malta 2, najkasneje do 17. t.m.
I
Prispevki
V spomin na Sava Vogriča darujejo sedanji in bivši učenci sovodenj-3ke osnovne šole za tabornike Rodu modrega vala 65.000 lir.
KLJUB POOSTRENEMU NADZORSTVU MEDNARODNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Množična potovanja v države tropskega pasu odprla pot številnim nalezljivim boleznim
Mnoge bolezni, kot na primer malarija, ki so bile že skoraj zatrte, so se spet pojavile Edini uspeh: uspešen boj proti črnim kozam, ki so jih zatrli na vseh celinah razen v Afriki
Kot je verjetno vsem znano, pobirajo na letno dohodnino do 3 milijonov lir 10 odst. davka na dohodke fizičnih oseb, ki ga v kratici imenujemo IRPEF. Na tako izračunano davščino priznavajo vsem davkoplačevalcem popust 36 tisoč lir. Od dela in pokojnin izvirajoči prejemki pa so deležni še dodatnega popusta v iznosu
102.000	lir. Skupaj znaša potemtakem popust 138.000 lir, kar pomeni da so na primer upokojenci s pokojnino do 1.380.000 lir prosti davka, kolikor desetina omenjenega zneska ne prekaša priznanega popusta 138.000 lir. Popolne oprostitve so bile doslej deležni vsi u-pokojenci z minimalno pokojnino. Med 1. 1978 je znašala minimalna pokojnina 102.500 lir na mesec. V celem letu s j je s 13 obroki nabralo 1.322.500 lir, torej rahlo pod oproščeni znesek 1.380.000.
Če bi se tudi za leto 1979 ravnali po starih predpisih bi morali tudi upokojenci z minimalno pokojnino plačevati IRPEF. Nove minimalne pokojnine so bile namreč s 1.1. 79 povišane od 102.500 na 122.400 lir, ,Letqp bo upokojenec prejel po novem 1.591.200 lir, kar presega oprostitveno mejo za 211 tisoč 200 lir. Na ta znesek bi mu ra-
jajčeca z urinom. Ličinke se spet razvijejo v vodah in po 45 dneh se začne nov ciklus.
So pa še številne druge tropske bolezni, ki so manj znane, čeprav zelo nevarne. Tropska medicina pa je sedaj še slabo razvita in razpolaga s preveč pičlimi sredstvi. Vendar pa so razne mednarodne ustanove in predvsem Mednarodna zdravstvena organiza-nizacija — OMS dojele nevarnosti, ki jih te bolezni predstavljajo za vse človeštvo. Zato je OMS napovedala neizprosen boj proti šestim boleznim, ki direktno ogrožajo življenje poldruge milijarde ljudi. Tu pridejo v poštev: malarija, bilharcioza, filariaza in razne leishmanoze. V ta namen bodo u-porabili precejšnja denarna sredstva.
V priredbi Narodne in študijske knjižnice je prejšnjo sredo dr. Iva Perčič predavala o Razvoju in razcvetu srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri. Na sliki: prof. Kodrič pozdravlja predavateljico
•HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiminmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifttiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiitiiiiiimifiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii
Afriki, 40.000 na Bližnjem vzhodu ter 37.000 v Aziji, še večje število pa je ljudi, ki potujejo z letali v dežele sonca. Lansko leto je na primer 100.000 Francozov obiskalo Azijo, 120.000 Afriko ter celo 450 tisoč Severno Afriko. To gibanje pa se vedno širi. V teh tednih so letala prepeljala več sto tisoč Francozov v dežele na Jugu, kar predstavlja veliko nevarnost za širjenje tropskih bolezni.
Na drugi strani pa je treba pripomniti, da se je posrečilo v zadnjih letih skoraj popolnoma iztrebiti čme koze. Pred letom 1969 je ta bolezen pokosila vsako leto od 3 do 5 milijonov ljudi. Mednarodna zdravstvena organizacija je na-pregla vse svoje sile, da bi jo zatrla. Pri tem so uporabili 600 zdravnikov ter več kot 150 tisoč bolničarjev ter potrošili več kot 300 milijonov dolarjev. Posrečilo se jim je, da so napravili pravcato praznino pred virusom. Ta bolezen je izginila iz Evrope leta 1940, iz Amerike leta 1971 in iz Azije leta 1975.
Vojna v Ogadenu je preprečila učinkoviti boj proti črnim kozam v Afriki. Zadnji bolnik je umrl v oktobru predlanskega leta (6-letna deklica). Zadnji pa. ki je zbolel za to bolezen, je bil 23-letni Ali Malim iz Merke, ki pa je ozdravel.
Dr. Halfdan Mahler, generalni ravnatelj OMS, meni, da ne bi bilo več potrebno pri potovanju v tujino potrdilo o opravljenem cepljenju proti črnim kozam. Razpisal je celo tisoč dolarjev nagrade vsakomur, ki bi prijavil en sam primer te bolezni.
Ta stava morda preseneča, ker je znano, da se vse nalezljive bolezni, za katere menijo, da so zbrisane, utegnejo ponovno pojaviti. Če ne drugače, vsaj preko laboratorijev, kjer gojijo viruse. Znan je primer 40-letnega angleškega biologa v Birminghamu, ki je v septembru lani umrl prav zaradi okužbe, ki jo je dobil v laboratoriju.
OMS pa je doživel pravcat poraz zaradi ponovnega širjenja močvirske mrzlice, oziroma malarije. Kot je znano, ta bolezen povzroča pri bolnikih ob določenih u-rah hudo mrzlico in drhtenje. Mnogi umrejo. Za zdravljenje pa je pri roki samo kinin, toda nobeno cepivo. Edino cepivo, ki ga poznajo, je uporabno samo za opice. Zdravniki menijo, da bodo lahko izdelali tako cepivo za človeka šele čez kaka štiri leta.
Ker se OMS ni mogel uspešno boriti proti parazitom, ki povzročajo bolezni «plasmodium vivax» in «falciparum»), je sklenil, da se bo pospešeno boril za zatrtje ko-
marja, ki prenaša bolezen, to je proti komarju anofeles. Leta 1957 je bila zlata doba za insekticide. Leta 1974 se je zdelo, da je zmaga na dlani. Danes pa je na dlani poraz.
Nekateri komarji so se uspešno upirali DDT. Nekatere države pa so znižale kredite za boj proti bolezni. Lokalne vojne pa so opravile še svoje. Malarija prizadene 60 držav od Azije do Amerike, oziroma milijardo in pol ljudi. Samo v Afriki beležijo vsako leto en milijon mrtvih, posebno otrok.
Malarija se je spet tiho pojavila v Evropi. Zahvaljujoč se letalskim prevozom. V Franciji so zabeležili pred tremi leti 2.564 primerov.
Vse te nevarnosti opravičujejo pozornost, ki jo posvečajo zdravstvene oblasti temu vprašanju na otokih Seychelles v Tihem oceanu. Vsa letala, ki prihajajo iz Afrike, ali pa ki letijo tja, morajo biti obvezno razkužena. Otoki Seychelles so rajski kraji, ki ne poznajo malarije, a so obkoljeni od držav, kjer se je ta bolezen zelo razpasla.
Proti tej bolezni se lahko uspešno uporablja samo zdravstvena profilaksa s štirimi vrstami drog.
V	Afriki jih ponekod delijo zastonj skupaj z zajtrkom. Obstaja pa nevarnost, da se posamezni turisti ne pozanimajo za učinkovito profilakso, ki traja navadno več tednov. To velja posebno za poslovne ljudi, strokovnjake itd., ki se ustavijo v raznih krajih le nekaj dni in so prepričani, da se ne bodo nalezli bolezni.
Iz tropskih krajev pa prihajajo še druge bolezni. Med temi je meningitis z vnetjem možganov in hrbteničnega mozga. Ta bolezen se razvija posebno v Afriki na ozkem pasu, ki gre od Atlantskega oceana do Rdečega morja, povzroča pa jo suša.
Potem pa je še kuga, ki je v desetih letih prizadela 28.000 ljudi.
V	Vietnamu, v Mozambiku in v Boliviji je umrlo 1.500 oseb. Sledi še rumena mrzlica, ki je še vedno navzoča v tropski Ameriki in v Afriki. V teh krajih pa so posebno lovci dovzetni za spalno bolezen, za tetanus in viralni hepatitis.
Zelo razširjena pa je bilharcioza (ime je dobila po zdravniku Bilharzu, ki je živel v preteklem stoletju). Lahko računamo, da bolezen prizadeva 200 milijonov ljudi na svetu. Mnogi od njih umirajo. Bolezen povzroča neka vodna •ličinka, ki prodira skozi kožo. Človek pride v dotik z njo pri ko-,pgnju„,ali ,pa kadar gre bos čez •potoke. Ličinka odraste v žilah ter napade črevesje, ledvice ter mehur. Bolnik izloča parazitova
Prejšnji torek je bila v Slovenskem klubu premierska predstavitev dokumentarne lepljenke «Bazovica». Nastopili so člani SSG Zlata Rodoškova, Silvij Kobal in Aleš Valič. Besedilo sta pripravila Miroslav Košuta
in Mario Uršič
Zanima štiri milijone upokojencev Minimalne pokojnine še neobdavčene
Dominique Livenais, 30-letni pariški turist, je obiskal skupaj z nekim rojakom Severno Indijo.
4.	decembra lani je umrl v zaporu v Siliguriju. Bil je žrtev virusa, ki ga je dobil od insektov v Darje-lingu blizu sikimske meje. Bolezen mu je povzročila velike bolečine, vročino, glavobol, zaspanost in drgetanje. Sprejeli so ga v bolnico v Siliguriju, kjer pa je krajevni sodnik ukazal, naj ga zaprejo, ker je šlo, po mnenju domačih zdravnikov, za nasilnega bolnika.
Bolezen, zaradi katere je Livenais umrl, je dobro znana v Indiji. Vsako leto umre zaradi nje kakih 1.500 ljudi. Gre ga encefalitis (vnetje možganov), ki ji pravijo tudi japonski encefalitis. Povzroča pa jo neki komar. Viralna okužba napada možgane, včasih pa tudi hrbtni mozeg in živce ter paralizira popolnoma delovanje organizma. če jo odkrijejo pravočasno, jo zdravijo z anlioiotiki.
Po juniju 1978 se je ta bolezen zaradi poplav v Indiji razširila tu-
fla daošfiji
dan...
13. januarja 1959
Na prvi seji ministrskega sveta pete francoske republike, ki jo je vodil general De Gaul-le, so razpravljali o programu vlade glede Alžirije. Odobrili so tudi pomilostitvene ukrepe za alžirskega voditelja Ben Belo, ki je trenutno zaprt v Parizu, tako da ga bodo skupaj z drugimi borci a alžirsko neodvisnost premestili v neki cutrjen kraj*. Drugi alžirski voditelj Mešali Hadž, konfiniran na Belle Isle ob francoski atlantski o-bali, se bo odslej lahko prosto kretal po Franciji. Poleg tega bodo francoske oblasti izpustile okrog 7.000 Alžircev, ki so sedaj po francoskih zaporih.
Na svojem obisku v Indiji je jugoslovanski predsednik Tito deležen velikih izrazov simpatije. Ob prihodu v Madras ga je dočakala ogromna množica, medtem ko so mu oblasti izkazale najvišjo vojaško čast z 21 topovskimi salvami.
13. januarja 1969
Trideset žena mater španskih političnih jetnikov je zasedlo cerkev sv. Jožefa v središču Madrida. Zahtevajo od Francovih fašističnih oblasti, naj priznajo njihovim svojcem nekatere demokratične pravice. Vložile so že več prošenj, vendar španske oblasti še niso odgovorile. Proti zasedbi je odločno nastopil madridski nadškof, ki je mnenja, da je cerkev namenjena samo molitvam in da je zato ta vprašanja treba rešiti na drug način.
di na severne in vzhodne pokrajine. Sam indijski minister za zdravstvo Yadav je priznal, da je umrlo o-koli 2.600 ljudi. V mednarodni zdravstveni organizaciji OMS pa menijo, da je bilo žrtev še več ker baje Indija prijavlja samo en primer na vsakih deset.
Japonski encefalitis se je razširil iz Indonezije čez Burmo ter je že dosegel Nepal. Razširil se je tudi na Kitajsko, kjer je povzročil v septembru več stotin mrtvih, a med njimi tudi Antonia Penisera, italijanskega veleposlaniškega atašeja v Pekingu.
Odgovorne oblasti OMS v Ženevi so v stanju pripravljenosti. Bolezen utegne razbiti zdravstvene obrambne zidove ter prodreti v druge države. V tem primeru bi jo bilo treba vpisati v seznam velikih nalezljivih epidemij, ki kraljujejo na tropskih področjih.
Kljub njihovi nevarnosti so te tropične bolezni podcenjevali tako v Franciji, kot tudi v drugih evropskih državah. Zaradi množičnega preseljevanja pa so posledice ostale opazne. Danes na primer več kot 250.000 Francozov živi v
Pogovori o davkih
čunali 10 odst. IRPEF ali 21.120 lir, ki bi rr.u ga začeli odtegovati z zneskom 1.760 lir na mesečni o-brok.
Ne gre za veliko, vendar pa bi tako in tako pičle pokojnine ne prenesle nove obremenitve, saj bi se mesečna izboljšava, 19.900 lir, ki je povezana z naraščanjem življenjskih stroškov že, tukaj znižala na 18.140 lir.
Vlada je uvidela krivičnost starih določb i.i z zakonskim odlokom zvišala oprostitveno mejo od
1.380.000	lir ri 1.620.000 lir t.j. za
24.000	lir, tako da bod) minimalne pokojnine (kot rečeno 1.591.200 lir) ostale davščine proste.
Dodatni popust 24.000 bo veljal za odvisne delavec in upokojence, in tudi v primeru če njihovi letni prejemki ne bodo presegali 2 milijona lir. Sicer bodo za vse ostale popuste ostala v veljavi dosedanja pravila.
Novi ukrep velja tudi za minimalne pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev. Samo upokojencev iz bivših podrejenih 'ttettfvcev, ki prejemajo minimalno pokojnino (vključeno invalidsko) je olfflli 4 milijone. Državne blagajne bodo z novo oprostitvijo prikrajšane za 34 milijard lir.
Zakonski ukrep, ki predvideva novo oprostitveno mejo je bil v uradnem listu objavljen šele po novem letu. Zamuda uzakonodajal-cev na področju socialnega skrbstva povzroča nemajhne probleme pri zavarovalnih zavodih, predvsem pri INPS. Vsakomur je jasno, da novoletna prilagoditev preko 12 milijonov pokojnin ni malenkostna zadeva. Niso namreč redki zakonski popravki v zadnjem trenutku, ki povzročajo, kot se prav sedaj dogaja, zamudo pri izplačevanju prvih obrokov.
Finančno ministrstvo je pripravilo ob tej priložnosti še dodatni ukrep, ki naj bi ga vseboval isti zakonski odLk. Po tem ukrepu naj bi zvišali od 960.000 na 1.380.000. lir letni dohodek, ki bi ga družinski člani ne smeli prekoračiti, kolikor bi hoteli imeti pravico do zadevnega popusta, ki znaša, kakor znano 72.000 za zakonca, 7.000 za enega, 15.000 za dva otroka itd., ter 12.000 za starše in taste. Očitno so navedeni popust’, zlasti za otroke, postali skoraj simbolični spričo postopn- \ razvrednotenja denarja.
Olajšave, ki bo veljala za vse davkoplačevalce vlada ni odobrila, čim je račun pokazal, da bi bile državne blagajna prikrajšane za okoli 50 milijard lir na leto.
Ker ni pričakovati drugih sprememb med 1. 1979 na področju obdavčevanja ILOR in IRPEF, ne
bodo odvisni delavci in upokojenci, katerih prejemki ne bodo presegali 1.620.000 dolžni polagati niti obrazca 101 ob običajnih letnih prijavah seveda v 1. 1980 za dohodke iz 1. 1979.
V tekočem letu, ko prijavni rok izteče ne več s koncem junija, pač pa s koncem maja, pa bodo o-proščene vsake prijave osebe navedenih kategorij, če njihovi letni delavni in nokojninski prejemki niso presegli 1.380.000 lir. Uživalci minimalnih pokojnin, ki jih v teh dneh vnovčujejo, so, menimo, dovolj jasno seznanjeni, zakaj njihovi prejemki niso za sedaj podvrženi davščini IRPEF.
ST. OBI AK
aiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimuiiMia
Horosko
_-• -	_a._
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dokler se položaj ne menja, bodite zelo budni. Po napetem dnevu se boste na večer povsem umirili.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne mešajte poklicne resnosti s šaljivostjo. Nekatere tajnosti ohranite zase.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zanemarjajte svojih poslovnih zaveznikov. Čimprej uredite svoje družinske razmere.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite se ljudi, ki vas hočejo ogoljufati. V čustvenem pogledu napeto vzdušje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekaj manjših porazov, v bistvu pa vam je zagotovljen uspeh. Ne podpirajte napačnega načrta.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite do konca zvesti svojemu programu. Ne spreminjajte svojih čustvenih pobud.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Končno vam bo uspelo sestaviti neki dolgoročni program. Skušajte pozabiti na svoje težave.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Da bi uveljavili svojo zamisel, se oprite na prepričevanje. Ne bodite ljubosumni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Napredek vam je zagotovljen le pod pogojem bolj izpopolnjene organizacije dela. S svojim razumom boste obvladali družinske težave.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekdo vas bo podprl v borbi z nekim vašim predstojnikom. Ne razmetavajte s svojimi obljubami.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vzdušje bo nekoliko razburkano, vendar ne bo predstavljalo večje nevarnosti. Izkopljite se iz svoje melanholije.
RIBI (20. 2. do 20. 3.) Vaše delo bo zelo cenjeno. Med vašimi prijatelji je nekdo, ki tega imena ni vreden.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Odpri se sobota
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Verska oddaja 18.50 Sodobni umetniki
Michele Cascella
19.20	HAPPY DAYS — TV film Tekmovanje lepotic
19.45	Almanah — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Prenos v Evroviziji iz gledališča Ariston v San Remu XXIX. festival italijanske popevke
zaključni večer
22.45	Filmske novosti
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	DRUŽINA ROBINSON TV film
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Iz našega žepa
14.00	ODPRTA ŠOLA
Tednik o vzgojnih problemih
14.30	Evropski dnevi
15.00	Zimski športi:
SMUČARSKI SVETOVNI POKAL
Rim: Plavanje
17.00	Buli in Bill — risanka
17.05	MESTO PROTI SVETLOBI
TV film
18.00	Bela, roza, črna, iz predmestja države
18.25	ŽENSKA PROBLEMATIKA
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 — DRIBBLING Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	LETOVIŠČNIKI
napisal Maksim Gorki igrajo: Edith Cie ver, Bruno Ganz, Rudiger Hacker režija: Peter Stein
22.35	JA, NE, ZAKAJ
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	POROČILA
8.05	Stare japonske pravljice
8.20	TAKO SO ŽIVELI:
Ariel — prvi del
8.55	Babičin vnuček
9.55	Po sledeh napredka
10.25	Dokumentarna oddaja
11.05	Trimska televizija
11.45	M. Dombrowska:
NOČI IN DNEVI TV nadaljevanka
12.35	625, pregled programa
12.55	Wengen: SMUK ZA MOŠKE prenos
15.55	Poročila
16.00	RADOVEDNI DOBSON mladinski film
17.00	Košarka:
JUGOPLASTIKA - BOSNA prenos
18.40	Naš kraj
18.50 OČKA, DRAGI OČKA humoristična oddaja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Prevost: MANON TV nadaljevanka
21.00	RDEČI KROG — film
23.00	DNEVNIK Koper
17.00	Košarka
18.30	Smučanje — moški smuk
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.15	L’AMMAZZATINA — film igrajo: Pino Caruso, Paola Quattrini, Leopoldo Trieste; režija Ignazio Dolce
22.10	Dossier našega časa
23.10	Kanal 27 Zagreb
9.00	in 11.15 TV v šoli
15.15	POROČILA
15.20	TV KOLEDAR
15.30	Otroška oddaja TV Novi Sad
16.30	Smuk za moške posnetek iz Wengna
17.00	Košarka:
JUGOPLASTIKA - BOSNA prenos
18.45	Humoristična oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00	Celovečerni film
21.45	DNEVNIK
22.00	V soboto zvečer zabavno-glasbena oddaja
22.25	Zabavni spored za konec tedna
ŠVICA
12.55	- 14.00 Smučanje MOŠKI SMUK
16.45	Ura G
17.55	POŽIGALEC — film
19.25	Risanke
20.30	DNEVNIK
20.45	OPERAZIONE SAN GENNA-RO —- film
režija: Dino Risi
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Radijski trim; 9.05 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika;
10.05	Koncert sredi jutra; 11.00 Z jugoslovanskimi pevci in ansambli;
11.35	Na goriškem valu; 12.00 Glasba no željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 14.10 Slovenske povojne revije .v Italiji; 14.30 Vse 16po, vaš Peter!; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Probleme je treBa reševati zakonito in po predpisih* — rad. igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00- 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Iz LP plošče cPensieri di donne»;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih;
11.32	Zimska plošča ’78; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 LP plošča tedna; 14.33 Igra violinist Joe Venuti; 14.45 Kim parade; 15.00 Koncert na trgu;
15.45	Orkester Borghesi; 16.05 Edig Galletti; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne;
17.45	Reklame in zabavna glasba;
18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 -22.00 Glasbeni vveekend; 22.00,	22.45
Plesna glasba; 23.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.00,	7.30, 8.40 Sinoči, davi; 10.34 Spomini, anekdote in osebnosti iz varjetejskega sveta; 11.30 Danes je na vrsti dežela Marche; 12.05 Plošče; 12.30 Europa, Europa!;
13.35	Iste ceste; 14.05 Ital. popevke; 14.30 Plošče za najmlajše;
15.05	Oddaja iz Furlanije - Julijske krajine; 15.55 Jaž, protagonist; 16.30 Od obale do obale; 17.05 Jazz glasba; 17.35 «Superman.; 18.00 Blues; 18.25 Schubert i.i Italija;
19.35 Zdravnik, dober večer; 20.10 Skoraj eno uro z Michelejem Stra-nierom; 21.05 Polresna zgodovina kozmetike; 21.30 Izvor radia nekoč in danes; 22.15 Radio sballa; 23.08 Lahko noč z . . . ;
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.40 Poročila; 6.00, 7.55 Glasba in odgovori poslušalcem; 8.45 Spomini in dobra glasba; 9.32 «Corleone» — 2. nadaljevanje; 10.12 La Corrida;
11.00	glasba za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca;
15.00	Oddaja iz Furlanije - Julijske krajine; 15.45 Gran Varieta (pon.); 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Zbori iz vsega sveta; 18.10 Orkestrska glasba; 18.33 Profili sodobnih ital. glasbenikov; 19.50 Nenaključno tukaj zbrani; 20.40 XXIX. festival italijanske popevke
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 -11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski trio v G-duru; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do
13.00	- posebna obvestila; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevko Branko Kraner; 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Od arije do arije; 18.30 Glasbena beseda; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež; 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite;
21.00	Za prijetno razvedrilo; 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljence;
23.05	Popularnih dvajset.
----MIŠKO KRANJEC
( Nekoč bo lepše
.— (Dve povesti)
91.
Nadaljeval je še vedno s to -letino-: «Tudi kmetje bi bili drugačni... manj nergački. Kmet to je nekaj zase. Države nima rad, ne takšne ne takšne,- in oče Suhadolc se je nasmehnil, kakor da je dognal kaj posebnega .-Kmeta ]e pravzaprav treba vleči dalje... sam ne bi šel nikamor. Če bo imel denar, ga bo zvezal v vrečko in na njej spal on, podnevi pa otrok, da ga razbojniki ne bi našli!-
Majda se je ob njegovem -vremenoslovju- nekoliko določneje ozrla po pokrajini, po tej suši, ki pa je tod ni bilo kaj posebno opaziti. Letos sploh ni imela s sušo opraviti kot nekoč, ko je tesneje živela s terenom in so jo pošiljali med mladino po vaseh. V svetu njene bujne ljubezni so bili suša in kmetje nekaj smešnega. Zato je bila zdaj skoraj malce radovedna, kako ta suša izgleda, ki o njej oče tako strokovnjaško govori. Bila je doma iz mesta in ni vedela, kakšna naj bo koruza, če naj obrodi. Nekoč se je osmešila na vasi, ko je rekla kmetom: -Samo tarnate zaradi odkupov. Pa poglejte.
kakšna je vaša koruza! Lepa, velika!- Kmetje so se spogledovali in niso vedeli, ali naj se	smejijo ali	kaj, dokler
ni eden od njih	dejal zbadljivo:	«Velika pa	je,	velika!
In mislim, da bodo na njej kar dobre hruške. Le da teh vi ne odkupujete, hrušk s koruze. Na takšni rumeni pa lat ne požene.» Od takrat se Majda ni več spuščala v ocenjevanje njiv.	— Če je zdaj	oče rekel	to	o suši,
bo že držalo: bil	je vendar s kmetov doma	in	je imel
najbrž tudi s sušo opraviti.
«Še nisi pozabil kakšna je takale — suša?- je dejala.
-Vtisnila se mi je otroku v spomin in mi bo ostala do smrti,- je odvrnil oče. «Neko leto... vse je gorelo. Trave nič, polje mrtvo., Koruza se je zavijala, krompir se je komaj dvignil nacr grude... Stradali smo. Sicer pa,-se je nasmehnil, -mi smo stradali, četudi ni bilo suše. Kdor je reven, mora vedno stradati.-
Za čas sta se zavila v molk. Morala bi stran od suše, od vsega tega zunanjega, kar je bilo doslej potrebno, da je napolnilo morečo praznino. Zdaj se je Majda že nekako morala ozreti po svojem očetu. Ko se je srečala z njegovimi očmi, je rekla:
«Lepo to potovanje, se ti ne zdi?-
Oče se je zganil. Moral bi kaj odgovoriti. A je bil tako nebogljen, da mu nič pametnega ni prišlo na um. O suši — da, o tistem je lahko govoril, ker ni bilo treba praskati po bolečih ranah.
Vendar je nazadnje prikimal, kakor da tudi on tako misli. Nato je le vprašal: «Kako to misliš — lepo?-
«No — če si si-mislil, da boš doživel takšno potovanje?!-
Šele čez čas je dejal tiho — in bil je voljan priznati
karkoli, vso strašno resnico, vse svoje zmote: «Nisem. Ne, nisem.-
Kimala je. Ugajalo ji je, da ne lepotiči. Potem je spet nepričakovano vprašala, kar ga je popolnoma zmedlo in pri čemer je lahko čutila, kako je ves ubog:
-Znaš lagati?-
Gledal jo je. Ni več dvomil, da se je vrgla v vrtinec svojega dejanja in hoče o tem govoriti in ne o pokrajini in suši zunaj. Odgovoril ji je z vprašanjem:
-Zakaj naj bi lagal?-
-Doma bo vendar treba pojasniti, zakaj si bil odšel z doma in kaj se je zgodilo. Mar boš povedal resnico?-Na to ni bil mislil. Tudi vse do doma ne bi mislil na kaj takega. Vedel pa je, da te resnice doma ne bi mogel nikdar povedati, kakor ni povedal svoje resnice. Ne — kako naj bi povedal njenim bratom in sestram, kaj je Majda napravila? In materi? Mar bi njej lahko povedal resnico? Ne, čutil je, da tega tudi njej ne bi povedal.
«Mislim,» je odvrnil tiho in se žalostno nasmehnil, -da bi molčala o tej stvari, ne?» Pogledal jo je. Ali je hotela, da bi molčala? Ga je celo prosila na ta način, ker si ga drugače ni upala? — Ni hotel, da bi o tem še govorila. Zato je čez čas, ko ni nič odgovorila, prešel na nekaj drugega. Rekel je: «Po tej progi sem se malo vozil. Za prve vojne so me tu peljali na vzhodno, potem zopet po njej na italijansko fronto.. .»
Posrečilo se mu je, da jo je za čas iztrgal iz njenih težkih misli, ker je rekla rahlo zbadljivo:
«Mislim, da si s tabo niso mnogo pomagali. Saj nisi bil hraber?-
«Motiš se,- je odvrnil veseleje, celo ker je spregovorila drugače kot doslej. -Bil sem celo drzen. Trikrat so me odlikovali!-
«Zdaj si boječ človek,- je menila spet nekoliko posmehljivo.
Topo se je nasmehnil. Kimal je z glavo, se zagledal v pokrajino zunaj, kakor da sanjari in nato rekel:
«Boječ sem. V prvi. vojni sem zgubil ves pogum, vso drznost. Spoznal sem, da sem se bil za neumnosti. Osemnajstletnega so me poslali na fronto. Opajali so nas pred vsako bitko. Spil sem po pol litra ruma. Potem smo se klali, kar tako na vsem lepem, ker je pač bila vojna. Uprlo se mi je. Ne prenesem, če vidim mrtvega človeka.., če se .kdo ponesreči, mi že postane slabo. — Povrhu... zdaj imam otroke. Človek z otroki nikdar ne tvega. Misli bolj na vsakdanji kruh za otroke, boji se ceste. Nima v sebi prave moči. Zastran vojne je takšen vedno mnenja, da bi bilo treba stvari na svetu mirno urediti... brez krvi, brez nasilja .. .»
Vse to govorjenje je bilo še vedno golo izmikanje tistemu, o čemer bi se pravzaprav morala natančno pomeniti. Kakor da ju je strah nečesa, ali da sta si preblizu. Ali pa je dejanje preblizu. Zakaj še vedno se jima je vsiljevalo v misel srečanje pri Komarju. Sedela sta pri njem kot obtoženca, ki čakata na smrtno obsodbo in se ne upata ozreti se drug po drugem. Komar pa govori, govori kar naprej, strašno dolgo, hladno, trdo. brez vsakega usmiljenja. In vendar — človek ne bi mogel reči, da je bilo surovo. Ne, zdaj tega ne bi mogel reči. Ker konec koncev, kaj mu je bilo treba, da se ukvarja z njima, ko so za take stvari sodišča?
TIT DOBERŠEK
Kitajska karta in sovjetska pisma
V štirih največ jih zahodnoevropskih prestolnicah, Bonnu, Parizu, Londonu in Rimu, so te dni zaposleni s sestavljanjem odgovorov na pisma, ki jih je nanje naslovil sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Brežnjev konec novembra in v začetku decembra lani. V London je na začetku tega leta prišlo pravzaprav že drugo takšno pismo. Vsebina je približno ista: vsa opozarjajo Zahod, naj ne igra na kitajsko karto in ne prodaja sodobnega orožja Pekingu, ker bi to lahko imelo nevarne posledice za mir in popuščanje napetosti v svetu, glede na to, da Kitajci zagovarjajo neizbežnost nove svetovne vojne in k njej »tudi odkrito hujskajo«.
Na Washington Brežnjev ni naslovil podobnega pisma, saj je Carter že pred tem nastopil proti sleherni prodaji ofenzivnega orožja. Tudi kancler Schmidt je izjavil, da ZRN ne namerava krepiti vezi s Kitajsko na škodo svoje tradicionalne vzhodne politike do ZSSR in da se zanjo torej na zastavlja vprašanje vojaških pošiljk Pekingu. Italija konkretnih kitajskih ponudb za vojaško sodelovanje še ni dobila. Francija pa je doslej že prodala Kitajski nekaj helikopterjev »alouette« in »super frelon« ter nosilk protitankovskih izstrelkov »gazelle«, vendar sodi, da tega ni šteti med ofenzivno orožje.
Najbolj pa Moskva ta čas bombardira z opozorili London, ki se je že odločil, kot je nedavno na četvernem vrhu na Gva-delupi povedal premier Callaghan, da proda Kitajski »nedoločeno količino bombnikov harrierjev«. V prvi pošiljki naj bi bilo 20 takšnih letal, celotna količina pa naj bi jih štela tri do štirikrat več. Gre sicer za sodobna letala, ki lahko prebijejo zvočni zid, vendar jim je akcijski radij omejen na 1200 km. Vrhu vsega pomeni pet ali sedem ducatov takšnih letal komaj kapljo v grozljivem svetovnem oceanu najsodobnejših sredstev za množično uničevanje.
In vendar je Moskva dvignila preplah. Ko ni očitno zaleglo prvo pismo Londonu, ki ga je zavrnil z besedami, da nikomur ne dovoli, da bi mu narekoval, kakšne odnose naj ima z drugimi državami, je Brežnjev tik pred gvadelupskim vrhom napisal novo, še ostrejše pismo, v katerem celo ultimativno opozarja na posledice, ki bi Jih prodaja britanskih letal Pekingu imela za odnose Moskva—London.
Ali se Moskva res boji, da bi prodaja nekaj ducatov »harrierjev« toliko okrepila vojaško moč Kitajske, da bi se ta opogumila vkorakati v sibirsko prostranstvo — ko pa se sama dobro zaveda in to tudi javno poudarja, da ji je Kitajska vojaško nedorasla vsaj za kakšnih dvajset let?
V ozadju je prejkone kaj drugega. S praktičnega vidika gre za to, da bi Moskva želela preprečiti kasnejše dolgoročnejše vojaško sodelovanje med Kitajsko in Zahodom, ki bi slednjega lahko direktno angažiralo v primeru morebitnega prihodnjega vojaškega konflikta dveh azijskih velikank. Strateško gledano si Moskva noče ubraniti
prost hrbet v svoji konfrontaciji s Kitajsko in skrbno pazi, da bi se iznenada ne znašla pred dvema odprtima frontama.
Toda v ozadju je dejansko še nekaj več. Vojaške pošiljke so običajno, kar kaže tudi primer Londona, sestavni del izredno širokih aranžmajev o sodelovanju na gospodarskem in tehničnem področju! »britanski paket« je težak nekaj milijard funtov za prihodnjih nekaj let). Očitno je torej posredi sovjetski strah, da se je Zahod začel aktivno vključevati v ambiciozne kitajske načrte o štirih modernizacijah, ki naj bi ob prelomu stoletja soočili gospodarsko razvito največjo deželo (po prebivalstvu) z največjo deželo (po ozemlju). S stališča Moskve pa je vsak vijak v kitajski industrijski stroj dejansko palica v sovjetski industrijski stroj.
V bistvu torej želi Moskva zadnji hip preprečiti, da bi Kitajska s pomočjo zahodne tehnologije sčasoma resnično postala tretja, enakopravna stranica v svetovnem trikotniku. Gre za obrambo medblokov-skega popuščanja napetosti na relaciji Vzhod—Zahod ln kremeljska pisma to tudi dovolj jasno izpričujejo, ko opozarjajo na »nevarne posledice za dčtente v svetu«. S stališča Moskve bi bil namreč ogrožen tisti detente, ki naj bi ga z vsestranskim zbliževanjem gradili dve super sili kot voditeljici dveh blokov in dveh političnih sistemov.
Prave teže torej nima količina »harrierjev« ali drugega orožja, prodanega Kitajski, temveč načelno stališče: ali se bo Zahod res odločil zaigrati na kitajsko karto. V tem pogledu zveni precej dramatično o-pozorilo TASS pred tednom dni, ki pravi, da je »mednarodna politika na razpotju« in da bo ves nadaljnji razvoj odvisen od tega, kako se bo odločil Zahod.
Za Zahod pa se hkrati zastavlja še eno vprašanje: ali naj sprejme tudi takšen detente, ki bi ga v pomembnih odločitvah zavezoval upoštevati sovjetske interese. Tudi to je lahko načelno stališče in tako London kot Pariz sta že izpričala, da mu pripisujeta nič manjši pomen. In najsi se prihodnji svetovni razvoj začrtuje dvostransko ali tristransko ali večstransko, bo marsikaj odvisno od tega, kakšna pravila igre bodo v njem spoštovali posamični dejavniki. Prav to pa je tisto, kar je v detentu še skrajno nejasno.
Kako vzgojiti rastline, ki bodo same obirale svoje plodove?
Madžarski humoristični list »Ludas Matyi« je vso novoletno številko namenil zasoljenim vprašanjem in odgovorom o žgočih temah domače stvarnosti
BUDIMPEŠTA, januarja — Prvo vprašanje je bilo: Kaj Ul bil po vašem mnenju čudež le ta? Odgovor: Hiša, ki bi jo zgradili v predvidenem roku. S to žgočo temo madžarske stvarnosti je humoristični list »Ludas Matyi« začel vrsto vprašanj, ki jih jc zastavil humo. ristom. Ti so se potrudili, da bi dali takšne odgovore, kakršne pričakujejo od njih, smešne, vendar vselej takšne, da Jih je mogoče povezati z življenjem. Priljubljeni list je vso novoletno številko namenil tem vprašanjem in odgovorom.
Drugi humorist je odgovoril, da bi bil največji čudež, ko bi posamezniki poleg zaslug, ki jim jih pripisujejo in časti, ki jih uživajo, bili pripravljeni prevzeti tudi — osebno odgovornost.
Drugo vprašanje je bilo: Kdaj bo socialistična zavest dosegla takšno raven, da se bodo nesposobni sami odrekli svojemu položaju?
Prvi odgovor: Zdaj prvič slišim, da so pri nas tudi takšni.
Drugi odgovor: Sedanjemu položaju se bodo odrekli, če jim bodo ponudili višjega.
Neka ženska iz Soprona je vprašala humoriste, kolikokrat bodo lahko Madžari potovali na Dunaj po novem letu, ko so ukinili vizo z Avstrijo. Ženska je vsekakor imela v mislih dejstvo, da je za Madžare bistvenega pomena dobiti potni list in ne vizo. Humorist je odgovoril: Potovali bodo tolikokrat, kolikor-krat si bodo želeli, pod pogojem, da imajo poleg madžarskega še avstrijsko državljanstvo.
Brigita Varga iz Nyiregyha-za pa je vprašala: Zakaj najemamo nova posojila v tujini? Odgovor: Zato, da bi lahko odplačali stara.
Ljudi pa še vedno najbolj zanimajo domači problemi, tako je na primer Sandor Melhardt vprašal, kdaj bo konec prakse, aa vojaki in učenci pomagajo pri jesenskih opravilih. Odgovor: Tedaj, ko bomo vzgojili rastline, ki bodo same obirale svoje sadeže.
Policija ln njen smisel za humor je neizčrpna tema, nemara od tod tudi vprašanje: Je res, da se policisti zabava jo, ko poslušajo dovtipe na svoj rovaš? Odgovor: Da, če jih razumejo. Drugi odgovor: Da, ker vsakdo misli, da to velja za druge. Tretji humorist pa je odgovoril: Poskusil sem sam, a prepričal sem se o nasprotnem.
Statistični podatki pričajo,
jjO d;
Dolgi boj za človekove pravice
Pogovor s predsednikom mednarodne komisije UNESCO za vprašanja občil v sodobnem svetu, Nobelovim nagrajencem za mir, Ircem S. MacBrideom
»Predvsem sem ponosen,« je izustil bledi predsednik mednarodne komisije UNESCO za Proučevanje vprašanja občil v sodobnem svetu, Nobelov in Leninov nagrajenec za mir, ir. ski državnik Sean MacBride, ko sem ga v Dubrovniku v posebnem pogovoru za »Delo« vprašal, če čuti ob dejstvu, da so njegovega očeta majorja Johna MacBrldea Angleži leta 1916 v času Irske vstaje ustrelili, bolj ponos ali bolj bolečino. Ko pa sva vprašanje po. daljšala o žrtvah nasploh, je dejal: »Kljub razvoju civilizacije in vsem deklaracijam imamo v svetu opravka z vse večjim valom nasilja in krutosti. Mučenje uporabljajo kot metodo v več kot 50 državah. Jasno pa je tudi, da zatiranje rodi nasprotno nasilje.«
Seveda pa sva najprej obdelala vprašanje informacij ln občil, o čemer so razpravljali na dubrovniškem srečanju strokovnjakov. »Tokrat se je komisija prvtč v svojem delu lotila iskanja skupnih imenovalcev. Doslej smo na naših srečanjih samo identificirali probleme. Prvi del je zdaj končan in morali se bomo opredeliti za neka stališča.« Ko pa sem ga vprašal, kateri so glavni problemi, ki so se pri tem izkristalizirali, je nadaljeval: »Predvsem neenakomerni razvoj informacijskih centrov v tretjem svetu, to je v deželah v razvoju, zatem vprašanje varstva svobode informacij in končno
spodrezan
FRAK
Švicarska vlada je spremenila zakon o političnem zatočišču, tako da je zdaj »sprejem političnih pribežnikov precej izboljšan«. Toda po pisanju švicarskega tiska je zakon obdržal vse dosedanje lastnosti, se pravi, da je šs vedno sito, ne pa zajemalka. Kot piše dnevnik »24 heures«, je Švica v »časih visoke konjunkture« sprejela okoli deset tisoč Čehov, ki so bili »v očeh našega prebivalstva sprejemljivi«, medtem ko je po državnih udarih v Čilu, Argentini in Urugvaju dovolila vstop na svoje ozemlje komaj 741 ljudem iz teh držav. »Kar zadeva afriške pribež-nike, je njihovo število smešno nizko,« dodaja list. in se sprašuje, ali bi »veHkodušneiši sprejem tujcev morda utegnil ogroziti naše gospodarstvo in naš javni red in mir«.
tudi konkretna zaščita novinarjev v njihovi fizični in poklicni integriteti. Skupno smo tudi izrazili željo, da se izoblikuje etični kodeks, ki pa bi veljal tako za novinarje kot tudi za lastnike komunikacijskih sredstev oziroma oblasti, ki nadzirajo tisk, radio in TV «
Glede na ugotovitev, ki so jo zabeležili že v dosedanjem začasnem skupnem poročilu komisije za 20. generalno konferenco UNESCO v Parizu, na temelju katerega zdaj pripravljajo dokončno priporočilo za konferenco UNESCO prihodnje leto v Beogradu, češ da je treba posvetiti več pozornosti tudi vprašanju manjšin, sem ga posebej vprašal, kako gleda na potrebo večje zaščite etničnih in drugih manjšin na tem področju. Zelo odločno je odgovoril:
»To je sila važno vprašanje, ki postaja toliko bolj akutno zdaj, ko smo na pragu uvajanja satelitov, ki bi lahko monopolno ogrozili etnične in druge kulturne manjšine. Zavarovati bi jih morali pred pritiskom večinskih etničnih in kulturnih skupin V Jugoslaviji ste ta vprašanja uredili zelo zavestno in zagotovili popoln avtonomni razvoj vsem etničnim skupinam. V nekaterih drugih deželah pa to ni urejeno in povsem se strinjam z vami, ko ste se pritožili, češ da ima vaša etnična manjšina v Avstriji glede tega težave. Tega se zavedam tembolj, ker smo tudi mi, Irci, kot sendvič med pri tiskom dveh kamnov, anglosaškega in ameriškega.«
Kljub svoji navidez bolehni šibkosti Je MacBride nedvomno močna osebnost z dolgo biografijo za človeštvo ln mir pomembnih dejanj. Prav te dni bo beležil že svojo 75-letnlco. Vprašal sem ga, katero svoje delo v preteklosti sam najbolj ceni — saj je bil irski minister za zunanje zadeve, podpredsednik Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje, komi-
SEAN MacBRIDE — »Nehru je name naredil največji vtis«
sar OZN za Namibijo in eden izmed svetovalcev pri ustanovi Organizacije afriške enotnosti itd. pa mi je mimo vseh važnih državniških funkcij dejal:
»Verjetno sem največ koristil s svojim prizadevanjem za uveljavitev državljanskih pravic v svetu. Toda to delo smo šele začeli. Mednarodna deklaracija človekovih pravic, ki je bila sprejeta, je posta-svojo deklaracijo človekovih pravic ob upoštevanju vseh ekonomsko-družbenih in političnih pravic, ki jih zagotavlja socialistična družba.«
Ko pa sem se zanima!, kdo je v dolgih letih njegovega delovanja nanj naredil najboljši vtis, se je hitro odločil: »Pandit Nehru, s katerim sem zelo tesno sodeloval, pa tudii nekateri irski politiki. Predsedniku de Valeri sem bil nekaj časa sekretar. Bil je sposoben državnik in nacionalni voditelj, vendar človek, ki ni imel posluha za gospodarstvo.«
— Kako pa gledate na afriški razvoj danes?
»Sedanji položaj v Južni Afriki je skrajno nevaren, ker je Južna Afrika s pomoč-vila le načela, ki jih moramo zdaj šele uresničiti. Gre za dve konvenciji OZN o političnih in državljanskih pravicah ter ekonomsko socialnih pravicah, ki sta šele lani
da so Madžari po porabi alkohola na zelo visokem mestu na svetovni lestvici, zato je neki bralec vprašal: Ali je možno, da se bomo kdaj znašli na repu tega seznama? Je, če bomo izdali predpis, po katerem bodo morali vsi Madžari obvezno piti, je odgovoril humorist.
Telefon je bolezen, ki najbolj tare prebivalce Budim-
pešte. Kako priti do telefona, je vprašal neki bralec. Odgovor: Najlaže ga boste dobili, če se boste preselili v telefonsko govorilnico, ali pa če se priženite k hiši, ki že ima telefon.
Zakaj pri nas velikokrat rišejo gole ženske? Odgovor: Zato, ker je to manj tvegano, kot če bi risali oblečene politike.
Ali bomo kdaj imeli nudistične plaže? Da, vendar šele tedaj, ko to na Zahodu ne bo več v modi.
Kaj mislite o človeški neumnosti? Odgovor: O svojih kolegih govorim samo dobro — ali pa molčim.
Kako danes veseljačijo madžarski gospodje? Odgovor: Tako kot nekoč, le da zdaj zahtevajo račun z žigom.
In še zadnje vprašanje in odgover: Kdaj lahko uradnica pokliču svojega šefa, ki je na dopustu? Kadar pričakuje njegovega otroka ...
MILOŠ COROVIC
stekli. Pomembna se mi zdi tudi zahodnoevropska konvencija o človekovih pravicah, ki je s svojim pritiskom pripomogla k zrušenju polkov-niškega režima v Grčiji in odstranitvi španske in portugalske diktature. S to konvencijo prehajamo zdaj v Srednjo in Južno Ameriko. Pri tem bi rad izrazil željo, da bi tudi socialistične države vzhodne Evrope izoblikovale jo NATO postala udarna sila z jedrskim orožjem. Zaradi vojaškega sodelovanja z NATO sd je tudi Južna Afri ka dovolila, da še vedno nezakonito zaseda Nambijo. O tem so se dogovorili na tajnem sestanku, ki je bil julija 1976 v Ztirichu in na katerem so sodelovali južnoafriški premier Vorster, Kissinger in ameriški general Haig, eden izmed »jastrebov« v vvater-gatski aferi. Tam so se tudi dogovorili, da bodo uvedli kvizlinške vlade v Namibiji in Rodeziji. Namibijska neodvisnost je torej trenutno zedo dvomljiva. OZN bo morala z zelo odločnimi ukrepi znova doseči položaj, s katerega jo je pahnila NATO.«
Vprašal sem ga, če ni čudno, da je aoboii tako Nobelovo kot Leninovo nagrado za mir, ameriško odlikovanje za pravičnost in irsko medaljo za uporništvo, čeravno danes mir in svobodo žal v različnih delih sveta različno opredeljujejo. »Sam sem bil nad tem malce presenečen, toda v bistvu se mi zdi, da kljub ideološkim razlikam le povsod težijo k miru in razorožitvi.«
— Pa sedanji razgovori med velesilama o razorožitvi?
»Zadinje srečanje nas je vsekakor razočaralo, ker ni prineslo nobenih novih sklepov. Zato sem kot predsednik Sveta za mir nemudoma zahteval dvoje: prvič, da se zaustavi sleherno raziskovanje, proizvodnja in širjenje vseh novih vrst orožja za množično uničevanje, in drugič, da se prepove uporaba jedrskih orožij tudi po mednarodnem pravu, ki že zdaj prepoveduje uporabo dum-dum krogel in strupenih plinov, še vedno pa dopušča najkrutejše, jedrsko orožje. Toda odgovora nismo dobili. Pozitivno je le to, da so po mnogih letih znova ponovili izjavo, češ da je popolna razorožitev edina alternativa novi svetovni vojni.« BOGDAN POGAČNIK
MIRAN ŠUŠTAR
Tri kitajske novosti v enem dnevu
Trt novice, objavljene 3. januarja, nekako nakazujejo smeri notranjega razvoja na Kitajskem. Hsinhua je objavila, da je član politbiroja Iiu Jao-pang postal generalni sekretar partije. »Žen Min 2i Bao« se je v članku »Razvoj demokracije in realizacija štirih modernizacij« dotaknil ključnega vprašanja, kakšna je vsebina demokratičnega centralizma. Več pekinških dnevnikov pa je priobčilo reportažo o javnem sodnem postopku.
Informacija, da je Hu Jao-pang postal generalni sekretar partije, navaja, na domnevo, da je bil obnovljen tudi sekretariat partije, predviden s statutom iz leta 1956 in ukinjen med kulturno revolucijo. V tej zvezi je značilno, da sporočilo o zasedanju plenuma CK, ki so ga objavili 23. decembra lani, ne omenja te novosti; navaja zgolj to, da je bil dotedanji član CK Hu Jao-pang imenovan za člana politbiroja, ki je bil na tem plenumu razširjen za dva nova člana s tem spremenilo. Hu Jao-pang, ki je dol-Očitno je bilo, da se je razmerje sil v njem s tem spremenilo. Hu Jang-pang, ki je dol. goletni Tengov sodelavec, med kulturno revolucijo pa je bil politično »obglavljen« kot »človek Liu Šao-čija«, je s svojo težo zmanjšal vpliv »ostankov kulturne revolucije« v politbiroju. V kolikšni meri, lahko domnevamo na podlagi dveh elementov.
Član politbiroja Vang Tung-hsing, ki je v svojstvu šefa »splošnega urada« (kadrovska služba v partiji) poosebljal tudi vrh, v katerem sta se stikali vojaška in civilna varnostna služba, je izgubil nekaj svojih funkcij, med njimi tudi položaj šefa »splošnega urada«, katerega šef je (kot tehnični kadrovik) pbsfel član CK^šItTMl-1 lin. Naj pri tem omenimo, da so na »zidu demokracije« Vang Tung-hsinga nekajkrat ožigosali, da je skupaj z Vu Tejem (bivši ‘ pekinški župan) odgovoren za »dogodke« na trgu Tien An Men, s čemer je bilo blago povedano, da se je vsaj posredno gibal na terenu »zločinske četverice«. Drugi element v tem okviru pa je imenovanje Hu Jao-panga za generalnega sekretarja. Okoliščina, da je bilo to imenovanje objavljeno po uradnem sporočilu o plenumu CK, navaja na domnevo, da je do tega premika, se pravi do imenovanja za generalnega sekretarja in do ustanovitve sekreta-, riata, prišlo šele po plenumu, kar je samo po sebi pomenljivo. To pa tudi odkriva, da se organizacijska struktura partije v nekam smislu približuje shemi, ki je bila predvidena v statutu iz leta 1956, čeprav kaže, da sedanji sekretariat ne uživa takšne avtonomnosti kot v času, ko je bil generalni sekretai Teng Hsiao-ping
»Zen Min Zi Bao« je v že omenjenem članku načel temo, kaj je demokratični
centralizem in kje je poudarek, na demokraciji ali na centralizmu. Avtor članka odgovarja posredno: ni pravilnega centralizma brez prave demokracije; oba elementa sestavljata celoto. Potem pa posredno da poudarek demokraciji, ko opredeli njeno vsebino: množice morajo svobodno govoriti in izražati svoja mnenja in stališča; ni demokracija, če dovolimo drugim, da govore tisto, kar se nam zdi udobno. Hkrati pa je člankar opozoril, da subjektivni problem pri demokratičnem centralizmu ni toliko centralizem, kot demokracija. Zapisal je: »So tovariši, ki še vedno govore šepetaje in se boje mnenja, ki je drugačno od njihovega ...« Ce to navežemo na neko prejšnjo ugotovitev »Zen Min Zi Baa«, objavljeno ob obletnici Mao-vega rojstva 26. decembra lani, namreč, da »se je treba rešiti nekaterih ljudi, ker propaganda ne sme priti v roke novega papeža ...«, bi smeli sklepati, da so v določenih krogih kitajske hiearhije v skrbeh predvsem zaradi procesa demokratizacije.
In tretji element v tem spletu: sodni proces proti nekemu Ding Yunziju, obtoženem poneverbe. Gre za povsem banalno žttdevo in reportaža bi ‘"se" popbt‘n6-' ma nepomembna, če ne bi odkrivala, kako naj bi se v praksi uveljavljala" procedura 'socialistične zakonito#ff,''d“katčri 'so gd^b-rili domala vsi vodilni državniki Kitajske.
Iz reportaže zvemo za detajle: procesu je prisostvovalo 500 ljudi; sodnik je imel dva porotnika; obtoženca sta branila dva advokata; obtožencu je bila dana možnost, da zahteva drugega sodnika, če meni, da je prisotni sodnik v kakršni koli zvezi z obravnavano zadevo in je zato lahko pristranski, in, obtoženec je bil ob izreku sodbe opozorjen, da se lahko v roku desetih dni proti njej pritoži. Za velik del sveta je to samoumevna zadeva, za kitajsko pravosodje, ne samo revolucionarno, marveč tudi tisto pred njim, pa je to velika novost. In če upoštevamo, da kitajska občila objavljajo posamične detajle iz celovite splošnosti takrat, kadar žele, da bi postali vzor za splošno posnemanje, je bila tudi s to sodno reportažo nakazana smer, v katero želi kitajsko vodstvo vtiriti pravosodje.
Iz lanske bere lista „Ludas Matyi‘

— Najprej bomo uredili rekreacijski park, da si bodo državljani lahko kje dali duška, ker na telefonov, trgovin, zabavišč .. •
— V rednem delovnem času bomo delali manj, kajti če bi radi več zaslužili, moramo opravljati nadure...




— Oprostite, je še prostor?
■ (KVI /	11II f i ( H II r l/-1.	>>	(»'Mo-
Volilno vzdušje
Kreisky predlaga, da bi bile volitve 6. maja — Žgoča gospodarska vprašanja
OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI
DUNAJ, 10. januarja — Avstrijska vlada je na današnji zaprti seji sprejela priporočilo kanclerja Kreiskega, da hi parlamentarne volitve, ki bi morale biti na prvo oktobrsko nedeljo, opravili že 6. maja.
To stališče mora jutri potrditi še predsedstvo socialistki, ne stranke, konkreten predlog za razpustitev parlamenta pa bo po vsej priliki izdelala
Prigode v letu s sekundo več
Pariška pojedina stoletja, po teleksu prigoljufani milijoni, naglušnost zaradi hrupne rockovske glasbe, kanadsko naselje, ki je prepovedano za otroke
V letu, ki Je pravkar minilo, ni manjkalo dram, skrbi in solz, zvrstili pa so se tudi nevsakdanji dogodki, med njimi taki, ki zbujajo osuplost in včasih prizanesljiv nasmeh. Tako je na primer britanski arhitekt Roy Gazzard uradno predlagal ministrstvu za okolje, naj da posaditi umetno drevje In grmičevje v tistih britansidh mestih, ki nimajo naravnega ze-ienja.
Britanska vlada je naročila dve raziskavi, ki naj bi pri mladih ljudeh ugotovili poškodbe sluha zaradi hrupne rockovske glasbe iz odprtih zvočnikov v diskotekah. — Anglikanski vikar iz Fenis-covvlesa v Lancashiru, ki si je zvil gleženj, ko je blagoslavljal zemljišče za novo tovarno, je zahteval od države odškodnino za »nezgodo v službi«. Zahtevku je priložil točen spisek, koliko je izgubil, ko si je moral pomagati z berglami: šest pogrebov po sedem funtov, poroka osem funtov, navzočnost pri treh sežigih pokojnikov po pet funtov.
Več petkov in gostija stoletja
Minulo leto, ki je imelo en petek več kot vrsta prejšnjih let, je po sklepu newyorških astronomov dobilo v silvestrski noči dodatno sekundo, da so se atomske ure izenačile z nekoliko počasnejšo rotacijo planeta. V ZR Nemčiji pa so dodali tisto sekundo letošnjemu letu, in sicer zadnji minuti prve ure po polnoči. Ker zelo enakomerni atomski čas prehiti letno približno za eno sekundo sončni čas, so potrebne »prestopne« sekunde. Sedanja je bila že osma od leta 1972. S tem dosežejo, da se veljavni čas nikoli ne razlikuje več kot za devet desetink sekunde od srednjega sončnega časa na 15. poldnev-
niku vzhodno od Greenwicha.
Novembra je bila v Parizu »pojedina stoletja«. Stala je 4.000 dolarjev, na dražbi v dobrodelne namene jo je dobil neki ameriški gastronomski izvedenec. Zvrstilo se je 21 jedi, razdeljenih na tri skupine, vmes je bilo vino devetih sort, med jedmi pa divja raca, prepeličja pašteta, ostrige na maslu in podobne specialitete.
Neki Kanadčan Je dal zgraditi pri Ambervvoodu v Ontariu naselje, v katerem ni prostora za otroke. Kdor kupi hišo, mora podpisati, da ne bo v njej imel otroka dlje kot 120 dni. Ce kak par dobi naraščaj, se mora odločiti: ali hiša ali otrok. Snovalec kaj malo veselega naselja brez otroškega živžava se sklicuje na zakon in se ne zmeni za proteste kanadskega sveta za otroke in mladino, ki ga pikro vprašuje, zakaj ni v njegovih pravilih nobenega določila o psih, mačkah in drugih domačih živalih ...
»Ruski učenjak Nikolaj Pi-rogov, utemeljitelj poljske kirurgije,« je sredi decembra poročal Tass, »je potoval v Italijo kot svetovalec, ko je bil Garibaldi ranjen v nogo. Ko je ozdravel, se mu je v pismu zahvalil za vestno skrb in preudarno terapijo.« Tega Italijani doslej menda niso vedeli.
V Los Angelesu je izvedenec olajšal neko banko za 10
negativen. Strokovnjaki so ugotovili le to, da so lastniki dajali svojim dirkačem pred tekmo velike količine zelja in vitamina B.
milijonov dolarjev, s tem da je uporabil dragocene informacije o prenosih valut po teleksu. Osušena banka ni sporočila vseh podrobnosti o teh transakcijah, povedala pa je, da bo škodo knjižila na račun reklame.
Ukana s podpisom in polžje dirke
V ZR Nemčiji je 77-letni upokojenec malo pred smrtjo nastavil eksploziv v košaro, namenjeno osovraženi svakinji, kateri je zagrozil v enem zadnjih prepirov:	»Pomnila
me boš, tudi ko bom mrtev.« In res, ženska se je najprej spomnila na svaka, potem pa se je onesvestila.
Pohvalo je zaslužil vestni blagajnik, ki Je v Frankfurtu preprečil rop. »Daj denar!« Je zavpil ropar blagajniku v bančni podružnici. Blagajnik je najprej skrbno zložil ves denar iz blagajne, nato pa je pred roparja potisnil listek, češ naj podpiše potrdilo o prejemu. Nepridiprav se je zmedel in s tem izgubil dragocene trenutke, nato pa so ga prijeli.
Filemon, Bolid, Tragami-la ... To so prvi trije na tretjem deželnem prvenstvu v Palmi de Mallorca, kjer so se lani novembra polži pomerili na dirki. Prvi trije polži, ki so prilezli na cilj, so morali potem na pregled zaradi dopinga, vendar je bil rezultat
Generali
preganjajo
novinarje
Točno leto dni po tistem, ko je v Buenos Airesu izginil dopisnik madridskega dnevnika »El Pais« Luis GuagninI, se je iz neuradnih virov zvedelo, da so ga zaprle vojaške oblasti. Argentinska vlada je kljub temu zanikala, da bi karkoli vedela.
Guagnini seveda ni edini časnikar, ki ga Je argentinska vojaška vlada »utišala«. Pred kratkim so namreč ameriški Pen center, Amnesty International ln mednarodna liga za človekove pravice objavili podatek, da ima Argentina svetovni rekord v preganjanju novinarjev, saj je v tej državi zaprtih ali pa je »izginilo« 89 novinarjev. Brazilija je na drugem mestu (zanrtih Je 22 časnikarjev), nato pa sledijo: Čile (19), Urugvaj (17), Paragvaj (5), Kuba (5), Gvatemala (2), Haiti (2) in Venezuela (1). Na vsem svetu pa je zaprtih 162 novinarjev.
frakcija socialističnih poslanstev, ki bo zasedala v petek, ko se bodo zbrali tudi strankini deželni sekretarji. Frakcija mora zahtevo za predčasen razpust parlamenta postaviti najkasneje do 22. februarja, do 9. marca pa mora vlada — v soglasju z glavnim parlamentarnim odborom — določiti datum volitev, do katerih mora poteči najmanj 58 dni.
Socialistična stranka, ki ji je veliko do tega, da je predvolilna kampanja kar se da kratka, se bo po vsej verjetnosti skušala držati prav tega umika, četudi jo opozicija že nekaj dni poziva, naj datum volitev določi nemudoma in dokončno. Kancler Kreisky je preložitev včeraj utemeljil z dejstvom, da se je predvolilna kampanja začela praktično že minulo jesen, to preuranjeno volilno vzdušje pa vlado ovira pri njenem delu. Mimo tega pa je kancler menil, da je zanj pač vseeno, kdaj bodo volitve, in da bi bil jesenski rok za socialiste prav tako ugoden kot pomladanski.
Seveda pa je v tem le del
—	in po vsej priliki manjši
—	resnice: kancler sam je priznal, da je razpravo o predčasnih volitvah sprožil že pred dvema mesecema, po referendumu o avstrijski jedrski centrali, mimo tega pa govorijo v prid predčasnim volitvam gledano s stališča socialistov ne samo dejstvo, da bo volilna kampanja krajša, marveč tudi konjunk-tuma dejstva. Tudi v letu 1978 je vladi namreč uspelo ohraniti polno zaposlenost prehivalstva; naraščanje cen je bilo minimalno; plačilna bilanca 'se je popravila, pa tudi sicer kaže gospodarstvo nekatera znamenja oživljanja. Slabše je le s proračunskimm primanjkljajem in pa z investicijami; toda prav za ta zadnja čir je vlada predložila lek prav na današnji klavzuri. Da bi spodbodli kapital k naložbam, bodo odpravili davek na investicije, ki bi tako ali tako potekale konec tega leta.
MARJAN SEDMAK

Novo obdobje ribolova na slovenskem morju?
Sestrski ladjici Intermaris obetata polne mreže — Ribiško ladjevje tudi za neuvrščene — Težave s posadkami
IZOLA, januarja — Pred novim letom se je po desetletjih prizibala v izolski zaliv nova ribiška ladja, Intermaris I. iz ojačanega poliestra. Ta 23 metrov dolga ribiška ladja, ki so jo zgradili in opremili v ladjedelnici »Greben« na Korčuli, pa pomeni dvoje: novo obdobje slovenskega morskega ribištva in hkrati naš ribiški pogled v neuvrščeni svet.
že samo ime ladje ponuja nekaj misli. Sestavljeno je iz imena Intertrade in Delamaris. In res je Intertrade vložil v Intermaris I. in Intermaris II., ki bo priplula v Izolo čez kaka dva meseca, kar tri četrtine vsega plačila.
Ogledne ladje za ves svet
Intertrade že dolgo, od leta 1957, prodaja v Jugoslaviji zgrajene ladje po vsem svetu. Doslej je prodal že 74 ladij s skupno nosilnostjo 3.880.000 bruto registrskih ton (vsa jugoslovanska mor narica jih nima toliko) za skupno vsoto 750 milijonov dolarjev. Konferenca v Co-lombu in 200-miljski obmorski pas, ki po novem pripada deželam, meječim na morje, pa je Intertrade vzpodbudilo, da so svetu ponudili tudi ribiško ladjevje.
»Predvsem neuvrščene drža-ve bi si rade čim prej organizirale svoj lasten ribolov. Vse večje pomanjkanje hrane dviga porabo rib, obale mnogih neuvrščenih, predvsem afriških držav, so s kvalitetnimi ribami izredno begate. Doslej so tod Lovili Nemci, Francozi, tu so plule cele sovjetske in Japonske »tovarne«. Odkar pa je ekonomski obalni pas razširjen na 200 morskih milj, je lov tujih ladij brez posebnih dovoljenj prepovedan. In afriške dežele bi raje same lovile, kot samo izdajale dovoljenja,« pravi Slavko Ka pus, ki se dogovarja z eno izmed vzhodnoafriških držav o prodaji devetih, v Jugoslaviji izdelanih ribiških ladij. »Vendar,« poudarja, »ladij ne moremo prodati, če ne moremo pred tem niti ene pokazati. Zato smo se odločili, da investiramo v dve poskusni, oziroma ogledni ladji, ki bosti last Delamarisa oziroma Droge.
Z novimi ladjami naj bi
ribiči tudi na slovenskem morju spremenili način ribolova. Sedaj še vedno lovijo talko, kot so lovili nekdaj. Ko opazijo jato rib, jo obdajo z mrežo, mrežo zategnejo in jo dvignejo. Po novem naj bi z elektronskimi napravami »gledali« daleč okrog sebe, kje je jata, in se zapodili z mrežo, razpeto med dvema ladjama, za jato. Pri takem načinu lova ni treba ostajati doma, kadar je morje rahlo razburkano in ni treba ostati na obali, kadar sije luna. Po novem ni več treba svetiti v morje z lučjo, da bi se p'd bleščavo tisočih sveč zbirale jate, marveč neviden podvodni žarek išče jate in pove ribičem, kam se je treba pognati. Za to pa sta potrebni ladji v paru, ladji z zelo močnimi motorji oziroma ladji z veliko vlečno silo.
»Takšne ladje so sposobni narediti v ladjedelnici »Greben«, pravi Slavko Kapus, ki nestrpno pričakuje, da bo zaplula v Izolo tudi sestrska ladja prve Intermaris in da bosta poskusili nov način lova. Tega naj bi si poslej ogledovali tudi tuji kupci in v Jugoslaviji kupovali ladje, znanje, hladilnice in tovarne za predelavo rib. Naj bi, kajti razen ladij in nekaj ribiške opreme ni kaj ponuditi. Vsaj ne organizirano.
Prazna ribiška šola
Srednja pomorska šola v Piranu ima sicer ribiški oddelek, a je ta prazen. Tuji kupci želijo, da bi njihove posadke izšolali v Jugosla viji in da bi vsaj nekaj časa v Jugoslaviji kupljene ribiške ladje upravljali oziroma vodili jugoslovanski ribiči. Toda ribičev, vsaj v Sloveniji, ni dovolj.
A to ni edina težava, s
katero se je srečal Intertra de. Težave so tudi pri ponudbi hladilnic in pri ponudbi tovarn za predelavo rib. Vse to v Jugoslaviji sicer imamo, vendar pravijo pri trgovskem podjetju, ki posreduje prodajo prvih ribiških ladij na tuje, da je zelo težko najti industrijo, ki bi dejansko lahko na različnih koncih sveta postavila hladilnice in tovarne za predelavo rib. Ne gre za to, da takih stvari ne bi znali organizirati, toda težave se začno z materiali. Pogosto ni strojev in naprav, ki bi jih bili sposobni po konkurenčnih cenah narediti v Jugoslaviji; ponujati blago z drugih tržišč pa seveda ni v interesu jugoslovanske ekonomije.
JOŽE VETROVEC
Kotiček za vse in za vsakogar
'j Vojaški klub iz Postojne najboljši na ljubljanskem armadnem območju — Uspešno sodelovanje z mladimi krajani — Najbolj priljubljeni glasbeniki
Avtohtona arhitektura, kakršne ni na svetu — Nihče ne misli na zaščito - Namesto obnavljanja »modernizacija«
Tisti, Id se mu je ponudila priložnost, da obišče katerokoli mesto ali vas na Kosovu, je verjetno opazil nekaj zelo starih zgradb, kakršnih ni nikjer na svetu. Večina jih je po vaseh. Zgrajene so iz kamna, lesa ali blata, odvisno od tega, kje se nahajajo. Nekoč so bile to trdnjave, katerih namen je bil predvsem braniti pred vsemi napadalci in osvajalci. Te zgradbe, ki so jih sami uporabniki imenovali »kulle«, so bile torej simbol obstoja Albancev.
KOSOVSKA »KULLA« — Vse manj jih je; tiste, ki ne propadajo, pa prebivalci spreminjajo v »moderne« hiše.
Foto. Dokumentacija »Dela«
Kjerkoli na Kosovu, pa tudi zunaj njegovih meja, predstavljajo »kulle« eno od najbolj plodnih vej narodne arhitekture, ki so jo Albanci podedovali po svojih prednikih. Njihov obstoj je dokaz nekega določenega časa, kažipot nekega prehodnega obdobja. Njihov videz, najsibo zunanji ali notranji, nosi v sebi prave arhitektonske vrednote naroda, ki dvigajo njegovo arhitekturo na raven velikih, ne samo umetniških, temveč tudi zgodovinskih del.
Trd oreh za sovražnike
Ljudski arhitekt jih je zgradil izredno skrbno. Pri tem je uporabil vse svoje znanje, kar nam dokazuje, da je bil pravi mojster v obdelovanju kamna in lesa, saj je iz teh dveh materialov ustvaril skladno organsko povezavo z okoliškim ambiemtom.
V njih so se zbirali najbolj spoštovani, tu so sprejemali goste od vsepovsod, tu so prirejali ljudske plese, še pogosteje, če je bilo potrebno, so z njihovih frendijij (oken) zagrmele puške proti vsem mogočim sovražnikom, osvajalcem od kdo ve kod. Skrivnosti minulih stoletij in različnih obdobij, ki so se spletale okrog njihovih kamnov, zidov, hranijo »kulle« še danes. Kamen, iz katerega so zgrajene, čeprav Je zvečine lepo in estetsko obdelan, je bil za sovražnika vedno trd oreh. Le zakaj so njihova okna tako zelo majhna, zazidana s kam«‘n)orr9 Tudi vrsto -7. redno majhna in v vsaki taki zgradbi kar nekako storita, cm sj .. e ..	, op-,
ki je stopil skoznje, saj bi bil drugače ubit.
Notranjščina je najpogosteje v lesu. Na stropu je vse polno ljudskih motivov, po
katerih ni težko prepoznati občutljivosti, duše uporabnika, pa tudi več od tega. Po tleh so razprostrti sedeži, raznobarvne preproge, ki so jih dolge mesece tkale ženske roke, najpogosteje neporočenih deklet. »Obvaroval« jih je močan zid, ponekod visok dva, tri, pa tud} več metrov, ki je nepoklicanemu zastiral pogled na dvorišče.
Vse tako zgrajene stavbe, še posebno »kulle«, so zelo stare.	h .
Poznavalci albanske arhitekture pravijo, da je- ta -vrsta stavbarstva čisto albanska in povsem brez izposojenih elementov.
Danes: dvakrat dražja zidava
Ce bi takšne stavbe gradili danes, bi stale dvakrat toliko, saj že sama obdelava kamna, ki ga je tod na pretek, zahteva mnogo časa in truda. Zato se tukajšnji prebivalci raje odiočaijo za opeko, saj je iz nje preprosteje graditi kot iz kamna ali lesa. Nekdanjih starih zgradb, imenovanih »kulle«, je zatorej na Kosovu vse manj in manj. še tistih, ki še stojijo, ne popravljajo več, ker to preveč stane. Tako počasi razpadajo, hkrati z njimi pa tudi neka avtohtona arhitektura, kakršne ni na svetu. Avtor teh vrstic ne pozna niti enega samega primera, ko bi takšno zgradbo zaščitili ali to vsaj nameravali, zob časa pa neutrudno nadaljuje svoje delo. V okolici Peči, v Isniču, Dečanih in Juniku smo si ogledali nekaj teh zgradb. Domačini so nam povedali, da takšne, kakršne so, ne morejo več obstajati. Pri vsem tem je najhuje, da nekateri prebivalci, namesto da bi staro obnovili, ustvarjajo ne-
kakšno mešanico med starim tn novim, modernim, ki z obstoječim nima nič skupnega. Tako je zgradb, imenovanih »kulle«, na Kosovem vse manj in manj in nekega dne bodo povsem izginile, škoda.
SADRI MORINA
POSTOJNA. 8. januarja — »Že dalj časa smo si prizadevali, da bi kultura postala sestavni dol vsakdanjega življenja vojakov in starešin. Kultura ljudi bogati, krepi njihovo ustvarjalnost in duha. Zato smo se odločili postaviti nov vojaški klub. Zgradili smo ga v rekord-nem času, odprli pa pred slabim letom. Delali smo načrtno in zavzeto, tako da je klub Postal res pravi .kotiček za kulturo’. Priznanje, ki smo ga prejeli za najboljši vojaški klub na ljubljanskem armadnem območju, je tako pravzaprav le logična posledica našega dela, obenem pa tudi obveza, da bomo letos še boljši,« je povedal starešina Vuk Obradovič iz postojnske vojašnice »Milovan šaranovič«.
Kjer so bili še pred letom opuščeni skladiščni prostori, je danes sedem okusno opremljenih sob. Vojaki in starešine so si klub uredili v dobrem mesecu. Preperele deske je zamenjal svetel parket, puste stene so obili z lesom, na hodnikih so razstavljena likovna dela vojakov umetnikov.
Skoraj ves prosti čas v klubu
»Klub je odprt za vse vojake, ne le za tiste najbolj nadarjene. V njem vsakdo najde nekaj zase. Prav zato so ga vojaki vzeli za svojega. Tu preživijo skorajda ves prosti čas. To pa je bil tudi naš cilj — približati kulturo vsem. Cilj smo dosegli zato, ker
smo se naloge lotili celovito in tako, da smo kulturo obravnavali kot sestavni del urjenja in bojne pripravljenosti.« je še dodal Vuk Obradovič.
V klubu imajo svoj kotiček slikarji, modelarji, radioamaterji (ti so vzpostavili zveze že z vsemi celinami), šahisti, recitatorji pa še kdo. Čitalnico, kjer si lahko sposodijo knjige in časopise, so poimenovali po sedmih sekretarjih SKOJ, njihove portrete pa so narisali vojaki sami. V klubu deluje tudi interna radijska postaja. Nad programom, ki ga je vsak dan za več kot pet ur, bedi Živomir Milojevič, doma iz Beograda. »Program prilagajamo okusu poslušalcev, na-
ših tovarišev. Trudimo se, da je ta kar se da pisan. Vojakom je najbolj všeč oddaja »Čestitke In pozdravi«. Morda zato, ker je namenjena prav njim. V naši enoti skorajda vsak dan kdo slavi, zato je želja vedno preveč za eno oddajo, želimo pa ustreči vsem in vsakomur,« je pripovedoval Živomir, sicer novinar beograjske Politike.
Vabila na glasbene nastope
Svojo sobo imajo seveda tudi glasbeniki. Ti so med fanti iz postojnske vojašnice najbolj priljubljeni. Poznajo pa jih tudi v bližnji in daljni okolici. Nastopali so že v Kopru, Sežani, Portorožu,
INTERMARIS I — Po dolgih letih nova slovenska ribiška ladja, s katero naj bi v letu dni ulovili 800 ton rib. Opremljena z najmodernejšo elektronsko opremo za odkrivanje ribjih jat in z motorjem, ki ima 340 KM, naj bi bila tudi »most« za prodajo jugoslovanskih ribiških ladij na obalo Afrike.
Foto: Dokumentacija »Dela«
Zob časa načel „kulle“, Na Javorniku bo zrasel kamniti simbol Kosova observatorij za mlade
Ljubljani, Pivki, Kočevski reki, v Prezidu in Gabru na Hrvaškem, pa seveda že neštetokrat v Postojni. »Zlasti naporno je bilo decembra, pred dnevom JLA, ko smo se selili s prireditve na prireditev. Nastopali smo tudi po štirikrat na dan,« je svoje fante pohvalil vodja ansambla Slavko Ivančič, doma iz Crikvenice.
Precej zaslug za vse uspehe pa gre pripisati tudi uspešnemu sodelovanju z mladimi iz Postojne. S skupnimi močmi so pripravili že vrsto uspelih prireditev, plod skupnega dela pa je tudi tretje mesto na sklepnem republiškem tekmovanju »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«.
Vojaški klub iz Postojne je za uspešno delo v lanskem letu prejel tudi posebno nagrado pomočnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnika Daneta Petkovškega — barvni televizor.
BRANKO SOBAN
Pred ustanovitvijo prvega samostojnega astronomskega društva v Sloveniji — Veliko ljubiteljev iz vrst mladih
LJUBLJANA, 8. .januarja — Letos bo amaterska astronomska dejavnost v Sloveniji doživela pomembno organizacijsko okrepitev: dosedanja astronomska sekcija Prirodoslov. nega društva Slovenije bo namreč prerasla v samostojno astronomsko društvo »Javornik«. Ta korak je toliko bolj pomemben, ker je med Slovenci veliko ljubiteljev astronomije, ki doslej nemara niso niti vedeli, da obstajajo organizacijski okviri, v katerih bi posameznik! mogli svoje zanimanje še tvomeje poglobiti.
V TAM letos več vozil
MARIBOR, 11. januarja — 10.600 vozil načrtujejo za letošnjo proizvodnjo v Tovarni avtomobilov In motorjev Maribor. Lanska izkušnja, ko jim je uspelo uresničiti le nekaj nad 84 odstotkov načrtovanih nalog, pa opozarja, da bodo morali krepko zavihati rokave. Posebno težko in odgovorno delo čaka plansko-komercialno službo, ki bo morala pravočasno zagotoviti surovine in nekatere dele od kooperantov ter bolj racionalno voditi proizvodnjo. Ne nazadnje pa bo treba * TAM tudi glede storilnosti kaj storiti.	M. S., Foto: Bogo Čerin
MIRAN ŠUŠTAR
Razsežnosti tragedije v Kampučiji
Prva faza kampučijske tragedije je dopolnjena. Na hitrico zbrani uporniki — Združena fronta za nacionalno rešitev Kampučije je bila pod vietnamskim varuštvom ustanovljena 2. decembra lani, mesec dni po podpisu vietnamsko-sovjetskega sporazuma o prijateljstvu — so na vietnamskih tankih zavzeli Phnom Penh. Zakonita vlada Kampučije in predstavnik njene suverene legitimnosti se je po zadnjih poročilih, ki jih je oddajala vladna radijska postaja »Glas Kampučije«, umaknila v Kardamomsko pogorje, potem ko je pozvala ljudstvo k splošni vojni proti zavojevalcem. Princ Sihanuk je na poti v New York, kjer naj bi pred varnostnim svetom v imenu kampučijske vlade zastopal njeno pritožbo proti vietnamski agresiji.
Sile, ki delujejo pod etiketo Združene fronte nacionalne rešitve Kampučije, so takoj po zavzetju Phnom Penha razglasile, da »je Združena fronta edini zakoniti predstavnik Kampučije«. S temi elementi so dane koordinate najnovejšega zapleta v lokalni, regionalni in globalni razsežnosti.
Najprej kaže razjasniti temeljno dvoumnost. ki je od široke ofenzive — začela se je 25. decembra — naprej nevzdržna. Ce je Hanoi v obdobju »vojne malih korakov« še lahko za silo vzdrževal fikcijo o upornikih kot edini sili, ki se bori proti vladi v Phnom Penhu, je po ofenzivi tako širokih razsežnosti, kot je sedanja, padla sleherna utvara. Preprosto gre za to, da je Kampučija postala žrtev vietnamskega napada v klasičnem pomenu besede. Uporniki, o katerih je govora, so pomožne sile z dvomljivo politično identiteto.
Okoliščina, da je Vietnam sprožil sedanjo ofenzivo slaba dva meseca po podpisu sovjetsko-vietnamskega sporazuma o prijateljstvu, v katerem je predvideno tudi vojaško posvetovanje med podpisnicama, če bi bila katera od njiju ogrožena, kaže na globlje zaledje, v katerem je Vietnam zasnoval zavzetje Phnom Penha. Kampučijska pritožba zoper napad na svojo neodvisnost se ne nanaša samo na Vietnam, marveč omenja tudi ZSSR in varšavski pakt. To je dodatni, neazijski element konflikta, ki utegne, četudi pridušeno, odjekniti tudi v okvirih tega pakta, ustanovljenega za obrambne namene v Evropi. Posredno so se namreč članice te zveze z eno nogo znašle v Aziji, soočene z azijsko zvezo med Kitajsko in Japonsko ter z Ameriko, ki se iz Azije postopno umika.
Lokalna razsežnost konflikta je znana. Vlada, ki je do 18. marca 1970 legitimno predstavljala suvereno in neuvrščeno Kambodžo, je bila zrušena s pučem, ki ga je organizirala ameriška obveščevalna služba; štiri tedne po puču so južnovietnamske čete saigonskega režima vdrle v Kampučijo, da bi z masakri podprle pučistični režim Lon Nola, za njimi pa so za krajše obdobje pridrli še ameriški »marinci«. Po osvoboditvi Phnom Penha 17. aprila 1975 je Kambodža, preimenovana po starem nazivu v Kampučijo, dobila vlado »rdečih Khmerov«, ki je, kakršna koli Je bila, v mednarodnem prostoru poosebljala kontinuiteto njene suverenosti in neodvisnosti. V nedeljo pa je bila ta vlada pregnana iz glavnega mesta. Kot Sihanukovo leta 1970 so tudi njo pregnali »uporniki« in vietnamske oklopne divizije, tokrat iz združenega Vietnama s prestolnico v Hanoju. Dvakratni sunek proti khmerski neodvisnosti in suverenosti, ki je prišel iz dveh politično popolnoma različnih Vietnamov, bo v politični zavesti khmerskega ljudstva pustil politično in moralno sled, ki je v logiki dogodka samega, ne glede na to, ali bo kampučijska vlada nadaljevala ljudsko vojno, ki
jo je proglasila, ali pa se bo zatekla v tujino.
Regionalna razsežnost dramatičnega dogodka je opredeljena z izjavami, ki so prihajale iz prestolnic držav jugovzhodne Azije v času, ko je »vojna malih korakov« že opozarjala na možnost velike ofenzive. Države tega prostora, ki niso bile niti najmanj prizanesljive, ko je šlo za ocene kampučijske notranje politike, so soglasno opozarjale, da bi imele vsako nasilno spremembo v Phnom Penhu za rušenje obstoječega ravnotežja sil v tem prostoru, poudarjajoč, da je neodvisna in suverena Kampučija bistveni element tega ravnotežja. Kako se bodo po osvojitvi Phnom Penha razporejale silnice v Aziji in posebej v njenem jugovzhodnem delu kot trenutno strateško najbolj občutljivem prostoru na svetu, zaenkrat lahko samo ugibamo. Zunaj dvoma pa je, da bo metoda, uporabljena v Kampučiji, dolgoročno vplivala na politično razmišljanje v azijskih prestolnicah in da to razmišljanje gotovo ne bo šlo v smeri razumevanja za notranje težave, s katerimi se ubada Vietnam po dolgoletni osvobodilni vojni.
Iz tega izhaja ključno vprašanje: zakaj je Vietnam na način, ki presega okvire njegovih nacionalnih interesov, »poravnal« spor z vojaško in gospodarsko nebogljeno Kampučijo, ki si je sama priborila neodvisnost v prav tako krvavi vojni, kot jo je vodil Vietnam? Zakaj prav v sedanjem trenutku manifestacija tolikšne grobe sile, ko je na dlani, da vojaška zmaga na omejenem terenu ne bo odtehtala njenega političnega fiaska v Aziji?
Prvo iztočnico za razmišljanje o odgovoru na to vprašanje je dala Združena fronta nacionalne rešitve Kampučije, ko se je takoj po zavzetju Phnom Penha proglasila za edinega legitimnega predstavnika Kampučije. S tem je bilo pred omizje varnostnega sveta vrženo vprašanje, kdo bo zastopal Kampučijo v njeni pritožbi zoper tujo agresijo, princ Sihanuk kot pooblaščenec legitimne vlade, ali predstavnik Združene fronte nacionalne osvoboditve. Pred varnostnim svetom, kjer velja pravica veta, se spor lahko prebrodi s tem, da se zadevo proceduralno blokira. Problem drugačne narave pa utegne nastati v gibanju neuvrščenih, če se bosta pojavili dve strani s pretenzijo, da obe zastopata Kampučijo.
Pretenzija Združene fronte za nacionalno rešitev, da predstavlja suvereno in neodvisno Kampučijo, utegne postati izhodišče za nov poskus, izzvati razkol med neuvrščenimi na »progresivne« in »konservativne«, kar so določene sile v nekaj primerih že poskušale. Na dlani je, da je temeljna naloga neuvrščenih, ohraniti enotnost na podlagi načel, ki so v preteklosti omogočile, da se je gibanje neuvrščenih uveljavilo v svetovnem prostoru kot neodvisen mednarodni subjekt.
Posebno veliko ljubiteljev astronomije najdemo med mladino v osnovnih in srednjih šolah. Mnogi posamezniki so si sami izdelali od-lične teleskope, ali pa so si jih preskrbeli v tujini. Napočil je torej čas, ko naj bi se vsi ti amaterski astronomi povezali, po vzorcu v drugih republikah, kjer že nekaj časa deluje vrsta znanih društev: v Sarajevu z observatorijem Colina kapa, v Novem Sadu, v Splitu, v Zagrebu in še drugod.
Že kar častitljiva kronika
Bodoče astronomsko društvo »Javornik« ima v svojem predhodniku, astronomski sekciji Prirodoslovnega društva Slovenije, ltar bogato zgodovino. Sekcijo so ustanovili leta 1952 in je med svojim obstojem, kljub občasnim nihanjem, opravila pomembno vzgojnoizobraže-valno pa tudi kulturno poslanstvo. Naj samo naštejemo njene glavne akcije: pre-
davanja za člane in za širšo javnost v planetariju Tehničnega muzeja Slovenije in na Inštitutu za matematiko in fizilko, ogledi Astronomsko geofizikalnega observatorija na Golovcu, izdelava načrtov za gradnjo amaterskega šolskega teleskopa AT-140 (v sodelovanju z Iskro-Vega, pri čemer je sekcija posredovala približno 300 kompletov in še so na voljo ljubiteljem), razstave astronomske fotografije in inštrumentov, publikacija »Astronomski dalj. nogledi za amaterje in šole« in organizacija prvega mladinskega astronomskega tabora na Javorniku pri Cmem vrhu nad Idrijo (lani).
Bodoče društvo bo že ob ustanovitvi štelo okrog 120 članov. Nekateri med njimi so naši javnosti dobro znani, denimo profesorji dr. Fran Dominko, Pavel Kunaver, dr. Andrej Čadež, Marjan Prosen in dr. Bogdan Kilar. Vzpodbudno je, da je v vrstah lju. biteljev veliko mladih in to kar polovica iz krajev zunaj Ljubljane.
Ena od nalog bodočega društva je tudi organiziranje astronomsko raziskovalnih taborov, opazovalnih ekskurzij in obiskov v observatorijih zunaj Slovenije. Astro-homi-amaterji bodo svoje opazovalne meritve še vedno objavljali v revijah Proteus, Presek. Pionir, pa tudi v dnevnem časopisju, obenem pa bodo tudi sami pripravljali publikacije, dostopne najširšemu krogu ljudi.
OPAZOVANJE SONCA — Mladi ljubitelji astronomije med eno svojih številnih akcij. Zanimanje za astronomijo je pri Slovencih že od nekdaj živahno.
Foto: J. S.
Tomosovi mopedi na Kitajskem
Junija že 1.500 mopedov - Pogodba o skupnem vlaganju — Tomos bo prenesel tehnologijo
KOPER, 11. januarja — Letos junija br> iz Kopra na Kitajsko prispela prva pošiljka 1.500 mopedov, leta 1982. jih bodo v tej daljnji deželi naredili 100 tisoč in tri leta kasneje že 200 tisoč. Tako so se dogovorili predstavniki koprske tovarne Tomos in člani delegacije kitajske motorne industrije.
Nekajdnevni pogovori o možnostih poslovno-tehnič-nega sodelovanja med Tomosom in kitajsko strojno tovarno »Džali« v Cun Kingu (pokrajina Sečuan), so bili po besedah Tomosovcev izredno plodni in konkretni. Gostje z Daljnjega vzhoda so k nam prišli z jasno opredeljenimi željami in od Tomosovih predstav nikov hoteli tri vrste mopedov. Gre za motorno kolo, ki naj bi tamkajšnjim prebivalcem služilo za prevoz na delo, za kratke relacije, potem za motorno kolo, ki bi ga uporabljali za službene namene, in končno močnejši, dvosedežni motor za daljše vožnje.
S Kitajci bodo Koprčani sklenili dve pogodbi — pogodbo o skupnem vlaganju, pri čemer bo Tomos za tovarno Džali dobavil specialno opremo in seveda prenesel tehnologijo, ter pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji, pri čemer bodo naši Kitajcem dobavljali rezervne dele za motoma kolesa, ki jih bodo sestavljali v Cun Kingu. Kitajci namreč mislijo v najkrajšem času osvojiti kompletno proizvodnjo motorjev, Tomos pa naj bi — v skladu s svojo dolgoročno orientacijo — za en tip motornih koles na Kitajsko pošiljal motorje.
DUŠAN GRČA
SMUČANJE
V LES DIABLERETSU ZA SP
Lekcija Moser-Prollo ve
Svojim nasprotnicam j« zadala v smuku hud poraz
LES DIABLERETS - Z včerajšnjo zmago v smuku je Avstrijka Anne Marie Moser - Proll še enkrat potrdila, da tudi letos spada najresnejše kandidatkinje za osvojitev končne zmage v svetovnem snuičarskem pokalu. Prollova je povečala svoj naskok na skup-n' 'estvici in ima sedaj 10 točk na-Pred Švicarko Marie Therese rridig in kar 34 pred tretjeuvršče-n° Hanni Wenzel (Liechtenstein).
"Veteranka* Prollova je včeraj ®nučala izredno in je pokazala na-
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo na 2. sporedu Prenašala posnetek današnjega smuka za SP ob 15. uri.
Na sporedu ljubljanske TV bo *muk oh 12.55, ob 17. uri pa bodo Prenašali prvenstveno košarkarsko recanjc Jugoplastika - Bosna.
sprotnicam vse, kar zna. Njena vonja na progi je bila popolna, tako a je na koncu zadala precejšnje aostanke ostalim smučarkam. Na rugo mesto se je uvrstila zahod-a Nemka Evi Mittermaier z zao-tankom 1”81, na tretje pa Marie .J’er.es,e Nadig, ki je na cilj pri-srnucala kar 2”36 za zmagovalko.
Anne Marie Moser - Proll je tari' osvojila letošnjo tretjo zmago smuku za svetovni pokal. Pred nerajšnjo z,nago v Les Diableretsu k. namreč osvojila prvo mesto na 'ancavallu in Val d’Iseru.
Vrstni red smuka v Les Diableretsu:
L Moser - Proll (Av.)
g- Mittermaier (ZRN)
J Nadig (švi.)
Nelson (ZDA)
Epple (ZRN)
Lestvica za SP:
Moser - Proll Nadig Wenzel Pelen Kinshofer
1’28”83
1’30”64
1’31”19
1’31”42
1’31”61
Danes moški smuk
* Crans Montani bo danes na Poredu moški smuk za svetovni po-ai- Vreme v zadnjih dneh sicer a treninge ni bilo ravno najboljše, endar kaže, da bodo lahko priredijo Mjub temu izpeljali tako, kot je do predvideno.
“Utri bo na vrsti moški slalom.
namizni tenis
V ŽENSKI A LIGI
Kras v Novari
g ^anska namiznoteniška ekipa Kra-a bo danes opravila drugo sezon-0 gostovanje. V okviru prvega jriVratnega kola prvenstva A lige.
bodo slovenske igralke ob 18. n pomerile v Novari s tamkajšnjo Regaldi, katero so v prvem s ^niu v Nabrežini že odpravile a;2. Vsaj na papirju imajo danes bilv °Ve ^eP° Priložnost; da se reha-nJriraj° po zadnjem nepričakova-c m Porazu proti prvoligašu iz Lec-nii Nrss bo tokrat ponovno nasto-n s Popolno postavo, saj je Blaži-ni aK.Povsem okrevala. Od nasprotji o*, razen Bocalejeve, ki je bila st ,Y Nabrežini dvakrat uspešna, o-IjaU .. V.e. bralki ne smeli predstav-
Vedje ovire. Če se bo vse odvi-
ni 0 P? Predvidevanjih bi morala So-joL Milič iztržiti običajne tri točke, a Rebula in Dragica Blažina ^P^stah dve.
lu iev sP°drsljaju v zadnjem ko-s L- • as ®e vedno prvi na lestvici, kf)]j-ln,mi točkami, ker ima boljši sProtn'k k0t njegov drevišnji na-
1^'NlBASKET
v PRVENSTVU Z & R
naše ekipe bodo imele težke tekme
stv^an?S fe zafienja drugi del prven-ekir»^ & R v minibasketu. Naše v if,'ri'azen Kontovela, ki je že igral mei„ rif* Proti Don Boscu, bodo i-Rm. • raj vse precej težke naloge. ^__°V1 minikošarkarji, bodo v
Atni"11Fiorentina B,,'an(a - Roma ogna - Mihui J-ataiuaro - Napoli
j?* - Ave,lin((
■nventus . Viccnza ' Perugia Bartna„ Torino C!!l * Pescara
gjiVftžsr
L -2. -
4.	-
5.	-«. -
Prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
Prvi
drugi
prvi
drugi
Prvi
drugi
1
2
1
2
X
X
1
1
2
1
1
2
ponedeljek igrali na stadionu 1. maj tekmo z ekipo CAMB A. Naloga Mazzuccovih varovancev bo precej težka, a ne nemogoča. Italijanski fantje so skupaj s Servolano in In-terjem iz Milj na vrhu lestvice.
Torej gotovo ne bodo popustili in bomo verjetno videli lepo tekmo, kajti borovci bodo skušali dobiti prvi par točk.
V športni palači se bodo poletovi košarkarji pomerili' s SGT. Openci nimajo lahke naloge, saj imajo le dve točki (in to iz dveh remijev), medtem ko je SGT višje na lestvici. Tavčarjevi varovanci bodo torej skušali dobiti prvi par točk, po dveh zaporednih remijih.
Samo Breg ima razmeroma lahko nalogo. Boril se bo namreč z In-terjem A iz Milj, ki je predzadnji na lestvici. V prejšnjem kolu so Brežani z lahkoto zmagali in tudi v Miljah se bo to verjetno ponovilo.
Sokol bo gostoval v Športni palači pri Interju 1904 B. Tudi za Vassallo-ve in Terčonove varovance tekma ne bo lahka: v telovadnici v Nabrežini, so gostje z lahkoto zmagali in bodo verjetno to ponovili.
Sokol pa bo po tekmi z Interjem igral drugo prekinjeno srečanje z Don Boscom v torek, v Nabrežini.
Max
KOŠARKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Jutri «match -clou» na Kontovela med Jadranom in Hurlinghamom
V promocijskem prvenstvu bo imel Bor nevarnega nasprotnika, Jadranu pa se obeta «predah»
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Za Jadran se prične danes serija treh lahkih tekem, ki bi jih morali Valičevi varovanci osvojiti brez večjih težav. Jadranovcj si po šestih zaporednih zmagah ta «oddih» tudi zaslužijo. Drevišnja tekma proti ekipi Grandi Motori, kot tudi naslednji dve proti Stelli Azzurri in miljski Cartarii, bi morali predstavljati za Jadran torej le formalnost.
Tega ne moremo reči za borovce : le-ti se bodo morali namreč zelo potruditi, da bodo premagali CUS, ki je, posebno na domačih tleh, dokaj nevaren. Vseučiliščniki zasedajo po mnenju mnogih položaj na lestvici, ki ne ustreza njihovi realni moči. Doslej so osvojili le dve zmagi (proti pepelkama Stelli Azzurri in Cartarii), vendar so na več tekmah imeli tudi smolo. V zadnjem kolu so le z dvema pikama razlike klonili Miljčanom Jeans Cor-nerja, še prej pa so se krčevito u-pirali Jadranu. Torej, težka naloga za Perkovo ekipo, ki pa je že proti Scogliettu pokazala, da se počasi izmotava iz krize.
Borov košarkar K. Ražem v napadu med tekmo proti Jeans Cornerju
MLADINCI
Osrednja tekma, neposredni spopad za prvo mesto, ali pa ameriško «match-clou»: tako bi lahko definirali jutrišnjo tekmo med Jadranom in Hurlinghamom. če Jadran zmaga, potem je že skoraj matematično zmagovalec tržaške skupine, saj bi ga od Tržačanov ločile že štiri točke. V primeru poraza pa bi bila verjetno po končanem prvenstvu potrebna še dodatna tekma. Hurlingham bo jutri verjetno nastopil brez čuka in Starca, ki igrata v članski ekipi, verjetno pa bo prisoten Pieri. Predvidevanja govore torej v rahlo korist Jadrana, ki je že v prvem delu prvenstva slavil s točko prednosti.
Borovci pa bodo tokrat pred lažjo nalogo, saj se bodo pomerili s Stello Azzurro, ki še ni okusila zmage v tem prvenstvu. Upajmo, da ne bo to storila prvič na tekmi z Borovo ekipo, ki je z izredno težavo premagala prejšnji teden šibko Servolano. Vendar pa je skoraj nemogoče, da bi Parovelovii varovanci ponovili naivne napake iz prejšnjega nastopa, zato bi morali brez večjih problemov odnesti peti par točk. KADETI
V skupini A je Bor zaposlen z A-labardo. ki je še edina nepremagana ekipa v tem prvenstvu; če upoštevamo, da borovci v dveh nastopih še niso slavili zmage in bo odsoten najboljši strelec Lokar, ki je diskvalificiran, potem je jasno, da so njihove možnosti zelo skromne.
Tudi v B skupini bosta naša zastopnika pred težko nalogo: igrala bosta namreč proti močnima ekipama, kot sta Don Bosco B (v bistvu pa gre za prvo ekipo) in Inter 1904 A. Več možnosti bi vsekakor prisodili Kontovelu, ki igra na domačih tleh proti Don Boscu, Bregu pa bo proti Interju dokaj trda predla.
NARAŠČAJNIKI
Po tesnem porazu proti močnemu Don Boscu bo Kontovel imel ponovna težko nalogo, saj bo tokrat naletel na Servolano, ki jo nekateri imajo celo za favorita prvenstva. Kontovelci so že v prvi tekmi dokazali, da se ne bojijo nobenega nasprotnika; zato ni izključeno, da bodo pripravili presenečenje.
Prvič bodo tokrat nastopili tudi Poletovi košarkarji. Tavčar razpolaga z omejenim številom igralcev, vendar je ekipa dobro uigrana. Po-letovei imajo torej možnost, da preti Ferroviariu, ki je v prvem kolu klonil ekipi Chiadina, osvojijo svoj prvi par.,,točkM„
DEČKI
...l Solmi’ tJ6'"pbhovno imel težkega nasprotnika, ekipo Ferroviaria, ki je doslej izgubila (e tekmo proti Don Boscu. Nabrežinci imajo le teoretične možnosti za uspeh, upati pa je, da bodo ponovili dobro igro iz zadnjih nastopov, še posebno če bodo vzdržali več kot petnajst minut, kot so to storili v zadnjem nastopu.
Tudi Kontovel nima velikih možnosti za zmago proti Don Boscu, ki je ena boljših ekip prvenstva.
Če pa upoštevamo da igrajo Lisjakovi varovanci doma in seveda, če bodo kontovelski fantje zaigrali kot znajo, pa le imajo nekaj možnosti za uspeh.	Marko
NOBLE ART
ODENSE — Danski amaterski boksar poltežke kategorije Jacob Sejersen je včeraj umrl v bolnišnici v tem kraju, kamor so ga prepeljali po zaključku nekega dvoboja. Sejersen je sicer premagal nasprotnika, po koncu dvoboja pa je začutil kr-<Je po vsem telesu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel hudim notranjim poškodbam.
• * •
ESSEN — Zahodnonemški boksar Jiirgen Krause, star 25 let, leži že 34 dni v neki essenski kliniki zaradi poškodb, ki jih je dobil v nekem dvoboju v Miilheimu. Mesec dni je ležal v popolni nezavesti, tudi sedaj pa je še povsem paraliziran.
KOŠARKA
ZA POKAL KORAČ
Pagnossin-Partizan v torek v Gorici
V torek, 16. januarja, ob 21. uri, bo v goriški športni hali košarkarska tekma med goriškim Pagnos-sinom in beograjskim Partizanom. Ekipi bosta tekmovali za Pokal Ko-rač.
ATLETIKA
NA 11 KM DOLGI PROGI
Venanzio Ortis na tekmovanju v Krminu
Evropski prvak v teku na 5.000 metrov Venanzio Ortis bo svojo prvo tekmo v novem letu opravil v Krminu, kjer se bo udeležil teka čez drn in strn, ki ga organizira društvo Atletica Gorizia ob sodelovanju krminske občine in Goriške hranilnice. Brez dvoma bo prisotnost evropskega prvaka pritegnila pozornost številnih ljubiteljev atletike, ki se bodo zbrali ob 11 km dolgi progi.
Poleg Ortisa bodo na tem tekmovanju sodelovali tudi drugi znani deželni tekači, kot so Lauro Miani in Sergio Lena. Start bo ob 11.15 izpred telovadnice srednje šole «Pa-scoli* (Ul. Roma) v Krminu.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 13. januarja 1979
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini Jadran - Grandi Motori * * *
18.00	v Gorici, Športna palača Pagnossin - Dom
KADETI
17.00	na Kontovelu
Kontovel - Don Bosco B DEČKI
15.00	na Kontovelu
Kontovel - Don Bosco * * *
16.00	v Nabrežini
Sokol - Ferroviario * * *
PRIJATELJSKA TEKMA (PROPAGANDA)
15.15	v Dolini Bor - Don Bosco
MINIBASKET
«ZIN1 & ROSENVVASSER*
17.00	v Trstu, Športna palača Polet - Ginnastica Triestina
* * *
18.00	v Miljah, srednja šola
Inter Milje A - Breg * * * ”
18.00	v Trstu, Športna palača Inter 1904 B - Sokol
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Novari
Regaldi - Kras
■iHMiimiiiiiitiMiiiiiiiMiiiiiiimiimiiiimiMmiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiHHmiuiiiimiiiiMiiimiimiiiiimHiiiiitiimiiiiHtiiiiiiiiMMiiiiiMiiiimiiiiittiitiiiHimtmniiiii
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Zopet priložnost za Bazovce
Vesna se v 3. AL poteguje za naslov zimskega prvaka
2. AMATERSKA LIGA
Čeprav morajo odigrati še sedem zaostalih tekem, se bo jutri prvenstvo, seveda če bo vreme dopuščalo, nadaljevalo s pari prvega povratnega kola.
Costalunga - Primorje
Po presenetljivi zmagi nad Primorcem gre Primorje v goste k solidni Costalungi, ki že osem nedelj zaporedoma ni okusila poraza. Tržačani so sicer v tem prvenstvu klonili le dvakrat (Campanelle in Gia-rizzole), obakrat na domačih tleh. Omeniti bi tudi veljalo, da je Costalunga do sedaj izbojevala le dve zmagi, v gosteh proti Opicini in doma proti Gaji. Kot je razvidno je tržaška enajsterica prava «kraljica» remijev. Costalunga je namreč kar desetkrat remizirala. Na remi računa-jutri- Pri monje in če bodo Prose-čani zaigrali umirjeno ter brez napak , bi s$, morali vrniti domov vsaj s točko v žepu.....-	<•••
Zarja - Rosandra
Bazovci, ki po zmagi Opicine nad Gajo zasedajo drugo mesto lestvice, bodo sprejeh v goste trdoživo ekipo Rosandre, ki bo prišla v Bazovico po mesecu dni prisilnega pečitka. Rosandra namreč v zadnjih treh kolih zaradi slabega vremena ali slabega stanja igrišč ni igrala in njen zadnji nastop beležimo v 12. kolu, ko je boljunska ekipa doma klonila
Primorju (to je bil obenem njen drugi prvenstveni poraz). Ta podatek jasno govori, da je Rosandra precej solidna enajsterica, ki pa zaradi prisilnega počitka ni v najboljši formi. Če bodo Bazovci to hibo Rosandre znali izkoristiti jim jutri lahko uspe priti tudi do celotnega izkupička.
S. Marco - Primorec
Zelo težko gostovanje pa se obeta trebenskemu Primorcu, ki gre v Ribiško naselje po dveh zaporednih porazih (Campanelle, Primorje). Na splošno lahko rečemo, da so Treben-ci v zadnjih nastopih taktično zaigrali slabo. Napad se je vsekakor debro odrezal, obramba pa je dobesedno odpovedala. Medtem ko ima Primorec s 26 zadetki najprodornejši napad, ima s 24 prejetimi goli skupno z Auristoo.jjfljsl^^ofcffpnfr bo. Jutri pa .gredo..Trebenci v . goste k ekipi, ki ima eno od najso-lidnejših obrapjj}M($, , Marcu je„jv«-, jel le 10 golov, dal pa samo devet). Torej iz podatkov izgleda, da je remi v tem srečanju skoraj neizbežen.
Sovrana - Gaja
Težko, skoraj brezupno gostovanje čaka padriško gropajsko Gajo, ki se po zadnjem porazu z Opicino res nahaja v nevarnih vodah. Sovrana, čeprav do sedaj ni izpolnila vseh pričakovanj, ostaja vedno ena najmočnejših ekip te skupine, saj

ODBOJKA
V RAZNIH LIGAH
OBETA SE NAM CELA VRSTA ZELO PRIVLAČNIH SREČANJ
V ospredju zanimanja pa bo prav gotovo današnji moški tretjeligaški derbi med Krasom in Olympio v Nabrežini
Tako kot pretekli konec tedna bo tudi tokrat na odbojkarskih igriščih izredno pestro. V enajstih srečanjih bo prav gotovo najbolj zanimiv tretjeligaški derbi v Nabrežini. Sicer bo tudi drugače precej napeto, ker se nam obetajo tudi drugi zanimivi obračuni.
ŽENSKA B LIGA
Po zmagovitem gostovanju v Mantovi bodo borovke to pot i 'rale d-:
s solidno šesterko iz Ceneta Sotto. Istoimenska šesterka iz okol ce Bergama je letos pričela prvenstvo presenetljivo dobro, saj je bila po prvih treh kolih neporažena in šele četrti prvenstveni nastop je bil zanjo usoden. Drevišnje gostje so namreč izgubile doma s Primavero iz Novente Vicentine. Nesrečni spodrsljaj s Sokolom je mimo in upati je le, da bodo Tržačanke to pot zaigrale tako kot znajo, ker edino v tem primeru bosta točki ostali doma.
Težko gostovanje' čaka tokrat na-brežinski Sokol. Glede na dejstvo, da igrajo slovenske zastopni boljše v gosteh, na tekmi s Trevisom morda niso tre. možnosti. Kljub temu, da so nasprotnice novinke v tej ligi, imajo šest točk in so ostale praznih rok samo pred tednom, v srečanju z vodeč Fascino „ Fiume Veneta.
ŽENSKA C LIGA
Potem, ko je preteklo soboto Slo ga prepus’ ' \ točki v Gradišču domači ekipi La Scarpoteča, igra (Levi pred domačimi dedalci ž vrsto Mogliana Veneta. Bivši drugoiigaš je uspešno pričel prvenstvo v nižji ligi, saj je odslovil AGI iz Gorice, ki letos želi napredovati, z -eč kot zgovornim 3:0. Ni potrebno posebt po udarjati, da čaka slogašico težka, če ne pretežka naloga.
MOŠKA C LIGA
Osrednja tekma ne sami tej ligi, ampak nasploh na naših toriščih bo nabrežinski slovenski derbi med Krasom in Oiympio iz Gorice. Kot
je znano sta oba naša zastopnika letos novinca v tej ligi. Lansko prvenstvo sta se Kras in 01ympia dvakrat spoprijela v 1. diviziji in obra-krat so slavili Kraševci. Po vsej verjetnosti bo tako tudi v letošnjem prvenstvu in Jrevi še toliko bolj, ker igra Kras doma.
Po triletni odsotnosti igra moška šesterka Bora spet na domačem i-grišču, na stadionu «1. maj*. Poprečna šesterka Scatolificio 4 S iz Vidma (bivši Kennedy) res ne bi smel mešati štren našin fantom, ki so že preteklo soboto v Fiume Ver.riu dokazali, da se lahko uspešno potegujejo za visoko uvrstitev na končni lestvici.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Med našimi tremi zastopniki v tej ligi čaka drevi najtežji nastop Kontovel. V srečanju z Bregom je Prata potrdila, da se letos poteguje za drugi zaporedni kakovostni skok. Konto-velke res nimajo kaj izgubiti in je torej pričakovati, da bodo domačinkam grenile pot do zmage.
Po domačem spodrsljaju se to pot ponuja Bregu več kot idealna prilika, da pospravi prvi par točk. Ginnastica iz Spilimberga je pre ’ tednom izgubila v Vidmu in poleg tega je še novinec * tej konkurenci. Precej izenačen bo stoj ko prej tudi neposredni obračun med Virtusom iz Vi gonova in Hrastom iz Doberdoba. Kljub temu, da je za Doberdobce vsak nastop težaven, je pričakova ti prvi uspeh.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Šesterka Doma iz Gorice že dru go leto igra v tej ligi. Goričani so bili lani prav dobri in je upati, da bodo svojo vrednost potrdi i tudi v letošnjem prvenstvu, čeprav bodo i-grali z nekoliko spremenjeno in po mlajeno postavo. Domovci so bili v prvem kolu prosti, njihov j' trišnji nasprotnik Pro Cervignano pa je prvo tekmo v Trstu izgubil z Inter jem s tesnim 3:2.
NARAŠČAJNICE
V tej konkurenci se slovenski derbiji vrstijo kar na tekočem traku, saj igrajo samo naše ekipe. Danes se bosta spoprijela pri Banih Sloga in Sokol. Glede na to, da igrajo mlade odbojkarice, rojene leta 1964 in mlajše, je dokaj težko dati prednost enemu ali drugemu zastopniku. Poleg tega pa še igrajo na dva dobljena seta.
DEKLICE
Mlade Kontovelke, ki nastopajo v skupini B, so še nepremagane. V derbiju bodo gostile Sokol, katerega so prvič premagalo v Nabrežini s 3:1. Gostje imajo prav malo možnosti za uspeh.	G. F.
KOLESARSTVO
V	SACCOLONGU PRI PADOVI
Tudi Adria na DP
V	Saccolongu pri Padovi bo jutri na sporedu italijansko državno prvenstvo v ciklokrosu za kategorije mladincev, juniorjev, amaterjev in profesionalcev. Dirka se bo odvijala v popoldanskih urah na precej naporni progi, ki bo 27. in 28. januarja prizorišče svetovnega prvenstva v ciklokrosu za najboljše amaterje in profesionalce z vsega sveta.
Jutrišnjega državnega prvenstva, ki bo služilo vodji italijanske reprezentance amaterjev Gregoriju in profesionalcev Martiniju tudi za sestavo reprezentanc v ciklokrosu za Svetovno prvenstvo, se bosta udeležila tudi dva člana lonjerskega kolesarskega kluba Adria. Čok bo nastopil ob 13.15 v kategoriji ju-njorjev na dvajset kilometrov dolgi progi, Petelin pa bo dirkal med a-materji (skupno s profesionalci) na 24 km dolgi stezi. Oba kolesarja, ki sta komaj zaključila obetavno sezono v ciklokrosu, nimata velikih ambicij, prepričana pa sta, da se bosta dobro odrezala na tem napornem tekmovanju, kjer se bo italijanska elita potegovala za zmago.
Reklama težke kategorije
SiisSiliiiilliS
Muhammad Ali, svetovni boksarski prvak težke kategorije ni samo velik športnik, ampak tudi spreten trgovec, ki uspešno prodaja svojo slavo: za lepe denarce je pripravljen delati reklamo tudi za avtomobilske akumulatorje (na sliki).
Sicer si bomo pa lahko intervju s tem izrednim športnikom ogledali danes po drugem sporedu italijanske televizije ob 19. uri v okviru oddaje «Drib)>ng».
HiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiMiiiiiiiiiinii,n, m, im ||llll|M||„iiill,1lnill|||||||l|l|l||,,l„„l,,„|ll|||||||l,||||,iiiiiiiiiii m iiihiii m im m i niii um n m iiiiii ■iiimiitiiiiiiimiiiii miti
smučarski Skoki
TURNEJA TREH DEŽEL
Avstrijci v Trbižu najboljši
Na tretjem mestu Jugoslovan Norčič - Danes v Beljaku
TRBIŽ — Avstrijec Klaus Tuch-scherer je osvojil prvo mesto na tekmovanju v smučarskih skokih, ki je bilo včeraj dopoldne v Trbižu in je veljalo na «Pokal treh dežel* (Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške). Danes bo drugo tekmovanje v Beljaku, zaključno pa bo jutri v Mariboru.
Včerajšnjih smučarskih skokov v Trbižu se je udeležilo 82 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, ZRN, Švice, Francije, Madžarske, Češkoslovaške, Bolgarije in Španije. Avstrijska premoč pa je bila dokaj očitna, saj se je kar šest avstrijskih predstavnikov uvrstilo med prvih osem na lestvici. Najboljši jugoslovanski skakalec Bogdan Norčič se
je moral zadovoljiti s tretjim mestom na razpredelnici za Tuchsche-rerjem in Millcnigom; Marko Mlakar je zasedel 9 mesto, Zdravko Bogataj pa 15 Med italijanskimi predstavniki se je najbolje izkazal Lidn Tommasi, ki je na koncu obtičal na sedmem mestu.
Včeraj so nastopili tudi mladinci, med katerimi je zmagal Avstrijec Friz Esser, pred Jugoslovanoma U lago in Tepežem. Najboljši Italijan je bil Mario Rigoni, ki je zasedel osmo mesto.
Vrstni -ed članov:
1.	Tuchscherer (Av.)	224,2
2.	Millonig (Av.)	223,9
3.	Norčjč (Jug.)	223,2
4.	Grojer (Av.)	217,4
5.	Neuter (Av.)	216,6
6.	Koch (Av.)	211,8
7	Tommasi (It.)	210,9
8	Vallner (Av )	•	208,5
9	Mlakar (Jug.)	208,0
10.	Tury (ČSSR)	207,2
Vrstni red mladincev:
1.	Esser (Av.)	217,2
2.	Ulaga (Jug.)	203,2
3.	Tepež (Jug.)	201,1
4	Srlder (Av.)	200,8
5	Globočnik (Jug.)	199,7
POZNAN (Poljska) — Italijanska peterka GEAS je zmagala v prvem kolu eVropskega košarkarskega po kala prvakinj. V Pozoanu so italijanske predstavnice premagale domačo ekipo AZS s 77:63.
Tržačani razpolagajo s celo vrsto močnih in izkušenih nogometašev, ki bi lahko oziroma so nastopali že v višjih ligah. Torej za Gajo res ni upanja? Tudi v prvem srečanju smo mislili tako, vendar je takrat Gaja presenetila in iztržila remi, ki bi tokrat predstavljal res izreden podvig gajevcev.
Breg - GMT
Brežani imajo jutri možnost izsiliti drugo prvenstveno zmago na domačih tleh. V goste sprejmejo GMT, ki je trenutno z devetimi točkami na predzadnjem mestu lestvice. Naj povemo še, da so predstavniki GMT do sedaj izbojevali eno samo, sicer presenetljivo zmago (0:1) proti Li-bertasu. Ne bo sicer odveč če opozorimo, da ekipa GMT igra precej trdo in obenem tudi zaprto igro ter se v glavnem poslužuje protinapa 'doy.1 V ekipi tri izrazitega strelca Do sedaj je bil največkrat uspešen flapatfelec Frenp, M je dosegel tri gole. Torej, če Brezah! ne bodo razočarali, bi morali tokrat odnesti celoten izkupiček.
Juventina - Pro Romans
Juventina bo sprejela v goste e-najsterico Pro Romansa, ki je povsem premagala hudo krizo, v katero je zašla po začetnem .delu prvenstva. Juventina pa je kljub za menjavi trenerja še vedno v krizi, kar zgovorno priča tudi lestvica, štandreška enajsterica je do sedaj izbojevala eno samo zmago in to v četrtem kolu proti nemočni ekipi Aieila. V Štandrežu so vsi prepričani, da bi Juventina morala imeti več samozaupanja in osvojiti vsaj eno tekmo. Prav na to zmago juriša jutri, kajti položaj Juventine je po zadnjih neuspehih postal precej ne varen.
3. amaterska liga
Jutri bodo odigrali zaostale tekme 11. kola.
Kras - Edera
Enajsterica Krasa bo gostila žila vo Edero, ki je v tem prvenstvu klonila le Esperii SA. Kot izgleda, na loga Krasa ne bo lahka. Vendar če se bodo Softičevi varovanci potrudili in ne bodo ponovili tistih napak, ki so jim bile usodne v zadnjih nastopih, lahko iztržijo dragoceno točko.
Inter SS - Vesna
Križani gredo v goste k ekipi, ki je na spodnjem delu lestvice. Zato menimo, da Vesna ne bi smela imeti težav, predvsem ker bi «plavi» z jutrišnjo zmago osvojili naslov zimskega prvaka tega prvenstva. Na slov, ki so si ga res zaslužili, saj moramo računati, da je Vesna v tem prvenstvu še edina ekipa, ki ni poražena zapustila igrišča.
B. R.
Sovodnje — Villanova
Po nedeljskem porazu z goriško Azzurro (.ko so bili Sovodenjci še nekoliko zaspani in utrujeni od «hu-dih* novoletnih praznil v) bodo jutri prvič letos nastopili pred domačim občinstvom in to proti izredno solidni enajsterici iz Villanove. Ju trišnji nasprotniki Sovodenj so v preteklem kolu doma odpravili San Lorenzo z 2:1, na r kupni lestvici pa zasedajo zasluženo peto mesto. Po zmagi nad pr v o slovensko enaj sterico v tem prvenstv . (Mladost so namreč premagali z 2:1) bodo go tovo tudi jutri stnrtali na celoten izkupiček. Štrene jim bo gotovo skušal zmešati trener So voden jcev Val le, ki bo tokrat lahko razpolagal s celotno enajsterico in tako odnesel z igrišča vsaj ■ ceh- točko.
Sagrado — Mladost
Po nedeljski izdatni zi iagi pred domačim občinstvom nad Marianom čaka Mladost v jutrišnjem spopadu dokaj oster nasprotnik, saj spada Sagrado med boljša moštva v letošnjem prvenstvu in tudi starta na napredovanje . višjo ligo. Tudi v preteklem tednu Do’ rdobcem žara di slabega vremena in snega ni u-spelo trenirati, to pa bodo goto-o občutili v jutrišnjem spopadu. Tre ner Barbana ne bo imel večjih težav glede postave, saj bo verjetno odsoten le Aldo Ferletič (zaradi bo lezni)	(fg)
ODBOJKA
ŽENSKA B UGA
18.00	v Trevisu Treviso - Sokol
* * *
20.30	v Dolini
Bor - Cenate Sotto
ŽENSKA C LIGA
18.00	pri Banih
Sloga - Mogiiano Veneto MOŠKA C UGA
21.15	v Nabrežini Kras - 01ympia Gorica
* * *
20 30 Trst, stadion «1. maj* Bor - Scatnlif.rio 4 S Videm
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.15	Fontanafredda
Vir.us Vigonoro - Hrast * * *
20.00	v Prati
Prata - Kontovel * * *
18.00	v Spilimbergu
Ginnastica SpiMnihcrgo - Breg NARAŠČAJNICE 16 00 pri Banih Sloga - Sokol
NOGOMET
KADETI
14.30	v Nabrežini
Cave - Primorje
♦ * *
14.30	v Dolini Breg - Edera
NAJMLAJŠI
15.30	v Štandrežu
Juventina -< Pro Gorizia CICIBANI
15.30	v Trstu, igrišče «Fulgor» Fulgor - Breg
♦ * •
15.30	na Preseku
Primorje - Penziona
JUTRI
NEDELJA, 14. januarja 1979
KOŠARKA
PROMttoiJo.vU r-i.v^NSTVO
11.15	v Trstu, Ul. Montecengio CUS Trst - Bor
MLADINCI
11.30	na Kontovelu Jadran - Hurhngiiam
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Bor
KADETI
15.00	v Trstu, Ul. della Valle Alabarda - Bor
* * *
17.00	v Trstu, Športna palača Inter 1SC4 A - Breg
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel - Servolana * * *
15.30	v Trstu, Miramarski dretr Ferroviario - Polet
CD2GJKA
2.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Cervignanu
Pro Cervignrno - Dom Gorica DEKLICE
10.30	na Preseku
Kontov el - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v štandrežu
Juventina - Pro Romana * * *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Primorje * * *
14.30	v Bazovici
Zarja - Rosandra * * *
14 30 v Ribiškem naselju
S.	Marco - Prim irec * * *
14.30	v Dolini
Breg - Grandi Motori » » •
14.30	v Trstu, Vrdeiska cesta Sovrana - Gala
3.	AMATERSKA LIGA 14 30 v Zagraju
Sagrado - Mlr.d-st * + ♦
14.30	v Sovrdnjah
Sovodnje - Vil!a»eva * * *
14 30 v Križu
Kras - Edera
* ♦ •
8.30	v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Vesna
NARAŠČAJNIKI 10 30 v Sovcdnjch Sovodnje - Juventina ZAČETNIKI
13 45 v Trstu, Crmpan-Ue
Esp. S. Giovannl B - Primorje * * *
9.30	v Trstu,Vrdeiska cesta Soncini A - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Križu
Vesna - Blue Star * * •
12.15	v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole •> Kras
*<»
10.30	v Trebčah
Primorce - Lihcrtas » » *
1215 v Trstu. Ul.Flavia
Ponzigna - Breg * * •
8.45	ha Proseku PriBtorto - T.rto!na
KOLESARSTVO
DRŽAVNO PRVENSTVO
13.15	v'Sotcolongu (Padova)
N»s*opa tudi Adria
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 15, 'anivicja 1979
MINIBASKET
»ZINI <Si itUVsLiVvV.-ojER*
16.00	v Trstu, stadion «1. maj» Bor - CAMB A
ŠD Polet
sklicuje za četrtek, 18. jam 1979, ob 20. uri v prvem in ob v drugem sklicanju svoj redni letni občni zbo v dvorani prosvetnega domi Opčinah.
Dnevni red
1.	predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo
4.	poročila odgovornih za se
5.	razprava
6.	volitve uovega odbora
7.	razno
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN»
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
400 lir za
DZS - 61000 Ljubljana.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpča. Mali oglasi 150 Ijr beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanskej zveze časopisnih I založnikov FIEG v
13, januarja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska I
s
ZANIMIVI RAZPLETI NA PROCESU PROTI GORIŠKIM PREISKOVALCEM
Nejasna vloga varnostno-obveščevalne službe v okviru preiskave o petoveljskem atentatu
Gen. Mingarelli trdi: «SID se ni zanimal za preiskavo,» a iz aktov izhaja nasprotno - Ponovno zvracanje odgovornosti na Pascolija
(Od našega poročevalca)
BENETKE — David Copperfield se je nekoč obrnil na enega izmed lastnikov pravne pisarne in ga zaprosil za povišanje plače. »Jaz nimam nič proti, a kaj, ko moj družabnik temu odločno nasprotuje*, se .je glasil odgovor. Mladi Copperfield se je tako obrnil na družabnika in prejel sledeči odgovor: »Jaz bi vam rad dal višjo plačo, vendar je moj družabnik proti.»
S tem kratkim odlomkom in znanega Dickensovega romana je go-riški odvetnik Nereo Battello včeraj dokaj nazorno prikazal odgovore, ki sta jih beneškim sodnikom dala tožilec Pascoli in general Min-garellj, oba obtožena izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu in oba v veliki zadregi pred sodnikoma. Pascolija včeraj ni bilo v Benetke, pač pa je sodišče izkoristilo priložnost, da ponovno zasliši Mingarellija. oziroma ustreglo zahtevi zagovornikov zasebnih strank, ki so predlagali vrsto dodatnih vprašanj za generala karabinjerjev. Začelo se je tako z obnavljanjem dogodkov s prvostopenjskega procesa. OdV. De Luca je vprašal generala, če potrdi, kar je dejal, to je da je sam vodil preiskavo in si prevzel zanjo vso odgovornost. »Sklicujem se na zapisnik zasedanja in potrjujem, da sem govoril resnico*, je bil rezek odgovor.
Zapisnika ni bilo treba iskati. Odv. De Luca je imel magnetofonski trak, na katerem so bile posnete generalove izjave izpred štirih let: »Najprej želim poudariti.
da sem vse do aretacije obtožencev osebno vodil preiskavo. Vsa navodila sem dal jaz in vsi, ki so se s tem ukvarjali, so mi osebno poročali. Za vse, kar je bilo narejenega, prevzemam popolno odgovornost*, se je oglasil Mingarelli-jev glas z magnetofonskega traku.
In tu se je dejansko začelo. De Luca je očital Mingarelliju, da je nedosleden, ko trdi, da Di Biaggiu v začetku ni verjel, istočasno na je odredil preiskavo v stanovanju Marie Mezzorane, ki jo je Di Biaegio označil kot sodelavko pri atentatu. «Tega vendar nisem odredil jaz,
terminal čezalpskega naftovoda, poleg tega pa je prišel v Videm papež Pavel VI. in karabinjerji so bili pač zaposleni.
Mingarelli pa je zašel v velike težave, ko so začeli govoriti o njegovih odnosih s Pascoli jem. Ponovno je prišlo na dan vprašanje, kdo je odredil neuradne razgovore z Di Biaggiom in Mingarelli je poudaril, da je bilo to Pascoli je vo maslo (v sredo je Pascoli to zanikal in pripisal Mingarelliju očetovstvo nad pogovori) in ponovno je prišlo na dan tudi vprašanje, zakaj se z Resenom in ostalimi ni zna-
ampak so to avtonomno naredili go- j šel na zatožni klopi tudi Di Biag-riški karabinjerji*, .je odgovoril j gio zaradi tihotapstva z razstreli-Mingarelli.	! vom. »Jaz sem to prijavil in če
«Torej niste osebno vodil prei- državna tožilec ni ukrepal, si pač
skave?*
»Voditi preiskavo še ne pomeni osebno nadzorovati celotno doga janje.*
«Ampak vi ste ves čas trdili, da ste osebno nadzorovali dogajanje*, .je zaključil odv. De Luca. šlo je dejansko za manj pomembno vprašanje. ki pa ga .je bilo potrebno načeti zaradi vseh dogodkov'. ki so izhajali prav iz tega nenavadnega vedenja generala Mingarellija. N. pr.: Di Biaggio je označil Mario Mezzorano kot odgovorno za atentat. Zakaj je karabinjerji sploh niso zaslišali, ampak so, vsaj kot kaže in po začetnih pomislekih, slepo verjeli Di Biaggiu?
Tudi na to vprašanje je Mingarelli našel odgovor, ali bolje izgovor: v tistem obdobju so teroristi Črnega septembra napadli tržaški
Klavrno pričevanje polkovnika Chirica
BENETKE — Antonino Chirico, 48 let, podpolkovnik karabinjerjev, v času petoveljskega atentata major, zaposlen v naši deželi. Njegovo pričevanje pred beneškimi sodniki bi lahko ocenili kot pravo katastrofo. Začelo se je s ponosnim nastopom: »Vsega sta kriva dva odvetnika, ki sta mi svoj čas zabrusila v obraz, da sploh niše mšel v Švico. Ampak to ni res, jaz sem bil v Švici in sestavil poročilo!*, končalo pa se je zelo klavrno z izmikanjem, spreminjanjem verzij in ponižnim odgovarjanjem: «Ne spominjam se, ampak če sem dejal tako, bo že držalo.*
Predmet zaslišanja je bilo Chiri-covo potovanje v Švico in poročilo, ki ga je sestavi] po zaključku tega
liiiHimttiiiiiiMniiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiaiiiiHiiHiinNi
• Minic
(Nadaljevanje s 1. strani)
oboroženimi spopadi, naj vsaka stran umakne svoje vojaške sile na svoje ozemlje, naj se spoštujejo meje med državama in naj se obe strani začneta pogovarjati o mirni rešitvi spornih vprašanj. Poziva je predal aprila oziroma v začetku maja Miloš Minic, ki se je z vodilnimi državniki obeh držav tudi pogovarjal tudi o možnostih in pogojih. da se odzovejo pozivu predsednika Tita. Ta poskus pa na žalost ni da| nikakršnega sadu. Decembra je predsednik Tito znova pozval obe strani naj preprečita poslabšanje položaja in naj se začneta pogovarjati, da bi mirno rešili spor. Na žalost, je na seji zunanjepolitične komisije Socialistične zveze ugotovil Miloš Minič, tudi ta jugoslovanski poziv ni naletel na razumevanje. Vietnamska stran je sporočila, da niso možna nikakršna pogajanja, ker je treba likvidirati »reakcionarno vlado Pola Pota in Ienga Saryja*.
Minič je zadnje dogodke ocenil kot vojna poseg velikih razsežnosti, izveden dosledno do doktrini bliskovite vojne, z množično uporabo najmodernejših orožij. Spopad med Vietnamom in Kampučijo Jugoslavija ocenjuje kot novo žarišče krize in veliko nevarnost za mir in varnost na svetu. Poleg tega je ta spopad prizadejal nepopravljivo škoda naporom neuvrščenih držav in nadaljnjemu razvoju svetovnega socialističnega procesa, težko je prizadel vse večjo privlačnost socializma kot družbenega sistema, katerega vrednost je po drugi svetovni vojni nenehno rasla.
Jugoslavija upravičeno pričakuje, da bo varnostni svet sprejel ukrepe za zaščito ozemeljske celovitosti, suverenosti neodvisnosti, neuvrščenosti Kampučije. Minič je izrazil upanje, da še ni prepozno, da prevlada razum in občutki odgovornosti pri vseh vpletenih v spopad, hkrati pa je tudi opozoril, da bi zaostrovanja odnosov na Indokitaj-skem in morebitni spopad velikih sil namesto procesa popuščanja, najdražje plačali narodi Kampuči je. Vietnama in narodi vseh osta lih dežel jugovzhodne Azije in tudi širše, morda tudi narodi vsega sveta.
potovanja. V tem poročilu je napisal, da je zasledil dve zaprti gradbišči, vendar pa je bilo za časa a-tentata eno od teh dveh odprto in v njem je bilo mogoče dobiti razstrelivo. Plastik, ne T 4, kajti Chirico je včeraj poudaril, da ga sploh
ne morem prevzeti odgovornosti*, je Mingarelli ponovno zvmil krivdo na Pascoli in, prav tako kot lastnik pisarne, v kateri je bil zapos-len David Copperfield.
Sledila so vprašanja o »črnih mrežah*. Mingarelli je svo.jčas napisal, da so v tej smeri vodili ži vahno preiskavo, o tej preiskavi pa v aktih ni sledu. «Seveda, res je, da smo uvedli preiskavo, vendar brez nobenega uspeha.*
De Luca: »Kje pa so izsledki preiskave?*
Mingarelli: «Rekel sem, da je bila brezuspešna!*
De Luca: «Ampak kje to piše?* Mingarelli: «V aktih preiskave o preusmeritvi letala v Ronkah.* O Petovljah torej ni nič. Ta »živahna* preiskava se je morda omejila na nekaj obrobnega v okviru preiskave o preusmeritvi letala v Ronkah. Dejansko pa je bila živahna razprava v «rdeči smeri*: Mingarelli je celo razpolagal s seznamom pripadnikov skrajne levice iz Tridenta. o katerem je napisal, da mu ga je poslal »zaupni informa tor*, medtem ko ga je dejansko prejel od poLkovnika Santora.
Končno pa jc prišla na vrsto vlo-g&.kf' rfflrj—bi jP' ‘imela varnostna obveščevalna služba SID pri preiskavi o petoveljskem atentatu. Odv. De Luca je zahteval pojasnila o nekem povelju, ki naj bi ga SID poslal Mingarelliju. Generalovi za govorniki in tožilec so se uprli temu vprašanju, vendar je Minga-
ni zanimalo, če je v Švici mogoče! relli, rdeč v obraz in vidno raz-
dobiti T 4, torej razstrelivo, s kate rim so izvedli atentat. Chirico Di Biaggiu ni verjel, češ da fant ni izvedenec za razstrelivo, ter se je zato zanimal samo, ali je mogoče dobiti plastik.
Njegovo potovanje je bilo — kot je včeraj dejal — preiskovalnega značaja. Vendar pa je ob koncu te »preiskave* sestavil poročilo z vrsto neresnic:
—	ni res, da sta ob cesti iz Chias-sa v Pedrinate dve skladišči, ampak je eno ob cesti v Novazzano;
—	nj res, da sta obe skladišči na istem mestu, ampak sta poldrugi kilometer oddaljeni drugo od dragega;
—	ni res, da je Chirico spraševal samo po plastiku, ampak švicarski policisti pričajo o tem, da je spraševal izrecno za T 4;
—	ni res, da je bilo v enem od obeh skladišč (v drugem so bila samo rabljena kolesa) pred časom vojaško plastično razstrelivo, kakršno bi bili lahko uporabili za atentat, ampak le razstrelivo vrste »cheddite* in »plaste*, ki jih uporabljajo v gradbeništvu.
Skratka, karabinjerski častnik je res odšel v Švico, vendar ni preveril tistih okoliščin, ki bi morale biti ključnega pomena za preiskavo in to kljub temu, da se je zavedal, da gre za usodo šestih ljudi, ki so tvegali, da na osnovi tega poročila obsedijo do smrti v zaporu. Razumljivo je torej, da so se zagovorniki Rešena in ostalih odločno spravili nad Chirica ih zahtevali odgovore na vsa vprašanja, ki jih polkovnik ni znal dati. Tako je za lokacijo skladišč dejal, da je očitno napravil z avtom, ki ga ni vozil sam ampak ga je upravljal švicarski policist, kot 360 stopinj in da je mislil, da je nekje med Chiassom in Pedrinatejem, ko je bil dejansko prav na nasprotni strani. Ni se mu zdelo potrebno, da ugotovi, kakšno razstrelivo bi bil lahko Resen našel V Švici, ni se ustavil, da bi si o-gledia] notranjost skladišč. Jasno je, da te izjave niso zadovoljile nikogar, ne Chiricovih zagovornikov, ki so nenadoma izgubili vso žilavost, pa tudi generala Mingarellija ne, saj se je visoki častnik vidno vznemirjen prestopal in nekajkrat celo zapustil sodno dvorano.
Ob koncu še vest, da je dal predsednik sodišča dr. Nepj s karabinjerji odvesti iz sodne dvorane go-riškega odvetnika Tullia Blessija, ki je že takoj ob začetku motil razpravo in da je znani tržaški fašist Sussich poslal tržaški radijski postaji pismo, v katerem zavrača obtožbe Vittoria Talamoneja in pravi, da pri atentatu ni mogel sodelovati, ker je bil takrat... v zaporu.
B.Br.
burjen, dejal, da želi odgovoriti:
«SID ni nikoli posredoval, ne direktno ne indirektno. Nasprotno, mi smo zaprosili krajevno sekcijo SID, naj poizve, če je kdo v ameriškem vojaškem oporišču v Avianu ukra-dei razstrelivo, a odgovor je bil negativen. «Mingarelli je hotel s tem obrazložiti pismo, ki ga .je sam poslal 28. junija 1973 Pascoliju in v katerem predlaga tožilcu, nai u-radno prosi za potrditev neuradne vesti, da v Avianu niso ukradli razstreliva T4. Prošnjo naj bi naslovil na SID in jo izročil... Mingarelliju, ki bo poskrbel, da bo pismo prišlo varno in zanesljivo v roke naslovnika. Kakšne odnose .je imel Mingarelli s tem »naslovnikom*? General o tem ne govori in
zanika vsakršne odnose ircndar pa uničevalmm delom ja mžile tudi je ponudba, da bo sam poskibel ______________Kol w,.
Zaskrbljena obraza majorja Farra in podpolkovnika Chirica; oba se morafa zagovarjati zaradi potvarjanja resnice pri sestavljanju poročil o domnevnih skladiščih razstreliva v Švici	(telefoto ANSA)
V PROSTORIH MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU
Prihodnji teden začetek Koroških kulturnih dni
Številni predavatelji bodo iz različnih zornih kotov razčlenili zgodovino in sedanji položaj slovenske manjšine na Koroškem
CELOVEC — Koroški kulturni dnevi, že deseti po vrsti, tako da so tudi jubilejni, bodo letos od četrtka, 15. februarja, do sobote, 17. februarja, v prostorih Mohorjeve dražbe v Celovcu, čeprav vsebinsko neenotni, saj obsegajo kar štiri tematske sklope, bodo referati brez dvoma prispevali marsikaj k osvetljevanju oddaljene in bližnje preteklosti, pa tudi današnjega trenutka koroških Slovencev. V četrtek zvečer bodo kulturni dnevi odprti z razstavo mlajših koroških slikarjev in literature o NOB na Koroškem. Ob otvoritvi bo Janko Zerzer spregovoril o konceptu, funkciji, realizaciji in perspektivi koroških kulturnih dni, Nace Šumi pa o koroški umetnosti v slovenskem okvira.
V petek dopoldne bodo avstrijsko-jugoslovansko sodelovanje med 1945 in 1978 osvetlili Drago Draškovič, Vladimir Klemenčič in Dušan Nečak iz Ljubljane, medtem ko bo Karel šiškovič iz Trsta obravnaval med-ljudske odnose na primeru osimskih sporazumov. Prav tako v petek dopoldne bo v drugem tematskem sklopu Bogo Grafenauer analiziral skupne interese slovensko in nemško govorečih v času kmečkih puntov. Jože Rajhman pa bo podal pregled o Slovencih in Nemcih v protestantizmu na Koroškem. Petkov popoldan
|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||l|||||||||||||||t|l||l•||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|llllll(||||l|lll,lllllllllllll||||||llll|||ll||ll|||||||l|||||||l||||||||lll||||||
PO PRVIH CENITVAH NAJMANJ PET MILIJARD LIR ŠKODE
Silovit požar do temeljev uničil moderno tovarno perila v Valvasonu
Ogenj, ki je izbruhnil v skladišču, je zajel tudi proizvodni obrat - Zaradi rušenja notranjih zidov otežkočeno delo gasilcev iz Pordenona, Vidma in Latisane
PORDENON - Silovit požar je včeraj skoraj do teme!.jev\ uničil večji del .obratnih prostorov moder ne tovarne higienskih vložkov in drugega intimnega ženskega to 0-troškegts perila «Ledisai», ki se razprostira na 14.000 kv. m (5.000 kv. m pokritih prostorov) ob pon-tebski cesti v Valvasoru v porde-nonski pokrajini, škeda, ki je še niso v celoti ocenili, presega 5 milijard lir.
Požar je izbruhnil iz do sedaj še neznanih vzrokov, pa čeprav ne iz ključujejo namernosti, v velikem skladišču surovin, v glavnem celuloze in bombaža, in se s strahovito naglico razširil na druge objekte.
Plamene, ki so silili skozi okna skladišča, je opazil mimoidoči delavec, ki je nemudoma opozoril vratarja. Ta je brez odlašanja obvestil gasilce, ki so prišli na kraj z vsemi razpoložljivimi sredstvi iz Pordenona, Vidma in Latisane. Njihovo delo je bilo zelo otežkočeno, predvsem, ker so plameni zajeli tudi glavno proizvodno halo. zaradi česar se niso mogli poslužiti moderne notranje napeljave za gašenje plamenov. Vrhu tega so se pod
za to, da bo pismo prišlo na cilj, vsaj nenavadna. Varnostno — obveščevalna služba SID se tako ponovno pojavlja za kulisami petoveljskega atentata.
BOJAN BREZIGAR
notranje stene in strehe hal, kar je predstavljalo novo nevarnost za gasilske ekipe.
Na srečo se je gasilcem posrečilo preprečiti, da bi plameni zajeli polno skladišče že za prodajo
(iiiMiiimiHiHiuiMuumimiiiniiniiiiiiiiKiiiiiiitiiniii

ZAGOTOVILO NEMŠKEGA KANCLERJA SCHMIDTA
ZRN ne bo dobavljala orožja LR Kitajski
Na včerajšnji tiskovni konferenci je Helmut Schmidt govoril tudi o drugih vprašanjih, predvsem o nedavnem vrhu na Gvadalupu
BONN — Nemški kancler Helmut Schmidt je včeraj na tiskovni konferenci v Bonnu govoril o nekaterih izsledkih vrha na Gvadalupu ter o mednarodnih in notranjepolitičnih zadevah.
Kar zadeva vesti, da naj bi ZRN dobavljala orožje Kitajski, je Schmidt dejal, da tega Nemčija ne bo nikoli naredila, saj dobavlja orožje samo svojim zaveznicam. Če bi vse države delale tako je še pristavil nemški kancler, potem bi bilo na svetu več miru. Schmidt je ostro kritiziral prav ta pojav, da nekatere države izvažajo preveč orožja. Glede pisem, ki jih je poslal Brežnjev državnim poglavar jem zahodnih držav, je Schmidt dejal, da bodo nekatere države na nasvete sovjetskega državnika glede dobavljanja orožja Kitajski tudi ostro odgovorile.
Kancler Schmidt je nato govoril AJACCIO — Neznanci so z drve tudi o težavah med ZRN in Fran-čega avtomobila vrgli proti vojašnici cijo glede Kmetijsko monetarnega padalskega polka tujske legije (ki vprašanja Dejal ie, da se ie na je prejšnje leto posegel v Šabi) v Gvadalupu s francoskim predsedni-Corteju, eksplozivni stroj, ki je pre- kom pogovarjal tudi o tem in da cej razdejal zidovje.	Ista prišla do zaključka, da .je pro-
blem res zapleten, vendar ni nerešljiv in zadeva tudi vse ostale članice EGS. Schmidt pa se ni hotel izjasniti, kdaj predvideva, da bo stopil v veljavo evropski monetarni sistem, dejal je le. da je to stvar nekaj tednov.
Nemški državnik se .ie na včerajšnji tiskovni konferenci zaustavil tudi ob pogovorih, ki jih je imel na Gvadalupu. Dejal je, da je bila osrednja točka razprav preverjanje stališč o vojaško strateških vprašanjih. Sam Schmidt pa je na vrhu poudaril, da ZRN posveča veliko pozornost temu, da bi čimprej prišlo do zadovoljivega zaključka ame-riške-sovjetskih pogajanj »SALT 2» za omejevanje strateškega orožja. Po mnenju nemškega kanclerja, mora NATO vzpostaviti ravnotežje glede na to, da se sovjetski vojni potencial stalno veča.
Ob koncu tiskovne konference se je Helmut Schmidt zaustavil še ob pregledu notranjepolitičnega položaja. Izrazil je zadovoljstvo nad sporazumom, k1 so ga dosegli s ker vinarji in zaključil z ugotovitvijo, da je državni proračun za leto 1978 nadvse zadovoljiv, (mč)
pripravljenih izdelkov, s čimer so znatno omejili že tako ogromno škod«-	v, -
Proizvodi tehnološko moderno urejene tovarne «Ledisan» so bili zelo čislani, zaradi česar je bilo povpraševanja po njih izredno. Prav zaradi tega je tovarna, kjer je zaposlenih približno 60 oseb, v večini žensk, obratovala celo v dveh izmenah. (md)
Po mnenju ministra za prevoze
Naprave letališča Punta Raisi so delovale v redu
RIM — Slabo vremp je tudi včeraj omogočilo potapljačem in ladjam vojne mornarice, da bi dvignili iz morske globine trupla in ostanke letala DC-9. Vsekakor je vse pripravljeno in brž ko se bo vreme zboljšalo, bodo nadaljevali z delom. Na morskem dnu leži sedaj še prednji del letala, kjer je tudi 70 trupel.
Vlada je sporočila, da bo na vsa vprašanja v zvezi z nesrečo pri Punta Raisi odgovorila v ponedeljek. Včeraj se je pa na ministra za prevoze obrnil demokrščanski poslanec Carenini in ga vprašal, ali odgovarja resnici «neverjetna novica*, da sta oba pilota opravila usposobljenosti izpit za pilotiranje takega tipa letala kot je DC-9, šele v avgustu 1978 in da ju je pripravljal za izpit inštruktor, ki sam ni tega izpita imel.
Socialistični poslanec Accame, pa je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker po.20 dneh še niso uporabili vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago, da bi iz morja potegnili preostala trupla in ko so celo druge države ponudile svojo pomoč.
Medtem je minister za prevoze Vittorino Colombo pisal predsedniku dežele Sicilija, Santiju Mattarelli, pismo v katerem pravi, da je iz elementov ki jih ima uprava civilnega letalstva na razpolago, razvidno, da je bilo letališče Punta Raisi popolnoma v normalnih razmerah, da so vse naprave (katerih je dovolj, in jih ni potrebno še ojačiti) v redu delovale in da piloti sami vedo, kako se je treba ravnati v primeru varnostnega pristanka. Vsekakor, opozarja Colombo, je treba počakati na rezultate preiskav v teku, preden se lahko pride do dokončnih zaključkov in da bo komisija vse preiskave izvedla z največjo resnostjo in v najkrajšem možnem času.
gim pravi, da je »vendarle konec barbarskega, tiranskega in izdajalskega Pol Potovega režima*, čestitke je poslal tudi glavhi tajnik socialistične stranke Južnega Jemena, medtem ko Severna Koreja ostro napada vietnamsko agresijo in se odprto postavlja na stran Kitajske.
Ob koncu naj omenimo še, da je sovjetska televizija včeraj komentirala ravnanje Jugoslavije glede tega spora in ga je označila za »dokaj čudnega*, saj »Jugoslavija skuša pri OZN braniti propadli Ppl Potov režim*, (mč)
lx> posvečen narodnoosvobodilni borbi in antifašističnemu gibanju. Za ta tematski sklop je slovenski znanstveni inštitut pripravil poročilo o raziskavi o NOB na Koroškem na primeru Borovelj in okolice. Milan Pahor iz Trsta pa bo govoril o NOB na Primorskem.
Dva avstrijska zgodovinarja bosta predavala o intemacionalizmu v antifašističnem gibanju (Willibald Hol-zer) in o ilegalnem avstrijskem tisku med 1938 in 1945.
Sobotna predavanja so vsa posvečena sodobnemu literarnemu u-stvarjanju na Koroškem. Vida Obid bo pregledala slovensko literaturo na Koroškem po letu 1945. Helmut Scharf nemško, Matjaž Kmecl bo koroško literaturo postavil v slovenski okvir, Peter Kersche pa bo poročal o prevajalski dejavnosti iz slovenščine v nemščino.
V okviru koroških kulturnih dni bo v petek, 16. februarja, gostovala ljubljanska mala drama z dramatizacijo «Žalosti onkraj sanj* Petra Handkeja, v soboto popoldne pa bo pod strokovnim vodstvom umetnostnozgodovinski ogled Celovca.
SINOČI V NOVI GORICI
Začetek srečanja «malih odrov»
NOVA GORICA — Včeraj, v petek, ob 20. uri, se je pričelo v Novi Gorici Osmo goriško srečanje malih odrov, ki bo v dveh krogih, od 12. do 17. januarja in od 22. do 27. januarja podalo prerez slovenskih predstav in v drugem krogu predstave jugoslovanskega oziroma evropskega gledališkega prostora.
Včerajšnjo prireditev je uvedla predstava Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, uvodno besedo pa je podal Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Kot zanimivost naj navedemo še to, da srečanje spremlja strokovni kolegij, ki ga sestavljajo Majda Knap, Aleš Berger, Petar Selem iz Zagreba, Ljubiša Georgijevski iz Skopja, Dejan Mijač in Ljuba Tadič iz Beograda. Danes- se ba> -predstavilo občinstvu v Novi Gorici amatersko gledališko gibanje z plesnima skupinama iz Celja in Ptuja, zvečer ob 20. uri pa Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
JANEZ POVŠE
MADRID — Včeraj je prenehala 24-uma stavka španskih železničarjev, ki so paralizirali 2.500 vlakov in pustili na tleh 240.000 potnikov.
ZSO pohvalila oddajo avstrijske TV o Koroški
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij je včeraj naslovila na u-rednike znane oddaje, s katero se je avstrijska televizija 6. decembra lani kritično lotila gospodarskih, socialnih in narodnostnih razmer na Južnem Koroškem, pismo, v katerem jim izreka priznanje za vsebinsko točen in profesionalno dovršen prikaz razmer, ki vladajo v tem delu Avstrije.
Oddaja je, kot je znano naletela na koroški uradni ravni na ogorčen odmev: tri koroške stranke so sprejele skupno izjavo, v kateri so avtorjem očitale ne ie neobjektivnost, marveč so jih opozorile tudi na sitem prikrite cenzure, ki velja za takšne primere: v skladu s predpisi bi morali oddajo posneti v soglasju in ob sodelovanju koroškega deželnega studia, ta pa seveda ne more uiti pritisku, ki ga nanj izvajajo koroški deželni politični faktorji. Ker so se tri stranke v svoji izjavi močno sklicevale na to, da so one tiste, ki predstavljajo interese Koroške, ugotavlja pismo Zveze slovenskih organizacij, da so legitimni tudi tista stališča in intere-, si prebivalstva v tem delu Avstrije, ki se ne skladajo z ocenami koroških strank. Pismo izreka željo, da bi takšnih oddaj posneli še nekaj več, ter upanje, da bo pri takšnem podvigu poslej sodeloval tudi koroški deželni studio.
Da je oddaja močno posegla v predvolilne interese strank, in morda še najbolj socialistične, pričajo tudi poskusi, ki naj bi sporočilo oddaje razvrednotili posredno. Tako je deželni glavar Wagner ob novem letu hudo naixidel tiste, ki riš-ejo vraga še bolj črnega, kot v resnici je, in spregovoril o nadpoprečnih uspehih koroškega gospodarstva v zadnjem času. To naj bi potrdila tudi številka, ki jo je deželna statistična služba objavila brž po novem letu in ki govori o tem. da se je koroška industrijska proizvodnja v oktobru lani povečala za več kot 18 odstotkov v primerjavi z istim mesecem leta 1977. Vendar pa je bila ta statistična laž malce predebela in se je z njo soočila kar sama koroška trgovinska zbornica, ki ugotavlja, da odstotek ne pove ničesar, ker so za polovico prirastka poskrbele nove kapacitete elektrarn. Nadalje ta številka zavaja v zmoto tudi zato, ker govori o enem samem lanskem mesecu, medtem ko je bila proizvodnja v prvem in drugem trimesečju lanskega leta pod ravnjo., leta 1977. Spričo tega pa bo seveda končni letni rezultat daleč pod tako zapeljivo zvenečimi 18 oktobrskimi odstotki. K temu pa je treba pripomniti seveda še to, da ta številka ne more biti odgovor na podatke iz oddaje avstrijske televizije, saj se je le ta ukvarjala z nadpovprečno zaostalim južnoko-roškim ozemljem, medtem ko govorijo statistični podatki o gospodarskem stanju na celotnem koroškem ozemlju, (ms)
• Sihanuk
(Nadaljevanje s 1. strani)
Potu, katerega usoda je že več dni neznana in predmet vsakovrstnih u-gibanj. Medtem pa naj bi bivši podpredsednik vlade Demokratične Kampučije Ieng Sory, prispel včeraj v Peking, v spremstvu svoje žene in nekaterih najbližjih sorodnikov.
Kubanski predsednik Fidel Castro je poslal novi vladi v Plinom Penhu, revolucionarnemu ljudskemu svetu Kampučije, čestitke, kjer med dru-
vi.	;	\	■ -■
(D/z Mm plačal
bish impulzov, poqi$j v t&kion&ki imenik
Če hočeš zvedeti za številko nekega naročnika na območju tvoje mreže, poišči ga v telefonskem imeniku in ne vedno na številki 12.
Vsako leto namreč v celoti obnovimo telefonske imenike. Če se je telefonski naročnik, ki ga iščeš, preselil ali če je dobil novo številko pred obnovitvijo imenika, ga boš v imeniku našel.
Številka 12 je brezplačna le v primeru, če Številke, ki jo iščeš, v imeniku Še ni, v nasprotnem primeru se zaračunajo trije impulzi.
Če torej pogosteje pogledaš v telefonski imenik, ne le prihraniš, pač pa nam pomagaš, da pomembna služba bolje deluje.
Če hočeš vedeti kaj več, si oglej prve strani telefonskega imenika.
gSjdcfon. Tvoj glaA