Kamniški QbČAN
Št. 4
49. leto
Kamnik, 25. februar 2010
PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2009
včeraj, 24. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala vsakoletna podelitev priznanj uspešnim kamniškim športnikom in športnim delavcem. Župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovic in
DrŽava vztraja: zaklonišče bo potrebno zgraditi
Občinski podrobni prostorski načrt K9 Šole, ki obravnava načrtovano gradnjo nove OŠ Frana Albrehta ter obnovo in dograditev OŠ Toma Brejca, je dobil potrebno pozitivno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), a to šele po tem, ko je projektant, sicer brez vednosti občinske uprave, v projekt vnesel tudi zahtevano zaklonišče. Projekt bo zaradi tega dražji, zato je župan pristojne skušal prepričati, da bi za varnost zadostovala ojačana plošča, kot je
bilo sprva načrtovano, in da ima Kamnik svoje centralno zaklonišče pod avtobusno postajo vzorno urejeno. A ministrstvo vztraja: gradnjo zaklonišč nalaga zakon, zato ga bo potrebno zgraditi tudi v Kamniku.
Številne dokumente in različna stališča do gradnje zaklonišč so javnosti na novinarski konferenci predstavili župan Tone Smolnikar s svojimi sodelavci ter predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje.
VeË na 3. strani.
predsednik športne zveze Kamnik Gregor Hribar so za odlične športne dosežke podelili priznanja 23 posameznikom in 13 ekipam. Srebrno priznanje za delo v športu nad 30 let je prejel Matjaž Pogačar, zlato plaketo
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 11. marca. Rok za oddajo člankov je v petek, 5. marca; oglasov in zahval pa v torek, 9. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net
SKORAJ 15 TISOČ UPRAVNIH ZADEV
Stranke so bile lani se bolj zadovoljne z delom zaposlenih v Upravni enoti Kamnik, obiski pa so ob sobotah iz leto v leto manjši - Komendčani od sredine minulega leta spet prihajajo v Kamnik
»Poslovanje Upravne enote Kamnik v minulem letu ocenjujemo kot zelo uspešno. Doseženi so bili rezultati dela, ki smo jih načrtovali in si jih zastavili kot cilje v minulem letu,« je na novinarski konferenci o delu Upravne enote Kamnik v letu 2009 uvodoma poudaril načelnik Mihael Novak. Več na 2. strani.
PISANA PUSTNA POVORKA
Kot že vrsto let doslej, se je tudi na letošnji pustni torek po našem mestu od Glavnega trga do športne dvorane vila pustna povorka. Na čelu so mlajše in starejše mažoretke iz Društva kamniških mažoretk Veronika spretno vrtele svoje palice, tokrat so si namesto svojih uniform nadele najrazličnejše pustne maske, prav tako so se našemili kamniški godbeniki in god-benice za njimi. Sprevoda se je letos udeležilo še posebej veliko maškar, verjetno tudi zaradi lepega vremena in počitnic. V sprevodu smo občudovali klovne, princeske, miške, mucke, čarovnice, tigre, kavboje,...pa tudi nekaj bolj izvirnih, kot so bili kosi lubenice... Veliko je bilo družin, tudi z najmlajšimi maškarcami še v vozičkih. Organizator pustovanja MC Kotlovnica je v športni dvorani pripravil zabavno rajanje in več kot 1200 maškarc razveselil s slastnimi krofi.
Fotoreportaža, ki je nastala na pustno soboto, ko so nas obiskali tudi ormoški kurenti, in na pustni torek, na 9. strani.
VERA MEJAČ
občine Kamnik za dolgoletno delo v športu pa Nogometni klub Kamnik.
Prejemnike priznanj predstavljamo na straneh 12 in 13.
IZ VSEBINE
AKTUALNO na straneh 2 in 3 NAŠ POGOVOR na strani 4
Z Renato Hojs, ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik: »Družba, ki vlaga v predšolsko obdobje, vlaga v prihodnost«
ZANIMIVOSTI na strani 5
Enake možnosti za vse otroke - tudi, ko gre za vrtec Knjiga za Tomažev rojstni dan KOLEDAR PRIREDITEV
POGLEDI na strani 6 KULTURA - MED NAMI na strani 7
Vrhunska violinistka Anja Bukovec navdušila kamniško občinstvo
Na javni vaji Klape Mali grad Kamnik v kavarni Veronika pred nastopom na srečanju najboljših dalmatinskih klap v Ljubljani
Franci Pušnik - pevec z dušo
Ameriška Lira in njen ustanovitelj Matej L. Holmar
ZANIMIVOSTI na straneh 8 in 9
Pust v Tuhinju
Nočni veleslalom na Osovju kar s tremi teki V Podgorju se dogaja - tudi turnir v hokeju Snežak baritonist nas pozdravi
ŠPORT na strani 10 MED MLADIMI na strani 11
omnicire'
šgMiliiiHltM
fopi»	in ^miad
hm
Ekairettd ddo^ou
Ekotrend inženiring d.o.o. Skrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 296 Faks: +366 1 7294 297 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBELELTŘ5Ň in solarne tehnike De Dietrich A
THERMIQUE
^x^pohiš^
dabor
Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
Kamnik
V PÍAŠEM SALOmJ VSE ZA VAŠ PRUETEIS DOM!
25. februar 2010
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Skoraj 15 tisoč upravnih zadev
Stranke so bile lani se bolj zadovoljne z delom zaposlenih v Upravni enoti Kamnik, obiski pa so ob sobotah iz leto v leto manjši. Komend-čani od sredine minulega leta spet prihajajo v Kamnik.
»Poslovanje Upravne enote Kamnik v minulem letu ocenjujemo kot zelo uspešno. Doseženi so bili rezultati dela, ki smo jih načrtovali in si jih zastavili kot cilje v minulem letu,« je na novinarski konferenci o delu Upravne enote Kamnik uvodoma poudaril načelnik Mihael Novak.
Pri svojem poslanstvu, predvsem pri doseganje zadovoljstva strank z zakonitim in strokovnim ter hitrim in učinkovitim reševanjem zadev v postopkih, je bila upravna enota uspešna. S 36 zaposlenimi so bili pri delu glede na finančne in materialne možnosti in z znanjem učinkoviti na vseh področjih. Mihael Novak pa je ob tem še posebej poudaril, da je posebno zadovoljstvo ugotovitev, da so bili zadovoljni tudi uporabniki z območja kamniške in komendske občine. Sicer pa tako zahtevnost kot obseg dela ter pričakovanja uporabnikov postavljajo pred upravno enoto
že iz leta v leto nove in večje izzive. Tega, da morajo nenehno stremeti k izboljšanju in s tem napredovanju pa se zavedajo vsi zaposleni, ugotavlja načelnik Novak.
»Stranke so nas v letni anketi o zadovoljstvu strank ocenile z oceno 4,80 in tako smo dosegli še boljši rezultat kot v preteklem letu. Tudi povprečna ocena mesečnega barometra zadovoljstva strank je bila v letu 2009 kar 4,81. Zaposleni so bili lani z delom na upravni enoti bolj zadovoljni kot v preteklosti, saj je povprečna ocena vseh vidikov zadovoljstva kar 4,0 in je višja od povprečne ocene v Republiki Sloveniji.«
Doseženi rezultati so odraz zavzetega dela in prizadevanj vseh zaposlenih, ki so ga dosegli tudi z doslednim uresničevanjem Načrta ukrepov za boljše in učinkovitejše delo Upravne enote Kamnik v letu 2009. Vsekakor pa je lansko delo z ocenami tudi veliko priznanje vsem 36 zaposlenim v Upravni enoti.
Po tem, ko so pred leti odprli krajevni urad v Komendi, so skrbno spremljali obseg dela v uradu. Po natančni analizi obremenjenosti so soglasno z občino Komenda lani 1. julija krajevni urad zaprli. Ena od ocen, zakaj ni bilo pravega odziva oziroma obiska uporabnikov iz občine Komenda kljub bližini urada, je bila, da še vedno pogosto enačimo upravno enoto z občino, pri urejanju zadev, ki jih občani
Delo v Upravni enoti so na novinarski konferenci predstavili (na sliki od leve): višja svetovalka za področje kmetijstva in gozdarstva mag. Judita Mlinar Kern, vodja oddelka za prostor, gospodarstvo in kmetijstvo Matjaša Pintar, načelnik Mihael Novak, vodja oddelka za občo upravo Bogdana Ravnik Muratagic in vodja oddelka za upravne notranje zadeve mag. Dušan Zumer.
Častni občani občine Kamnik
Delo in življenje kamniških častnih občanov s poudarkom na njihovem prispevku našemu mestu in obËini ter na dejavnostih, ki jih povezujejo s Kamnikom, je v poljudni besedi in s številnimi fotografijami predstavljeno na spletišču http://castni.kamnik-perovo. si/. Tam izvemo, da je prvi naziv častnega občana (takrat častnega meščana) leta 1924 prejel general Rudolf Maister, po katerem je Občina Kamnik v letu 1996 razglasila
29. marec - rojstni dan generala Maistra, za občinski praznik. Naziv častnega meščana je štiri leta zatem prejel Oton Župančič, leta 1937 Josip Nikolaj Sadnikar, sledili so Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, France Stele, Franc Leskošek - Luka, Miha Marinko, Emilijan Cevc, Tone Cerer, Viktor Mihelčič, Jože Berlec, Cene Matičič, Stane Ga-brovec, Nikolaj Sadnikar, Viktor Repanšek, Samo Vremšak in Mirko Juteršek, kateremu je občinski svet občine Kamnik naziv častnega občana podelil leta 2007.
Med častne občane tako sodi tudi skladatelj in vsestranski glasbenik Viktor Mihelčič, o katerem smo pisali v prejšnji številki Kamniškega občana, ko nas je nenadoma razžalostila vest o njegovi smrti. V obširnem članku je bila opisana Mihelčičeva pot iz rojstne Bele krajine v Kamnik, njegova številna prizadevanja ter zares velik doprinos na področju glasbene pedagogike in glasbe nasploh.
Gradivo o Viktorju Mihelčiču, ki smo ga objavili v prejšnji številki, je bilo povzeto z opisane spletne strani http://castni.kamnik-perovo. si/, kjer so, poleg Viktorja Mihelčiča, obširno predstavljeni vsi častni občani občine Kamnik. Urednik in avtor omenjene spletne strani Branko Novak ter soavtorica Katja Trotošek sta ustvarila bogato in zanimivo zbirko, katero bosta, kot pravita, ohranjala in nadgrajevala tudi v prihodnje.
Spletišče zdaj obsega 45 spletnih podstrani, 350 fotografij, pet prostorskih fotografij iz Sadnikarjevega muzeja in nekaj video vložkov ...
Večji del gradiva je rezultat zbiranja podatkov pri še živečih častnih občanih, po knjigah, časopisih, muzejih, inštitutih, iskanje ljudi, ki so s temi pomembnimi osebnostmi sodoživljali dogodke in še lahko kaj povedo, zapisovanje pogovorov, fotografiranje - in še marsikaj, tudi računalniška obdelava! Vse to delo je ljubiteljsko, urednik Branko Novak z zadovoljstvom pove, da je večina naprošenih rada sodelovala s podatki in fotografijami, dovolili so tudi objavo povzetkov avtorskih sestavkov in fotografij, seveda z navedbo vira. Za vse, ki bi radi izvedeli več o častnih občanih občine Kamnik, je zato pravi vir spletišče http://castni.kamnik-perovo.si/.
uredništvo, občina Kamnik
O B V E S T I L O
Občina Kamnik obvešča, da bo od 25. 2. 2010 dalje na spletni strani www.kamnik.si
objavljen
javni poziv za dodelitev finančne pomoči za študij v letu 2010.
Anton Tone Smolnikar, l.r.
ŽUPAN
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 25. 2. 2010.
Lani so imeli v reševanju 14.942 upravnih zadev, kar je za 2,2 odstotka manj kot leto prej. To pa zato, ker je bilo manj tako imenovanih upravnih notranjih zadev. So pa lani uspeli rešiti kar 99,16 odstotka vseh upravnih zadev kljub povečanemu številu vlog za izdajo gradbenih dovoljenj ob koncu leta.
V celotnem obdobju so dobili le 20 pritožb uporabnikov, ki z odločitvijo kamniške upravne enote niso soglašali. V primerjavi z letom prej je to polovica manj, saj so jih prejšnje leto zabeležili 39. V ponovno reševanje pa so bile lani vrnjene le tri zadeve; pa še to vse tri po odločitvi Upravnega sodišča. Konec leta je ostalo nerešenih 126 zadev, kar je le 0,84 odstotka, leta 2008 pa je znašal delež nerešenih zadev kar 3,5 odstotka. Še posebno pomembno in nenazadnje tudi pohvalno pa je, da ni ostala nerešena nobena zadeva, ki bi ji na podlagi zaostanka potekel zakoniti rok za reševanje. »To pa ne pomeni, da so bili zaposleni v upravni enoti manj obremenjeni. Nenazadnje je pomemben in velik tudi obseg drugih nalog in spremljajočih aktivnosti, ki niso vključene v statistične prikaze. Predstavljajo pa nepogrešljivo podlago za nadgradnjo upravnega dela,« ugotavlja načelnik Novak.
ne morejo opraviti na občini v Komendi, pa je zanje nekako tradicionalno samoumevno, da se morajo za to še vedno podati na pot v Kamnik, kjer naj bi opravili tudi več zadev naenkrat. Pogosto je bil vzrok za takšno mnenje morda tudi nepoznavanje zadev, ki bi jih lahko urejali kar na krajevnem uradu, ki je bil »podaljšana roka« upravne enote Kamnik v Komendi. Glede na družbeni razvoj občine Komenda in povečevanje števila prebivalcev lahko pričakujemo, da bo slej ko prej postalo spet upravičeno ponovno odprtje krajevnega urada v Komendi, seveda če bo takrat še vedno državna volja.
Posebno vprašanje pa so na območju Upravne enote tako imenovane uporabnikom prijazne delovne sobote. Lani je upravno enoto obiskalo na delovno soboto povprečno 22 strank, kar je skoraj polovica manj kot leto prej. V primerjavi z letom 2007 (70 strank) pa je bil obisk kar trikrat manjši. »Zato menimo, da to upadanje strank ob delovni soboti iz leta v leto kaže, da to ni več potrebno in je samo precejšen dodaten strošek,« so menili načelnik Mihael Novak in vodje posameznih oddelkov v pogovoru na novinarski konferenci.
ANDREJ ŽALAR
FEBRUAR/MAREC
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
petek, 26. februar 20h DOBRODELNI STAND-UP VEČER
v organizaciji Dobrodelnega LEO cluba Domžale Nastopajoči: Martina Ipša, Vid Valič in Klemen Mauhler , ^^,
nedelja, 28. februar 17h
11. GOSTIČEVI DNEVI - Slavnostni koncert
Nastopajo: Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
torek, 2. marec 20h
GODALNI KVARTET APOLLON MUSAGETE ji
Pawel Zalejski (violina), Bartosz Zachlod (violina), Piotr Szumiel (viola), Piotr Skweres (violončelo) Program: Haydn, Lutoslawski, Brahms
L
sobota, 6. marec 10h - Sobotna otroška matineja v Lutkovno gledališče Kranj	, ' i.
H. Ch. Andersen: KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA	f;..
lutkovna predstava	' ■ -
četrtek, 11. marec 19h - GALERIJA DOMŽALE BELI SLADOLED »SLIKE NA ZID«
Razstava bo odprta do petka, 26. marca 2010. Vstop prost.
petek, 12. marec 20h - MESTNI KINO DOMŽALE 13 TZAMETI
francoski triler; režija: Géla Babluani
ponedeljek, 15. marec 20h - MESTNI KINO DOMŽALE TATOVI KOLES
Ladri di biciclette, italijanska drama režija: Vittorio De Sica
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
q
Državna cesta skozi Tuhinjsko dolino postaja (pre)obremenjena obvoznica
Požar v Trojanskem predoru v sredo 20. januarja je posledično povzročil veliko povečanje prometa skozi Tuhinjsko dolino. Čeprav so v medijih obveščali le, da je promet iz avtoceste od Vranskega do Lukovice preusmerjen na vzporedno cesto, so se v dneh zapore Troj anskega predora skozi Tuhinjsko dolino vile kolone osebnih in tovornih vozil, tudi vlačilcev, kljub prepovedi prometa nad težo 7,5 ton. Tako je na primer v sredo, 20. januarja, okoli 18. ure v smeri Špitalič - Kozjak nastala skoraj 2 km dolga kolona stoječih vozil, predvsem zaradi vlačilcev in še od poplav jeseni 2007 poškodovane ceste. Zaradi omenjene preusmeritve prometa so nastajali zastoji tudi na Lazah, v Buču in v Srednji vasi. V primeru nesreč na relaciji Domžale-Tro-jane postane cesta Ločica-Kamnik neuradna obvoznica.
Občinska svetnica Marinka Mošnik je v imenu svetniške skupine Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik podala pobudo, da se s strani Občine Kamnik o navedeni problematiki seznani upravljavca ceste - Ministrstvo za promet - Direkcijo RS za ceste in vzdrževalca Cestno podjetje Ljubljana. Od njih je potrebno zahtevati, da nemudoma pristopijo k sanaciji kritičnih in poškodovanih odsekov ceste ter se še aktivneje vključijo v pripravo in izgradnjo vsega potrebnega za zagotavljanje večje varnosti najšibkejših udeležencev v prometu, čemur občina Kamnik v zadnjih letih posveča posebno pozornost in tudi vedno večja finančna sredstva.
Kot pravi mag. Matjaž Srša, se občinska uprava strinja z ugotovitvijo, da je bil promet na državni cesti Kamnik-Ločica v Tuhinjski dolini močno povečan v času zaprtja predora Trojane. Zato bodo pristojne službe, to je Direkcijo RS za ceste in Cestno podjetje Ljubljana, opozorili na odpravljanje poškodb na tej državni cesti, ki so nastale zaradi poplav v letu 2007 in še niso bile odpravljene oziroma ustrezno sanirane. Poleg tega bo občinska uprava Direkcijo RS za ceste pozvala, da za zagotavljanje večje prometne varnosti na državni cesti Kamnik-Ločica v naslednjih letih poveča sredstva za odpravljanje poškodb in izgradnjo ukrepov za umirjanje prometa. V letu 2010 država predvideva pričetek gradnje ukrepa za umirjanje prometa v naselju Šmartno (pred OŠ Šmartno) ter sanacijo hudourniške struge in pre-pusta preko ceste v naselju Buč. Občina Kamnik v letu 2010 predvideva na tej cesti izgradnjo avtobusnega postajališča in pločnika v naselju Špitalič in ureditev obstoječih avtobusnih postajališč (postavitev nadstrešnic oz. postaj in ureditev javne razsvetljave). V prihodnjih letih občinska uprava na podlagi projektov predvideva izgradnjo avtobusnih postajališč (Motniška Bela, Zg. Tuhinj) in pločnikov v naseljih z namenom izboljšati varne šolske poti ob državni cesti Kamnik-Ločica.
Z novim načinom zbiranja odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« bomo na ekoloških otokih odlagali manj embalaže
Na neprimerno urejeno zbiranje nevarnih odpadkov (spreji, baterije, zdravila, kemikalije), kjer ni nobene možnosti odlaganja na ekoloških otokih, niti v posodah, ki jih imajo gospodinjstva., je opozoril občinski svetnik Rudi Veršnik. Opozoril je tudi na to, da je ekoloških otokov v naselju Šmarca odločno premalo. »Prebivalci Gornjega loga imamo otok pri gostilni, ki pa je vedno poln z odpadki iz bližnje gostilne. Prosim za ponovno preučitev in namestitev večjega števila ekoloških otokov« pravi Veršnik.
Mihela Veternik pojasnjuje, da mora biti ravnanje z nevarnimi odpadki v skladu s predpisi nadzorovano. Povzročitelji lahko oddajo nevarne odpadke le strokovno usposobljenim osebam, kar pa na ekoloških otokih ni možno zagotavljati. Pomembno je, da se nevarni odpadki zbirajo ločeno. V primeru zbiranja oz. odlaganja v skupno posodo obstaja nevarnost reakcije med posameznimi nevarnimi snovmi. Občani Kamnika lahko oddajo nevarne odpadke na vsakoletni akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (v letu 2009 je potekala 3. in 10. oktobra).
Izvajalec izvaja akcijo s premično zbiralnico, ki ima po vnaprej določenem urniku postanek na 30 lokacijah na območju občine Kamnik. V letu 2010 bo koncesionar Publicus d.o.o. uredil zbiralnico nevarnih frakcij tudi v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS). Zbiralnica nevarnih frakcij bo urejena tudi v okviru načrtovanega zbirnega centra na območju občine Kamnik.
Povečane količine ločeno zbranih frakcij so posledica vse večje osveščenosti prebivalstva glede ločenega zbiranja odpadkov. Prenapolnjene posode na ekoloških otokih pa so največkrat posledica odlaganja odpadkov s strani pravnih oseb, katerim pa ekološki otoki niso namenjeni. Na območju Šmarce so bili, glede na število prebivalcev, predvideni trije ekološki otoki. V sodelovanju s KS Šmarca sta bili določeni dve lokaciji, za tretji ekološki otok pa ni bilo možno pridobiti ustreznega zemljišča. Z novim načinom zbiranja odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« bodo občani na ekoloških otokih odlagali bistveno manj embalaže kot doslej. Po preteku nekajmesečnega uvajalnega obdobja bodo vidni dejanski rezultati, nato pa se bomo s koncesionarjem dogovorili za ureditev dodatnih ekoloških otokov, v kolikor se bo izkazalo, da na določenih območjih obstoječe kapacitete ne zadoščajo.
Neurejena okolica tudi pod budnim očesom komunalno-nadzorne službe
Občinski svetnik Daniel Kovačič občinsko upravo redno opozarja na ekološke probleme v naši občini, med drugim je opozoril tudi na nesnago med stanovanjskimi bloki z Ljubljanske ceste proti Stele-tovi cesti in še drugod. »Nesnaga daje slab vtis na čisti Kamnik. V kolikor bi na ta mesta peljali evropsko komisijo pri ocenjevanju urejenosti Kamnika, zagotovo ne bi dobili srebrnega priznanja«, je ogorčen.
Kot pojasnjuje Mihaela Veternik z Občine Kamnik, je zemljišče, na katero se nanaša pobuda, v lasti etažnih lastnikov poslovnostanovanjskih objektov med Ljubljansko in Steletovo in ne spada med javne površine, ki jih čisti in ureja Komunalno podjetje Kamnik d.d. na stroške proračuna Občine Kamnik. Občinska uprava bo pisno opozorila upravnika poslovnostanovanjskih objektov Metalka stanovanjske storitve d.o.o. in SKG Upravnik d.o.o., naj poskrbita za urejenost teh površin. S pobudo oz. problematiko pa so seznanili tudi komunalno-nadzorno službo, ki bo v primeru prekomerne onesnaženosti navedenega območja ukrepala v skladu s svojimi pooblastili.
O B V E ST I L O
Občina Kamnik obvešča,
da bo od 26.02.2010 dalje na spletni strani
www.kamnik.si
objavljen
javni razpis za sofinanciranje humanitarnih programov ter projektov za leto 2010.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Kamniški ObČAN
AKTUALNO
25. februar 2010
DrŽava vztraja: zaklonišče bo potrebno zgraditi
Občinski podrobni prostorski načrt K9 Šole, ki obravnava načrtovano gradnjo nove OŠ Frana Albrehta ter obnovo in dograditev OŠ Toma Brejca, je dobil potrebno pozitivno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), a to šele po tem, ko je projektant, sicer brez vednosti občinske uprave, v projekt vnesel tudi zahtevano zaklonišče. Projekt bo zaradi tega dražji, zato je župan pristojne skušal prepričati, da bi za varnost zadostovala ojačana plošča, kot je bilo sprva načrtovano, in da ima Kamnik svoje centralno zaklonišče pod avtobusno postajo vzorno urejeno. A ministrstvo vztraja: gradnjo zaklonišč nalaga zakon, zato ga bo potrebno zgraditi tudi v Kamniku.
Številne dok umente in različna stališča do gradnje zaklonišč so javnosti na novinarski konferenci predstavili župan Tone Smolnikar s svojimi sodelavci ter predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje.
Priprave na gradnjo omenjenega projekta so se zapletle ob koncu minulega leta, ko je občinsko upravo presenetilo negativno mnenje ministrstva za obrambo oz. URSZR k OPPN K9 Šole, ker naj projekti ne bi upoštevali zahtevanega zaklonišča. Občina se je na to odzvala z začudenjem, saj so maja lanskega leta dobili smernice, v katerih je navedeno, da je pri
gradnji potrebna ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišča, zato so se zaradi racionalnejše gradnje pri projektiranju odločili za prvo. »Ker smo slišali za nekaj primerov novogradenj po Sloveniji, ki nimajo zaklonišč, smo se na ministrstvu želeli prepričati, kako je s tem v našem primeru, saj nismo želeli nepotrebnih stroškov, hkrati pa smo želeli transparentno izpeljan projekt, v skladu z vso zakonodajo,« je povedal nekdanji vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in poudaril, da je občina takrat ministrstvu predstavila celoten projekt, ki zajema tako prenovo kot novogradnjo šol, ter s tem odločno zavrnil nekatera namigovanja, da je občina pristojne
na ministrstvu s pomanjkljivimi podatki zavajala.
Po zavrnitvi prvotnega ureditvenega načrta je projektant v besedilo odloka vnesel zahtevano zaklonišče, a brez vednosti občine. Uprava RS za zaščito in reševanje je konec decembra 2009 k odloku nato podala pozitivno mnenje, a zdaj se zatika pri denarju. Občina namreč ni načrtovala podražitve investicije, ki naj bi se po županovem mnenju zdaj povišala za kar dva milijona evrov. »Vojne z ministrstvom se ne bomo šli, a vseeno je v časih socialne in gospodarske krize toliko denarja zelo veliko, gradnja zaklonišč pa v današnjih časih nerazumna. Upae sem, da bomo uspeli doseči razumen dogovor,« je med drugim povedal župan Tone Smolnikar in poudaril, da imamo Kamničani le nekaj sto metrov stran od obeh osnovnih šol, pod avtobusno postajo, centralno zaklonišče, ki je vzorno vzdrževano. Predstavniki občine so tudi prepričani, da zakonodaja pri nas očitno ne velja
Problematiko izgradnje zaklonišča so novinarjem predstavili predstavniki Občine Kamnik in Uprave RS za zaščito in reševanje.
za vse enako, saj naj bi po nekaterih podatkih in pravilnikih gradnja zaklonišč v tem primeru ne bi bila potrebna. A na URSZR to odločno zanikajo in poudarjajo, da pri urejanju prostora med občinami ne delajo razlik in da gre v primeru kamniških šol za celoten ureditveni načrt in ne le dve zgradbi.
»Rad bi poudaril, da naša Uprava na gradnjo zaklonišč ne daje nobenih soglasij, saj je to jasno opredeljeno v zakonu. Če so bili kje po Sloveniji v zadnjih letih zgrajeni objekti brez zaklonišč je to žal zato, ker upravne enote niso opravile svojega dela in upoštevale zakonodaje,« je bil odločen Srečko Šestan iz URSZR, ki je poudaril, da so Občino Kamnik na potrebo po izgradnji zaklonišča opozarjali vse od maja 2009. Odzval se je tudi na opombe, zakaj v današnjih časih sploh še moramo graditi zaklonišča. »Švica, ki že zelo dolgo ni bila v vojni ima zaklonišč za 95 odstotkov svojih prebivalcev, Slovenija pa le za 17,5 odstotkov, zato gradnja zaklonišč ostaja zaveza. Nobena od obeh vaših osnovnih šol zdaj nima zaklonišča in varnost otrok bi morala biti pomembnejša od denarja,« je še poudaril in dodal, da po njegovem mnenju zaklonišče ne bi smelo biti dražje od pol milijona evrov, saj so projektanti že prvotno predvideli pod-kleteno gradnjo.
Varčevanje na račun otrok je župan ostro zavrnil, saj bo občina v projekt namenila več kot dvajset milijonov evrov, je pa izrazil negotovost, kako se bodo na nepričakovano podražitev odzvali občinski svetniki. Ti bodo omenjeni prostorski akt v drugem branju obravnavali že na eni od prihodnjih sej. JASNA PALADIN
Župan imenoval novega poveljnika Civilne zaščite Občine Kamnik
Dosedanji poveljnik Civilne zaščite Vladimir ©erbel, župan Anton Tone Smolnikar, novi poveljnik Matjaž Srša ter namestnica poveljnika Brigita Vavpetič
V ponedeljek, 22. februarja je župan Anton Tone Smolnikar
podpisal sklep o imenovanju po-
veljnika in namestnika poveljnika Civilne zaščite Občine Kamnik ter članov štaba Civilne zaščite
Občine. Za novega poveljnika je bil imenovan Matjaž Srša, ki je odslej zadolžen za vodenje in usmerjanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Za namestnika CZ je bila imenovana Brigita Vavpetič, v štab Civilne zaščite Občine Kamnik pa so bili imenovani Jože Oblak, Alojz Pelc, Bojan Klemen, Bojan Pollak, Roman Žurbi, dr. Sašo Rebolj, Dejan Čulk in Stojan Debevec.
Ob tem se je župan Smolnikar zahvalil za uspešno in požrtvovalno 30-letno vodenje štaba CZ dosedanjemu poveljniku Vladu Šerbelu. Vladimir Egidij Šerbel se je na Občini Kamnik zaposlil leta 1980 na takratnem Sekretariatu za ljudsko obrambo in pre-
vzel področje zaščite in reševanja, hkrati pa je postal tudi načelnik občinskega štaba Civilne zaščite. Funkcijo načelnika je opravljal 15 let, leta 1995 pa nastopil kot poveljnik CZ ter v tej vlogi aktivno nadaljeval vse do danes. Neprecenljiv je tako njegov prispevek pri organiziranju in vodenju področja gasilske reševalne službe, prve pomoči, kinologov, gorskih reševalcev in vseh drugih služb, ki se vključujejo v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot tudi pri vzgoji in izobraževanju mladih.
Leta 2004 je Vlado Šerbel s strani poveljnika CZ RS prejel posebno priznanje »kipec civilne zaščite« kot nagrado za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ostali prisotni na srečanju, poveljnik Gasilske zveze Kamnik Janez Repanšek, predsednik Gasilske zveze Marjan Semprimož-nik, direktor občinske uprave
Vi sprašujete, župan odgovarja O urejanju krožišča v Podgorju in pločnika proti Kamnika
M. B. iz Podgorja sprašuje, kdaj bo Občina cesto od krožišča v Podgorju proti Križu prometno uredila tako, da bo dovoljen promet le za tovornjake do 7,5 tone. Sedaj je krožišče že preozko za silne tovornjake s priklopniki?
Cesta od krožišča v Podgorju proti Križu je v upravljanju države oziroma Direkcije RS za ceste, saj gre za regionalno cesto II. št. 413, odsek 1081 Moste-Duplica. Strinjamo se z dejstvom, da se v zadnjem času na tem odseku povečuje promet osebnih avtomobilov brez vinjet in tovornih vozil. Eden izmed glavnih vzrokov za povečanje prometa tovornih vozil je zagotovo obvoz za vsa tovorna vozila zaradi del na cesti, kijih izvajajo na območju Mengeške ceste (G2-104). Preko pristojnih služb je bilo ugotovljeno, daje bilo za glavno cesto G2-104 Trzin-Mengeš (Mengeška cesta) izdanapol-ovična zapora oziroma dovoljenje zaradi izgradnje kanalizacije in vodovoda do 31. 5. 2010, zato tam promet poteka izmenično enosmerno, tovorni promet pa je preusmerjen. Preusmeritev tovornega prometa poteka preko naselja Moste in naselja Križ v smeri ©marce ter nato naprej v smeri Domžal.
Omejitev tovornega prometa na državnih cestah, med katero spada tudi cesta preko naselja Križ (t.j. R2-413/1081 Moste-Dupli-ca), je v skladu z Zakonom o javnih cestah v pristojnosti Direkcije RS za ceste, ki določa omejitve glede nosilnosti, tonaže itd. Glede na dejstvo, da se na cesti višjega reda G2-104 Trzin-Mengeš izvajajo dela na cesti inje posledično nujen obvoz tovornega prometa, ni pričakovati, da bi Direkcija RS za ceste spremenila omejitve za tovorna vozila na tej cesti.
M. B. iz Podgorja sprašuje, kdaj bo Občina dokončala pločnik v krožišču v smeri Kamnik - center in uredila prehod za pešce med postajama linijskega prevoza in postajališča za šolski avtobus. Ali bo res potrebna otroška žrtev, preden se bo zgodil premik?
Občina Kamnik je za ureditev lokalne ceste št. 160011 Podgorje v letu 2010 zagotovila 400.000 evrov. V letu 2009je občina pridobila dodatne projekte za ukrepe za umirjanje prometa ter javne razsvetljave na tem odseku. Sanacija ceste in hodnika za pešce v dolžini 640 m je ocenjena na osnovi projekta PZI. Ta lokalna cesta je na podlagi izvedenega štetja prometa najbolj obremenjena lokalna cesta v občini Kamnik. V letu 2010 se pričakuje začetka in zaključek investicije v okviru urejanja varnih poti. Izgradnja bo poteka iz smeri Kamnika proti Podgorju (predvidoma do avtobusnih postajališčpri gostilni Slavka), pri čemer bo izvedena ureditev avtobusnega postajališča, prehoda za pešce in ukrepov za umirjanje prometa na tem odseku lokalne ceste. Ureditve pločnikov in avtobusnega postajališča na lokalni cesti št. 160011 Podgorje v neposredni bližini krožišča v letu 2010 ni predvidena.
ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR
Vladimir Korošec ter podžupan občine Kamnik Brane Golubovič so Vladu Šerbelu prav tako izkazali hvaležnost za številne zasluge ter ob tem čestitali novem poveljniku Matjažu Srši.
Sicer je Občina Kamnik za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2006 - 2009 zagotovila nekaj več kot 1,2 mio evrov sredstev, po opravljenih analizah stanja opremljenosti in usposobljenosti pa lahko trdimo, da so enote CZ Občine Kamnik sodobno opremljene in dobro usposobljene. Župan Smolnikar, ki je odgovoren za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je imel v zadnjem desetletju, skupaj s sodelavci, vseskozi posluh za organiziranje, usposabljanje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, k čemur bodo na Občini Kamnik strmeli tudi v prihodnje.
NIKA VRHOVNIK
Odnosi z javnostjo, Občina Kamnik
Smučanje po starem
Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik letos pripravlja že deveto srečanje smučarjev po starem za pokal Šinkel, ki se bo odvijalo na Glavnem trgu v Kamniku (ocenjevanje opreme) in Veliki planini (smučanje). Priprave na letošnje srečanje, v sodelovanju z Društvom učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, potekajo že od konca lanskega leta, zato ob pomoči glavnega pokrovitelja Občine Kamnik pričakujemo zanimivo prireditev, ki bo popestrila vsakdanji utrip v
starem mestnem jedru in na smučišču na Veliki planini.
Na prireditvi se nam bodo v različnih smučarskih tehnikah in v starodobni opremi predstavili gospe in gospodje, deklice in dečki, lovci, gozdarji in vojaki, katerih tradicijo smučanja po starem razširjajo ekipe Rovtarji iz Škofje Loke, Torbarji iz Postojne, Novaški lok smučarji iz Cerknega, Ta leseni iz Krope, Veseli Savinjčani iz Mozirja, Smučarsko društvo Kanin iz Bovca, Društvo Gora iz Predmeje ter Kamniške
grče iz Kamnika ter nekateri posamezniki. V okviru kamniškega društva deluje tudi sekcija Pod-meninski gadje.
Opažamo, da je vsako leto več zanimanja s strani obiskovalcev oziroma gledalcev, zato je
naša želja, da bi prireditev postala mednarodna. S podobnimi tekmovanji se ukvarjajo v vseh alpskih državah. V ta namen so bili že vzpostavljeni kontakti z Murzzuschlagom in Trofaiachom v Avstriji, da pa bi nam to zares
uspel se bomo morali prilagoditi mednarodnemu koledarju teh tekmovanj oziroma srečanj. Priložnost bo že naslednje leto, ko bomo praznovali jubilej.
Pridružite se nam v soboto, 6. marca.	MIRAN JEREB
5D
SOCIALNI DEMOKIÎATI
Predsedstvo OO SD Kamnik in poslanka Državnega zbora RS mag. Julijana Bizjak Mlakar čestitamo vsem ženskam ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Ob tej priložnosti vas VABIMO na kulturno prireditev, ki bo
v ponedeljek, 8. marca ob 19. uri v Kavarni Marjanca v Kamniku.
Predsedstvo OO SD Kamnik
Knjižnica v ©marci bo vrata odprla ob občinskem prazniku
Težko pričakovana knjižnica v Šmarci, za potrebe katere se je Občina Kamnik v novembru in decembru lanskega leta lotila temeljite adaptacije obstoječih prostorov in preureditve stanovanjskih prostorov kulturnega doma v namen krajevne knjižnice, bo svoja vrata odprla na zadnji mar-čevski dan v sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika.
Glede na to, da smo v januarju pisali o urejanju sodobne in povečane enote Matične knjižnice Kamnik kot pomembni pridobitvi za kraj in napovedali odprtje za kulturni praznik, smo zaradi že kar nestrpnega pričakovanja in vprašanj krajanov glede zamude s ponovnim odprtjem knjižnice v Šmarci povprašali na občino Kamnik.
Liljana Juhart Mastikosa, podsekretar - vodja oddelka za družbene dejavnosti, nam je pojasnila, da je Občina Kamnik vse postopke pri obnovi enote knjižnice Šmarca vodila v skladu z Zakonom o javnih naročilih in občinskim pravilnikom o oddaji javnih naročil malih vrednosti. »S postopki zbiranja ponudb smo začeli takoj po prejemu odločbe s strani Ministrstva za kmetijstvo, da smo bili uspešni na razpisu in prejeli nepovratna evropska sredstva v višini 38.570 evrov. Ponudnik je bil izbran na podlagi najugodnejše cene, gradbena pogodba z njim, vredna 61.441 evrov, je bila sklenjena v novembru 2009. Izvajalec je dela zaključil v pogodbenem roku decembra 2O09. Vzporedno z gradbenimi deli je bil v skladu z zakonodajo izbran tudi najugodnejši ponudnik za dobavo in montažo opreme za delovanje programa knjižnične dejavnosti. Pogodbo v vrednosti 19.998 evrov smo podpisali s podjetjem Leasing d.o.o., Kočevje, ki je prav tako svoje delo opravilo v pogodbenem roku. Potrebno je poudariti, da so ves čas dela na objektu nadzorovali za to pooblaščeni nadzorniki« pojasnjuje Liljana Juhart Mastikosa.
Občina je 4. februarja že pridobila uporabno dovoljenje, ki dovoljuje izvajanje programa knjižnice, knjižničarke matične knjižnice v teh dneh že opremljajo knjižnico in polnijo police z raznovrstnim knjižnim gradivom, da bo od 31. marca naprej na sodoben način zadovoljila izobraževalne, kulturne in druge potrebe Šmarčanov in okoličanov.
SAŠA MEJAČ
4
25. februar 2010
NAS POGOVOR: O OTROŠKEM VARSTVU
Kamniški QbÍIKN
Intervju z Renato Hojs, ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik
»Družba, ki vlaga v predšolsko obdobje, vlaga v prihodnost
Za ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik sem imela pripravljenih kar precej vprašanj, še nekaj več, kot jih boste prebrali tu. Takšnih - dodatnih, s »težo«, kot so težka dej stva, da je v kamniški občini vsako leto toliko odklonjenih otrok, ki ne morejo biti sprejeti v vrtec. Po uvodnem pogovoru pa sem se preprosto morala strinjati z njo, da mora biti kot ravnatelj tako pomembne ustanove predana predvsem svojemu osnovnemu delu in ne more in ne sme dovoliti, da bi kakršnikoli pritiski vplivali na njeno strokovnost. V tem je odločna. Srčna in odločna. Razumevajoča in vztrajna, z veliko posluha za kamniške malčke in za majhne stvari, ki nas naredijo Velike. In zvesta svojim vizijam. Kdor jo pozna, ve o čem govorim.
Reševanje problematike pomanjkanja kapacitet v WZ Antona Medveda Kamnik
Ustanoviteljici - Občini Kamnik in WZ Antona Medveda je skupaj uspelo narediti napredek na področju otroškega varstva: povečati kapaciteto prostih mest v vrtcih, v prakso uvesti pravilo poletnih rezervacij, zagotoviti 10% popust za ceno vrtca za kamniške otroke, uvesti brezplačne Cicibanove urice in Montessori program. Kako je to po vaši oceni potrdila praksa?
Starši so vse te možnosti, ki jim jih ponujamo znotraj VVZ, zelo dobro sprejeli. To se je pokazalo na vseh področjih, npr. poletne rezervacije so koristili za marsikaterega otroka (214 otrok). Seveda je bil 10% popust za vsakega otroka iz občine Kamnik s strani staršev zelo pozitivno sprejet. Še vedno prejemamo pozitivne odzive v zvezi z izvajanjem Cicibanovih uric, ki so s 1.i2.2009 brezplačne za vse otroke, in z izvajanjem programa Montessori za tiste otroke, ki sicer niso vključeni v VVZ.
Žal pa je kljub povečani kapaciteti vključenih otrok v preteklih letih (leta 2006 je bilo vključenih 694 otrok, leta 2007 - 808 otrok, leta 2008 - 847 otrok, leta 2009 pa je vključenih 885 otrok), število zavrnjenih otrok še vedno preveliko (od lani je na čakalni listi 275 otrok). Tega se vsi dobro zavedamo.
Kako komentirate zakon o varuhih predšolskih otrok?
Gotovo je prav in dobro, da se v dani situaciji pomanjkanja kapacitet VVZ Antona Medveda ponudi možnost v smeri varuhov predšolskih otrok na domu. Vendar obstaja pomanjkljivost, da po trenutno veljavni zakonodaji varuhi na domu ne potrebujejo ustrezne izobrazbe. Oseba mora imeti končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo oz. mora izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Ta pogoj se bo v polni meri uveljavil šele leta 2013, do takrat pa se lahko registrirajo tudi vsi tisti, ki imajo končano najmanj srednje poklicno oz. strokovno izobraževanje ali najmanj 10 let delovnih izkušenj kot strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja.
Posebna prehodna določba torej omogoča nižji izobrazbeni pogoj za varuha predšolskih otrok do leta 2013, z namenom, da se čim širšemu krogu oseb, ki so do sedaj varstvo otrok opravljale »na črno«, omogoči registracijo njihove dejavnosti. Tako je po moji oceni kvaliteta predšolske vzgoje otrok s strani varuhov na domu, vprašljiva, je pa v trenutni situaciji vsekakor dobrodošla.
Za marsikaterega starša je neprijetno in nepošteno dejstvo, da otroci, ki ne dobijo mesta v vrtcu, ne prejmejo državnega oz. občinskega dela zneska, ki ga občina in država sicer namenjata drugim otrokom, ki so vključeni v Vzgojno varstveni zavod? Starši bi tako lažje plačali npr. varuha na domu ali drugo ustrezno varstvo... Ali so v to smer možne kakšne pozitivne spremembe?
Korak proti pozitivnim spremembam je že storjen - in sicer z uvedbo brezplačnih Cicibanovih uric in brezplačnega omenjenega programa Mon-tessori za tiste otroke, ki sicer niso vključeni v VVZ Antona Medveda. Tako smo dosegli, da je ta denar porabljen direktno za otroke in ne za druge stvari. Tako le-ti otroci v dveh skupinah (1-2 leti in 2-6 let) obiskujejo vrtec s starši v popoldanskem času. Organiziran pa je tudi poldnevni program za 4 ure v dopoldanskem času. Glede na pozitivne odzive staršev in tudi naših malčkov je naš namen v naslednjih letih uvedba celodnevnega izvajanja tega programa.
Nove lokacije enot vrtca v kamniški občini
V	zadnjih dneh smo izvedeli, da je obljubljeni vrtec v Šmarci, ki naj bi zagotovil okrog 120 novih mest v vrtcu »padel v vodo«... Sprašujemo se, kako je do tega prišlo, saj smo bili prepričani, da se nov vrtec v Šmarci »bo zgodil«? Katera od alternativnih lokacij ima po vašem mnenju največ realnih možnosti, da prevzame nase funkcijo nove enote vrtca (pri Osnovni šoli 27. julija, pri OŠ Marije Vera, v okviru mekinjskega samostana, druge...?)?
V	vrtcu smo 4. februarja letos dobili informacijo brez dodatnih pojasnil, da nova enota v Šmarci letos v aprilu ne bo odprta, ker ni prišlo do podpisa pogodbe z lastnikom objekta. Tako ne morem komentirati, zakaj je do tega prišlo v t.i. zaključni fazi. Lahko le povem, da smo bili zaposleni v vrtcu prav tako presenečeni in osupli, kot ostala kamniška javnost. Več informacij o tem lahko pridobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik.S strani ustanoviteljice vrtca smo prejeli predlagano drugo možnost za odprtje novih kapacitet pri OŠ 27. julij. Ocenjujem, da je najbolj realna trenutna možnost gradnje prizidka nove enote vrtca pri Osnovni šoli 27. julija v centru mesta.
Kako vrtec sodeluje z Občino Kamnik glede iskanja ustreznih lokacij in zagotavljanja novih mest v vrtcih? Ali imate v zvezi s tem vprašanjem legalne in druge možnosti vplivanja o odločitvah glede lokacij novih enot vrtca? Ali ste do sedaj izčrpali vse možne poti?
V	Zakonu o vrtcih je jasno opredeljeno, kakšne so naloge ravnatelja in naloge ustanovitelja glede zagotavljanja novih mest v vrtcih.
Vrtec je v skladu z Zakonom o vrtcih ustanoviteljico redno obveščal o čakajočih otrocih in prejetih t.i. informativnih vlogah ter o prostih mestih. Občina Kamnik je v zadnjih dveh letih zelo aktivno iskala lokacije za povečanje kapacitet predšolske vzgoje. Prav tako se je vrtec vključeval skupaj z ustanoviteljico v aktivnosti za zagotavljanje dodatnih kapacitet s tem, da smo v lanskem letu ponudili in izkoristili vse možnosti v naših obstoječih enotah za povečanje kapacitet predšolske vzgoje (selitev poldnevnega programa iz vVe Sonček v VVE Tinkara in s tem pridobitev celodnevnega oddelka v VVE Sonček in pa selitev oddelka drugega starostnega obdobja iz VVE Pestrna v VVE Mavrica, zato smo lahko v VVE Pestrna sprejeli še dodatno 14 otrok prvega starostnega obdobja). Ustanoviteljici smo redno predstavljali simulacije pretočnosti znotraj že obstoječih enot, glede_ na predlagane možnosti za odprtje novih kapacitet za predšolsko vzgojo (OŠ 27. julij, CIRIUS, OŠ Marije Vere), Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest in druge potrebne podatke za odprtje novih kapacitet za predšolsko vzgojo.
Sprejetje novega pravilnika o sprejemu otrok v vrtec
Nov pravilnik v teh dneh stopa v veljavo in na podlagi le tega bo tudi izveden vpis otrok v vrtec), a je še pred sprejetjem razburil tiste starše, ki nimajo prostora v kamniških vrtcih in so se lansko leto jeseni celo združili v civilno iniciativo. Razburilo jih je to, da v primeru, če dva otroka dosežeta enako število točk, komisija upošteva kriterij starosti (pri tem naj bi upoštevali mesec, dan, uro in celo minuto rojstva). Ali je bil ta del pravilnika dejansko sprejet?
V	lanskem letu je Občinski svet sprejel Pravilnik za sprejem otrok v vrtec.
Ravnateljica VVZ Antona Medveda Kamnik, Renata Hojs: »Kljub veliki stiski staršev odklonjenih otrok, ki jo v vrtcu dobro razumemo in izrabljamo vse možnosti, da bi se čim hitreje rešila, je pomembno, da ohranimo spoštljiv odnos in strpnost, saj s tem dajemo vzgled našim najmlajšim, ki se učijo iz naših dejanj.«
V	pravilniku so bili med drugim oblikovani kriteriji, po katerih smo sprejemali otroke v VVZ Antona Medveda.
V	želji, da bi postopek sprejema bil še bolj transparenten za starše otrok, smo v novem pravilniku, ki je bil sprejet na 30. seji Občinskega sveta, bolj podrobno opredelili dikcijo otrok s posebnimi potrebami in iz socialno ogroženih družin ter sam postopek sprejema otrok v vrtec.
Pri oblikovanju kriterijev so bile upoštevane pobude oddelka za družbene dejavnosti in nekaterih svetniških skupin, ki so s strokovnega vidika utemeljene.
V novem pravilniku je prav tako upoštevana pobuda, da bodo otroci, ki so bili umeščeni na prednostni vrstni red in niso bili sprejeti, toč-kovani z višjim številom točk kot v preteklem letu. V primeru, da imata dva otroka istega letnika enako število točk, bo komisija upoštevala, da ima prednost starejši otrok. Res je, da predlog o upoštevanju ure in minute rojstva ni bil sprejet, vendar moram povedati, da ga bomo v redkih pri-
Veselimo se, da naša rodnost raste. Družbi, ki vlaga v razvoj zgodnjega otroštva, se največji delež vlaganj tudi povrne.
merih, če bosta dva otroka rojena na isti dan in imela enako število točk, v praksi izvajali. Kako pa naj se sicer odločamo v konkretnih primerih, da bo v trenutnih nezavidljivih razmerah točkovanje enako pošteno za vse udeležene? Druge možnosti, žal, ne vidim.
Treba pa je poudariti, da so prav vsi kriteriji na nek način izključujoči in da noben pravilnik ne bo rešil problematike odklonjenih otrok.
Kakšni so na novo ovrednoteni kriteriji za sprejem otroka v vrtec? Na kaj naj bodo starši predšolskih otrok, ki vpisujejo otroka v vrtec, najbolj pozorni?
Staršem svetujem, da Pravilnik o sprejemu otrok natančno preberejo. Najdejo ga na naši internetni strani www.vrtec-kamnik.si. V kolikor bodo imeli dodatna vprašanja, se lahko posvetujejo s svetovalo službo vrtca, ki jim bo prijazno nudila pomoč pri vpisu. Iz samega pravilnika je razviden postopek vpisa in sprejema otrok, postopek odločanja komisije, prednostni kriteriji in nadaljnji postopki. Staršem svetujem, da svoje vloge skrbno izpolnijo, priložijo vsa potrebna dokazila in vlogo pravočasno oddajo po pošti na naslov vrtca oziroma osebno na upravi vrtca v svetovalni službi v času uradnih ur, ki bodo objavljene v povabilu k vpisu.
Kakšno je trenutno realno stanje prostih mest v enotah vrtca. Koliko otrok trenutno obiskuje vrtec?
Trenutno obiskuje vrtec 885 otrok v 13 enotah VVZ Antona Medveda. V oddelkih prvega starostnega obdobja v februarju nimamo nobenega prostega mesta, 7 prostih mest pa je v oddelkih drugega starostnega obdobja. Septembra 2010 bomo v obstoječe enote lahko sprejeli 197 otrok, številka se lahko spremeni, če bi kateri od otrok letnika 2004 imel odloženo všolanje. V kolikor bo ustanoviteljica Občina Kamnik zagotovila dodatna prosta mesta, se bo število prostih mest temu primerno povečalo. Na pobudo ustanoviteljice v vrtcu pripravljamo vse potrebne podatke za odprtje nove pet-oddelčne enote pri OŠ 27. julija, v katero bomo lahko sprejeli 80 otrok. Predvidena je gradnja prizidka z možnostjo povezave z obstoječim objektom (skupna kuhinja, večnamenski prostor).
Koliko je otrok iz »čakalne liste«, ki so bili enkrat ali večkrat že zavrnjeni in bodo v novem šolskem letu lahko sprejeti v vrtec? Ali so za vse te otroke zagotovljena prosta mesta po enotah oz. koliko jih bo ponovno ostalo na »čakalni listi«? Kakšne pa imajo realne možnosti za sprejem t.i. »novinci«, ki jih starši prvič vpisujejo v vrtec - koliko jih je lahko sprejeto?
Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti pred zaključkom javnega vpisa, ki bo potekal v prihodnjih dneh od 1.3. do 12.3.2010. Kakršenkoli odgovor bi bil za starše zavajajoč, saj nimamo podatkov, koliko staršev si je med tem časom že uredilo varstvo za svojega otroka. Vse vloge bodo ponovno točko-vane po novem pravilniku in na podlagi tega bo oblikovana prednostna lista vpisanih otrok. Do zdaj smo prejeli le informativne vloge. Ponovno poudarjam, da se vloga za sprejem otoka v vrtec odda na upravo vrtca ne glede na želeno enoto vključitve otoka. Starši na vlogi označijo želeno enoto vrtca, komisija za sprejem otrok želje upošteva glede na prosta mesta v posameznih enotah.
Kako s sodelavci kamniškega vrtca občutite »boj« med starši otrok za pridobivanje potrebnega števila točk oz. izpolnjevanja zahtevanih pogojev in kriterijev za sprejem otrok v vrtec?
V	vrtcu zelo dobro razumemo trenutne stiske staršev in se jih lotevamo strokovno. Trudimo se, da so vsi naši postopki v skladu z veljavno zakonodajo, hkrati pa se zavedamo, da ima vsak starš svojo zgodbo, zato jih poslušamo in jim skušamo pomagati v danih okvirih. Vsi skupaj moramo usmeriti vso energijo v iskanje rešitev, da bo vrtec lahko obiskoval vsak otrok. Kajti družba, ki vlaga v predšolsko obdobje, vlaga v prihodnost.
Pozitivne smernice vsakdanjika v Vrtcu Antona Medveda
Za konec pogovora se dotakniva lepih in svetlih plati iz vsakdanjika kamniškega vrtca, saj so otroci v vrtcu vendarle deležni srečnih in nepozabnih trenutkov, ki jim jih omogočajo vzgojno varstveni programi v okviru vrtca. Na kratko nam osvetlite dogodke, na katere ste še posebej ponosni.
Najprej sem v prvi vrsti ponosna na kolektiv, ki je visoko strokovno usposobljen, ustvarjalen in notranje motiviran. Vodstveni delavci sledimo najnovejšim trendom razvoja predšolske vzgoje in jih preko strokovnega aktiva vnašamo v strokovni razvoj delavcev. Septembra 2008, ko sem začela z delom ravnateljice, sem sodelavce z razpisom povabila k sodelovanju v delovnih skupinah vrtca. Odziv je bil dober in danes v vrtcu delujejo naslednje delovne skupine zaposlenih: promocijska skupina, animacijska skupina, lutkovna skupina, pevski zbor, Eko programski svet, uredniški odbor glasila Antonček. Vsaka skupina ima svojo nalogo, vsi skupaj pa sledimo skupnim ciljem. Vizija našega vrtca, ki smo jo oblikovali in ji sledimo vsi zaposleni, je »S sodelovanjem vzgajati za kvalitetno komunikacijo«. Delavci VVZ so se aktivno udeleževali izobraževanj za izboljšanje komunikacije v praksi pri vseh ciljnih skupinah: strokovni delavci - otroci, strokovni delavci - starši in delavci VVZ med seboj. »Ekološko obnašanje« želimo vnesti tudi v medsebojne odnose, kajti verjamemo, da so odnosi pomembno gibalo razvoja sveta.
V	preteklem šolskem letu smo na nivoju zavoda izvajali projekt KAMNIK JE MOJE MESTO. Uresničevanje prednostnih nalog s poudarkom na razvijanju domoljubne vzgoje in ljubezni do domačega kraja so bile teme, ki smo jih želeli uresničevati na vseh nivojih. V projektu so sodelovali vsi delavci VVZ, strokovni delavci, otroci, starši in zunanji sodelavci. Poudarek je bil na akcijskem raziskovanju in spoznavanju domačega kraja in naše kulturne dediščine.
Drugi večji projekt, v katerega smo se vključili v preteklem šolskem letu, je EKO ŠOLA - ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA. Izmed projektov, razpisanih v programu Eko šole, smo izbrali Zgodnje naravoslovje - temelj za trajnostni
razvoj. Naslov ožje teme je bil Voda in moje okolje. Uvedli smo ločevanje odpadkov na izvornem mestu. Namestili smo koše za plastiko in papir v vse oddelke zavoda in tudi ostale prostore. Projekta sta imela svoj zaključek v maju na Veroniki-nem festivalu, ki je pomembno obeležil pomembno obletnico praznovanja 780 let mesta Kamnik. Na zaključku smo podpisali še Eko listino.
Prav tako smo v tem času predstavili glasilo VVZ Antona Medveda, ki smo ga poimenovali Antonček.
V	vrtcu se trudimo, da imajo starši možnost spoznavati različne vzgojne koncepte, nekaj naših oddelkov izvaja program po metodologiji Korak za korakom, prvič letos pa imamo tudi poldnevni oddelekz elementi Montessori pedagogike, ki je pri starših zelo pozitivno sprejet. Želim si, da bi koncept Montessori v prihodnjih letih lahko ponudili otrokom in staršem tudi v nekaterih dnevnih oddelkih. V vrtcu imamo tri diplomirane Montessori pedagoginje, strokovni kader pa še izobražujemo.
Že lansko leto smo se aktivno začeli povezovati z institucijami in društvi v domačem kraju in to obliko dela bomo nadgrajevali. S poglobljenim delom na tem področju, z izmenjavo dobre pedagoške prakse želimo nadaljevati delo in postopoma dograjevati vsebinski okvir celovite državljanske vzgoje. Povezovali jo bomo z novejšimi oblikami dela - aktivno učenje, razvijanje kritičnega mišljenja, participacija otrok pri organizaciji življenja, več pozornosti prepoznavanju in koriščenju možnosti, ki nam jih nudi informacijska komunikacijska tehnologija.
Vsebine prednostne naloge se bodo prepletale z vsebino projekta turizem in vrtec, kjer bodo otroci spoznavali domače mesto Kamnik skozi objektiv ekologije. Ob dejavnostih ne bodo razvijali le gostoljubnosti, odnosa do drugih, okolja, odnosa do kulturne dediščine, do drugih kultur, temveč predvsem krepili ljubezen in pripadnost do domačega kraja in lastne države.
V	letošnjem letu si bomo na nivoju VVZ prizadevali, da bi pridobili Eko zastavo. Radi bi, da bi naše mesto postalo zeleno mesto, mesto kamor bi se radi vračali turisti, naključni obiskovalci, mi in naši otroci pa bi v njem želeli nadaljevati svojo življenjsko pot. Zato smo naš projekt poimenovali zeleno mesto je moj dom. Skrb za zdravje je usmerjena v vse ciljne skupine v vrtcu (otroci, starši, delavci), zato pričakujemo, da se bomo vsi skupaj in vsak zase vsakodnevno odločali za kar najbolj zdrav način življenja.
Težko je na kratko zajeti vse, ob množici dejavnosti, ki jih izvajamo v vrtcu ali izpostaviti samo nekatere dogodke, na katere si še posebno ponosen, ne da bi postavil v senco nekaj drugega, v kar pa je bilo prav tako vloženega veliko znanja in truda. Globoko cenim delo kolektiva in še posebno sem ponosna na rezultate ankete, ki smo jo lani izvedli med starši otrok o zadovoljstvu staršev s storitvami vrtca. To priznanje staršev pa je tudi velika odgovornost za v prihodnje, da bomo nivo kvalitete še dvignili.
Največ, kar šteje v našem vrtcu pa je to, da otroci radi prihajajo, da znamo ustaviti čas, prisluhniti prijatelju v stiski in mu ponuditi ramo, da se na njej zjoče in ga potolažiti, deliti s prijatelji ljubezen, srečo in veselje.
Za ravnateljico vrtca je pomembna pozitivna vizija vrtca - najprej tista osebna, idealna - takšna, kakršno bi si želela videti in nato šele tista realna, ki temelji na podlagi določenih strokovnih napovedi, ocen, pretehtanih dejstev in realnih možnosti. Obe pa sta za vse otroke in njihove starše sila pomembni. Kakšni so vaši cilji?
Največji misleci človeštva menijo, da je vzgoja otrok ena izmed najtežjih in najodgovornejših dejavnosti. Tudi sama se tega dobro zavedam. Zato je moj cilj ves čas iskati nova znanja in z njimi izboljševati našo prakso.
Ne želimo prevzemati glavne vloge pri_ vzgoji otrok, kljub temu, da malčki preživijo dobršen del dneva pri nas. Želimo le dopolnjevati družinsko vzgojo, ki je na prvem mestu. Zato je moj cilj in tudi naloga vrtca starše izobraževati o odgovornem starševstvu in jim nuditi pomoč pri vzgoji.
Sledim temu, da dober ravnatelj izhaja iz kolektiva in skupaj z njim načrtuje cilje in razvoj vrtca. Zastavili smo si cilje za trajnostni razvoj vrtca in se zavedamo, da jih bomo le z dobrim sodelovanjem z družinami, okoljem in vsemi, ki so kakorkoli povezani s predšolsko vzgojo, tudi dosegli. Naši cilji so na prvi pogled preprosti in majhni: spoštljiva in neposredna komunikacija, zdrav vrtec povezan z naravo, vrtec povezan s krajem in krajani.
Toda največje modrosti so skrite v naravi in narava je tudi najboljša učiteljica. Tega se zavedamo in se vračamo k njej. Se še spominjate kako prijetno je z bosimi nogami skakati po poletnih lužah, se igrati z blatom, hoditi bosi po prodnikih, ...? Vse to so izkušnje, ki nas zaznamujejo za vse življenje. Ali imajo današnji otroci še možnost doživeti takšne izkušnje?
Moj odgovor je DA. Moj cilj je, da tako, kot so različni kamni v naravi, s trudom doseči, da bi bili različni tudi naši vrtci. Želim si, da bi bil vsak prepoznaven po svojih dejavnostih. V prihodnosti bi si želela, da bi staršem lahko ponudili možnost izbire vzgojnega koncepta (Korak za Korakom, Montessori, Reggio Emilia,...), ki je najbližji njihovi vzgoji in vrednotam. Vsem našim vrtcem pa želim, da jim je skupna povezanost z naravo in ohranjanje le-te.
Kot ravnateljica imam možnost videti vrtce po Sloveniji in tudi v tujini in vedno ugotavljam, kako dobre pogoje in bogato učno okolje imajo naši kamniški malčki. Večina naših igralnic je bila prenovljenih, saj se vzporedno z uvajanjem sodobnih metod dela spreminja tudi oprema. Prešli smo od skupnih oblik dela k skupinskim oblikam dela, ki povečujejo otrokom možnost izbire in bistveno vplivajo na razvoj samostojnosti. Naše igralnice so opremljene tako, da otrokom omogočajo delo v delovnih kotičkih (matematični, naravoslovni, bralni kotiček in kotiček dom in družina) in pa tudi umik v zasebnost in možnost počitka. Na tem mestu gre gotovo zahvala odgovornim na občini, ki so znali prisluhniti in zagotovili sredstva za razvoj kamniških vrtcev.
Zato je moj cilj ohraniti dosežene standarde v vrtcih, seveda si jih kot ravnateljica želim še izboljšati. Nikakor pa ne želim, da se zaradi premajhnih prostorskih kapacitet zmanjšujejo že obstoječi standardi. V jeseni 2010 bi moral stopiti v veljavo prostorski normativ 3 m2 na otroka. To bi še povečalo število odklonjenih otrok v naši občini, saj kar nekaj naših enot ne ustreza temu prostorskemu normativu. Predlog je, da se ta normativ časovno zamakne v leto 2015.
Verjamem, da je skupni cilj vseh, ki se kakorkoli ukvarjamo s predšolsko vzgojo v Kamniku in tudi staršev, da bo zagotovljeno dovolj prostih mest za vse malčke v vrtcih in da nikakor ne smemo dovoliti, da se nivo predšolske vzgoje spusti. Evropske raziskave kažejo, da se predšolska vzgoja v Sloveniji uvršča med najboljše v Evropi, zato je pomembno, da to ohranimo. Veselimo se, da naša rodnost raste in sledimo ugotovitvam raziskav, ki pravijo, da se družbi, ki vlaga v razvoj zgodnjega otroštva, največji delež vlaganj v odstotkih tudi povrne. Kljub veliki stiski staršev odklonjenih otrok, ki jo v vrtcu dobro razumemo in izrabljamo vse možnosti, da bi se čim hitreje rešila, je pomembno, da ohranimo spoštljiv odnos in strpnost, saj s tem dajemo vzgled našim najmlajšim, ki se učijo iz naših dejanj.
Ravnateljica vrtca je najin pogovor zaključila s spodbudno mislijo za vse nas: »Otroci se morajo zavedati svojih korenin in zato v vrtcu skrbno negujemo medgeneracijskopovezovanje in ljubezen do svojega kraja. Ali se spomnite kakšne igre iz vašega otroštva s kamni? Ali veste, da tudi naše mesto v svojem imenu skriva besedo Kamni-k?Želim, da naši otroci iz našega vrtca odnesejo v srcih in glavah te vrednote in če mi bo to uspelo, se nam ni treba bati za našo prihodnost.«
Pogovarjala se je NINA IRT
ZANIMIVOSTI
25. februar 2010
Enake možnosti za vse - tudi, ko gre za vrtec
»želim si, da bi končno spoznali, da je predšolska vzgoja v današnjem času enako pomembna kot je osnovnošolska«, pravi Brane Golubovič, ki je kot podžupan Občine Kamnik zadolžen za področje družbenih dejavnosti, kamor sodi tudi otroško varstvo. Na Občini načrtujejo, da bi kljub izgubi šestih oddelkov v ©marci jeseni odprli do 15 novih oddelkov. Golubovič je namreč prepričan, da je potrebno vsem našim otrokom zagotoviti enake možnosti - vključno z možnostjo vključitve v vrtec.
Naloga občine in države je, da z javnimi sredstvi omogočita enake možnosti za vse otroke, to pomeni vključenost v vrtce in udeleževanje učencev na vseh šolskih dejavnostih, ki pomembno kre-
otroke
pijo znanje in razvoj otrok. Kako ocenjujete vlogo občine in tudi države v dolgoletni situaciji pomanjkanja prostih mest v našem vrtcu?
Različni dejavniki so nas v Sloveniji pripeljali do pomanjkanja prostih mest v vrtcih in vsi vzroki so med seboj tesno povezani, zato bi morale občine in država sodelovati pri reševanju tega problema. Žal pa se danes soočamo z 210 različnimi občinskimi politikami glede predšolske vzgoje na eni strani in počasno odzivnostjo vlade na drugi.
Eden od dejavnikov je vsekakor neodzivnost državne politike na področju predšolske vzgoje. Že pred leti je bilo jasno, da občine ne zmorejo v celoti izvajati z zakonom predpisane naloge o pravici do vključenosti vseh otrok v vrtec, a država ni reagirala.
Drugi vzrok je tudi povečano priseljevanje, kar je država s svojo politiko spodbujala, na drugi strani pa država ni spremenila zakonodaje, po kateri bi morali zaračunani komunalni prispevek nameniti tudi prilagajanju družbene infrastrukture. Kamnik je glede gradnje večstanovanjskih naselij - poudariti je treba, da je bila zadnja večja gradnja zaključena marca 2007 - načrtoval dodatno število prostih mest v vrtcih. Toda kljub dejstvu, da smo v treh letih zagotovili dodatnih 321 novih mest je to danes premalo, če upoštevamo še »babyboom«. V Kamniku je bilo namreč v zadnjih petih letih rojenih 1757 otrok. Tako smo v letu 2009 prvič dosegli številko nad 400 rojenih otrok (403). Naše ukrepe na področju predšolske vzgoje prilagajamo pozitivnim demografskim trendom, kolikor je le mogoče. Zato je naš cilj, da v bližnji prihodnosti dosežemo popolno vključenost otrok v kamniške vrtce, saj se zavedamo, da se v danih razmerah lahko zanesemo samo sami nase.
Občinska svetnica Mate-
ja Poljanšek je lansko leto povedala (Kamniški občan, 3.12.2009), da jim je s koalicijo uspelo določene ukrepe uvrstiti v proračun in narediti napredek na področju predšolske vzgoje: povečati kapaciteto prostih mest v vrtcih, v prakso uvesti pravilo poletnih rezervacij, zagotoviti 10% popust za ceno vrtca za kamniške otroke, uvesti brezplačne Cicibanove urice in Montessori program. Kako je to po vaši oceni potrdila praksa?
Vse ukrepe, ki so se zdeli v prejšnjem mandatu še nedosegljivi, smo v tem mandatu uresničili. Nekatere tudi s pomočjo pozitivnega pritiska civilne iniciative. Popust za kamniške otroke je uveden in znaša v povprečju 9,5%. V Montessori program je vključenih 18 otrok in v Cicibanove urice 48 otrok. Oba programa smo zagotovili brezplačno. Za možnost koriščenja poletnih rezervacij se je odločilo 210 staršev. Tako Občina Kamnik pod določenimi pogoji med 15.6. in 15.9. v višini 50% sofinancira ceno programa, ki jo plačujejo starši. V letu 2006 je bilo v vrtcih 665 otrok, danes jih imamo v kamniških vrtcih že 986, jeseni 2010 pa pričakujemo, da bo v vrtec vključenih že okoli 1240 otrok.
V proračunu so do avgusta zagotovljena sredstva za sofinanciranje varuhov predšolskih otrok v višini 103 evrov na otroka na mesec. Ali bo ta ukrep veljal tudi v naslednjem šolskem letu?
Smo ena redkih občin, če ne edina, ki sofinancira ceno varstva za kamniške otroke pri zasebnih varuhih, registriranih v skladu z Zakonom o vrtcih. Teh otrok je trenutno 15 in pričakujem, da se bo število še povečalo. Na marčevski seji občinskega sveta bomo sprejeli sklep, da bomo tudi v šolskem letu 2010/2011 sofinancirali varstvo pri zasebnih varuhih.
Kako komentirate zakonske določbe o varuhih predšolskih otrok?
Osebno menim, da je takšna rešitev, ki jo je predpisala država v danem trenutku dobra, seveda pa to ne more biti dolgoročna
Vzgojno-varstveni zavod
Antona Medveda Kamnik	r H^T"!
Novi trg 26b, 1241 Kamnil(	ft H|| ^
telefon 01 830 33 30, fal(s 01 839 13 27	— '
e-pošta: info@vrtec-kamnik.si e-naslov: www.vrtec-kamnik.si
JAVNI VPIS OTROK V VVZ ANTONA MEDVEDA za šolsko leto 2010/2011
Javni vpis otrok v vse enote VVZ Antona Medveda bo potekal od 1. 3. 2010 do 12. 3. 2010 na upravi VVZ Antona Medveda, to je v VVE Rožle, Novi trg 26 b, 1241 Kamnik.
Vloge za sprejem v vrtec lahko oddate po pošti na naslov VVZ Antona Medveda, Novi trg 26b, 1241 Kamnik ali osebno na upravi vrtca v: ponedeljek, 9.00 - 11.00 in 13.00 - 15.00 torek, sredo 9.00 - 11.00 in 13.00 - 17.00 četrtek,	9.00 - 11.00 in 13.00 - 15.00
petek,	9.00 - 11.00.
Možnost vključitve otrok je z novm šolskim letom, od 1. 9. 2010 daje.
Vloge za sprejem v vrtec dobite v upravi in posameznih enotah vrtca, na spletni strani vrtca ter Občine Kamnik.
Po končanem javnem vpisu bo Komisija za sprejem otrok odločila na osnovi Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Antona Medveda (Uradni list RS, št.10/2010). 8 dni po zasedanju Komisije za sprejem otrok lahko vsi vlagatelji pričakujejo pisno odločbo o sprejemu ali nesprejemu v vrtec.
Vse informacije v zvezi s potekom vpisa v vrtec si lahko preberete na spletni strani www.vrtec-kamnik.si.
rešitev in ne sme postati nadomestek predšolskega varstva, saj morajo imeti vsi predšolski otroci poleg varstva tudi možnost vzgoje. Zato morajo država in občine vsem otrokom omogočiti možnost organizirane predšol-
ske vzgoje, saj je to prva in zelo pomembna stopnica v procesu vzgoje in izobraževanja.
Kako ocenjujete - za marsikaterega starša predvsem iz kamniške občine - zelo neprijetno dejstvo, da zavrnjeni otroci s strani vrtca ne prejmejo državnega oz. občinskega dela zneska, ki ga občina in država sicer namenjata drugim otrokom, ki so vključeni v vzgojno varstveni zavod?
Sam si prizadevam za to, da se vsem otrokom zagotovi enake možnosti, torej tudi možnost vrtca. Želim si, da bi država končno spoznala, da je predšolska vzgoja v današnjem času enako pomembna kot je osnovnošolska, in da je zato potrebno predšolsko vzgojo organizirati podobno kot osnovnošolsko. Zato predlagam, da država tudi pri vrtcih prevzame strošek dela nase, občina naj poskrbi za investicije v nove vrtce, investicijsko
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
www.kamnik-tourism.si Sobota, 6. februar, ob 9. uri Glavni trg Kamnik; ob 12. uri Velika planina, vlečnica Jurček Smučanje po starem za pokal ŠINKEL
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
Četrtek, 4. 3. 2010, ob 19. uri, Malograjski dvor,
Srečanja, pogovor o knjigah
Lojze Kovačič, Prišleki: kaj imajo skupnega različni prišleki, tudi tisti, iz romana Čefurji raus? Roman Prišleki je zgodba pisateljeve družine, ki se po očetovem bankrotu in meščanskem življenju v Švici naseli v tedanji Jugoslaviji in zaživi revno življenje večnih prišlekov. Vodi: Ivanka Učakar
Sobota, 6. 3. 2010 od 10. do 15. ure, v knjižnici Kamnik DELAVNICA ZA VSE OD 5. DO 100. LETA
OBLIKOVANJE GLINE, kjer boste lahko spoznali različne načine gradnje in krasitve gline in ustvarili raznolike unikatne izdelke Vodi: Rosana Kleindienst, prof. pedagogike in unikatna oblikovalka Sreda, 10. 3. 2010, ob 17.uri, OŠ Motnik, Srečanja, pogovor o knjigah Jurčič, Sosedov sin
Prava ljubezen premaga očetove prepovedi in predsodke pred revnim
ženinom.
Vodi: Irena Kotnik
Sreda, 10. 3. 2010, ob 18.uri, dvorana knjižnice Literarni večer o Almi Karlin
Tematski večer o njeni življenjski poti, izpolnjevanju poslanstva ter o etnološkem delu. Pogovor s profesorico pedagogike Regino Bokan, psihologinjo Nevenko Kovač in profesorico biologije Majo Polak. Pripravlja Društvo za študije kontemplativnih tradicij. Petek, 12. in 26. marec, ob 19. uri, dvorana knjižnice Filmska šola: Filmska estetika skozi psihoanalizo. Predava: dr. Dušan Rutar
V mesecu marcu Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravlja potopisno predavanje: Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda, 3. marec, ob 19.30 Kdo: Rok Kofol Kaj: JEMEN
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
četrtek, 25. 2. 2010 ob 19.30
Brane Završan Familija, MGL
SOLISTIKA - glasbena predstava za Maistrov abonma in izven vstopnina: 14/12/6 €
KD Priden možic
- IZPOSTAVA ŠUTNA (Šutna 24, Kamnik)
sreda, 3. marec 2010 ob 19. uri
LIFE IS A JOURNEY potopisni film
Simona Šivec, Eva Tomšič
DOM KULTURE KAMNIK
Sreda, 3. marec 2010 ob 18.30
Slavica Strukelj Kokoravec OBRAZI
Otvoritev razstave
četrtek, 4. 3. 2010 ob 18. uri
KRALJ MATJAŽ ljudska
Koprodukcija Drame SNG Maribor in Lutkovnega gledališča Maribor Za abonma Kam'nček in izven Vstopnina: 5 €
vzdrževanje in materialne stroške, starši pa naj, glede na njihov socialni položaj, poravnajo strošek prehrane.
Očitno pa skoraj brezplačen vrtec ni v interesu nobene vlade in zato mi je vedno bolj blizu ideja, da se vsem tistim otrokom, ki so stari od 1 do 3 let in niso vključeni v vrtec nameni določena sredstva. Seveda pa je to lahko le začasen ukrep - dokler se ne zagotovi dovolj mest.
V zadnjih dneh smo izvedeli, da je vrtec v ©marci, ki naj bi zagotovil cca 120 novih, prostih mest v vrtcu »padel v vodo«... Kako je do tega sploh lahko prišlo? Ali ima Občina Kamnik pripravljene alternative? Katera od lokacij ima največ realnih možnosti, da prevzame nase funkcijo nove enote vrtca in koliko dodatnih prostih mest bi lahko zagotovila? Ali že imate izdelan tudi časovni plan odprtja nove enote?
Želeli in prizadevali smo si, da bi poleg najema dveh stavb za 6-oddelčni javni vrtec v ©marci odprli še 5-oddelčni javni vrtec in enega koncesijskega. Celoten postopek glede Smarce smo peljali zelo odkrito, kljub različnim anonimkam in kritikam. Žal pa je najemodajalec dogovor ustavil in sedaj projekt miruje. Aktivnosti za izgradnjo 5-oddelčnega niz-ko-energetskega javnega vrtca
kot prizidka OS 27. julij tečejo normalno in odprtje načrtujemo jeseni.
Prav tako pa se pripravlja razpis za podelitev koncesije za 10 oddelkov, za katero se zanima resen investitor, ki glede na predstavljeno dokumentacijo načrtuje odprtje koncesijskega vrtca jeseni 2010.
Na podlagi te projekcije bi lahko v kamniške vrtce - v obstoječe in nove oddelke - jeseni sprejeli okoli 460 otrok.
Kako vrtec sodeluje z Občino Kamnik glede iskanja ustreznih lokacij in zagotavljanja novih mest v vrtcih? Ali lahko govorimo o sinergiji sodelovanja med vami?
Seveda ni naloga našega javnega vrtca, da išče ustrezne nove lokacije za nove oddelke. Bi pa z veseljem sprejel še kakšen dodaten predlog, ali je kje mogoče znotraj obstoječih enot vrtca pridobiti dodatne prostore za umestitev novih oddelkov. Drugače pa na vseh področjih sodelujemo dobro. Vodstvo vrtca in vsi zaposleni so strokovni in vestni, tako da smo s storitvami v kamniških vrtcih in tudi v koncesij skem vrtcu lahko zadovoljni. Osebno pa bi želel, da bi me večkrat povabili na svet zavoda in svet staršev, saj bi tako lahko marsikatero zadevo rešili hitreje in še bolj učinkovito.
NINA IRT

Tomažev brat Marjan Humar: »Zelo smo veseli, da je prav danes, na Tomažev rojstni dan, ponovno izšla njegova knjiga Ni nemogočih poti...« (Foto: Nina Klisarič).
Knjiga za Tomažev rojstni dan
Pokojni Tomaž Humar bi 18. februarja 2010 dopolnil 41 let in prav na njegov rojstni dan sta Založba Sanje in Humar - Third Eye s pomočjo družbe Mobitel v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani predstavili dopolnjeno izdajo njegove knjige Ni nemogočih poti. Predstavitve so se udeležili Tomaževi svojci, prijatelji, avtorji dopolnjene izdaje.
O nastanku knjige so spregovorili Tomažev prijatelj Zoran Hajtnik, Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje, Ana Duša, urednica prve in dopolnjene izdaje knjige, Tomažev brat Marjan Humar ter Tjaša Koprivec, urednica Založbe Sanje, ki je predstavitev povezovala.
Zoran Hajtnik je povedal, da je Tomaževo darilo, knjigo Ni nemogočih poti \eta 2001 vdihnil vase še isti večer, ko jo je dobil. »To sploh ni knjiga o hribih - hribi so le kulisa. To je Tomaževa iskrena izpoved o sebi, o življenju in nazorih, ki jih je uprizoril na deskah gorskega amfiteatra.« Zamisel o ponatisu knjige je padla v krogu prijateljev že po spominski slovesnosti v Kamniški Bistrici: »Nekaj moramo narediti za Tomaža, za njegova otroka, za slovo... Iniciativna skupina se je širila. Vrata so se odpirala sama od sebe in vsi po vrsti so razumeli in želeli pomagati. Avtorji so se brez izjeme odpovedali honorarjem. Tako se je rodila pričujoča druga dopolnjena izdaja Tomaževe knjige Ni nemogočih poti.« Tako se je izpolnila tudi Tomaževa želja.
Rok Zavrtanik je poudaril, da je reizdaja knjige predstavljala velik izziv za Založbo Sanje: »Ustvarjati avtobiografsko knjigo brez avtorja je zahtevno in odgovorno opravilo; toliko bolj, če želiš knjigo spremeniti in dopolniti. Toliko težje je, ker so rane še odprte,« in dodal: Pri delu nismo izbirali srednjih poti, ubrali smo direktno smer v najlepšem in zato najstrmejšem delu; prav tam, kjer jo je ubiral že Tomaž, ko je pred leti snoval to knjigo. O tem med drugim zgovorno pričajo tudi osnovni tehnični podatki knjige: izrazit format, vrhunski papir in tisk kar v šestih barvah, naklada 4000 izvodov. Ves čas nastajanja knjige nas je spremljala čista misel in posebna energija, ki je vznikala iz tihega razmišljanja o Tomažu...«
Ana Duša, zunanja urednica knjige je povedala, da je na ščitnem ovitku natisnjen del njenega pogovora s Tomažem pred odpravo na Nanga Parbat leta 2003, sicer pa je knjiga razdeljena v dva dela. Prvi del je pisal Tomaž sam, drugi del o Tomaževih vzponih od leta 2002 do 2009 so pisali drugi - prvotni skupek besedil, iz katerih je nastalo dodatno besedilo, so prispevali Tomaževi svojci, prijatelji, plezalski kolegi. Ves čas smo stremeli za tem, da so opisani čimbolj verno in natančno, pri zadnjem vzponu na Langtang Lirung pa sta vključena še dva Tomaževa SMS-a svojcem. Pri pregledu opisa vzponov sta sodelovala Viki Grošelj in Aleš Koželj. Predgovora k prvi izdaji sta napisala alpinista Reinhold Messner in Carlos Carsolio; tudi k drugemu delu sta prispevala svoja pripisa.«
Tomažev brat Marjan se je v imenu Tomaževih najbližjih sorodnikov: njegovih otrok Urše in Tomaža, staršev in brata Mateja iskreno zahvalil vsem, ki so sodelovali pri dopolnjenem ponatisu njegove knjige: »Moram povedati, da sem zelo vesel, da je prav danes, na Tomažev rojstni dan, ponovno izšla njegova knjiga Ni nemogočih poti, v kateri je razkril nemalo pogledov na svet, gore in soljudi. Iskrena hvala vsem!« Se posebej se je zahvalil Mobitelu, brez katerega ne bi bilo ne prve ne druge knjige.
Na predstavitvi knjige smo prek videa spremljali Tomaža tudi v pesmi Veselo v Kamnik. O njem je spregovoril tudi Stipe Božić: »Tomaž je bil tudi moj brat; po ideji, po vrvi. Bili smo prijatelji, bili smo družina. Moj sin Joško je tudi plezal s Tomažem in je že šel čez mejo življenja (prometna nesreča, op.pis.). Upam, da sta tam, kjer sta, vesela in da se bomo tam nekoč srečali in bomo vsi veseli...«
Direktor Založbe Sanje pravi: »Tomaževa knjiga je sijajno in navdušujoče napisana. V njej Tomaž opisuje poti, ki jih vodi srce...« Knjiga je na voljo tudi na spletni strani Tomaža Humarja: www.humar.si.
MARINKA MOŠNIK
25. februar 2010
POGLEDI - ZANIMIVOST
Kamniški ObČAN
Iz poslanske pisarne
Vladna izhodna strategija je februarja ugledala luč sveta. V njej je precej dobrih rešitev za spodbujanje trajnostnega razvoja, odpiranje novih delovnih mest, večjo socialno pravičnost in vključenost, ki smo jih večina poslancev Državnega zbora z veseljem podprli.
Trije poslanci smo dali priporočila k strategiji
Trije poslanci koalicije poleg mene še Andrej Magajna in mag. Franc Žnidaršič pa smo k strategiji podali še tri priporočila.
Prvo priporočilo se nanaša na opustitev preživelega modela upravljanja in vodenja javnega sektorja (New Public Management) v strategiji, ki priporoča tržne oblike upravljanja in vodenja javnega sektorja. Že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je namreč pokazalo, da ta model ne povečuje učinkovitost javnega sektorja, vpliva pa na neupravičeno prelivanje javnih sredstev v zasebne žepe in na podražitve javnih storitev za uporabnike. Predlagali smo uporabo modernih teorij upravljanja in vodenja javnega sektorja.
Drugo priporočilo se nanaša na uzakonitev nepridobitnosti javnih zavodov. Ljudje premalo vedo, da so javni zavodi z uredbami preteklih vlad postali pridobitne institucije. Dobiček zavoda se namreč lahko deli vodstvu zavoda, zaposlenim in ponekod celo ustanoviteljem. To pa je lastnost, po kateri se v razvitem svetu uvršča organizacije med pridobitne. Precej opozoril e, da se v nekaterih lekarnah prav zaradi želje po večjih dobičkih prodaja zdravila v škodo zdravja ljudi. Storitve javnih zavodov zato ne bi smele biti tržno blago, javni zavodi pa ne pridobitne organizacije.
Tretje priporočilo se nanaša na bolj pravično porazdelitev bremen gospodarske krize tako, da bi se uvedlo nov davčni razred za najbolj premožne.
Ali ima v Sloveniji res ljudstvo oblast?
če bi povprašali ljudi, ali se strinjajo s prenosom pooblastil strokovnega nadzora z zdravniške zbornice na neodvisno agencijo, bi se večina prebivalstva s tem zagotovo strinjala. Prenos pooblastil je namreč potreben zaradi varnosti bolnikov.
Januarja smo v koaliciji dosegli dogovor o prenosu strokovnega nadzora na neodvisno agencijo. Ko pa je minister za zdravje februarja tega leta objavil novi predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, je postalo jasno, da je minister spet pokleknil pred zdravniškim lobijem. Zakon ne predvideva neodvisne agencije za strokovni nadzor nad zdravniki.
Koliko časa bo Slovenija še med tistimi redkimi državami EU, kjer zdravstvena politika ni zmožna ravnati v korist varnosti pacientov? Zato se pogosto vprašam, ali ima res ljudstvo oblast, kot to piše v 3. členu Ustave RS? Mnogo zakonov, posebno še v zdravstvu, je namreč pisanih na kožo ozkih lobijev in kapitala.
Odlični pevski zbori so nas navdušili
Na dan kulturnega praznika sem bila med tistimi poslušalci 31. območne revije pevskih zborov občine Kamnik in občine Komende, ki bi lahko še ure in ure uživali v izbranem petju naših pevskih zborov. Izjemno dobro je bilo tudi povezovanje Toneta Ftičarja, ki je v svojem govoru prisotne opozoril na položaj kulture v državi in v občini. Govorniku čestitke za odločne in pogumne besede.
Vesela sem, da je kljub ne najboljšemu položaju na področju kulture, tako v Kamniku kot v državi, toliko entuziastov, ki ohranjajo kulturno dediščino našega naroda za nas in za naše zanamce. Vsekakor bi se moral položaj kulture v državi in občini izboljšati do te mere, da ne bi prihajalo do blokad za narodovo identiteto dragocenih ustvarjalnih potencialov
S pravim pristopom in optimizmom imajo resni projekti uspešen konec
Liberalna demokracija Kamnik in koalicija si je kot enega izmed ciljev v tem mandatu zadala bistveno povečati število prostih mest v vrtcih, kar nam je tudi uspelo, saj smo v letih 2007-2009 odprli 19 novih oddelkov oziroma zagotovili 321 novih mest v vrtcih. A to nas ni ustavilo, da si ne bi še naprej prizadevali za zagotavljanje dodatnih mest in tako je koalicija v letu 2009, ob zavedanju, da se število rojstev v Kamniku povečuje, sprejela nekatere nove ukrepe, s katerimi bomo v letu 2010 zagotovili še dodatne oddelke v kamniških vrtcih. LDS Kamnik je pred časom predlagala sestanek z županom in njegovo listo. Vse le z enim namenom, da ugotovimo na kateri točki smo pri izvajanju
ukrepov za zagotavljanje dodatnih mest v predšolski vzgoji potem, ko so pogajanja o najemu stavbe za vrtec v Šmarci zastala, in katere odločitve na to temo bo v naslednjih mesecih sprejel občinski svet. Zaključek pogovora je bil, da bo občinska uprava nadaljevala aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za 5 oddelčni montažni in nizko-energetski javni vrtec ter objavila javni razpis za podelitev koncesije za vsaj 10 oddelkov predšolske vzgoje, za katero se zanima resen investitor. Oba vrtca naj bi bila odprta jeseni, vendar je potrebno opraviti še dodatne napore, da se izgubljeni oddelki v Šmarci nadomestijo. Nova vrtca, ki se bosta odprla jeseni, bosta zagotovila približno 250 novih mest.
Skupaj bi tako v občini Kamnik v štirih letih zagotovili kar 571 novih mest v vrtcih.
V skladu za financiranje investicije v OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca že 6 milijonov evrov
O dveh novih mestnih šolah smo se v občinskem svetu odločali v letu 2008, ko so bile ekonomske razmere v državi in občini bistveno drugačne, kot vladajo sedaj. Zato smo v LDS Kamnik še toliko bolj zadovoljni, da nam je decembra 2007 uspelo prepričati občinsko upravo in kolege v občinskem svetu, da so potrdili naše popravke odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za financiranje investicij na področju osnov-
nega šolstva. Odlok je bil namreč sprva zastavljen tako, da bi iz njega lahko črpale sredstva za gradnjo, prenovo ali dozidavo vse šole v Kamniku. Z našim predlogom pa smo dosegli, da se v skladu zbirajo sredstva samo za financiranje investicij v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, ostale investicije na področju šolstva pa se zagotavljajo direktno iz proračuna. To se je izkazalo za dobro potezo, v nasprotnem primeru v skladu prav gotovo ne imeli zbranega že toliko denarja.
V LDS Kamnik smo prepričani, da se bo 20 milijonska investicija v šoli začela najkasneje v letu 2011 in pričakujemo, da se bo prva šola financirala neposredno iz proračuna, druga pa s pomočjo najetja kredita. Najem kredita bo v tem primeru lažji, glede na to, da občina Kamnik nima nobenega kredita.
Mateja Poljanšek, predsednica LDS Kamnik
naše družbe.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
PREDSTAVITEV
KAMNIŠKE
DEKLARACIJE
V Zboru za Kamnik vztrajamo pri uvodni opredelitvi Zbora kot odprtega prostora za dialog o važnih vprašanjih v naši občini, kjer bomo z dialogom in upoštevanjem interesov širše lokalne skupnosti, poskušali ustvariti pogoje za razvoj Kamnika na vseh področjih. Pri tem izhajamo iz temeljnega načela, da mora biti vsakomur zagotovljen vpliv na sprejem vsake odločitve, ki ga prizadeva.
Predstavniki Zbora za Kamnik ter organizirana skupina strokovnjakov različnih strok in občani Kamnika smo na plenarnem zasedanju, ki je potekalo 18. februarja 2010 v Kamniku, sprejeli Kamniško deklaracijo.
Zbor za Kamnik prireja v četrtek, 4. marca, ob 18. uri, v dvorani nad kavarno Veronika, javno tribuno, na kateri bo javno razglasil sprejeto Kamniško deklaracijo in jo predstavil širši kamniški javnosti.
Robin Majnik
predsedujoči Zbora za Kamnik
ZGODOVINA SE PONAVLJA
V teh dneh sem malce preletel arhivske izvode kamniških lokalnih časopisov. Osredotočil sem se zlasti na leto 2006. Saj veste, bilo je leto volitev. Razprave na občinskem svetu so se vrtele okrog pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih in o težavah Velike planine. Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti je svetnike julija 2006 seznanil, da pred vrati vrtca čaka 313 otrok, župan pa je svetnikom grozil s stečajem družbe Velika planina, če v občinskem proračunu ne zagotovijo 85 milijonov tolarjev za ponovni zagon gondole in nemoteno delovanje družbe. Kakšno naključje! Kot bi bral letošnje članke.
Volilni resničnostni šov je jeseni leta 2006 postregel z zanimivim razpletom. Župan je mojstrsko preusmeril pozornost z reševanja kamniških problemov na razpravo o primernosti svojih protikandidatov in s tem »okužil« precejšnje število ljudi. Ko se je večina ukvarjala s tem, ali Smolnikarjev protikandidat res hodi v službo v coklah, pa je A. T. Smolnikar že slavil svoj četrti mandat. Zvito, ni kaj! Sedaj pa še nekaj cvetk pred samim volilnim šovom 2006:
1. Župan Smolnikar je sredi poletja svetnike seznanil, da bo občina na javnem razpisu prodala večinski delež družbe Velika planina - zaklad narave. Dejal je še, da ima skrivnostni strateški partner, s katerim je podpisal pismo o nameri, resne namene, da odkupi 75% delež družbe. Partner naj bi obnovil žičniški sistem, pripravljen pa naj bi bil odkupiti in obnoviti tudi Šimnovec in Zeleni rob. Več župan svetnikom ni želel razkriti, saj naj bi se s strateškim partnerjem dogovorila, da je pismo o nameri tajno. Čeprav je naš župan izrazito medijski človek in se pri vseh podpisih pogodb rad nastavi fotografskim objektivom,
ni v javnost prišla niti ena fotografija s podpisa pisma o nameri, prav tako pa se je po volitvah izgubila vsaka sled za skrivnostnim strateškim partnerjem. Rezultat: Leta 2010 Velika planina potrebuje 1 milijon EUR, da se izogne stečaju.
2. Reševanje problema pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih je bilo poleti leta 2006 nekoliko manj skrivnostno. Govorilo se je o koncesijskem vrtcu, govorilo se je o preureditvi OŠ 27. julij za potrebe vrtca in govorilo se je tudi o mekinjskem samostanu kot objektu, kjer bi lahko uredili vrtec. Občinski svet je s sklepom zavezal župana, da pripravi izhodišča temeljnih razvojnih usmeritev na področju razvoja predšolske vzgoje do leta 2013. Izhodišča naj bi sledila naslednjim vsebinskim sklopom: demografski pregled in vključenost otrok v vrtce; financiranje javnih in zasebnih vrtcev ter subvencije za starše; prostorske razmere v VVZ; kadri v VVZ; kurikulum in programi; razvoj za-
V mestnem jedru smo pod nadzorom
sebnega varstva in vzgoje; drugi programi za otroke v občini; finančne posledice ipd. Rezultat razvojnih usmeritev je ta, da imamo leta 2010 skoraj identično število otrok pred vrati vrtca, kot smo jih imeli leta 2006.
Ko smo pred dobrimi tremi leti začeli mandat občinskega sveta in ko je kamniški župan stopal v svoj četrti mandat, so odmevale visokoleteče besede o tem, kako naj bi bilo po volitvah vse drugače. Govorilo se je, kako bomo »skupaj nadaljevali« in reševali probleme Kamničank in Kamni-čanov. Resnica pa je, da je župan nadaljeval brez nas. Naši predlogi in pobude ga ne zanimajo. Marca nas na občinskem svetu čaka ponovna razprava o tem, kako bomo več kot 300 otrokom zagotovili otroško varstvo, nato pa še razprava o reševanju družbe Velika planina. Imate občutek, da je leta 2010 vse drugače kot je bilo leta 2006?
MATEJ TONIN
V ožjem mestnem jedru Kamnika je vzpostavljen sistem nadzorovanja prometa s tako imenovanim video nadzornim sistemom. Po mnenju svetnika Mateja Slaparja je vzpostavljen sistem sporen iz več vidikov, saj nadzoruje ljudi in njihovo početje in je v marsičem podoben nadziranju občanov v prejšnjem sistemu. V prvi vrsti je sistem sicer namenjen odkrivanju pre-krškarjev, a po mnenju svetnika se je v Kamniku vzpostavilo stanje, da določeni vozniki ne upajo več v mesto, saj ne vedo, kje jih bo kamera ujela. In tako se, po njegovem prepričanju, v ožjem mestnem jedru tudi iz tega razloga izgublja domačnost, mesto pa postaja, kljub velikim naporom turističnih in drugih delavcev tudi iz tega in podobnih razlogov vse bolj mrtvo...
Slapnik predlaga, da se sistem parkiranja v mestu reši na način, da se na glavni cesti od sodišča do pošte, ob ustrezni cestni in prometni ureditvi, na obeh straneh cestišča vzpostavijo parkirna mesta, ki bodo omogočila, da bodo vozniki za kratke obiske lahko avtomobile puščali ob cesti, s tem pa bo tudi sistem video nadzora odveč. S temi parkirnimi mesti bi institucije, trgovine in druge lokale občanom tudi bolj približali. Gostincem, trgovcem
in drugim tržnim subjektom pa bi s tem ukrepom ponudili lepo priložnost za povečanje njihove prodaje, saj se bodo kupci lahko pripeljali direktno do njihovih vrat. Predlaga, da se sistem obcestnega parkiranja vzpostavi od sodišča do pošte na obeh straneh ceste, od SKB pa do Šutne (kjer je dovolj prostora), samo na eni strani.
Mag. Matjaž Srša z Občine Kamnik odgovarja, da je Občina prav zaradi oviranja in ogrožanja udeležencev cestnega prometa kot posledice ustavljenih in nepravilno parkiranih vozil odredila dodatne tehnične ukrepe (videonadzor) za varnost otrok, pešcev in kolesarjev na območju, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu (na območju mestnega jedra). »Zavedati se moramo dejstva, da je za varen in nemoten promet na občinskih cestah odgovorna občina, ki mora določiti ustrezno prometno ureditev in delo občinskega redarstva v smislu zagotavljanja varnosti cestnega prometa. Občina je kljub izvajanju predpisov s pomočjo občinskega redarstva ter večkratnimi skupnimi nadzori policije ugotovila, da izvedeni ukrepi ne zadoščajo, saj vozniki motornih vozil ne upoštevajo predpisov o prepovedi nepravilnega ustavljanja in par-
kiranja, na površinah namenjenih pešcem. Občina je v skladu z veljavno zakonodajo (ZVCP-1, ZORed, ZP-1) dolžna zagotavljati varen in neoviran cestni promet na občinskih cestah s pomočjo občinskih redarjev ter prekrškov-nega organa občine. Prioritetne naloge občinskega redarstva so zagotovo izvajanje nadzora nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce ter izvajanje nadzora nad mirujočim prometom zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov ali igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu. Razlog je v zagotavljanju ustrezne varnosti ljudi (otrok, starejših, invalidov, pešcev), ki so hkrati najšibkejši udeleženci v prometu. Občinska uprava izvaja videonadzor nad javnimi površinami v skladu z ZVOP-1. Strinjamo se z dejstvom, da bi bilo potrebno razmišljati o spremembi prometnega režima na tem odseku, ki bi omogočal vzdolžno parkiranje na vozišču ter s tem občanom omogočil lažji dostop do institucij, trgovin in lokalov, poleg tega pa bi se sprostile površine namenjene pešcem. V samem središču mesta Kamnik se pogosto dogaja vanda-lizem in poškodovanje občinske lastnine (poškodovanje svetilk, stebričkov, prometnih znakov ipd.), zato bo potrebno nadzor še dodatno okrepiti« pojasnjuje Matjaž Srša.
Zbiralna akcija starega papirja
Skavti iz Kamnika smo tudi letos uspešno začeli z zbiralnimi akcijami starega papirja, ker menimo, da je potrebno skrbeti za naravo, ki je naše veliko bogastvo.
Prvi dve zbiralni akciji sta bili zelo uspešni, zato smo dobili dodatni zagon in se bomo tudi vnaprej zavzemali za čistejšo naravo v naši občini in njeni okolici. Sami smo proti mogočni naravi nemočni, zato naprošamo vas občane, da nam pomagate, ker s skupnimi močmi lahko veliko naredimo za našo okolico.
Zabojnik za star papir bo od petka, 5. marca, popoldne do ponedeljka, 8. marca, dopoldne, na parkirišču za frančiškanskim samostanom, kamor lahko odložite star papir, ne pa kartona!
Vse informacije najdete na naši spletni strani http://kamnik1.skavt.net in oglasni deski pred frančiškanskim samostanom.
Vsem, ki nam boste priskočili na pomoč, se vnaprej zahvaljujemo.
Andrej Štrajhar,
Mamutov steg - Kamnik 1
^•PUBUCUŠ NOV NAČIN ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV
Spoštovani občani Kamnika!
Ponovno vas obveščamo, da je od leta 2010 na celotnem območju občine Kamnik
uveden nov naËin zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. V skladu z obËinskim odlokom se po novem prevzemanje kosovnih odpadkov izvaja na poziv uporabnikov. Odvoz kosovnih odpadkov se torej ne bo veË izvajal po vnaprej določenem razporedu, temveč ste vsa gospodinjstva po pošti prejela dva (2) kupona, s katerima boste lahko naročili brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Kupona sta veljavna za tekoče leto 2010 in nista prenosljiva na druge stranke. NaroËila terminsko niso omejena, si pa zaradi organizacije odvozov pridržujemo pravico do 3-tedenske3a odzivnega Ëasa. Na podlagi prejetega izpolnjenega kupona se bomo o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov telefonsko dogovorili z vsako stranko posebej. V kolikor boste več kot dvakrat v koledarskem letu želeli naročiti odvoz kosovnih odpadkov, bo ta storitev plačljiva v skladu s trenutno veljavnim cenikom.
Poleg tega imate občani Kamnika tekom celega leta še vedno možnost brezplačne oddaje kosovnih odpadkov v zbirnem centru Suhadole.
Urnik obratovanja zbirnega centra Suhadole, ki deluje v okviru Centra za ravnanje Suhadole:
Poletni urnik: 1. marec - 30. september
-	ponedeljek - petek od 6.00 do 19.00
-	sobota od 8.00 do 13.00
Zimski urnik: 1. oktober - 28. februar
-	ponedeljek - petek od 6.00 do 16.00
-	sobota od 8.00 do 13.00
Za vsa ostala dodatna vprašanja oz. pojasnila v zvezi z novim načinom ravnanja z odpadki smo vam na voljo na tel. 01/723 82 42 ali 01/561 17 10 ter po e-pošti na naslovu info@publicus.si.
Publicus, d.o.o., Ljubljana
Kamniški ObČAN
KULTURA - ZANIMIVOST
25. februar 2010 7
Matej L. Holmar
Ameriška Lira in njen ustanovitelj Matej L. Holmar
Društvo sv. Jakoba je kot prvo v letošnji cikel o pomembnih Kamničanih uvrstilo predavanje o ameriški Liri in njenem ustanovitelju in pevovod-ju Mateju L. Holmarju, ki izhaja z Vodic nad Kamnikom. Predavanje je pripravil inž. Janez Humar, ki je to tematiko že dalj časa raziskoval na podlagi tiskanih, rokopisnih in ustnih virov. Med drugim je obiskal tudi Cleveland, kjer je ugotovil, da tam Lira še zmeraj deluje. Na ameriško Liro ga je opozoril pokojni Samo Vremšak, pevovodja Prvega slovenskega pevskega društva Lira.
Izseljevanje v Ameriko, predvsem v ZDA, je bilo najintenzivnejše zadnjih dvajset let 19. stol. in prvih trideset let 20. stol. V tem obdobju so bile pri nas zelo slabe gospodarske razmere, zato je bilo izseljevanja gospodarska nuja. Mnogi kmetje so se zadolževali zaradi visokih odkupnin po zemljiški odvezi, položaj so slabšale tudi slabe letine in zadolževanje iz drugih vzrokov, npr. pitje, osebnih problemov, itd. V tem času je nastal mit o Ameriki kot obljubljeni deželi, zato so mnogi upali na rešitev svojih težav v izselitvi. Življenje prvih izseljencev je bilo zaradi neznanja jezika, neustreznih strokovnih kvalifikacij, zelo težko, saj so se lahko zaposlili le pri težkih fizičnih delih v železarnah, jeklarnah, rudnikih itd. Posebej so bili prizadeti ob boleznih in nesrečah, ker so bili brez socialnega varstva. S povečevanjem njihovega števila je povezano njihovo povezovanje v različna društva in druge organizacijske oblike. Socialno varnost so si zagotovili s podpornimi jednotami, politično so se liberalno usmerjeni organizirali pri socialistih, katoliki pa potrebe po politični organiziranosti niso čutili, ker sta jih povezovali župnijska skupnost in šola.
Slovenska metropola je postal Cleveland, saj je bilo med obema vojnama tam okoli 40.000 Slovencev. Ti so že pred prvo svetovno vojno razvili živahno kulturno dejavnost, saj so imeli že leta 1910 petintrideset društev. V to kulturno sredino je leta 1905 prišel Matej L.Holmar.
Rojen je bil 1869 v Samotnem mlinu v Vodicah nad Kamnikom. Po končani Orglarski šoli v Ljubljani je deloval kot organjst v Mekinjah, Radečah, Št. Rupertu in Ribnici. Zaradi osebnih problemov se je izselil v ZDA, iskal najprej delo v New Yorku, oktobra leta 1905 pa je postal organist in pevovodja v fari sv. Vida v Clevelan-du. Že v domovini je bil uspešen cerkveni glasbenik, vnet ceciljanec, ki se je prizadeval za reformo cerkvene glasbe, ker je ta zašla pod prevelik posvetni vpliv. V Clevelandu je postal uspešen organist, pevovodja in učitelj petja. Razen pri cerkvi sv. Vida je bil zadolžen za petje in glasbo še pri društvih Sokol, Prosveta in Triglav.
Matej Holmar je v ambiciji vsestranskega kulturnega poslanstva, zagotovo tudi pod vplivom Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, leta 1912 ustanovil Slovensko katoliško pevsko društvo Lira s sedežem pri župniji sv. Vida, s katerim je priredil številne koncerte. Uvedel je prakso rednih koncertov, ki so jo po njem povzeli tudi drugi zbori. Prirejal je koncerte tudi skupaj z drugimi zbori in zbori drugih narodov, na katerih je sodelovalo tudi po sto in več pevk in pevcev, in tudi radijske koncerte. Holmar je bil uspešen organizator, s svojim delom je vplival na kulturni nivo svojih rojakov in utrjeval njihovo narodno zavest. Strokovnjak za cerkveno glasbo dr. Vendelin Špendov ga je označil kot najbolj glasbeno izobraženega slovenskega organista tistega časa v Ameriki. Njegov sodobnik Holmar je okoli leta 1913 uredil in v samozaložbi izdal cerkveno pesmarico Slava Bogu, ki vsebuje 251 pesmi, od teh je dvanajst njegovih. Leta 1923 je izdal še pesmi za moške in mešane zbore pod naslovom Ameriška Slovenska Lira. Še isto leto se je vrnil v domovino, se poročil z učiteljico Ernestino Rekar in živel z njo v Višnji Gori, kjer je umrl leta 1945.
Po Holmarjevem odhodu iz Clevelanda sta Liro vodila Peter Srnovšnik in Martin Košnik, ki sta še ohranjala tradicijo koncertnih nastopov, posebej Košnik jih je priredil kar lepo število, med drugim tudi nekaj stilnih. Po Košnikovi smrti leta 1979 pa so se nasledniki, tudi zaradi krize zborovskega petja, ki je zaradi različnih vplivov, tudi globalizacije, opazna tudi v Ameriki, prešli skoraj izključno na cerkveno glasbo. Danes Lira še obstaja kot majhen zbor, ki sodeluje predvsem pri cerkvenem bogoslužju.
MARJETA HUMAR
Vonj po morju v kavarni Veronika
...so dan pred Velikim Valentinovim koncertom najboljših dalmatinskih klap v Ljubljani pričarali pevci naše domače klape Mali grad Kamnik na svoji prvi javni vaji. Z občuteno zapetimi pesmimi so nas na zimski petkov večer, 12. februarja, popeljali v sončno Dalmacijo, na dišeče otoke, v sinjemodre zalive, med ribiče, galebe, domačine ...
V več kot triurnem programu, ki ga je sproščeno in duhovito povezoval simpatični član klape Matej Primožič, so Roman Zor-man, Boris Selko, Matej Primožič, Bojan Kotnik, Matjaž Zadravec, Franc Plahuta, Boštjan Kurmanšek in Marjan Plemeniti (na fotografiji z leve) predstavili slikovit repertoar tradicionalnih dalmatinskih pesmi in novejših priredb, še po-
sebej pa so navdušili s pesmima Ružo moja crvena in Pismo cali. Med obiskovalci tega čudovitega večera so bili seveda tudi najbolj zvesti oboževalci klape Mali grad, ki jih spremljajo domala na vseh koncertih in nastopih. Med njimi tudi Marjan Novak - Škatla, ki je na opeki upodobil ustanovitelja klape Borisa Selka. Ob izročitvi darila je obljubil, da tudi drugi člani klape pridejo še »na vrsto«.
V soboto zvečer, 23. februarja, je klapa Mali grad na razprodanem koncertu v Tivoliju prva prepevala poleg devetih najboljših dalmatinskih klap ob spremljavi kitar in mandolin: Tomislav Bralic in Klapa Intrade (Zadar), Klapa Maslina (Šibenik), Klapa Cambi (Split), Klapa Kumpanji (Korčula), Klapa Kampanel (Primošten), Klapa skon (Split), Klapa Jelsa (Hvar),
Klapa Lindo (Dubrovnik) in Klapa Šufit (Split). Kot posebna gosta sta se jim pridružila Tedi Spalato in Meri Cetinič. Po besedah Mateja Primožiča je za vsako klapo posebna čast in priznanje, da lahko sodeluje med tako vrhunskimi predstavniki tovrstne glasbe. Za klapo Mali grad kot edino zunajhrvaško klapo na tem srečanju, pa je to še posebej velik izziv. Letošnje srečanje najboljših dalmatinskih klap v Tivoliju je tretje, klapa Mali grad je sodelovala na vseh in vsakič znova dobila pohvale in priznanja drugih klap in poslušalcev. Sodelovali bodo tudi na obeh septembrskih srečanjih v portoroškem Avditoriju in v puljski Areni, kar jim daje še posebej veliko motivacijo za nadaljnje delo. »Dejstvo je, da so koncerti klap v Sloveniji postali nek trend; ko smo v Kamniku
pred petimi leti organizirali takšno srečanje, smo bili praktično edini v Sloveniji. Kljub vsemu je kamniško srečanje nekajposeb-nega, predvsem zaradi prijateljskih klap, ki se že pet let zapored rade vračajo v Kamnik, kamniška publika pa jih zelo lepo sprejme«, je še povedal Matej.
Umetniški vodja klape je Primož Leskovec, lani so imeli čez 70 nastopov, kar je njihov rekord, zadnja pridobitev pa sta dve novi električni akustični kitari, ki poleg harmonike pomenita okrepitev inštrumentalne spremljave petja.
Skratka, ob poslušanju klape Mali grad smo uživali v prelepi glasbi, ki gane tako poslušalca kot nastopajočega, saj seže ne samo do ušes, ampak vse do duše in srca...
ANITA MEJAČ
Franci Pušnik - pevec z dušo
V decembru je izšla druga zgoščenka Francija Pušnika z naslovom Hvala vsem.
Franci živi v Črni pri Kamniku skupaj z mamo. Že od otroštva je vajen skromnega življenja, saj so z mamo in bratom ostali sami, oče je družino zapustil. Živeli so v najemniškem stanovanju in nemalokrat jih je skozi težke čase spremljala pesem, mama je veselje do petja prenesla tudi na svoja sinova. Franci je rad prepeval v družbi prijateljev, dokler ni bolezen nenadoma posegla v njegovo življenje, v letu 2000 mu je življenje otežil rak jezika. Po operaciji je njegovo življenje viselo na nitki, zdravniki niso jamčili za govor, kaj šele za raz-ločnost govora, v letu 2003 se je zaradi posledic bolezni upokojil kot invalid. Vendar ni obupal, z vztrajnostjo in zaupanjem v vse dobro na svetu se je glas povrnil in z največjim veseljem je v roke vzel kitaro in začel prepevati. Med prepevanje pri sv. Primožu sta Francija opazila znana glasbena ustvarjalca Ivan Sivec in Fran-
ci Lipičnik, napisala, uglasbila in podarila sta mu prvo skladbo, življenjsko pesem z naslovom Le pesem je moje bogastvo. Z brezplačno pomočjo tonskega mojstra in producenta Dušana Zoreta ter pevke Viktorije je Franci posnel svojo prvo pesem. Želja po prvi pravi zgoščenki in spodbuda omenjenih ljudi ter zdravnika onkologa, h kateremu se še vedno vrača na pregled vsakih šest mesecev, je bila močna. S svojo vztrajnostjo in s pomočjo dobrih ljudi jo je v letu 2007 uresničil in na zgoščenki z naslovom Zaupaj v življenje poslušalcem predstavil trinajst pesmi.
Nastopi po Sloveniji in odzivi poslušalcev so ga spodbudili, da se je pred dobrim letom spet vrnil v studio in ob koncu leta izdal novih trinajst skladb, tudi dve avtorski, posvečeni domačemu Kamniku in Veliki planini. Z naslovom zgoščenke Hvala vsem, se je tako na najlepši možni način zahvalil vsem za pomoč in podporo na težki pevski poti in vsakdo lahko v njegovih, s čustvi nabitih
pesmih, najde vzpodbudo za življenjske cilje.
Franci je novo zgoščenko in naslove pesmi opisal takole: »Rodil sem se v Črni pri Kamniku, zato lahko rečem, da je KAMNIK MOJE MESTO, h prvemu svetemu zakramentu me je peljala teta Rezka v Stranje, kjer sem doživel LEPI SVETI KRST. Mama me je vedno učila kako pomembna je domača gruda, naj jo cenim in spoštujem, večkrat je rekla: POLJUBI ZEMLJO. Zavedal sem se, da ŽIVLJENJE JE VEČKRAT TRPLJENJE, pa vendar sem znal že kot pastir na Veliki planini poiskati vesele trenutke, kadar je KRAVJI BAL NA VELIKI PLANINI, vedno obujam spomine na čase zgodnje mladosti. Pa tudi VSAK BOŽIČ GREM V BISTRCO, kjer je še vedno lepo kot nekdaj.
Pri sv. Primožu sem srečal pevko Viktorijo in eno pesem sva zapela skupaj, BOG NAJU JE ZDRUŽIL S PESMIJO. Bil sem hudo bolan, rekli so mi že, da ne bom preživel, toda USODA TAKO JE HOTELA, da lahko sedaj prepevam po vsej Sloveniji. Rad imam odprte in poštene ljudi, srh me spreleti, ko vidim izgubljene posameznike, ki jih je uničil BELI PRAH. Srčno rad imam pesem in najraje zapojem tudi tebi, kajti VSE, KAR IMAM, TO SI TI. Na kratko pa bi rad samo rekel HVALA VSEM, ki me podpirate in verjamete vame. Javno nastopam že četrto leto, hodim iz kraja v kraj, od srca do srca. Pesem mi je na široko odprla vse duri sveta, za kar sem vsem vam, dragi moji prijatelji, hvaležen iz srca.«
SANDI URŠIČ
Vrhunska violinistka Anja Bukovec navdušila kamniško občinstvo
Minulo soboto je kamniški kulturni hram gostil vrhunsko slovensko glasbenico, violinistko Anjo Bukovec. Priljubljena in simpatična Anja je kamniškemu občinstvu, med katerim je bilo kar precej tistih z zahtevnejšim in dovršenim glasbenim okusom, predstavila odličen in obsežen koncertni program, sestavljen iz znanih filmskih melodij. Na klavirju jo je spremljal akademski glasbenik Simon Krečič, ki je s to sezono prevzel dirigentsko palico Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik.
Mlada slovenska violinistka Anja Bukovec je vrhunska glasbenica in priljubljena medijska osebnost. Ob tehnični dovršenosti izstopa zaradi prepoznavnega sloga, edinstvene interpretacije in komunikacije z ob-
činstvom. Tudi s kamniško publiko je navezala prijeten stik in ob tem povedala, da v Kamniku koncertira prvič in se zahvalila za prijazen sprejem.
Anja Bukovec je prepoznavna in cenjena oseba, ki je lik kulturne am-basadorke pilila na šolanju v Pragi, Kolnu, Ljubljani in na Dunaju. Nastopa kot solistka in navdušuje občinstvo po vsem svetu. Nadarjena solistka brez zadržkov razkriva pogled na svet in dogajanje okoli nje, ter zmaguje na tekmovanjih in festivalih po svetu. Rodila se je v Ljubljani, kjer je začela s študijem violine, ko je bila stara pet let. Pri trinajstih je šolanje nadaljevala na glasbenem konzervatoriju v Pragi pri profesorju Jaroslavu Foltynu, dve leti zatem pa je opravila sprejemni izpit pri profesorju Igorju Ozimu,
KAMNIK MOJE MESTO
enem največjih glasbenih pedagogov našega časa. Pod njegovim okriljem je nadaljevala študij na Dunaju in na visoki šoli za glasbo v Kolnu, kjer je diplomirala leta 2001. Kmalu za tem je končala tudi podiplomski študij pri prof. Vasiliju Meljnikovu na Akademi-
ji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica komornih zasedb redno nastopa v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Srbiji, na Hrvaškem ter na Češkem, nastopila pa je tudi v Romuniji, Avstraliji in na Kitajskem.
VERA MEJAČ
Ko spustila se je mila tiha noč po prašni cesti iz Crne grem zdaj proč. Po Grabnu mimo generala Maistra se podam,
se v prelepo mesto pripeljam.
Fontana sredi mesta žubori, zvon v kloštru milo oglasi, kot da hoče povedat 1000 mi stvari in da celo mesto pod planino spi.
Kamnik, moje mesto si, moje mesto mladosti, tu sem preživel najlepše dni, dneve svoje mladosti.
Kamnik moje mesto si, ljubezni sreče radosti, vedno bom ponosen le nate, mesto moje si, srce.
Ti, Mali grad, v soju se bleščiš, Veronika prelepa se mi zdiš, moj_korak po tlakovani cesti odhiti po ©utni moje srečne mladosti.
Glasba: Janez Repnik Besedilo: Franci Pušnik
8
25. februar 2010
ZANIMIVOSTI
Kamniški QbÍIKN
V PODGORJU SE DOGAJA POZIMI...
V nedeljo, 31. januarja, je Športno društvo Podgorje organiziralo turnir v hokeju po sistemu »trojk« - 3 igralci brez vratarja. Zbralo se je lepo število igralcev. Kljub visokim temperaturam je led zdržal do zadnje tekme, igralci pa so potrdili, da je najpomembnejši športni duh. Po napornih in napetih borbah so na koncu slavili igralci Vrhpolja, njihov podmladek je zasedel drugo mesto. Tretjega mesta se je veselila domača ekipa ŠD Podgorje in s tem razveselila občinstvo, ki je močno navijalo za gostitelje turnirja. Lahko smo videli, da imamo v naši občini kar nekaj odličnih rekreativnih igralcev hokeja, saj so svoje znanje pokazali tudi igralci iz Snovika, dve ekipi pa sta prišli iz sosednje občine Komenda.
...NADALJEVALI PA BOMO TUDI POMLADI
S prihajajočo pomladjo bomo začeli z ligo v malem nogometu. V Športnem parku bodo vsak četrtek potekale tekme, predvidoma od 6. maja dalje. Če nam ne bodo zagodle nizke temperature, bi se liga lahko začela že v drugi polovici meseca aprila. Prijave se zbirajo do 15. aprila, razpored in kontaktne številke pa kot običajno dobite na oglasni deski v Športnem parku. Liga bo potekala do konca poletja, zadnje tekme pa bodo odigrane v mesecu septembru, ko bodo podeljeni pokali najboljšim.
Pridite, prijavite se, uživajte v športnem duhu!
©D Podgorje
Zmagovalne ekipe Vrhpolja s podmladkom in ŠD Podgorje.
PUST V TUHINJU
Jure Koželj na startu.
Nočna veleslalomska tekma ©D Barob ©marca
Nočni veleslalom na Osovju kar s tremi teki
športno društvo Barob Šmarca je organizirala tradicionalno - drugo tekmovanje za pokal Barob. Odvijalo se je na smučišču Osovje v soboto, 6. februarja. S pripravami smo začeli že v lanskem letu. Domenili smo se o datumu tekme in pravilih tekmovanja. Bili smo veseli letošnje zime, saj zaradi obilice snega v januarju ni bilo pomislekov glede izvedbe pokala. Da je vse potekalo tako kot na svetovnem pokalu, smo na predvečer tekme opravili žreb štartnih številk. Dogodek je popestril Igor Zobavnik ob pomoči Bernarde Jeran. Končno je prišla težko pričakovana tekmovalna sobota. Malo nas je skrbelo, saj je popoldan kar močno snežilo in je bila pot do smučišča zasnežena, a na srečo smo vsi prišli na cilj srečno. Pri prevozu nam je bil v veliko pomoč Rudi Balantič, ki je peljal večjo skupino navijačev. Prijavilo se je 28 tekmovalcev, katere smo razdelili v tri starostne skupine (do 35 let, od 3550 let in od 50 let naprej), dva med njimi sta deskala.
Da je bilo bolj zanimivo smo imeli tri teke, štela sta najboljša dva časa. V želji po boljšem rezultatu je marsikdo padel, a na srečo brez poškodb. Za »gretje« sta skrbela Boštjan Horvat in Rudi Balantič, za lepe spomine na sliki sokrajan Vilko Križaj, Miran Komatar pa je dogajanje posnel s kamero. Da je bilo vzdušje res pravo, so poskrbeli številni navijači z izvirnimi navijaškimi artikli. V lepi zimski idili se je tekmovanje na Osovju uspešno zaključilo v večernih urah. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in praktičnih nagrad sva vodila Bernarda Jeran in Igor Zobavnik v Šmarci pri baru Barob, kjer so se udeleženci tudi okrepčali. Večer se je v prijetnem vzdušju zaključil z zadovoljstvom in željo, da tekmovanje prihodnje leto ponovimo.
Med vsemi udeleženci je bil najhitrejši Aleš Rode, najstarejši Metod Humar, naj-pogumnejša ženska med moško elito pa Lili Florjančič.
Rezultati:
Ženske: Lili Florjančič
Senjorji: Franc Schnabl, Metod Humar, Joža Kos
Tekmovalci od 35 do 50 let: Jožef Ru-tar, Aleš Kepic, Igor Zobavnik, Miro Je-govnik, Peter Osolin, Mitja Šarec,Tomaž Dernič, Frane Komatar, Marko Šarec
Tekmovalci do 35 let: Aleš Rode, Boštjan Dovič, Gregor Resnik, Rok Koželj, Matej Špenko, Matej Romšak, Jure Koželj, Luka Zamik, Jure Prišelj, Tomaž Čehun, Kristjan Zupančič, Jure Spruk
Bordarja: Matej Kavka, Filip Trojano-vič
BERNARDA JERAN Legende smučanja v ženski družbi (z leve): Joža Kos, Franc FOTO: Vilko Križaj Schnabl, LiU Florjančič in Metod Humar.
Tudi navijači so pripomogli k dobremu vzdušje (z leve): Duši Pervinšek, Tevž Lorbek, Marjan Jerman, Lojze Golob, Bernarda Jeran in zakonca Emeršič.
Pa še ena gasilska vseh nočnih veleslalomistov.
Da imajo maškare v Tuhinjski doUni tradicijo, pove že dejstvo, da so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bih prav Tuhinjci tisti, ki so v Kamniku pokopavah Pusta. Letos pa so tuhinjske vasi med drugim obiskah tudi Sneguljčica s svojim princem in sedem palčkov z godcem, pa še zlobno mačeho so vzeli s seboj. Zatrdno so obljubih, da bo Pust čez dva meseca zagotovo pregnal zimo!
Danes je vse mogoče, še posebej na Pusta: mini Spiderman čuva dojenčka velikana z igračko. Foto: M. Mošnik
SNEŽNI BARITONIST
Letošnja s snegom radodarna zima je razveselila ljubitelje zimskih radosti in ustvarjanja snežakov in drugih podobnih »snežnih umetnin«. Prav poseben in znamenit snežak nas je pozdravil na dvorišču Ogrinčevih v Podgorju 5, po domače Pri Medvedu.
18-letni Matjaž Ogrinec je dober teden dni vztrajno ustvarjal iz snega okrog hiše in bližnje okolice in po lastni zamisli mu je odlično uspelo oblikovati snežaka godbenika - baritonista. Verjetno tudi zato, ker sam igra bariton. Snežak je bil deležen mnogo občudovanja in v veselje vseh, ki so ga uspeli videti, še preden ga je stalil dež. Na znamenitega snežaka in njegovega avtorja Matjaža Ogrinca pa je še posebej ponosen dedi Avgust Ogrinec, ki se je v tistih dneh najraje zadrževal v družbi snežnega baritonista.
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Kamniški ObČAN
PUST PO KAMNIKU
25. februar 2010
Pisana pustna povorka
Kot že vrsto let doslej, se je tudi na letošnji pustni torek po našem mestu od Glavnega trga do športne dvorane vila pustna povorka. Na čelu so mlajše in starejše ma-žoretke iz Društva kamniških ma-žoretk Veronika spretno vrtele svoje palice, tokrat so si namesto svojih uniform nadele najrazličnejše pustne maske, prav tako so se našemili kamniški godbeniki in godbenice za njimi. Sprevoda se je letos udeležilo še posebej veliko maškar, verjetno tudi zaradi lepega vremena in počitnic. V sprevodu smo občudovali klovne, princeske, miške, mucke, čarovnice, tigre, kavboje,...pa tudi nekaj bolj izvirnih, kot so bili kosi lubenice... Veliko je bilo družin, tudi z najmlajšimi maškarcami še v vozičkih. Organizator pusto-vanja MC Kotlovnica je v športni dvorani pripravil zabavno rajanje in več kot 1200 maškarc razveselil s slastnimi krofi.
VERAMEJAČ
Pust V Kamniku
Kurenti pregamali zimo, dobra vila uresničevala želje
v soboto, 13. februarja, so ormoški kurenti obiskali tudi Kamnik. S plesom in značilnim potresavanjem z zvonci so zimo najprej preganjali na zasneženem Glavnem trgu, kjer jih je gostoljubno sprejel župan Tone Smolnikar. Nato so se odpravili do hotela Malograjski dvor, kjer so pripravljali praznovanje valentinovega in pusta.
Kurent ali korant - osrednji pustni lik je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Izhaja iz ljudskega izročila. Kurenti si zvonce in svojo opravo lahko nadenejo po svečnici in začnejo z zvonjenjem ter skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti tudi možje, otroci in ženske. Poslanstvo kurentov, ki se prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega, se vedno prične na svečnico, to je 2. februarja. Pustni torek, kot zadnji dan pu-stovanja, pa je vsako leto na drugi datum, ker se čas pustovanja določa po luninem koledarju.
Kurenti kot tradicionalni pustni liki vselej pritegnejo veliko navdušenja opazovalcev, tako je bilo tudi v Kamniku, marsikdo jih je želel ujeti v svoj fotoobjektiv.
Tekst in foto:
VERAMEJAČ
V Mercator centru Kamnik pa je
na pustno soboto potekala pustna zabava v organizaciji KUD France Stele Tunjice. Zbralo se je veliko predvsem mlajših maškar. Najboljše maske so predstavljali: Franckova družina, princesa s kočijo in tigrček(na sliki desno). Poleg muzi-kantov se je na prireditvenem odru brez treme pogumno predstavila dobra vila - petinpolletna Pina Lenart iz Kamnika (na sliki spodaj) in sproščeno zapela pesmico Čisto, čisto tilio. Če bi čas dopuščal, bi jili zapela še več. S prepevanjem je nadaljevala med obiskovalci centra in jili s svojo prisrčnostjo prijetno zabavala in očarala. Na vprašanje, kaj predstavlja kot dobra vila, je hitro odgovorila; »Lepe želje spreminjam v resnico«. Pina je vsestransko aktivna, lahko bi rekli »čudežna deklica«. Veliko se je naučila pri baletu, v vrtcu Sneguljči-ca, a največ ji daje skrbna mamica Branka, od katere je deležna vseh spodbud za gibalni in intelektualni razvoj. Pina mi je še prišepnila, da z mamico pišeta pesmice, včasih pa jih piše kar sama. Pri štirih letih se je naučila brati in pisati. Večkrat prepeva tudi pri Jurju v Kamniški Bistrici.
^sřSLOVESNOSTI^Sř
Po
S POSEBNO POZORNOSTJO!
rijeten ambient za poročne slovesnosti, praznovanje osebnih jubilejev in drugih pomembnih jubilejev. Da bi vam ostali pomembni trenutki v vašem živiiENiu v kar nailepšem spominu.
T +386 1 830 31 00 F +386 1 830 31 23 E info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si
hotel**** Malograjski dvor
Since'l8S0
BARVA: CM K DATUM: 25. 2. 2010 Kamniški občan 10
25. februar 2010
SPORT
Kamniški ObČAN
Tone Prešeren državni prvak
Na zimskem državnem prvenstvu za člane in članice, ki je potekalo v Rogaški Slatini, kamniški igralci tenisa niso imeli prav veliko uspeha, za boljše rezultate jim je zmanjkalo predvsem malo športne sreče. Klemen Kovačič, ki je član domžalskega teniškega kluba, je imel smolo pri žrebu, saj se je že v prvem krogu pomeril s prvim nosilcem glavnega turnirja Mariborčanom Tadejem Turkom, Nejc Lemič in Eva Rihtaršič pa sta imela smolo z zdravjem, saj sta še pred začetkom prvenstva morala svoja nastopa zaradi poškodbe odpovedati. Zadnji Kamničan v žrebu Matic Možek je dvoboj proti izkušenemu Sašu Bendetu, polfinalistu lanskega državnega prvenstva, odigral zelo solidno, a kljub temu igrišče zapustil sklonjene glave.
Več uspeha so imeli Kamničani na državnem prvenstvu za veterane, saj je Tone Prešeren v kategoriji nad 60 let osvojil naslov državnega prvaka, Rado Vengust pa tretje mesto v kategoriji nad 55 let. V kategoriji nad 50 let je nastopil tudi Iztok Krivoro-tov, a v dvoboju s tretjim nosilcem Marjanom Šircljem izgubil že v prvem krogu. Medtem ko je Prešeren z osvojitvijo naslova opravičil vlogo prvega favorita, pa je Vengust, ki je bil prvi nosilec turnirja v svoji starostni kategoriji, prav gotovo razočaran, saj njegovega poraza proti Ljubljančanu Igorju Rakunu ni pričal<oval nihče.
Na odprtem prvenstvu za dečke in deklice do 12 let v Mariboru oziroma Ljubljani so nastopili tudi najmlajši kamniški igjalci,, med njimi tudi polfinalist letošnjega zimskega državnega prvenstva Žan Žmavc, ki je že v prvem krogu presenetljivo klonil proti Koprčanu Janu Vehovcu, čeprav je prvi niz dobil s 6:0. Jan Rode je zaigral v četrtfinalu B turnirja in po treh urah igranja izgubil proti Mariborčanu Valu Vidakoviču, Larisa Nina Breznik pa je tokrat izgubila v drugem krogu, boljša od nje je bila Lana Korasa iz teniškega kluba Krka Otočec.
Teniški klub Kamnik v letošnjem letu čaka zanimiva sezona, tudi zaradi dejstva, ker bo na skupščini v mesecu marcu izvoljeno novo vodstvo, od katerega bodo odvisni zelo ambiciozno zastavljeni načrti kamniškega kluba, ki so v prvi vrsti vezani na povečanje članstva, razširitev teniške šole, uvrstitev članske ekipe v drugo slovensko ligo in izboljšanja pogojev za igranje. Hrup in izpušni plini, ki vplivajo na zdrave mladih igralcev tenisa (in odbojke), so prav gotovo zadosten razlog, da se med igrišči in regionalno cesto končno postavi zvočni zid!
MATJAŽ POGAČAR
ZMAGI POSVETILI MIHU
Igralke Calcit Volleyballa so v sedmih dneh zabeležile kar tri zaporedne zmage v mednarodni ligi in se tako približale želenemu petemu mestu. Kamnicanke čaka še zaključek tekmovanja v Državnem prvenstvu, kjer so še neporažene. Svojo prvo zmago pa so v državnem prvenstvu dosegli moški, ki so doma premagali Triglav s 3:1, v zadnjem kolu pa osvojili še točko na gostovanju pri Salonitu. Kamniški odbojkarji in od-bojkarice so sredini zmagi posvetili njihovemu strastnemu navijaču Mihi Ferlanu, ki so ga tega dne mnogo prekmalu pokopali na ljubljanskih Žalah.
Kamnicanke so na domačem terenu v Interligi po treh zmagah v Državnem prvenstvu optimistično pričakovale drugo uvrščeno ekipo iz Dunaja. Gostje se v prvem setu še niso niti dobro zavedale, kaj jih je doletelo, ko so domače že zmagale s 25:11. V drugem setu je gostujoči trener spremenil postavo, kar pa ni bilo dovolj, saj so bile domače v dramatični končnici veliko bolj zbrane. V tretjem setu so domače nekoliko popustile in gostje so izid znižale. Četrti set je bil vse
do konca na strani Kamničank, ki pa so v končnici neverjetno popustile, a spet dokazale, da so zrelejše kot na začetku sezone in zasluženo s 3:1 osvojile še en lep mednarodni skalp. Na gostovanju pri predzadnji Žilini so Kam-ničanke prvi set začele slabo in ga v končnici tudi izgubile. A to je bilo od odpora domačih tudi vse, saj so Kamničanke prestavile dve prestavi višje in tudi tokrat slavile s 3:1. Kot pa, da v letošnji sezoni še ni bilo dovolj rezultatov 3:1 (kar dvanajst od osemnajstih tekem), so Kamničanke tudi v zadnji tekmi doma proti Celovcu zmagale s 3:1. Tudi tokrat so prvi set izgubile, ampak to za razpoloženo Turnškovo in soigralke ni bila ovira, saj so gladko dobile ostale tri sete. Kamničanke čakajo na razplet ostalih tekem, da bodo izvedele katero mesto bodo zasedle, vseeno pa so s prikazano igro predvsem v drugem delu Interlige dokazale, da so zasluženo zastopale Slovenijo v tem tekmovanju. Deset zmag in osem porazov je izkupiček, ki so ga pričakovali
Državno prvenstvo za dečke in deklice v Mariboru
Od 12. do 14. februarja je v Mariboru potekalo Državno prvenstvo v kategoriji dečkov in deklic, ki je bilo zelo uspešno za plavalke in plavalce PK Kamnik, saj so osvojili skupno sedmo mesto med triindvajsetimi slovenskimi klubi. Pred našimi plavalci so se v ekipnem seštevku točk uvrstili samo največji slovenski klubi Branik Maribor, Olimpija Ljubljana, Radovljica, Triglav Kranj, Fužinar Ravne, Velenje. Ekipa trinajstih plavalk in plavalcev PK Kamnik se je morala že v dopoldanskih predtekmovanjih zelo potruditi za uvrstitev v popoldanska finala. Tako smo imeli po dolgem času med osem najboljših v disciplini 50m delfin kar dva plavalca, Adama Zupana in Žana ©penka. Na prvenstvu so se kamniški plavalci uvrstili v kar dvajset fi-
je najbolje izkazal Adam Zupan s tremi bronastimi kolajnami v disciplinah 50m in 100m delfin in 100m mešano in dvema uvrstitvama na 4. mesto. Omenimo še finalne nastope ostalih kamniških plavalcev, ki so z nastopi v finalih prispevali dragocene točke k skupni razvrstitvi. Barbara Než-mah je nastopila v treh B-finalih, Žan Spenko z enim A-finalom in tremi B-finali in Jaka Podjed z dvema B-finaloma. Odlično je nastopila tudi fantovska štafeta na 4x100 kravl in 4x100 mešano v postavi Adam Zupan, Jaka Podjed, Žan Spenko in Gašper Vrhovnik, ki je osvojila dvakrat šesto mesto v zares močni konkurenci. Brez glasnega navijanja svojih sotekmovalcev jim to nikakor ne bi uspelo. Tudi dekleta so imela svojo štafeto na 4x100
in plavalcem PK Kamnik.
Državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice v Tivoliju
Naši najmlajši plavalci in plavalke PK Kamnik so uspešno končali svoje nastope na Državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v ljubljanskem Tivoliju. Večina naših najmlajših članov v tej kategoriji bo tekmovala še najmanj dve leti, zato njihove uvrstitve niso bile v ospredju. Bolj pomemben je bil uspešen in z osebnim rezultatom odplavan nastop, ki je velika motivacija za nadaljnje delo. Med mlajšimi dečki so naš klub zastopali Jan Uršič, Anže Pir-nat, Rok Peterlin, Tadej Medved, Rok Vrhovnik, Jurij Lepen, Luka Turk in Žiga Skerjanc. Med mlajšimi deklicami lahko izpostavimo Živo Dobrovoljc, ki se je uvrščala med najboljše tekmovalke tega prvenstva. Dekleta Lucija Pintar, Eva Brojan, Spela Rak, Maja Helena Končar, Ana Janežič in Lara Marter pa so nabirala dragocene izkušnje za podobna tekmovanja. Skupaj z otroki so bili zadovoljni tudi njihovi trenerji Luka Godec Spela Močnik in Aleš Kuhar.
Državno prvenstvo za člane, mladince in kadete
Celje je bilo od 28. do 31. januarja prizorišče dogajanja v pokritem zimskem bazenu Golovec, kjer se je odvijalo Državno prvenstvo za člane, mladince in
le največji optimisti.
Fantje pa so v tretjem krogu Državnega prvenstva na gostovanju v Murski Soboti dostojno upirali pokalnim podpr-vakom. Prvi set so celo dobili, a so se nato Tot, Hrovat in drugi prebudili in premagali Kamničane s 3:1. V četrtem krogu pa je v Kamniku gostovala ekipa Triglava. Tekma je bila za obe moštvi še kako pomembna, saj se neposredno borita za peto mesto, ki v razigravanju prinaša »lažjega« nasprotnika. Kamničani so bili tokrat precej boljši kot na zadnjih tekmah in bili v prvem, tretjem in četrtem setu tudi uspešnejši od Kranjčanov. Pri Kam-ničanih sta se tokrat še posebej izkazala Zupanc in Djordjevič, ki je z asom zaključil tekmo. Dober rezultat 3:1 pa so igralci Calcit Volleyballa potrdili še na gostovanju pri Salonitu. Kamničani so celo povedli z 2:1 v setih, kar je napovedovalo lepo presenečenje, a so se domači pobrali in na koncu le zmagali. Vseeno pa so Kam-ničani osvojili pomembno točko v boju za peto mesto.
Igralci v tretji ligi pa so s 3:0
izgubili v gosteh pri drugi ekipi Prvačine in so trenutno na sedmem mestu.
Kamniški kadeti so v A ligi dosegli prvo zmago, boljši so bili proti Mariboru, kadetinje pa so na prvih dveh tekmah v A ligi zabeležile prva dva poraza.
Igralke v mini odbojki so se brez poraza na Koleziji uvrstile v tretji krog rednega dela tekmovanja.
Cicol.
kadete v moški in ženski kategoriji. Plavalni klub Kamnik je imel na tem prvenstvu devet predstavnikov. Med fanti sta nastopila Rok Limoni in Žiga Stare, več je bilo deklet Liza Uršič, Karmen Kaplja, Barbka Kosec, Tina Tekavčič, Polona Repar, Patricija Zupan in Katarina Nežmah. V dopoldanskih tekmovanjih se je v popoldanska finala uspelo uvrstiti Roku Limo-niju v disciplinah 100m in 200m kravl, ter na 100m delfin. Rok je s svojimi nastopi presenetil in mejo svojih osebnih rezultatov premaknil za kar nekaj sekund. Med finalistke pa sta se uvrstili tudi Patricija Zupan v disciplini 50m prsno in Liza Uršič v disciplinah 50m, 100m in 200m prsno, 50m in 100m delfin, 100m, 200m in 400m mešano. Liza je z odličnimi rezultati dokazala, da sodi med najbolj perspektivne plavalke v kategoriji kadetinj. Na prvenstvu smo ponovno videli uporabo »navadnih« kopalk, ki so po novem letu ponovno v veljavi in kar nekaj najboljših slovenskih plavalcev je plavalo veliko počasneje od osebnih rezultatov, ki so jih dosegli v visokotehnoloških kopalkah. Nadejamo se, da bo tudi v bodoče ostalo pri takšnih pravilih, ker le tako lahko govorimo o enakovrednih pogojih za vse tekmovalce.
V.V.
CRNA SERIJA PORAZOV KOŠARKARJEV CALCITA MAVRICE
Košarkarji Calcita Mavrice tudi v 17. krogu 2. SKL niso okusili zmage. Serija porazov se je pričela že na prvi tekmi v letošnjem letu, ko je v kamniški dvorani gostovala vodilna ekipa lige Radenska Creativ in zmagala z rezultatom 56:71. V naslednjem krogu se je zgodba ponovila na gostovanju pri ekipi Vrani iz Vranskega. Vsi smo pričakovali gladko zmago, vendar pa so domači igralci tekmo zasluženo dobili z rezultatom 88:79. Na naslednji tekmi v domači dvorani je ob polčasu še kazalo na prvo zmago v letošnjem letu, toda izredno slaba igra v tretji četrtini je bila zopet usodna za košarkarje Calcita Mavrice in upanje na zmago je splavalo po vodi. Končni rezultat je bil 77:91 za ekipo Ježice iz Ljubljane. V 15. krogu so Kamničani gostovali v Slovensko Bistrico pri ekipi Alte Bistrica, ki je bila boljša z rezultatom 88:74. Nekaj dvomljivih sodniških odločitev je botrovalo preveliki nervozi, ki je prinesla dve tehnični napaki na kamniški klopi, kar so domači izkoristili v polni meri in tekmo praktično dobili že ob polčasu.
Po dolgem času je bila kamniška hala v 16. krogu polna navijačev, ki pa so, žal, navijali za gostujočo ekipo. Iz Podčetrtka je z ekipo prispel cel avtobus navijačev, ki so domačim igralcem pripravili peklensko vzdušje. Malce presenečeni igralci Calcita so tekmo začeli izredno slabo in po prvi četrtini zaostajali za 13 točk. Čeprav so nato domači strnili svoje vrste, jim kaj več kot poraz z rezultatom 80:93 ni uspelo iztržiti. Slabo so nastopali tudi v naslednjem krogu, ko so gostovali v dvorani Tivoli. Ekipa Union Olimpije ml. je bila boljša in je dosegla najvišjo zmago v medsebojnih srečanjih do sedaj. Ponovno so igralci Calcita Mavrice najslabše zaigrali v tretji četrtni, ki so jo izgubili kar za 15 točk. Razlika 15 točk je ostala tudi ob koncu tekme, ki se je končala z rezultatom 70:85. Kamničani trenutno zasedajo 10. mesto na lestvici, do konca letošnje sezone pa je še pet krogov. Optimizma, kljub slabemu drugemu delu tekmovanja, ekipi ne manjka. Kapetan ekipe Grega Kajnih pravi, da fantje še niso vrgli puške v koruzo. V zadnjih tekmah je napovedal serijo zmag in s tem preboj na sredino prvenstvene lestvice.
Košarkarje Calcita Mavrice bomo lahko spremljali doma najprej v torek, 23. februarja, proti ekipi Ilirije iz Ljubljane, v 20. krogu v soboto, 6. marca, proti ekipi Lastovke iz Domžal ter zadnjič v tej sezoni v 21. krogu v soboto, 13. marca, proti ekipi Pakman iz Celja. Vljudno vabljeni!
Robert Prosen
Calcit in Eta na drugem mestu
nalnih nastopov. Najuspešnejša med dekleti je bila Kristina Uršič, ki se je po lanskoletni poškodbi uspešno vrnila med najboljše plavalke v njeni starostni kategoriji. V šestih individualnih nastopih je osvojila trikrat tretje mesto v disciplinah 50m delfin, 100m delfin in 50m kravl, enkrat četrto in dvakrat peto mesto. Med fanti pa se
mešano v postavi Uršič Kristina, Barbara Nežmah, Lara Seretin in Anja Uranič. Ostali člani ekipe, ki so tekmovali na tem prvenstvu: Matic Maček, Jan David Kljenak, Matevž Blatnik in Neža Razpot-nik. Ponovno smo prvenstvo zapustili z mislimi »Koliko mest višje bi bili, če bi imeli svoj...?« Čestitke vsem našim plavalkam
Po 14-dnevnem premoru se je nadaljevalo državno kegljaško prvenstvo. Obe kamniški ekipi sta igrali doma. Igralke Ete sov prestavljeni tekmi doma že med tednom premagale ekipo Adria iz Kopra s 6:2. Igralci Calcita pa so v derbiju kola premagali zelo neugodno ekipo Triglav iz Kranja z rezultatom 7:1. Obe kamniški ekipi Eta Kamnik in Calcit sta trdno na drugem mestu. Pet kol pred koncem prvenstva imajo dekleta 8 točk prednosti pred tretjo uvrščeno ekipo in bodo po naslednjem kolu osvojile končno drugo mesto v državnem prvenstvu. Prvo mesto pa je tako ali tako oddano najboljši ekipi v Sloveniji in Evropi - ekipi iz Celja. Igralke Eta Kamnik bodo, odkar imamo novo kegljišče, že tretjič nastopile v evropskih pokalih. Tokrat še za stopničko višje v Evropa pokalu, ki bo konec septembra v Splitu.
Tudi igralci Calcita so trenutno na dobri poti, da osvojijo drugo mesto in se prvič v zgodovini kluba udeležijo tekmovanja na mednarodni ravni v Splitu na Evropa pokalu.
Na derbiju kola seje od kamniških igralcev tokrat najbolj izkazal Slavko Zorman s 609 podrtimi keglji, Franci Grubar 590 in Zdravko Štrukelj 587. Po daljši odsotnosti se je vrnil v prvo ekipo Matej Turk. Med igralkami Eta pa so bile najboljše Silvana Belcijan s 565, Ivka Nardoni 552 in Majda Lužar s 544 podrtimi keglji.
V premoru so bila državna prvenstva v več kategorijah. Tudi tu smo dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V kategoriji U18 - ekipno so naši igralci v zasedbi Gregor Poljanšek, Uroš Poljanšek, Peter Jantol in Klemen
Prašnikar zasedli 4. mesto. Na državnem prvenstvu v kategorija sprint pa je naš Franci Grubar zasedel 2. mesto in prejel srebrno kolajno.
Nadaljuje se tudi Občinska liga. Pred šolskimi počitnicami smo odigrali 12. kolo, v katerem je za presenečenje poskrbel Janko Poljanšek iz ekipe Zarja elektronika z neverjetnimi 607 podrtimi keglji. Rezultati 12. kola:
Mladinci : Calcit 6:2, Alu Alprem : DU 7:1, Kam Bus : ŠD Soteska 2:6, Kegelj team : Zarja elektronika 2:6, ŠD Policist prosto Lestvica po 12. kolu:
1. Alu Alprem	11	10	0	1	20
2. ŠD Soteska	11	9	0	2	18
3. Du Kamnik	11	7	0	4	14
4. Kam bus	11	7	0	4	14
5. Mladinci	10	6	0	4	12
6. Zarja elek.	11	3	1	7	7
7. Calcit	11	3	0	8	6
8. Kegelj team	10	1	1	8	3
9. ŠD Policist	10	1	0	9	2
O delu kluba si lahko ogledate na naši internetni strani www.kk-kam-nik.si.
Kegljaški klub Kamnik Leon Pirman
Kamniški ObČAN
MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI
25. februar 2010
11
LESLALOM ZA GASILSKO MLADINO NA ^SORCI«
Tudi letos smo se udeležili smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ponedeljek, 8. februarja, na Soriški planini. Tekmovali smo skupaj z osmimi gasilskimi zvezami iz celotne regije Ljubljana III. Iz GZ Kamnik je tekmovalo 37 otrok, iz GZ Komenda 19 otrok, tekmovali so tudi mentorji. Dosegli smo dvojne uvrstitve, saj smo tekmovali v sklopu regije Ljubljana 3 ter v standardni obliki, med mladino GZ Kamnik in GZ Komenda.
Na ravni regije Ljubljana 3 smo tekmovali v različnih starostnih skupinah. Mlajše deklice, rojene leta 2002, so tekmovale v svoji skupini in 2. mesto je osvojila Anja Potočnik iz PGD Križ. Pri mlajših deklicah, rojenih leta 2000 in 2001, sta četrto in peto mesto osvojili Lucija Pavlinič in Martina Smolnikar iz PGD Komenda. Pri mlajših dečkih, rojenih leta 2000 in 2001, je Luka Uranič iz PGD Kamniška Bistrica osvojil odlično 3. mesto in peto mesto Jakob Petek iz PGD Tunjice. Pri starejših deklicah, rojenih leta 1998 in 1999, je 3. mesto osvojila Lara Uršič iz PGD Tunjice, peto in šesto mesto sta osvojili Tina Poljanšek iz PGD Zgornji Tuhinj in Saša Pikl iz PGD Motnik. Pri starejših dečkih, rojenih leta 1998 in 1999, je Tadej Pogačar iz PGD Komenda osvojil 3 mesto, Grega Abunar iz PGD Gozd 5. mesto ter Simon Zupančič iz PGD Motnik 7. mesto. Pri starejših deklicah, rojenih leta 1996 in 1997, je 2. mesto prismučala Klara Zadrgal iz PGD Komenda, Vesna Drolc iz PGD ©pitalič 6. mesto in 7. mesto Sreda Kregar iz PGD Kamniška Bistrica. Pri starejših dečkih, rojenih leta 1996 in 1997, je Anže ©orn iz PGD Gozd osvojil odlično 1. mesto, 2. mesto Aljaž Sodnik iz PGD Komenda in 3. mesto Domen Semprimožnik iz PGD Motnik. Pri mladinkah, rojenih leta 1994 in 1995, je Klara Maček iz PGD Komenda osvojila 6. mesto, pri mladincih pa je bil najboljši Martin
Dijake Srednje ekonomske šole ŠCRM Kamnik obiskal Aleksander Čeferin
Abunar iz PGD Gozd, ki je zasedel 1. mesto.
Na nivoju GZ Kamnik in Komenda je tekmovanje razdeljeno na štiri skupine in sicer mlajše deklice in dečki, rojeni od leta 2003 do leta 1999 oz. po starosti od 7 do 11 let, ter starejše deklice in dečki, rojeni od leta 1998 do leta 1994 oz. po starosti od 12 do 16 let. Rezultati so sledeči: pri mlajših deklicah je prvo mesto zasedla Lucija Pavlinič iz PGD Komenda, drugo mesto Anja Potočnik iz PGD Križ in tretje mesto Martina Smolnikar iz PGD Komenda. Pri mlajših dečkih si je prvo mesto prismučal Luka Uranič iz PGD Kamniška Bistrica, drugo mesto Jakob Petek iz PGD Tunjice in tretje mesto Nejc Pirš iz PGD Zgornji Tuhinj. Pri starejših deklicah si je prismučala prvo mesto Klara Zadrgal iz PGD Komenda, drugo mesto Vesna Drolc iz PGD Špitalič in tretje mesto Sara Kregar iz PGD Kamniška Bistrica. Pri starejših dečkih pa si je prismučal prvo mesto Martin Abunar iz PGD Gozd, drugo mesto Anže Šorn iz PGD Gozd in tretje mesto Aljaž Sodnik iz PGD Komenda. V skupnem seštevku najboljših mest so bili najboljši tekmovalci iz PGD Komenda in tako osvojili prehodni pokal.
Ker pa je tekmovanje potekalo na Soriški planini in je varnost na prvem mestu, smo na tekmovanje odšli z avtobusom. Organizacija tekmovanja v smučanju dosti stane, saj je potrebno plačati smučarske karte, postavitev proge ter merjenje časa vseh tekmovalcev. V imenu mladinske komisije GZ Kamnik se občanom Kamnika iskreno zahvaljujemo za njihovo finančno pomoč. NA POMOČ!
Predsednik MK GZ Kamnik LADO OSOLNIK
Šolski Center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, je že dolgo časa znana po tem, da poleg rednega pouka ponuja učenje z drugačnimi pristopi. Ob različnih prilikah dijaki in profesorji na šolo privabljajo zanimive goste. Takšen način spodbuja dijake k spretnemu in samostojnemu načinu učenja. Ker se za vse dijake tretjih, predvsem pa četrtih letnikov, neusmiljeno bliža čas, ko se bodo morali odločiti, kaj želijo v življenju početi in hkrati izbrati pot, po kateri bodo hodili, so se na šoli odločili, da v svoje goste povabijo medijsko odmevnega odvetnika Aleksandra Čeferina. S tem pa na zanimiv in aktualen način predstavijo zanimiv poklic odvetnika.
Na sneženi dan se je v sredo, 10. februarja, odzval povabilu dijakov in nas obiskal. Izrazito in jasno je predstavil svoj poklic, delil svoje odvetniške izkušnje z dijaki, pripovedoval zanimive pripetljaje, ki so se mu zgodile v dolgi zgodovini odvetništva, ter na svojevrsten način predstavil nekaj najboljših primerov, ki jih je nekoč zastopal.
Dijaki smo mu z veseljem prisluhnili ter mu na koncu postavili nekaj aktualnih vprašanj.
V pogovoru smo dobili tudi nekaj nasvetov za življenje, ki bi jih lahko na kratko strnili: življenju ni pomembno, kaj počnemo, pomembno je, da se tega zavedamo, stojimo za svojimi načeli, svojimi besedami in dejanji. Vse skupaj moramo delati sebi in drugim v dobro in predvsem misliti in gledati s srcem. Le tako bomo nekoč nekaj dosegli, in, kdo ve, morda nas poti sveta pripeljejo tudi med dobre odvetnike«.
AJDA LESKOVEC, dijakinja Srednje ekonomske šole, ŠCRM Kamnik
ZIMOVANJE SKAVTOV ČETE KAMENČKI POD ROGLO
POCITNICE NA VELIKI PLANINI
Kamniški skavti in skavtinje iz čete Kamenčki smo bili od 13. do 15. februarja na zimovanju na zasneženi Rogli. Avtobus nas je v soboto zjutraj izpred Frančiškanske cerkve odpeljal skorajda do naše hišice v bližini Rogle. Seveda ne bi bili skavti, če ne bi zadnjih nekaj kilometrov prepešačili. Po prihodu smo se udobno namestili, nato pa so nam pomočniki voditeljev Helena, Jošt in Urška skuhali odlično kosilo. Ves konec tedna smo si oblizovali prste - naši kuharji so bili namreč izvrstni. Popoldne smo preživeli zunaj in naši voditelji, ki so se prelevili v Snežinko, Led in Veter, so nam naročili, da zgradimo pravi iglu! Delo je bilo zabavno in polno kepanja ter norčij, ki smo jih uganjali na snegu. Na koncu dneva smo bili vsi ponosni na našo stvaritev - iglu, okrašen s svečkami in baklami sredi snežne idile. Ker pa je bil to pustni večer, smo se oblekli v izvirne in zanimive maškare, s pravimi poslikavami na obrazih.
V nedeljo zjutraj nas je prebudil pisk voditelja in vsi zaspani smo po skavtski navadi pred zajtrkom telovadili. Sledila je nedeljska maša, ki jo je vodil pater Peter. Dopoldne smo igrali Activity, dinamično igro, ob kateri smo se nasmejali do ušes. Po kosilu so voditelji za nas pripravili nekaj posebnega. Na velikih gumah in vrečah smo se sankali po bližnjem klancu, nato pa nas je obiskala četa iz Zreč.
Ker je bilo valentinovo, so na zabavnem večeru prišli na svoj račun vsi zaljubljenci. Zvečer smo zaspali zadovoljni in zaljubljeni. Če bi radi vedeli, kaj vse se na naših skavtskih zabavnih večerih dogaja, predlagam, da se nam v prihodnje pridružite.
To noč nas je ob dveh zjutraj zbudil alarm. Hitro smo se oblekli in se zunaj zbrali v krogu. Sprehodili smo se do ognjenega obroča V snegu, kjer nas je čakalo pismo naše voditeljice, ki je morala predčasno oditi domov. Ko smo se vr-
nili v toplo zavetje hiške, smo za rojstni dan čestitali našemu skavtu Žanu in dobili posladek - dve velikanski gori palačink! Ko smo vse pojedli, se nas je šest pogumnih' skavtov odločilo, da preostanek noči prespimo v igluju. To je bila nepozabna izkušnja. Sicer smo bili kot sardele v konzervi, a to enostavno moraš doživeti. Naše druženje je zelo hitro minilo. V ponedeljek dopoldne smo se srečni, z novimi izkušnjami in dogodki v srcih odpeljali domov.
Zimovanje je bilo odlično organizirano, naši voditelji Matej Za-bret, Andrej ©trajhar in Mojca Se-kirnik so se zares potrudili - zato se jim v imenu vseh udeležencev najlepše zahvaljujem. Na zimovanju smo se še bolj povezali in spoznali, doživeli neponovljive trenutke in zdaj se z iskrico v očeh podajamo novim dogodivščinam naproti. Pridružite se nam in z nami delite našo skavtsko zaobljubo ter geslo: Bodi pripravljen/a!
ANA ZUPAN
Športna zveza Kamnik je v sodelovanju s Športnim društvom Grbina iz Kamnika in podjetjem Velika planina d.o.o. med letošnjimi počitnicami organizirala kar najbolj ugodno smučanje in bordanje na Veliki planini. Kljub napovedi slabega vremena se je prijavilo 30 smučarjev in 5 bordarjev, za katere so skrbeli izučeni smučarski učitelji. Mladi nadebudneži so v petih dneh doživeli prav vse, kar nudi Velika planina. Od lepega sončnega vremena pa do prave planinske megle in ob koncu tudi snežnih padavin. Uživali so v družbi dobrovoljnih delavcev Velike planine (še posebej gre zahvala Dušanu Bombaču), dobri hrani na Zelenem robu in doživeli tudi čisto pravo »reševanje« z dvosedežnice. Črno piko na počitnice je metalo le dejstvo, da mladi smučarji zaradi prekratkih sider niso mogli
»varno« priti iz smučišč v Tihi dolini, zato so se smučali v glavnem iz Zelenega roba in po Jurčku. Ob pomoči učiteljev in drugih zagnanih članov ŠD Grbine so udeleženci obnovili svoje znanje smučanja in ga nadgradili, tisti, ki so bili na smučeh prvič, pa so bili navdušeni ob svojih prvih zavojih. Zadnji dan je potekalo tekmovanje, kjer so smučarji pokazali pridobljeno znanje. Vsem pa je ob koncu priznanja podelila Olimpijka Nina Bednarik, ki je tudi odgovarjala na vprašanja.
Otroci so prijetno preživeli počitnice, prav zaradi nasmejanih obrazov pa so v ŠZ Kamnik trdno odločeni, da bodo tudi v prihodnje organizirali preživljanje počitnic na našem zakladu narave.
Cicol.
Zgradili smo iglu in se oblekli v izvirne in zanimive maškare.
OBCNI ZBOR FILATELISTICNEGA DRUŠTVA IVAN VAVPOTIC KAMNIK
Filatelistično društvo je v letu 2009 delovalo v skladu s svojim poslanstvom in ohranjanjem spomina na oblikovalca takrat prve jugoslovanske znamke »Ve-rigar« slikarja Ivana Vavpotiča, zaradi česar je bilo ustanovljeno pred 61-imi leti. Občnega zbora se je udeležilo 19 filatelistov in predsednik Filatelistične zveze Slovenije.
V letu 2009 je bilo v klub včlanjenih 55 članov, ki se srečujejo dvakrat mesečno, vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v prostorih Društva upokojencev Kamnik, kjer ima klub v najemu prostor za dve uri delovanja. Na srečanjih si člani izmenjujejo izkušnje, znamke, novosti, pregledujejo prevzete zvezke Fi-
latelistične zveze Slovenije, iz katerih dopolnjujejo svoje zbirke.
Društvo je v letu 2009 organiziralo dve filatelistični razstavi: 10. junija v sklopu praznovanja 780-letni-ce mesta Kamnik razstavo, na kateri so bili poleg domačih prikazani tudi eksponati iz prijateljskih mest Andechs (Nemčija) in Trofaiach (Avstrija). 10. septembra, ob 39. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine Kamnik, pa je društvo izdalo spominsko kuverto s priložnostnim žigom.
Razstavi sta bili na ogled v prostorih Turistično informacijskega centra v Kamniku.
25. februar 2010
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2009
Včeraj, 24. februarja, je v Domu kulture Kamnik potekala vsakoletna podelitev priznanj uspešnim kamniškim športnikom in športnim delavcem. Župan Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič in predsednik športne zveze Kamnik Gregor Hribar so za odlične športne dosežke podelili priznanja posameznikom, ekipam in društvom. Srebrno priznanje za delo v športu nad 30 let je prejel Matjaž Pogačar, zlato plaketo občine Kamnik za dolgoletno delo v športu pa Nogometni klub Kamnik.
Priznanja za športne dosežke pri športni vzgoji otrok in mladine
Matevž Planko
-	3. mesto na šolskem državnem prvenstvu v krosu;
-	1. mesto za pokal Alpe Adria za katerega so štele tri tekme (akvatlon Celovec, tiatlon Udine in triatlon Bled);
-	2. mesto na Ironkids akvatlonu v Celovcu;
-	1. mesto na duatlonu v nemškem Wies-badnu.
Anže Zupan
-	v letu 2009 je v disciplinah tek na 600m in 800m dosegel najboljši čas v državi;
-	kljub poškodbi je na šolskem državnem prvenstvu zasedel 6. mesto.
Matic Slabe
-	na državnem prvenstvu srednjih šol v gorskih tekih je v kategoriji starejši mladinci pritekel 2. mesto;
-	kot član ekipe je na ekipnem državnem prvenstvu za mladince v gorskih tekih v štafetah osvojil 2. mesto;
-	na Ljubljanskem maratonu je dosegel 15. mesto absolutno med 3991 nastopajočimi;
-	je kategoriziran športnik državnega razreda.
Denis Milič
-	na državnem prvenstvu srednjih šol v gorskih tekih je v kategoriji starejši mladinci pritekel 3. mesto;
-	kot član ekipe je na ekipnem državnem prvenstvu za mladince v gorskih tekih v štafetah osvojil 2. mesto;
-	na Ljubljanskem maratonu je dosegel 18. mesto absolutno med 3991 nastopajočimi;
-	je kategoriziran športnik državnega razreda.
Ekipa Gašper Golob, Tim Bartolj, Gregor Boštic, Domen in Jernej Leskovec, Klemen Bergant, Andrej Rep-nik in Tim Verbole Za-vasnik je postala:
-	ekipni državni prvak v kategoriji starejših dečkov v skokih z male prožne ponjave.
Ekipa ŠCRM v odbojki na mivki Petra Vrhovnik, Ana-Katarina Hribar, Nika Obolnar, Doris ^keta in Želja-na Blagojevič je osvojila:
-	1. mesto na srednješolskem državnem prvenstvu
Priznanja - šport v društvih:
dečki, deklice - posamezno:
Gašper Štrajhar
-	osvojil je naslov dvoranskega državnega prvaka v disciplini ukrivljeni lok;
-	naslov državnega prvaka v kategoriji 900 krogov;
-	dva naslova šolskega državnega prvaka;
-	2. mesto na državnem prvenstvu FITA;
-	1. mesto na Slovakia grand cup turnirju v Bratislavi;
-	dosegel je štiri nove državne rekorde.
Karmen Orehek
-	3. mesto v skupni razvrstitvi Pokala Slovenije v gorskih tekih, za kar je prejela posebno priznanje Atletske zveze Slovenije - odbora za gorske teke na slovesni prireditvi najboljšim gorskim tekačem sezone 2009;
-	3. mesto na državnem prvenstvu na Ra-titovec;
-	2. mesto na državnem prvenstvu na Grintovec;
-	2. mesto na državnem prvenstvu v gorskem teku za osnovne šole;
-	3. mesto na Coca Cola Junior Marathon v Avstriji v kategoriji deklic.	„ - -
Kristina Uršič
-	2. mesto na državnem plavalnem prvenstvu za mlajše deklice na 200 m mešano, 200 m prostor in 100 m mešano v 25-m bazenu;
-	3. mesto na 50 m delfin v 50-m bazenih.

■f
S
il
t
Adam Zupan
-	1. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu na 100 no in 100 m delfin v 25m bazenih;
-	2. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu 50 m delfin v 25m bazenih;
-	3. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu na 50m prosto in 100 m mešano v 25m bazenih;
-	2. mesto na poletnem državnem plavalnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih na 200 m mešano;
-	3. mesto na poletnem državnem plavalnem prvenstvu v 50-metrskih bazenih na 200 m hrbtno, 50 m delfin in 100 m hrbtno.
Tinkara Capuder
- 3. mesto v skupni razvrstitvi na državnem prvenstvu v športnem plezanju v kategoriji cicibanke
Luka Drolc
-	1. mesto v skupni razvrstitvi na državnem prvenstvu v športnem plezanju v kategoriji cicibani
Patricija Crnkovič
-	svetovna mladinska viceprvakinja v show dance solo
-	4 X mladinska državna viceprvakinja (show solo, jazz solo, modern solo, show duo)
-	4. mesto na Svetovnem prvenstvu show duo
-	4. mesto na Svetovnem prvenstvu jazz solo
-	1. mesto na državnem prvenstvu Male skupine show
-	2. mesto na evropskem prvenstvu Male skupine show
Mladinci, mladinke - posamezno:
Katarina Ogrin
-	osvojila je naslov slovenske državne prvakinje v triatlonu in duatlonu med kadetinja-mi;
-	2. mesto na evropskem prvenstvu v duatlonu v Budimpešti v mladinski ženski ekipi;
-	3. mesto na evropskem pokalu;
-	v skupnem seštevku evropskega mladinskega evropskega pokala je osvojila končno 14. mesto;
-	je kategorizirana športnica perspektivnega razreda.
Tilen Leskovec
-	je član slovenske mladinske reprezentance v vaterpolu, s katero je na evropskem prvenstvu osvojil 12. mesto;
-	je kategorizirani športnik perspektivnega razreda.
Luka Komatar
-	je član slovenske mladinske reprezentance v vaterpolu, s katero je na evropskem prvenstvu osvojil 12. mesto;
-	je večkratni reprezentant Slovenije v vaterpolu in udeleženec evropskih prvenstev v kategoriji kadetov in mladincev;
-	v letu 2009 je debitiral v članski reprezentanci Slovenije;
-	je kategorizirani športnik perspektivnega razreda.
Klemen Hribar
-	osvojil že nekaj naslovov državnih prvakov v odbojki na mivki;
-	v kategoriji do 23 let je skupaj z Andrejem Štem-berger Zupanom osvojil naslov državnih prvakov v odbojki na mivki;
-	je kategorizirani športnik perspektivnega razreda v odbojki in mladinskega razreda v odbojki na mivki.

■y
V'
klub Kornnrh
^ h ^iprisi^sinma

m hrbt-

Nejc Zupan
-	1. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu v 25m bazenih na 200 m prsno;
-	2. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu v 25m bazenih na 50 m prsno, 100 m prsno in 200 m hrbtno;
-	3. mesto na zimskem državnem plavalnem prvenstvu v 25m bazenih 100 m hrbtno;
-	2. mesto v absolutni kategoriji na 200 m hrbtno v 25m bazenih (zimsko prvenstvo);
-	1. mesto na poletnem državnem plavalnem prvenstvu v disciplini na 400 m prosto, 800 m prosto in 1500 m prosto;
-	3. mesto na poletnem državnem plavalnem prvenstvu na 200 m prosto;
-	3. mesto v absolutni kategoriji na 1500 m prosto v 25m bazenih (poletno prvenstvo)
-	je član Plavalnega kluba Ljubljana in član slovenske mladinske plavalne reprezentance;
-	je kategorizirani športnik državnega razreda.
Klemen Štrajhar
-	absolutni dvoranski državni prvak v disciplini ukrivljeni lok posamično in z ekipo;
-	je član slovenske mladinske reprezentance, s katero je na dveh evropskih mladinskih pokalih dosegel 1. mesto;
-	na svetovnem mladinskem prvenstvu v ZDA je zasedel 18. mesto;
-	je dvakratni šolski državni prvak;
-	dosegel je pet novih državnih rekordov;
-	je kategoriziran športnih perspektivnega razreda.
Rožle Repič
-	1. mesto skupno v državni ligi za mlajše kategorije v streljanju z zračno pištolo;
-	2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše kategorije v streljanju z zračno pištolo;
-	nastopil je tudi za slovensko reprezentanco na mednarodnem turnirju v Beogradu.
Primož Pančur
-	1. mesto v Pokalu Slovenije v biatlonu (sezona 2008/2009);
-	1. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu - šprint;
-	2. mesto na državnem prvenstvu - individualna tekma;
-	2. mesto na državnem prvenstvu - zasledovalno;
-	1. mesto na državnem prvenstvu - letni biatlon zasledovalno;
-	3. mesto na državnem prvenstvu - letni biatlon šprint.
Člani, članice - posamezno:
Marko Prezelj
Norveška - Lyngen Alps področje Lo-foti (mednarodne naveze):
-	kombinirana led- skala prvenstvena smer vzhodna stena gore Stortin-den: 866m, M7;
-	dve prvenstveni smeri - kombinirani - smeri v severni steni Lofotov;
-	The Bollocks - prvenstvena kombinirana smer na gori Rulten.
Indijska Himalaja - skupina Bhagirathi - prvenstvene smeri- alpski stil:
-	Bhagirathi 2 (6512 m) JZ stena in Z greben, višina smeri 1300 m, kombinirana smer, splošna ocena smeri ED+;
-	Bhagirathi 3 (6454 m), Z stena, višina smeri 1300 m, kombinirana smer, splošna ocena smeri ED;
-	Bhagirathi 4 (6200 m), Z stena, višina smeri 1000 m, kombinirana smer, splošna ocena D+.
Uroš Nastran
-	državni prvak v razredu supermoto v kategoriji OPEN
-	je zmagovalec pokala Alpe Adria v kategoriji OPEN,
-	je kategorizirani športnik državnega razreda.
Mihael Kosec
-	je državni lokostrelski prvak v disciplini Field;
-	3. mesto v disciplini Field na evropskem lokostrelskem prvenstvu v Franciji;
-	5. mesto v disciplini Field na svetovnih igrah neolimpijskih športnih disciplin na Tajvanu;
-	je kategorizirani športnik mednarodnega razreda.
Ana Grkman
-	v letu 2009 je osvojila naslov absolutne državne pokalne prvakinje v triatlonu;
-	3. mesto na državnem prvenstvu v triatlonu absolutno med ženskami;
-	kot članica mladinske reprezentance je dosegla 12. mesto na ekipnem evropskem prvenstvu mlajših mladink v triatlonu;
-	je kategorizirana športnica mladinskega razreda.
RACUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
WW plnvBlnihlub-knnij-ii^ iď i'
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
Kamniški ObČAN
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
25. februar 2010
13
ŠPORT V DRUŠTVIH - EKIPNO:
Klub gorskih tekačev Papež - ekipa dečkov Mitja Kotnik, Miha Kreč in Matevž Škrtič
je osvojila:
- 1. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih — štafeta.
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ekipa deklic v mini odbojki
Ana Špoljarič, Ana Pibernik, Neli Šubelj, Tjaša Tičar, Daša Ravnikar, Klara Jordan, Brina Kvasič, Eva Jemec in Klara Bašelj
je osvojila:
- 3. mesto na državnem prvenstvu
Klub gorskih tekačev Papež - mladinska ekipa Matic Slabe, Marko Alpner in Denis Milic je osvojila:
-	2. mesto na državnem mladinskem prvenstvu v gorskih tekih - štafeta
-	Matic Slabe in Denis Milic sta kategorizirana športnika državnega razreda.
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ekipa mladincev Klemen Hribar, Tine Kvas, Aleksander Ribič, Marko Pilič, Bernard Bezek, Matej Berlec, Uroš Kočevar, Nejc Dolinšek, Jaka Klemenčič, Nejc Smrekar, Boštjan Tomelj in Jure Laharnar je
osvojila:
- 3. mesto na državnem mladinskem prvenstvu v odbojki.
Odbojkarski klub Calcit Kamnik- ekipa dečkov v mali odbojki
Rok Kočevar, Lenart Pino Lah, Jure Rovšek, Gašper Hribar, Jan Šimnovec, Leon Lombergar, Valentin Beznik, Vid Jaksetič, Domen Rek, Luka Stranj in Jure Florjančič je osvojila: - 3. mesto v državnem prvenstvu v Mali odbojki
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ekipa odbojke na mivki
Ana Katarina Hribar in Nika Obolnar je osvojila:
-	2. mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki do 20 let;
-	3. mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki do 18 let;
-	5. mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki do 23 let;
-	sta kategorizirani športnici državnega razreda v odbojki in mladinskega razreda v odbojki na mivki.
Vaterpolsko društvo Kamnik - ekipa kadetov Tilen Leskovec, Novak Sebastijan, Nik Nikolič, Erik Drolc, Gašper Žurbi, Miha Kramar, Robin Pantič, Martin Stele, Urban Stele, Matej Pinterič, Blaž Benkovič, JakaZorman, Primož Šinkovec je osvojila:
- 1. mesto v državnem prvenstvu 2008/2009.
Lokostrelski klub Kamnik - ekipa kadetov, olimpijsld lok Klemen Štrajhar, Gregor Rajh, JakaKomočar je osvojila:
-	naslov absolutnih ekipnih državnih prvakov v olimpijskem loku.
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ekipa članic Katja Hleb, Katarina Juhart, Vesna Puketa, Petra Vrhovnik, Leda Strel Kosmač, Nina Košir, Nika Obolnar, Jill Goulet, Mi-ljana Đordevič, Urša Podlesnik, Ana-Katarina Hribar, Tanja Božič, Doris Puketa, Željana Blagojevic je osvojila:
-	3. mesto v pokalu Odbojkarske zveze Slovenije;
-	3. mesto v državnem prvenstvu;
-	uvrstitev v GM Capital Challenge cup;
-	tekmujejo v mednarodni srednjeevropski ligi in v državnem prvenstvu;
-	v pokalnem prvenstvu so se uvrstile na Finalni turnir
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ekipa kadetinj Petra Vrhovnik, Ana-Katarina Hribar, Željana Blago jevič. Nika Obolnar, Doris Puketa, Sara Gregorinčič, Živa Grilje, Nina Premk, Hana Jaksetič, Manca Kadunc, Nika Lekan, Eva Šareč, Anja Cvijanovič-Hudoklin je osvojila:
-	2. mesto v državnem prvenstvu;
-	vse igralke so kategorizirane športnice mladinskega razreda.
AMD Sitar Racing Team - članska ekipa je osvojila:
-	naslov ekipnih državnih prvakov v razredu supermoto;
-	1. mesto v pokalu Alpe Adria;
-	6. mesto na ekipnem svetovnem prvenstvu.
Lokostrelski klub Kamnik - ekipa članov, goli lok
Dušan Močnik, Dušan Fideršek, Gašper Galin
je osvojila:
- naslov državnih prvakov v absolutni konkurenci.
Klub gorskih tekačev papež - ekipa članov Marjan Zupančič, Sebast-jan Zarnik, Rok Markuš
je osvojila:
-	1. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih - štafete;
-	so kategorizirani športniki državnega razreda.
Matjažu Pogačarju srebrno priznanje Občine Kamnik za delo v športu nad 30 let
Matjaž Pogačar je že od rane mladosti zapisan športu. Sprva kot aktivni rokometaš, igral je za ekipo Kamnika v prvi slovenski ligi in ekipo Prul v drugi jugoslovanski ligi, po poškodbi kolena pa se je zapisal tenisu, kjer je bil v zadnjih treh desetletjih v različnih vlogah: kot tekmovalec, trener, vodja teniške šole TK Kamnik, mednarodni sodnik, predsednik sodniške organizacije Teniške zveze Slovenije, direktor Teniškega kluba Kamnik, direktor ATP teniškega tekmovanja Ljubljana Open, direktor Teniške zveze Slovenije... V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je aktivno ukvarjal tudi z lokostrelstvom, bil je član ekipe lokostrelskega kluba Kamnik, ki je na republiškem prvenstvu med člani dosegla 3. mest. V zadnjem letu je zelo aktiven tudi na področju športne rekreacije, saj organizira in vodi kamniško in ljubljansko teniško ligo za rekreativce, je pa tudi član delovne skupine, ki pripravlja oziroma izvaja projekt »Kamnik, mesto športnega turizma«. Pred leti je bil tudi član predsedstva Športne zveze Kamnik.
Nogometnemu klubu Kamnik Zlata plaketa za dolgoletno delo na področju športa
Po ustnem izročilu, fotografijah ter številnih člankih in zapiskih je že leta 1920 nogometna žoga pod Kamniške Alpe pripotovala v potovalni torbi katerega od kamniških študentov ali dijakov, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obiskovali tehnične šole, gimnazije in univerze v deželah razpadle avstroogrske monarhije.
Prve »tekme« so bile na neoznačenih travnikih, z nejasnimi pravili igre in ob začetniškem obvladovanju žoge. Leta 1929 pa so se Ivan Zika, takrat študent, odvetnik Dominik Žvokelj ter Lado Strgar dogovorili, da bodo ustanovili Športno Društvo Kamnik. Najprej je bila ustanovljena nogometna sekcija, ki je že pred tem igrala tekme, nato pa plavalna. Prvi načelnik nogometne sekcije je postal Martin Gjurin, nasledil ga je znani pekovski mojster Možina. Leta 1930 je bilo tudi odločeno, da bodo barve NK Kamnik bela majice in sinje hlačke.
Zlato plaketo občine Kamnik Nogometnemu klubu Kamnik je iz rok župana Toneta Smolnikarja prevzel predsednik kluba Boris Švajger.
Igrišča v Kamniku so se do danes menjala: od prvega »na produ«, pri današnji tovarni Eta, kjer je sedaj športna dvorana, nato je bilo igrišče ob Usnjarski cesti in tudi tam, kjer so danes bloki ob Kranjski cesti, nasproti železniške postaje pa do sedanjega, ki se nahaja na Prašnikarjevem travniku in ga je kamniški veleposestnik takrat velikodušno odstopil nogometašem za njihovo dejavnost.
Pravi razcvet pa je nogomet doživel po končani drugi svetovni vojni. Kadeti in mladinci so igrali za NK Kamnik, pionirji in člani pa za NK Virtus (Stol). Kamniški nogomet (Dupliški STOL) se je zavihtel v 1. Slovensko nogometno ligo in tam dalj časa igral zelo vidno vlogo.
Po devetdesetih letih igranja nogometa na kamniških travnikih, ko je tradicionalno belo - sinji dres NK Kamnik obleklo nekaj tisoč nogometašev, šteje Nogometni klub Kamnik danes dobrih dvesto članov v devetih selekcijah.
14
25. februar 2010
ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAN
Matjaž Brojan med kamniškimi dijaki
ILIRSKE PROVINCE NA DOMŽALSKEM, MENGEŠKEM IN KAMNIŠKEM
Matjaž Brojan, znan publicist, novinar, urednik in ljubitelj zgodovine, je že lansko leto ob slovenskem kulturnem prazniku dijakom ŠCRM Kamnik v Galeriji Domžale predstavil in razložil svojo enkratno umetnino - izrezljane Brižinske spomenike. Takrat je nazorno prebral zapise spomenikov v izvirni slovenščini tistega časa, letos pa smo ga povabili v ŠCRM Kamnik, da nam je predaval o Francozih v času Ilirskih provinc na naših tleh.
Francozi so prišli k nam pod poveljstvom Napoleona v 18. stoletju. Napoleon Bonaparte je bil rojen leta 1769 na Korziki uradniku plemiškega rodu. Že od rane mladosti se je šolal na francoski vojni akademiji in kasneje postal karizmaticni vodja Francije, ki je krojil usodo predvsem zahodne in srednje Evrope. Francija je postala ambiciozna dežela, vojake so nabirali vsepovsod na okupiranem območju. Leta 1797 se je francoska vojska pod poveljstvom Napoleonovega generala Bernadotta prvič napotila proti Dunaju; zasedli so tudi Ljubljano in Celovec. Napoleon se je naselil v Škofijskem dvoru, z balkona je pozdravil Ljubljančane, to pa je bila tudi edina Napoleonova prisotnost v Ljubljani.
Francozi so se na naša tla vrnili leta 1805. Tedaj so se pokazali v
drugačni luči; ko je Bernadotte vodil vojsko, je rekel, da bo zavzetje miroljubno in bo Slovencem prineslo mnogo dobrega; ob drugem prihodu pa so pobirali davke in plačila.
G. Brojan je izpostavil prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki je pisal pesmi Avstrijcem, pel hvalnice Francozom, s čimer je poudarjal razsvetljensko privrženost izobraževanju preprostega slovenskega človeka. V svojih delih je poudarjal, da bodo Francozi k nam prinesli kulturo in s tem napredek. S pesmijo Ilirija oživljena je zapel slavo Napoleonu kot pobudniku »ilirske« zavesti Slovencev in Slovanov, čeprav je sprva nasprotoval francoski zasedbi slovenskih dežel. Po zatonu Napoleona in obnovi habsburškega cesarstva je pesem Ilirija oživljena postala za Vodnika
PRIŠLA BO POMLAD
usodna. Odkupiti se ni mogel niti z drugo, dokaj podobno pesmijo, z naslovom Ilirija zveličana.
Leta 1809 so prišli Francozi tretjič na naša tla s prodorom pri Postojni. Francoska vojska je prišla iz Italije, štela pa je 8000 vojakov. Po robu so se jim postavili brambovci, katerih uniforme so se razlikovale glede na to, iz katerega kraja so prihajali. Francozom so pogumno branili vstop proti Dunaju.
Septembra lani, ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, so na 3. festivalu vojaške zgodovine v Pivki uprizorili bitko pri Razdrtem, ki se je odvijala med 18. in 21. majem leta 1809. Pri Razdrtem so Francozi premagali 1800 avstrijskih vojakov, pri čemer so sami izgubili 400 vojakov. Že prvi dan so francoske enote zasedle strateške položaje na Nanosu, večina avstrijske vojske pa se je umaknila proti Ljubljani in Dunaju.
Pri uprizoritvi v Pivki je sodelovalo preko 100 uniformiranih pešakov, topničarjev in konjenikov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Češke. G. Brojan je povedal, da ga je uprizoritev navdušila, saj je bila zelo pristna, imeli so originalne obleke, sablje, muškete.
Francoska tehnika bojevanja je bila dobro premišljena, kar jim je omogočalo uspehe pri osvajanju novega ozemlja. Bojevali so se stisnjeni tesno skupaj in s tem varovali drug drugega, puške so naperili proti sovražniku in se tako pomikali naprej, osvajali teren in premagovali hribe, pri tem pa so imeli malo izgub.
Francozi so bili zavojevalci, med širšimi sloji našega prebivalstva so bili nepriljubljeni, saj niso dosledno odpravili fevdalizma, uvedli so visoke davke, hkrati pa so zaostrili odnose s Katoliško cerkvijo. Zaradi vojaških potreb so slovenske fante novačili v Ilirski polk in druge francoske enote. Naši ljudje so oblikovali brambovske oddelke, v Blagovici kar pod vodstvom tamkajšnjega župnika.
Pomembnejša bitka v našem okolišu se je odvijala na Mengeškem polju pod poveljstvom princa Evgena, ki je bil Napoleonov sorodnik. V bitki se je spopadlo 6000 njegovih mož, na Mengeško polje so prišli preko Predela, Avstrijci so prišli prek Tuhinjske doline. Bitka je potekala med hudo nevihto; francoska vojska je bila ob Bistrici, nad Mengšem, Loko, Trzinom, Domžalami. Po treh urah so bili Francozi premagani. To je bila zadnja bitka Francozov pri nas.
Po zaslugi Kamničana dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja imamo v Kamniku zbirko zgodovinskih predmetov, med katerimi so tudi predmeti iz časa Ilirskih provinc. Med njimi
je top, sablja, sef za akte, menda nekdaj last maršala Marmonta (generalni guverner Ilirskih provinc). O prisotnosti Francozov v Kamniku priča tabla, najdena v Vodicah pri nekem kmetu. Služila je na dnu skrinje za žito kot prepreka za uhajanje žitnih zrn skozi luknje na dnu skrinje. Ta znamenita tabla je bila napisna v francoščini.
Po Napoleonovih vojaških porazih leta 1813 so Avstrijci postopoma zasedali ozemlje Ilirskih provinc, leta 1814 pa se je Francija s prvim pariškim mirom odrekla Ilirskim provincam. S tem se je obdobje Ilirskih provinc na Slovenskem končalo.
Eno najpomembnejših znamenj, ki kažejo na to, da se je obdobje Ilirskih provinc Slovencem vtisnilo v spomin kot pozitivno, je gotovo Plečnikov spomenik Napoleonu, ki so ga postavili ob 120. obletnici ustanovitve Ilirskih provinc jeseni 1929 na Trgu francoske revolucije. To obdobje je za Slovence pomembno, ker je kljub svoji kratkotrajnosti zapustilo gesla francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. V veljavo je stopil zakonik, ki je izenačil državljane pred zakonom, uveden je bil slovenski jezik v izobraževalne ustanove, ustanovljena je bila akademija v Ljubljani, mesta so bila posodobljena.
S slikovitim predavanjem, številnimi gradivi in zanimivimi dokumenti nam je g. Brojan predstavil čas Ilirskih provinc in dogajanje pred časom, ki je do njihovega nastanka pripeljalo. S poudarkom na bitkah, ki so se odvijale v krajih, kjer živimo, pa naši mlajši generaciji približal pomembnost lokalne zgodovine. Začutili smo jo kot del naše in evropske zgodovine.
Rokovnjaštvo v naših krajih
V drugem delu svojega predava-
nja je g. Brojan spregovoril o rokov-njaštvu, ki je časovno sovpadalo s Francozi na našem ozemlju. Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva v 18. in 19. stoletju, uveljavilo se je zlasti na Gorenjskem. Njihovo ime si lahko razlagamo kot izpeljanko iz besede urok v pomenu uročiti. Če j e domneva pravilna, beseda odraža ljudsko prepričanje, po katerem naj bi imeli rokovnjači posebno moč, ki jih pri hudodelstvih naredi nevidne. Druga, bolj verjetna razlaga, temelji na ustnem izročilu, po katerem naj bi rokovnjači otrokom sekali roke in si z njimi v temi svetili. Rokovnja-či so pobijali lastne otroke, saj so verjeli, da jim bodo posušene roke novorojenčkov dale nevidnost. To so bili ljudje brez moralnih zavor, skrivali so se v gozdovih, ljudje so se jih bali. Sporazumevali so se s posebno govorico, rokovnjaščino. Nekateri rokovnjači so imeli znotraj njihove združbe višji položaj in s tem oblast, kar se je odražalo že na njihovi zunanjosti. Nosili so dolge plašče, palice, imenovane stekljače, zastraševali so ljudi. Vsaka vas je morala dati davek v obliki določenega števila zdravih mladih fantov za vojsko, preživljali so se z roparskimi pohodi.
Drugačna predstavitev zgodovine in kulture naše preteklosti, povezane z našimi kraji, nam je odprla novo možnost za branje, raziskovanje, poizvedovanje. Bogata medpredmetna povezava o času Ilirskih provinc je mnogo več kot posamezne ure pouka, saj širi našo vednost in radovednost. Iskreno se veselimo naslednjega srečanja z gospodom Matjažem Brojanom, saj vemo, da nam oplemeniti naše srednješolsko znanje.
ALENKA KODRA, ŠCRM Kamnik
SONCE NAS HRANI IN ZDRAVI
Letošnja zima nam je kar pošteno nasula snega in prisilila tako naravo kot nas k počitku. Marsikdo se že nestrpno ozira po svojem sadovnjaku, saj bi rad čimprej opravil dela, ki so potrebna v tem času. Toda nič ni zamujeno. Narava že ve, kako nam bo poplačala. Ker smo od matere narave vedno bolj odvisni, je prav, da jo spoštujemo, varujemo in negujemo. Da ji zaupamo sadike, ki nam v jeseni rodijo. Le-tega pa je v naši državi ali ožji skupnosti premalo. Samooskrba v naši državi je iz leta v leto manjša, kmetje izgubljajo voljo do dela, saj svoje pridelke vedno težje spravijo na police veletrgovcev, ki si manejo roke z velikimi dobički pri uvozu hrane. Kaj storiti, kje je upanje?
Kmetje upajo, da bodo kupci prepoznali večjo kakovost doma pridelane hrane in začeli povpraševati po njej, kupci pa pričakujejo, da bodo kmetje sami poiskali pot do njih. Mislim, da bo to zaživelo takrat, ko bo dozorelo v naših glavah. Do takrat pa bodo trgovski centri cveteli.
Vsekakor pa brez velike spremembe v miselnosti od najvišjih predstavnikov oblasti navzdol to ni možno. Trenutno je zelo velik poudarek v Evropi namenjen prav lokalni samooskrbi, zato je prav, da se tudi na Kamniškem vključimo v ta proces. Šole, vrtci in drugi potrebujejo svežo zelenjavo, mleko, sadje, kruh. Kamniško podeželje je sposobno ponuditi več teh pridelkov, le dobro se je treba organizirati. Proč z malodušjem in črnimi mislimi. Prihodnost ni tako črna. Spet bo prišla pomlad. Med prvimi bodo svoje orodje uporabili sadjarji. Prikaz obrezovanja sadnega drevja bo v soboto, 6. marca, ob 9. uri dopoldne pred šolo v Tunjicah. Povabite tudi znance in prijatelje!
Za Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice Valentin Zabavnik
Z gledanjem direktno v sonce dobimo dodatno energijo, ki preko oči napaja možgane. Če dobivajo možgani dovolj svetlobe - energije, dobro delujejo in je celo telo zdravo in vitalno. Nevroni se podvajajo. Proces staranja se zaustavlja. Popolnoma izključimo parkinsonovo, alzhajmerjevo bolezen, multiplo sklerozo, izginejo depresije in druge bolezni. Vse je odvisno od možganov!
Ko 10 minut gledamo v sonce, se izboljša vid, iz naših oči se začne poslavljati dioptrija - zmanjšuje se daljnovidnost, kratkovidnost se popravi. Izboljšuje se tretje oko, češarika. V češariki so naše moči, mladost, vitalnost. Ko dosežemo 15 minut zrenja v sonce, dosežemo popolno mentalno zdravje, mentalni mir. Ko dosežemo ravnovesje uma in čustev, mentalno zdravje, so rešeni vsi problemi. Strahovi izginejo. Po 30-minutnem zrenju v sonce se začnejo zdraviti telesne bolezni in smo sčasoma brez fizičnih težav. Organi si opomorejo in se pozdravijo, ker imajo čedalje več energije. Tudi rak, artritis, srčne težave in druge bolezni izginejo. Depresije
se lahko zdravijo s soncem. Tudi pitja alkohola se lahko rešimo s soncem, prav tako uživanja drog. S soncem je vse enostavno. Zmanjša se potreba po hrani, ker dobimo energijo direktno od sonca, namesto posredno iz hrane. Teža ni več problem. Pri 45 minutah žarimo od življenja.
Od direktne najbolj čiste sončne energije imamo toliko koristi, da bi bilo dobro, da bi se z gledanjem v sonce napajali vsi. Mačke, psi in druge živali tudi gledajo zjutraj in zvečer v sonce. Ko sonce vzhaja in zahaja je tako nizko, da ultravijolični žarki nimajo moči, da bi nam škodili, zato je strah popolnoma odveč, kar potrjuje ogromno ljudi po celem svetu, ki to že počnejo.
Eno uro po vzhodu in eno uro pred zahodom je popolnoma varno zreti v sonce. Upoštevati moramo meteorološki čas, ki je napisan v nekaterih koledarjih, sporočajo pa ga tudi vsak dan zjutraj po radiu. Kako začnemo? Zjutraj ali zvečer gremo ven ali odpremo okno. Poleti se zunaj sezujemo. Začnemo gledati direktno v sonce. Prvi dan gledamo 10 sekund (šteje-
mo do 10). Ko končamo, se obrnemo stran od sonca, zapremo oči in imamo zaprte, dokler notranja slika sonca ne izgine. Drugi dan gledamo 20 sekund, tretji 30, dodajamo torej po 10 sekund na dan, dokler ne dosežemo 45 minut (270 dni), kar je skrajna meja zrenja v sonce. Nato zmanjšujemo po 1 minuto na dan, da pridemo nazaj do 15 minut in pri 15 minutah ostanemo. Če prekinemo, se lakota povrne. Lahko gledamo z lečami v očeh, očala pa moramo odložiti. Kdor ima težave z očmi, naj »zre« 10 minut z zaprtimi očmi 2 meseca, nato začne z odprtimi očmi, kot je opisano zgoraj.
Otroci lahko začnejo gledati v sonce, ko so stari 5 let, dokler ne dosežejo 5 minut, pri 5 minutah na dan ostanejo do 15. leta, nato pa lahko nadaljujejo do 45 minut. Nosečnice začnejo z 10 sekundami, dodajajo do 5 minut in pri tem ostanejo do poroda. Trebuh naj sončijo! VODO nalijemo v steklenice in postavimo na sonce za ves dan, da se bo energizirala s sončno svetlobo. To vodo pijemo, kadarkoli smo žejni in imamo najboljšo pijačo. Če pijemo, ko nismo žejni, se poškodujejo ledvice.
Ogromno ljudi po celem svetu se že hrani in zdravi z direktno sončno energijo. Uživajo življenje brez naporov. Pridružimo se jim! Kdor pa tega noče početi ali ne more, ker
MALI OGLASI
SUHA BUKOVA DRVA prodam. Tel.: 031/259-673.
PROSIM, če mi kdo podari glasbeni stolp in zimsko bundo št. 50. Tel.: 070/225-232.
ga imajo »hudički« v krempljih in ga vlečejo stran od božanske energije, ta naj vsaj neha ljudi okrog sebe moriti in jim piti kri z nenehnim jamranjem, stokanjem, tarnanjem zaradi tegob, bolečin, bolezni. Drugi niso krivi, da ima takšno usodo.
Hvala Hira Ratan Maneku, da nam je razložil, kako se lahko varno in brez stroškov do konca življenja polnimo s sončno energijo, postanemo mirni, uravnovešeni, dobre volje, polni moči in zdravi. Ta sestavek je zapis njegovega predavanja v Ljubljani. Kot on, tudi vi širite med ljudi to enkratno metodo!
DRAGICA FRIEDL
Travnik in pašnik v Zg. Tuhinju
v skupni izmeri 3 ha oddam v najem.
Tel.: 041/312-064.
•	kuhinje
•	otroške sobe
•	predsobe
I • vgradne omare
•	pisarniško pohištvo
Iz zapisnika Policijske postaje Kamnik v februarju
Vse vec vlomov, tatvin in pretepov - celo med dekleti
4.	2. 2010
Obveščeni smo bili o intervenciji v gostinskem lokalu, kjer naj bi prišlo do pretepa. Ugotovljeno je bilo, da sta se sprli in stepli gostja lokala ter natakarica. Izdan je bil plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Obveščeni smo bili o vlomu v stanovanjsko hišo v Suhadolah. Ugotovljeno je bilo, da je NN storilec skozi okno vlomil v hišo, nato pa odtujil denar ter tehnične predmete. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Pri kontroli prometa so imeli policisti v postopku kolesarja, za katerega so posumili, da vozi pod vplivom alkohola. Opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je imel 1.02 mg/l izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, izdan mu je bil plačilni nalog.
5.	2. 2010
Obveščeni smo bili o intervenciji v Komendi, kjer naj bi prišlo do pretepa. Ugotovljeno je bilo, da so se tri dekleta sprla in stepla. Izdan plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Obveščeni smo bili o dveh tatvinah mobilnih telefonov v telovadnici na Kajuhovi poti. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec iz garderobe odtujil dva mobilna telefona. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
V postopku smo imeli državljana BiH, za katerega je bilo ugotovljeno, da je ilegalno vstopil v Slovenijo. Zaradi kršitve mu je bil izdan plačilni nalog, nato pa je bil nastanjen v Center za tujce,
saj tujec ni posedoval nikakršnih dokumentov.
6. 2. 2010
Obveščeni smo bili o vlomu v osebni avtomobil v ©marci. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v vozilo ter iz vozila odtujil avto-radio. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
7.	2. 2010
Obveščeni smo bili o vlomu v osebni avtomobil na Jakopičevi ulici. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v vozilo ter iz vozila odtujil plačilno kartico. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
V	postopku smo imeli osebo, pri kateri je bila najdena neznana rjava snov (sum droge). Snov je bila zavarovana in poslana v analizo. Po opravljeni analizi bo zoper storilca izveden ustrezen ukrep.
8.	2. 2010
V	postopku smo imeli osebi, pri kateri sta bili najdeni PVC vrečki z neznano zeleno posušeno rastlino (sum droge). Snov je bila zavarovana in poslana v analizo. Po opravljeni analizi bo zoper storilca izveden ustrezen ukrep.
9. 2. 2010
Obveščeni smo bili o tatvini goriva na OMV Perovo. Neznanec je v vozilo znamke ford sive barve natočil gorivo ter odpeljal. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Obveščeni smo bili o vlomu v osebni avtomobil na Matije Blej-ca. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v vozilo ter iz vozila odtujil več delov vozila. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Mrzla zima, vroče hladna, žejna smrti vojna ruska neskončna ravan, domov prišel sem živeti, samo da na koncu sem doma.
ZAHVALA
V 87. letu je umrl mož, oče, ded, in stric
FRANC SLAPNIK
iz Šmarce, Bistriška 3 upokojenec Projekta - Gradbinec Kranj Kamnik, mojster zidar, nasilno mobiliziran v nemško vojsko, ruski vojni ujetnik, rojen v Šmartnem v Tuhinju
Zahvaljujemo se bolnišnici Golnik za neizmerno zdravniško oskrbo, vsem sorodnikom, ki ste mu na težki življenjski poti stali ob strani, pevskemu zboru Krt, gospodu župniku iz ©marce za opravljeno mašo in slovo in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija in otroci z družinami ter drugo sorodstvo Februar 2010
ZAHVALA
V 76. letu je izgubil boj z boleznijo
CIRIL TEKAVCIC
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, sveče in darove za svete mase, nam pa izrazili sožalja.
Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za lepo petje v cerkvi in ob grobu ter trobentaču za odigrano Tišino.
Vsi njegovi
Februar 2010
Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 84. letu življenja se je poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta
IVANKA STAROVASNIK
Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, prispevke za
cerkev, ustna in pisna sožalja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Milanovim sodelavcem z Občine Komenda in Darinkinim nekdanjim sodelavkam. Hvala Micki Kladnik, sosedi Štefki in Popitovim za obiske mame. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in še posebej pogrebni službi Pogrebnik iz Cerkelj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Darinka in Danica ter sin Milan z družinami in drugo sorodstvo
Mekinje, Bistričica, Gora pri Komendi, februar 2010
10. 2. 2010
Obveščeni smo bili o poskusu vloma v župnišče v Nevljah. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v župnišče, vendar iz notranjosti ni odtujil ničesar. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
11. 2. 2010
Obveščeni smo bili o vlomu v trgovino na Jakopičevi. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v trgovino ter odtujil več različnega orodja. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
12. 2. 2010
Obveščeni smo bili o vlomu v trgovino na Steletovi ulici. Ugotovljeno, da je neznanec vlomil v trgovino ter odtujil več kosov oblačil. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
13. 2. 2010
Obveščeni smo bili o tatvini osebnega avtomobila na parkirišču pod gondolo v Kamniški Bistrici. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je NN storilec odtujil vozilo reg. št. MS45-70Z. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Obveščeni smo bili o vlomu v klet na Jakopičevi ulici. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec iz kleti odtujil dve kolesi. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
V postopku smo imeli osebo, pri kateri je bila neznana rjava snov (sum droge). Snov je bila zavarovana in poslana v analizo. Po opravljeni analizi bo zoper storilca izveden ustrezen ukrep.
Pri kontroli prometa so imeli policisti v postopku voznika, za
katerega so posumili, da vozi pod vplivom alkohola. Opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je imel 0.97 mg/l izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, podan pa bo obdolžilni predlog na okrajno sodišče.
Pri kontroli prometa so imeli policisti v postopku voznika, za katerega so posumili, da vozi pod vplivom alkohola. Opravljen je bil preizkus alkoholiziranosti, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je imel 0.73 mg/l izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan, podan pa bo obdolžilni predlog na okrajno sodišče.
14. 2. 2010
Pri kontroli prometa so imeli policisti v postopku voznika, za katerega so ugotovili, da vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Pri preverjanju je bilo nadalje ugotovljeno, da je voznik večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov in da so izpolnjeni zakonski pogoji za zaseg vozila. Zaradi navedenega mu je bilo vozilo zaseženo, podan pa bo obdolžilni predlog na okrajno sodišče.
Obveščeni smo bili o vlomih v kleti na Steletovi ulici. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec iz kleti odtujil tri kolesa. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil
Obveščeni smo bili o sporu med sosedoma. Ugotovljeno je bilo, da sta se verbalno sprla soseda, nakar naj bi eden izmed njiju potegnil iz žepa manjši nož ter grozil drugemu. Kriminalisti bodo zoper kršitelja podali ovadbo.
Trdo delo in trpljenje vane je bilo življenje.
ZAHVALA
V 102. letu nas je zapustil
JANEZ KLEMEN
Blančev ata iz Bele
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, podarili cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter izrazili sožalje.
Hvala g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen obred,
hvala za besede slovesa, hvala pevcem. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Lojzki, ki nam je tako nesebično pomagala in stala ob strani, prav tako dr. Jermanovi. Žalujoči: vsi njegovi
Februar 2010
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast, brat, svak in stric
PETER JAGODIC
starejši iz Kamnika, Streliška ul. 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno še sosedom iz Streliške ulice, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje
ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Logarju, sestri Tatjani in partonažni službi ZD
Kamnik za pomoč v času njegove bolezni. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi
Februar 2010
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, in prababica
PAVLA JURAC
rojena Štrukelj, z Duplice pri Kamniku
Ob tej priliki se zahvaljujemo gospodu župniku iz Šmarce za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Prav tako pa se prav lepo zahvaljujemo sostanovalcem Jakopičeve 21, sosedom, BK Duplica in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za vse podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Vsi njeni
Duplica, Kamnik, Izola, Ljubljana, Zakal, Tunjice, februar 2010
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:	j;' —
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
©Se vedno si z nama. Povsod si...
... v cvetličnem lončku, v sončnem žarku,
v dežnih kapljicah, v nežnih sapicah vetra, ...
... v najinih mislih, v najinih sanjah.
Se vedno si z nama, le ob naju te več ni.
Irina in Dimitar
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je tiho zapustila draga žena in mami
OLGA ŠEJIC
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, njenim nekdanjim sodelavcem iz Titana ter našim sodelavcem iz NLB za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, iskrene objeme in tople
stiske rok ter vso ostalo pomoč. Posebna zahvala dr. Dolenčevi, dr. Plavčevi, sestri Jani in
reševalcem ZD Kamnik, dr. Stokinu, dr. Kenda in ostalemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za zdravstveno oskrbo in pomoč ter ves trud in
razumevanje, ki ste ju namenili naši Olgi in nam. Hvala tudi parohu za lepo opravljen pogrebni obred in
trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Njena Irina in Dimitar ter drugo sorodstvo
Kamnik, februar 2010
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 55. letu življenja zapustil naš dragi mož, sin, ati, stari ata, brat in stric
MILAN PRELESNIK
z Okroglega 4 pri Stahovici
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče, darovali za maše ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
Februar 2010
DISKONT NEŽIVIL MO] DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255
60% POPUST
ZA GARNITURE KROŽNIKOV 19-delna in 30-delna
^ ODEJE IN VZGLAVNIKI Majdatex
^ POSTELJNE GARNITURE
(flanela in platno - vse dimenzije)
^ RJUHE vseh velikosti (flanela, frotir, jersi) BREZPLAČNO ŠIVANJE PRI NAS KUPLJENIH ZAVES
Odprto od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 14. ure
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
N^l
Homec, Vaško pot 38a, Radomlje
tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali
V marcu 10% POPUST za čiščenje zob ter brezplačni pregledi zob in ustne votline
V centru Kamnika, Glavni trg 11 nekdanja mesarija Podgoršek
PESTRA IZBIRA DNEVNO SVEŽEGA KRUHA, PECIV IN SLAŠGIC
BUREK
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6h do 22h Naročila tudi po tel.: 051/447 766
Naša pekarna tudi v Svetilniku, Ljubljanska 3/d
Mlekomat NON STOP
Vabljeni
na naše mlekomate: Bakovnik Steletova in Medvedova ulica
\ AKCIJSKA PONUDBA !
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE j ŽITARICE	I
BELJAKOVINSKA KRMILA I
JABOLKA PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
IAGROPROMET CERKLJE i
|_Ul. 4._oJkt._1q,^Cerklje,tel.: 04/252 64i0____]
Kamniški ObČAN
^ 01/83 91 311,041/662 450
www.kuhínjskenape.sí tel.: oi 7216720
STV GLOBAL d.o.o., Breznikova 15 (TPC Breza), Domžale
tELIKlŘSVOJPEHŘRHOPOVŘTIHŘJCEHíJEl!

TEHNIČNA TRGOVINA Jp^i^AM^
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA BLAGA IZ ZALOGE 10% POPUST* na vse artikle od 1.3. do 15.3.
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI več na www.pernecom.si
*Akcijski artikli so izvzeti iz te ponudbe, popust velja pri plačilu z gotovino.
www.peugeot.si
PEUGEOT 5008.
NOVI ENOPROSTOREC ZA BOLJ SPROŠČENA POTOVANJA.
HEAD UP ZASLON ZA VOZNIKA
Peugeot 5008 postavlja nove standarde pri varnosti in udobju v kategoriji enoprostorcev. Z vgrajenim Head Up zaslonom, lahko voznik na prosojnem zaslonu vseskozi gleda na cesto in hkrati spremlja vse pomembne informacije (hitrost, opozorilo za varnostno razdaljo, potovalni računalnik itd.).
NOVI PEUGEOT 5^8
PEUGEOT
motion & emotion
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 31, 031 /669 367
Kmniiiški Občan
^ 01/83 91 311,041/662 450