DoJcnjske Novice izhajajo vsak pelfik ; ako : : je ta da" praznik, dan iioi'ffjj. : : Cena jim jo za cclo leto (oti aprila do ajirila) S K, za pol leta 1'50 li. Ntiroť-nitia za Neinùijo, Bosno in drug-c evropske države znaša K, za Ameriko 4-50 K. List iit o^liiNÎ !se ]>)Hriiji\j<) iiiiprej. Vse dopise, iiaroťtiiui) iti o/niiiiiliL sprejeiiiii tiskarna .T, Krajcc nasi. Ill vojno posojilo. Izdaje se od c. kr. deželnega predsedništva na vse prebivalstvo, kmetovalce in industrijalce, kapitaliste in trgovce, zasebnike in družbe, na premožnejše in revnejše nujni poziv v podpisovanje tretjega vojnega posojila. Naj da vsak po svoji moči državi sredstva, ki jih potrebuje za izspolnitev svojih velikih nalog. Naši bratje posvečajo na bojišču svojo kri in svoje življenje državi. In mi doma imamo častno dolžnost, da do skrajne meje svojih zmožnosti in svojega premoženja zagotovimo sredstva za vojevanje. S tem bodemo najlepše pokazali tudi svojo zahvalo zmagovitim našim armadam za njihove sijajne čine. Podpisujte tedaj brez izjeme tretje vojno posojilo ter pripomagajte da bo uspeh tretjega vojnega posojila še daleč nadkrilil prejšnji dve posojili. Razvijajte v krogu svojih tovarišev in prijateljev čim živahnejšo agitacijo v prilog podpisovanja! Zakopani zakladi. Sctii pa tjc beremo, da sta pri i)0-dininjii staroga poslopja ali pri piiikopa-vanjii zemljišča delavčeva lopata ali kmetov l>lug razgniila stavo i>osoito, Ui so s« i/, nje tisiili /lati in srebi'ni novci starega kova. Pred iiiiiogiiiii leti so preplašeni ijiidje zazidali Íii zakopali zaklad, da ga v vojnili čanih skiijcjo pleiitičim četam sovi'ažnih vojščakov. — Sami so iiioreljiti pod iiicíciii ali vsled bolezni i)()giiiili, i)osoda z zakladotn lia je ostala cela ter je izsula svojo vsebino tujim luijditeijem v naročje, ker o pfešnjili pravih lastsiikili ni nc shiba ne duba več. Caïii so se spi'enicnili, ne pa tudi ljudje. — Dobili smo velik razsežen iti pi'cskušen sestav doiiarstva in kredita, ki je varnejši, kakor luknja v zidovju ali jama v zemlji, in ki vrliiitega tudi donasa večji dobiček, — Kdor hoče spraviti svoj denar na varno, ima na razpolago raiťťoisenovske bríinilnicc, poštno liraiiilnico in bančna bra-nišča. Tu ni denar samo na vavneni, temveč donaša tudi pridno obresti, se množi ter se pi'etvai'jii v rokah teb zavodov s dajanjem kiedita in posojil v nove gospodarske vrednosti. — Na ta način oploja gospodarstvo, dočim je drugače brez vsake koi'isti. Poštni lii-aiiiliiid ali banki zaupani denar ostane lastniku na i'azpolago. S šckom ali plačilnim nalogom ga labko vodi ali nakaže, kamor boČe. lîanka ali bi'a-nilni{',a mu je za njegovo vlogo odgovorna in jamči za njo, on sani pa ostane vedno njen gospodar. In vendar se dobe še ljudje, ki svoj denar v lonce zako])avajo, kakor so delali njib pi'adedi v štiridesetletni vojni. Ne vidijo, da ])otcka Uidi v vojni gospodai'sko življenje naprej. Svetovna vojna je uničila mnogo eksistenc, ravnot,oliko pa jib je tudi vzgradila, marsikateri obrt je ustavila, mnogo obrtov pa poživila in iiospešila. Mnogo velikega in nuilega premoŽenja je lia novo nastalo, šc več premoženja, kar ga jo bilo že pi'cd vojno, je ostalo nedotaknjenega. Kam jc Šel ta denar? V bra-nilniee in banke, ki vse izkazujejo naraščajoče vloge. Poi'ahil se je za pod))i-sovanje tretjega vojnega posojila, nakujiili so se žnjim di'ugi vre(íitostiii papiiji, iiiar-sikatei'i si je izboljšal z nielioi'acijaini svojo zemljiško posest, ali ])a je plačal svoje dolgove. Del denarja pa, kar je bilo pri-dobljer.ega vsied vojne ali povodom vojno odtegnjenega svojemu dosedanjemu namenil in vnovČenega, ni šlo po tej poti, temveč je ostalo pri svojih posestnikih. Ti so zlato zaprli, bankovce poski'ili, da celo srebro in nikel so nagrabili ter ga zaprli. Zlato se sedaj sveti v nogavicah, bankovci leže med skladanieami perila, srebro leži na dnu škrinj brez obi'esti in brez porabe. Niti oklic drŽave, ki jc izdala v obi'ambo svojih mej vojtio posojilo, niti obljubljene obi'esti hranilnic in bank, so mogle oprostiti te zakoimne in skrite zaklade iz njih zapora. ljudje najbrže mislijo, da na ta način najvarneje spravijo svoj denar ter ga varjejo nevarnosti, zmanjšanja in izgube. Kavno iiasiu'otno pa je pravo. Izkušnje pi'ejŠnjib časov dokazujejo, kolikokrat so bili taki iialjrani zakladi ugrabljeni, ali da jih je uničil ogenj ali miši, ali da so ostali pozabljeni v svojili skrivališčih. Ko so pi'išli zopet na dan, so hili novci že davno jn-eklieani, dolžnost zamenjati bankovce jc jirenehala, in skrbno varovani zaldad se je spremenil v kopiCico manj vredne kovine in makulatui'e. Lahko bi šc umcli, ako grabijo gotovino ljudje, ki menijo, da morajo biti pri-[iravljeni na hiter beg! Toda ozemlje monarhije je danes i/.vzemŠi majhnega obmejnega i)asii očiščeno soviažnika, Čviste, vojne in zmag vajene Čete se nastavljajo sovražniku, naše četo stoje globoko v notranjosti ruske državo. Proč torej stem bedastim strahom ins pomisleki! Zadrževanje denarja in ])la-čilnili si'edstev posamezniku prav nič ne koristi, ovira lia promet; posestniku vzame obresti, povzroča pomanjkanje drobiža in stem težave v vsakdanjem življenju. Skrivanje denarja pa je vrhu tega skrajno neiiatriotiČno in neznaČajno. Dobrobit posameznika je danes neločljivo zvezano z dobrobitjo države, Samo če zmaga država, se bo skiipnosti in posamezniku dobro go(iilo. Cdanost državi jc edino sredstvo, da se zagotovi bodoča sreča. Torej na dan s ski'itim denarjem in denarnim papirjem ! Ysak kdor ima veljavnih zlatih novccv, naj jili prinese k avstro - ogrski banki ali k di'žavnim zainenjalnim uradom! — Ne kot žrtev, kajti za nje dobi bankovce v nominalni vrednosti, temveč, (ia izpolni jiatriotično dolžnost. — Kdor si hoče ohraniti simmin na težke čase svetovne vojne, temu se iaiiko da poti'dilo, da jo prostovoljno izročil svoje zlatnike. Srebrni in niklasti denar v promet! Jvdor je nabi'al srebrnega ali nikla-stega denarja in ga shi'anjiije, naj ga spravi zopet v promet; ponese naj ga k najbližjemu poštnemu uradn ali naj jilača z njim, ako ima ]dačihi. Stem ne doprinese nobene žrtve, kajti kovan denar niu niti za lio-liico ne koristi več, kakor bankovec. Ravna kakor pošten človek, ki mu veleva vest, da naj vse oiiusti, kar bi utegnilo v teb težkih časih na kakoršen Tiačin si bodi ovirati javno življenjo, Poniatijkanje drobiža pa je gotovo velika ovira. Ne skrivajte bankovcev! ICdor ima večje zneske v papirnem denarju, ki zanj trcnotno ali v bližnjem času nima porabe, naj kupi vojno posojilo, ali naj plača dolgove, ali naj naloži svoj denar v poštni hranilnici, v raifťeisenovki, liranilnici, banki. Njegov denai' ne bo samo njeinit samemu doiiaŠal obresti, temveč tudi koristil narodnemu gospodarstvu, skuiuiosti. Tznebi pa se tndi skrbi, kako naj varno shrani svojo lastnino. Poštna hranilnica, hranilnice in drugi kreditni zavodi sjírejemajo brezjdačno vojno posojilo v shrambo. Pi'i vložnih knjižicah se lahko zavarujemo napram tatvini, ako si izberemo posebno geslo, ki je .samo lastniku in denarnemu zavodu znano. Tat, ki ne pozna gesla, ne dobi izplačanega denarja, denar ostane ohranjen pi'avemu lastniku. Vso te ugodnosti zamudimo, ako nabiramo gotovino in se od nje nočemo ločiti. Na tisoče jih odkoraka vsak teden, zapuste ženo in oti'oke, poklic, rodbino in posestvo, da prelijejo svojo kri za domovino! ]n naj-ii se siuičo tega Šc dobe ljudje, ki se ne morejo ločiti od svojih zlatnikov, srebrnikov in papirnih denarjev, če tmli jim ločitev nc jirinaša izgube, temveč dobiček ua obrestih in večjo varnost? Prebivalstvo, ki je pri tolikih prilikah dokazalo svojo zdravo pamet, patriotično mišljenje in smisel za skupnost, za edini pravi odgovor na to vprašanje ne bo v zadregi ! V slovo našim mladeničem. Nekaj nei)opisljivega je svetovna vojska. -Te sti'ašno gorjč, ki že 15 mesecev tako neusmiljeno razsaja ])o vsem svetu ter imSča za seboj nenadomestijive, ne-jiojmljive posledice v verskem, gosjiodar-skem in znanst venem oziru. Spoznati moramo, da ima prav sv. katoliška cerkev, ko nas iiči moliti : „Kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod!" Katera družina se ui poskusila, kaj se pravi živeti in zdihovati pod grozno težo svetovne vojske!-., Koliko očetov je, ki so živeli mnogo let v itresrečnem zakonskem življenju, a prišla je vojska ter razrušila ta zadovoljna srca !... Koliko je mhuiiii mož, ki so morebiti ravnokar sklenili zakonsko zvezo, a klic v obi'ambo domovine jih je ravimtako hitro zopet raz-dnižil!... Tn zopet ktdiko je mož, ki so si že nekoliko uredili novo zakonsko življenje, katero je že Bog blagoslovil tudi z otročiči, ki so morali zapustiti jirititio ženko in ljubko (bseo ter se jiodali na vojno jtolje!... Koliko nedoi'aslih otrok jooropanili svojiii skrbnih očetov in koliko zdiiiujočib in zvestih žená vsake starosti stoji zapuščenih od svojili pre(iragih mož !,,. Koliko ki'epkiii sinov in čilih fantov, ki so bili edini up in edina podpora že onemoglim, vsled skrbi in [laiiornega dela opešanim stai'iŠcm, je pograbila že kruta, neizprosna šiba svetovne vojske, v kateri so junaško žrtvovali svoje mlado življenje za cesarja in domovino!... Vse to gorjé in veliko druzega gorja nam donaša grozovitost svetovne vojske! . , . A danes 15, oktobra nam seka svetovna vojska nove rane v naša srca! Iztrgala nam jc iz naročja ncdoi'asle, neutrjene 18 letne mladeniče, o katerih pomenljivo poje narodna pesem: Fantič sem star šc Je 18 let, OL'sar me bosic k vojakom imet. Pa kako l>oin vojak, ker Se pnškc nc morem držati Yam veljajo te vrstice, pi'edragi mladeniči, ki ste vzeli danes slovo od nas, ker vas kliče naS preljubi cesai', da tudi vi pomagate s svojo pogumnostjo jirema-gati hudobnega sovražnika, ki ogroža našo milo Avstrijo, Ob tej priliki vas prosimo, ohranite*iuuike predobrih, žalujočih starišev in vaših dušnih i)astii'jev vsejiovsod v dobrem spominu! Ravnajte se po njih in upoštevajte jih osohito takrat, ko Ijodete morebiti v bližnji priložnosti v greh, ka-t<;rih tudi jiri vojaki!) ne manjka! S])o-minjajte se iias in tudi mi se bomo spominjali vas! — Z Bogom, dolenjski iii vsi 18 letni mladeniči! Vpopaba vinskih tropin. Vinske Iropine, ki nam ostanejo po izpreŠanju, se dajo na različne načine gospodarsko izkoristiti. V prvi vrsti jih vporabljamo za izdelovanje p e t i j o t a a 1 i dom a Č e pijače. Najboljše so za to sirove tropine, to je take, na kateiili ni mošt v kadi nič kipel, ampak, ki so bile koj izprešane. Tropine, ki pridejo iz jírcše, se ne smejo nikdar pustiti dolgo ležali na zraku, ker se pokvarijo, to je, zrjave in scikajo. Zato jih je najbolje takoj podelati v petijot, V to svrbo so predrobe v kad, ali Se bolje v z vratcami navzgor postavljen sod in koj nato se nanje nalije lirimerna množina vode, ki ne sme presegati množino iz njih izprešaiiega mošta. Tekom 24 ur je [loteiii dodati sladkor in sicer G do 10 kg na vsak hektoliter porabljene vode. LSladkoi' je najijolje popariti z vodo, s kojo jc trop namočen, ki smo ga poprej segreli. Ko se je potem sladkorna raztopina ohladila, se jo vlije vrb v kadi ali sodu namočenih tropin in se ž .njimi dobro premeša, Kadar pi'ične kipenje, je mešanje večkrat ponoviti. Po i)rcteku treh do štirih dni se jiotem trojiine zopet izprešajo in se petijot spravi v sod, kjer dokipi, Petijot zelo zlmljšamo, če mu pri prvem pretakanju vina, ki se vrši navadno še pred Božičem, dodenemo vse vinske drože in ga ž njimi dobi'o premešamo. Ko sc potem v teku enega meseca drože zopet poležejo, jiretočimo tudi petijot in ga nekoliko zažveplamo, Tro]>inc, ki smo jih rabili za izdelovanje petijota, lahko šc pokubamo v žganje in pokrmimo. Úc tropin 116 rabimo za izdelovanje petijota, ali Če jih iz kateregakoli vzroka ne moremo koj podelati, potem jih ne smemo pustiti ležati ua zraku, amjiak koj pi'i-merno shi'anili, danima zrak pristojia do njih, ker sicei' zijave, scikajo ali, če so hudo suhe, sidesuijo in niso za nobeno rabo več, V to svrbo jiii moramo natlačiti v kad ali po koncu postavljen sod z vratcami. Y vclikeiJt se siiravljajo írojjitic v betoiii-i'aiiĐ jame. Tropine koj od prt'se pi'cdrctbimo v piipi'avljeiio posodo, kíuiioi' jili v plasteli iiatlačiino in z baloin poioticnio. Če so luido snlie, jih poSkropitiio ])ri tem z vodo. Na 100 litrov tropin je v^ieti kake 3 litre vode. ICo je jiosoda polna, jo zapi'eiiio. Če je to sod, jc seveda treba samo vratca zapreti, če jc pa kad, jo zapi'ctiio s pomočjo ilovUc. l'iibližno eno jicd pod robom ka
  • omoč krepko zobovje. Ùim bolj skrbno bomo pripravili turšico za klajo, tem bolj je bo naš prešič prebavil in tem veČ vspeha bomo imeli s i)okladanjem turšice, lies da stane kurjava in parjenje precej dela in stro-škov, ali navsezadnje ostane nierodajen vendarle ugodnejši vspeh. Po našiii krajih, pa tndi povsod tam, kjer so vajeni prašiči za kuho, bomo več dosegli, če bomo turŠico drolnli in kuhali, kakor pa če jo bomo pokladali v surovem stanju. liohrmati. Dolenjski dijaki-junaki. t Nudili je Villi je ) Drnga žrtev tiikajšnjc dijaške kongregacije jo S k n š e k V* a 1 e n t i n iz tare Skocijan na Dolenjskem, iiodil se je dne 22. februarja 1S94. J'red osminii leti je ])rišcl na novomeško gimnazijo, kjer je z dobrim lispehom končal srednjo šolo. Večkrat se je izrazil: kaj nam pomaga odlika v šoli, če pa ne bomo sposobni stopiti med svet ter tam pokazati z vzgledom in neustrašeno besedo, da smo popolni možje. Zato ga tudi vidimo, kako pridno iti vst rajno študira iz potrebnih knjig, osoliito iz ajmlo-gctičnih, za jwznejse življenje. Kot dijak je bil bolj resnega, modrega, da, moškega značaja, tako, da l)i mislili, da imamo ])rcd seboj 4(i letnega, po skušnjah vtrjeiiega moža, in ne IB letnega mladeniča. Njegova visoka ])ostava, resen obi'az, neustrašen nasto]) ter nad vse previdno, pretehtano govorjenje je zitujalo jiri svojili součencih spoštovanje, da celo nekak resjiekt, ita ne tako, da bi se ga bali in i)ojkotirali, temveč so si ga vsled tega dobromisleči dijaki, osobito iz ilarijine družbe, izbrali za svojega prijatelja. Kar pa nni je tudi IJodvojilo to spoštovanje celo pri dijakili-nekongreganistih, ki so čestokrat, osobito v začetku njenega obstanka, in še tudi zdaj zabavljali čez družbo in njenega voditelja, je bilo Indi to, da se je ogibal vseh hrupnih veselic, ter bil tndi velik prijatelj al)đtincnCnega j;il);iiija. Izvoljen je bil zato tmli za predsednika abstineiiČnega odseka, ki je pogostokrat pri mesečnih sestankih osobito mlajše ojio-zarjal na .škodljive posledice neziiiernosti v pijači, kai' je seveda sam potrjeval s svojim lastnim vzgledom. Velike zasluge si je torej priilobil za abstinenČno gibanje med dijaštvom-kongreganisti. Posebno značilno je, da jc izredno spoštoval svoje profesorje, čez katere in' nikdar zabavljal, se norčeval ter njim pripisoval kakšne krivice, kakor se to čestokrat dogaja pri naši novodobni nčeči se mladini, ki misli, če zleze s silo na tri ali štiri razrede gimnazije, da je že več kakoi' učitelj ter je že sposoben samo zabavljati vkljub temu, da je sam največji ticvednež. Kakšno Bi)oštovanje in otroško ljubezen je skazoval do svojega voditelja, je razvidno iz tega, ker ga jc vedno iiazivljal „naš oče". Torej rajni, od vseh ljubljeni Valentin je bil skoz in skoz vzoj' ilijaka na tuliíijŠnji gimnaziji. Vprašanje ])a je, kje jc (lobil tako močno, neomajeno jiodlago za tako vzgledno življenje. Pred vsem giitovo od svojih do_brih, katoliških starišev, osobito od svoje iiiaterii. lii ko je zapustil svoje prcdobi'e stariŠe ter prišel semkaj študirat, je tnkaj dobil, kakor je sam večkrat rekel, drugo mater — dijaško Marijino družbo. To mu je bilo vse. Ljubil jo je iskreno, kar je pričalo Marijinemu otroku iiriiiierno in dostojno življenje. Jiil je vesten in natančen spoliijevalee družbenih pravil. V družbeni knjigi stoji v rubriki „navzočnost pri shodih": Prav dolier, in v „kakovosti kongreganista": Izlioren Marijin otrok. Ni bilo shoda tedenskega, da bi ga on ne [»i-setil ; ni bilo i»rireditvc v družbeni sobi, kjei' bi ne sodeloval nam vsem predragi A'^alentin. Lansko leto je bil meseca julija shod vseh slovenskih dijaškiii Marijinih družb v knezoškoiijskili zavodih sv, Stanislava. Med drugimi je imel tudi lajni Sknšck referat: Dijaške Marijine družbe in značaj. Obdelal jc temeljito, krasno, tako, da je s svojim nastopom in izi'ajatijetn vse razoi'-aral in prepi'ičal o važnosti katoliških značajev, tako, da ni Iiofelo biti konec odobiavanja od strani voditeljev in vde-ležencev. Govoril je kot jiopoln vzgled katoliškega značaja! Slava mu! Da je mogel biti tako vzoren ]\Iarijin otrok, ])opohi katoliški značaj, je jiač bil vzrok ta, ker jc bil velik jirijatelj in vnet pospeševalec })ogostiiega sv, obhajila. V družbi je namreč že od začetka vpeljan evbaristični o<Ísek, čigai' namen je, družbenike napeljevati k večkratnemu sv, oldiajilu, obiskovanju presv. K. Telesa ter k vsakdanji sv, maši. Bil pa je, kakor moramo posebno po-vdarjati, velik, vnet častilec svoje duhovne :\latere božje. Kolikokrat, da celo vsak dan je šel ali sam ali z drugimi svojimi sokon-greganisti k sveti maši ali saj zvečei' v družbeno kapelo, kjer jc čestokrat dolgo časa molil, prosil različnih tiiilosti od svoje duhovne ]\Iat(ire Marije, kar sam iiotrjuje v iiismu, poslano svojemu preljubeniti voditelju, ki ga je bolj ljuljil kakor telesiniga očeta, kar dokazujejo ]iremnoga pisma, razglednice in dopisnice iz vojaškega stanu, osobito iz bojnega polja. Tako piše tndi med drugimi: „Častiti moj oče! Sedaj nosim vojaško suknjo in tu se sliši o vsem drugem, kakor o Marijini družbi. In komu se imam zahvaliti, da se v tej mešanici še kdaj spomnim molitve in cerkve'? Ali nc Vam in Pj-eblaženi ? — Da, ravno Vam se moram zahvaliti za petletno vodstvo, zahvaliti, da stojim na tej moralni višini, kakorstojim. Vi ste mi bili v moji mladosti — najnevarnejši dobi življenja — svetilnik, za katerim se obrača Unija v temni noči. Vaš zgled, Vaši nauki mi bodo vedno stoiiili v skušnjavi pred oči in me kakor angelj varuh odvračali od slabih ])otov. -—■ Dragi oče, vse, kar ste mi v življenju dobrega storili, naj vam iiovrne Ona, pod katero zastavo sem po Vaši zaslugi, kakor iiiiam, „zvesto" koralviit ravno i)et let. Tudi zanaprcj se hočem obračati v sili in potrebi k Njej; Vas pa prosim, da se me kdaj spomtiite v molitvi. Morda v kaptoli družbeni, v tisti tiliomračni kai)cli, v kateii človek v mraku tako lahko povzdigne diiha k liogu, i)a, dvorane in kapele se bodem gotovo z veseljem spominjal celo življenje, ako mi jc še kaj usojenega. Tre nn tke, katere sem tn preživel, nc bom nikdar obžaloval kot izgubljene, Pri mesečnih skupnih sv. obhajilih je vedno s ponosom s svojim tovarišem stregel voditelju pri sv, maši. Ker jta je ravno iia dan iietletnice .Marijine kongregacije moral iti na nabor, je prosil voditelja, da hi prestavil slovesnost s skupnim sv. obhajilom, češ, da bi še zadnjič smel streči pri sveti maši, kar sc mu seveda ni moglo ustreiïi. Zato je šel že ob 'V^îi. s svojimi tovariši k sv. obhajilu, ki jili je sam nato ogovoril. Takoj drugi dan po naboru, ker jc bil jjo-trjen s svojimi tovariši k vojakom, se je večina nilov zbrala zvečer ob G. uri v praznično okrašeni kapeli. Pevski zboi' zapoje Marijino iicsem, kateri je sledil govor voditelja, v katerem je v kratkili ]K)tezali orisal jiovod slavnosti ter odhajajoče rekrute vncmal in navduševal k vzti'aj-iiosti v življenju po katoliških načelih kot vojaki, — Nato jc voditelj blagoslovil sve-tinjiec Brezmadežne, ki jih jim je med petjem Marijinih pesmi dal okoli vratn. K sklepu slovesnosti so se zmolile litanije, združene s cesai-slio pestnijo. Zapustil je družbo eden najboljših I\larijinih sinov ter oblekel vojaško obleko. Kot vojaka še opišemo }jrihodnjič. DomaČe in iuje novice. Ustanovitev novega skupnega avstro-ogrskega grba. Kakor poi'oča „Wietier-Zeitiing" z dne 11. oktobra, razglaša cesarjevo lastnoročno jtismo mioistru c. in kr. vladarske hiše in zunanjih stvari o usta- novitvi novega skiiiinega avstro-ogrskcga gi'lja. Piidrohiiosti o tem umetniško íz[hí-Ijaiieiii skiiimetii grlm, prinesem» našim cenjciiim n;u'()(^,iiik()iii v eni ])rilioiinji številki Dolenjskilj Xovic. O novi zastavi naše armade in novi zastavi naše mornarice liodemo tinii zai'udi pomaiijk;inj;i prostora ])oroíi:ili v |io/.tn:jši Številki. Zahvala, llnć 4. oktoijra, na god jn'esvitlega ccsarja so bili v vseh 5 novo-nioških vojiiskili Ijoliii^ali ranjenf.i in vojaško strežno osobjc pogoščeni. Vsak vojak je dobil iiopoludiie klobaso, velik kos krnha, vina i» cij;arete. rosobiia zalivala gre rodliini dr, Bertsclicvi za vino, kiiili cigarete, gg. Majzeliui in Možiiii va vlno; sa-iiiostaiiii v Pleterjali in vriemn g. žniJtiikii Vovko in nj(igovini 1'aranoiii v iSuinpetrn, ki so poslali dva velika voza dobrega ki'iilia. Bog plačaj. — l'r. Seb. Klltert. Imenovan je za i)0Štarja v Železnikili oiiciant gusp. Drugo Ansser, brat jireč. g. patia Atutiazija v Uudoiťovem. Umrla je v četrtek 7. oktobi'a v ňt. Jerneju na Dolenjskem na svojem po.sestvn v Bi'ezoviei gospa Enia Wntsclier v 70. letn svoje staro.sti po dolgem in miikepoliiem ti'pljciiju. Pogreb preblage pokojnice je bil ob velikem številu pogi'ebeev v solioto ob 4. uri ijopoldne na pokopališču v ňinarjn. Naj počiva v miru! Umrl je v Ljubljani knjigovez gosp. Komad Seifert, ki je bil tudi v Novem mestu v kjijigoveznici J. Kiajee luisl. več let [triduo delujoč. Dolgotrajtui huda bolezen ga je položila končno tia smrtno liosteljo, lui kateri je izdihnil svojo Idago ro&uu<) vsem nj(!govijn znancem v Novem mc.stu in v okolici v pobožno molitev. Bridko i)rizadeti g.sopn)gi in zaostalim otroČiCeui naše jnilosrcno so-žalje ! Njegovi duši jia Jiaj podeli Bog rajski o(ipočitek! Umrl je v Kostanjevici na Dolenjskem brat kadeta 17. pešpolka inž. gosp. Iiue)ia. V začetku vojske je šel v Galicijo kot pionir in tam obolel na koleri. Ko se jc decembra 1. 1. vrnii domov, je polagoma pešal in sedaj podlegel jetiki. Naj jioČiva v mii'u! Tretji red v Novem mestu je počastil svojega ustanovitelja sv. Fratičiška Iji ob enem cesarjev god najlepše zopet z dokazi vzpodbudnega človekoljubja in ki'ščanske usiiiiljenosti do ubogih vojakov - ranjencev, kakor je to storil v času vojne zares žo velikokrat, V pondeljek 4. oktobra je ti'Cfji red obdaril vojake ranjence v stari gimnaziji In v Narodnem domu. Razdelilo se je 24 velikili potic in lUOO eigaret. Razvcn tega je dobil Še v.sak vojak dva jajca in jabolka. V petek 8. oktobra so biti pa naši di'agi bojevniki-ranjenci po istih usmiljenih srcih tretjega reda obdai'ovani v novi gimnaziji z oj'ehi, cigaretkami in vsak po deset jal)olk. — liog l)laČaj stoteroki'at in vzbudi zopet, novih enakih dobrotnikov v tolažbo našili trpečih vojakov ! Vojno posojilo. Hranitiiiea in posojilnica v Kandiji jc podpisala IJl. vojnega posojila vsoto 30.000 kron, — Vabi svoje nlagalelje, naj podpisujiijo z njenim l)Osredovanjem. Na Trški gori je bila 10. t. m. obi-čajtia zahvalna nedelja. Cerkveno sv. opravilo s piidigo in pet.0 sv. maŠo je imel pi-eč. g. pater Alanazlj Ausser. zares in'clepih besedah je raziniivljal g. govoi'uik veleiiiumitno tvarino o prevzvisenostî sv. maše in njenih milostih. Polna cerkev poslušalcev je z velikim zanimanjem sledila njegovim izvajanjem. Upliv doltre pridige in njen sad se je takoj opazil pi'i sledeči peti sv. maši. 'A vidno ginljivostjo so se Verniki vzgledno vedli in molili, češ, da se dobro zavedajo, da klečijo jtred živini Bogom, ki se daruje ira altarju — kar jim naj bode tukaj v čast povedano. Po sv. maši je bil „Te Deum" in imtem dai'o-vanje. ňt, Peterske pevke in pevci so pa kakor vedno službo božjo povzdignili s pohvalevrednim petjem. Pozor gospodarji! Hranilnica in po-sojiliiica v ivandiji je prevzela /astoi)stvo pri oiblaji ozir. }irodaji otrobov za celi novomeški sodni okraj. Slavna županst va ozii'uia posamezniki ]iaj nai'oče potrebno množino otrobov, tel' ob jcdneni naznanijo število goved in piašičev, zato da bode Gospodarska zveza nnigla razdeliti primerno na vse ki'aje. Za posamezno živinČe je centrala za živalska krmila ( Futter-mittelzentralej določila 20 kg na leto. (letia bode za 100 kg otrobov od 24 do 29 K, kakor paČ pridejo prevozni stroški, vreče in drugo v postev. Razglas. Z ukazom z dne S. oki'obra lyiT), št. 817í)/Mob. je c, kr. deželno pred-sedništvo v Ijjubljani vsleil odredbe c, in kr. 5, vojnega etapnega poveljstva odredilo, da morajo vsi, bodisi premožni, boiUsi manj premožni in vsi nepremožni vojni begunci iz Primoi'skega tekom 14 dni ki'anjsko deželo zapustiti ter se naseliti v ozadju, izvzcmŠi ]tunaja. Vsled tega poživljajo se vsi v tukajšnjem političnem okmju se nahajajoči jii'emožni in matij pi'cmožui kakor tudi vsi revni begunci iz Piimorskega, da se tekom osem dni javijo jiri podpisanem C. kr, okrajnem glavarstvu, kjer se jim bodo izgotovile jiotrebne polne listine do Ijijuiice, odkoder se jim bo potem, ko se bo dognalo, da imajo dovolj sredstev za pi'eživljanje, brez nadaljiu^ga dovolila na-daljna vožtija v od njih izbi'ane ki'aje, izvzemŠi Dunaj. Izvršitev tega poziva za odhod izpeljala se bo, če treba, prisilnim potom. Izjeme tega ukaza zaniorejo se dovoliti le notorično zanesljivim in v višjih socijalnih stopnjah stoječim osebam. Zadevne, z razlogi ]) o d ]) rte, pismene prošnje vložiti se morajo pri tukajšnjem uradu v svrho izposlovanja dovoljenja C. in kr, o, vojnega etapnega jioveljstva. C. kr. okrajno glavarstvo Uudolfovo, dne 1 1. oktobj'a 1915, Dva orožnika ustreljena, Slovenec poVoča: V putek zvečer sta se v Svidenj lui Uadečali i)riklatila k nekemu posestniku dva sumljiva moška in tam prenočila. Ker sta se vedla y.clo nasilno, jc šel možakar po orožnike. Piišla sta hitro dva orožnika in pozvala neznanca, naj se legitimirata. Naenkrat i>a .sta neznanca ustrelila iz revolverjev na orožnika, izmed katerih je bil eden zadet v prsa in bil takoj mrtev. Drugi orožnik je doltil sti'el v vrat in v glavo in se t>ori s smrtjo. Neznanca sta nalo pobrala orožnikom oj'ožjc in pobegnila neztuiiio kam. Hudodelca sta srednje starosti in se sumi, da je eden izmed njih nek Šti'ukelj iz 8t, Uuperta. Orožnistvo hudodelca marljivo zasleduje. — Z druge strani sc nam poroča: Orožnika, žrtvi svojega poklica, sta stražmojster Ignacij Intihar, kije bil smrtnonevariio ranjen. Reveža ,so zadele Štiri krogljc. Na mestu mrtev je bil namestni orožnik vodja Matevž Pugelj, kije bil šele pred tremi dnevi prideljen tamošnjemu oddelku. Rajni Pugelj je bil v eivihi c. kr. sodni sluga v UirkTiici na Notranjskem. Zapušča ženo in več otrok. Zločinca, ne ve se še, kdo da sta, naj-odločnejše zasledujejo. Izključeno ni, ila sta bila nevarna vohuna, Ogorčenje nad tem zverinskim dejanjem jc splošno. Občinstvo naj gre na roko oblastim ])ri zasledovanju takih násilnili zločinskili zveri, — O tem zlořinu se še poroča: Ko sta orožnika na svojem iioizvedovaiiju stojiila v sobo, sta sumljiva tujca, ki sta undi prenočevala, pričela tako nenadoma streljali iz revol-vei jev, da se orožnika nista uteguila količkaj v bran postaviti. Orožnik Pugelj, ki je bil takoj mrtev, je oče šestero otrok. Že-lc ])red kratkim je bil kot poljski orožnik prideljen orožniški postaji v liadečali, O lutiharju je Še upati, da okreva: Eden onih 1'oparjev je bil že v petek celi dan j)ii liiši, ilrugl je pa prišel še-le proti večeru. Telovaja sta, ko sta orožnikoma odvzela puški z municijo, odšla [troti Jatni, .('redno ju boiio dobili v roko, se je^^bali da ut-egne nastati šc prava bilka, če se bosta lumiia hotela braniti. Gorke odeje za našo jugozapadno armado, VojiioskitjáLveTii urad iiti Uuii jii tium |ijše z (lue (i. oktobra : O!) Oasu, ko inokrota in mraz na^natijutii ostro jc,seii. Je ilolždost vseh onih, ki so v udobiieiii iloiiiu un varuoiii pred slabiui vrciueiioiii, da se spoiiuiijo tistih, Ivi jih zelC7.iia dol/Jiost drži na tieželnih mejab. Junaško odbijajo našo čete iiapatin itio^oťiicgn nnsiirotnika, Zotom vojiioskrbstveneřía nradi» obraia na prebivalstvo Avstrije. Prej ne<,'f) kjerkoli zavlada v ulpali abiioj'iniiliiu zimska teiiipcratura in )>rcko kraških višin brîjo burja, in oster snežni viliar povzroča, da udje mraza otrpnejo, Oetani, kî se bore v najsj>rednejši fronti, liuii ni mogoče, da bi si v kamenitih, kra,ških tleh i/.kopale podzemska staiiišča in /.avctja, kakor we je to moglo lani celo na visokih karjjatskih gorah. Z ijorkiîiii odejami se tla položaj vojaka v toliko iïbopati, da ima začusa počitka telo zavarovano in tojilo ter moro bolj.še spočit KOpet poseči v boj. Gro Zii o ioje vseh vrst. Danske odeje, ki ao bilo lani v rabi, bi mogle sluiiiti [iri formaeijali v ozadjn, za pravo bojtic čete pa je treba volnenih odej. Sijajni nsjjeb zbirke volne iti kavčuka omogočnje vojnoskrbstve-iiemu uradu, ila izloči veliko število odej, jih očisti ia prcilela. Toda to ne zadostuje. To pot lire za volnene, posteljne in pernate odeje vseh vrrit, za katere se občinstvo prosi, V'ojno-skrtjstveni ui'ad na Dunaju prevzema darove odej tako v Herggasso Nr, IG, 18 iti 2SÎ, kakor tudi v osre taji zbiralnici I.V, Wíihringer-straile ;S2, — Darovi, ki ao določeni za jityo-zai'adno armado, se nemudoma izroče svojemu smotrn. Priloga. Današnji številki je iiriložeii „Narodnoobrambni Vestnik", ki bi moral biti že z zadnjo številko dne S. oktobra razposlan, kakor kaže prva vrsta na glavi. Iver smo [»a jiošiljatev še-le prejeli dne 9. oktobra po železnici, prilagamo tedaj „Narodtioobrambni Vestnik" danes v blagovoljno u[ioštevanjc vsem cenjenim čitateljem „Dol, Novic". Najnovejše vesti. Vojska med Bolgarijo in Srbijo se pričela, Bolgari so že napadli Srbe, Bolgari napadli na fronti pri Knjaževcn. Pariz, 13. (K, u.) .Agence Ilavas jioroča iz Niša 12. okt.: Srbski l.isko\'ni urad poioča: Rol-gari so nas nai)adli Jia fronti jiri Knjažcvcu. Dunaj, liî. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nasi napadi povsod napredujejo kljub najljutcjši protiobrambi sovražnika. Naše čete so vi'gle Srbe ob spodtiji Drini iz več jarkov. Južno liel-grada je bilo iztrganiit sovražniku nekaj vztrajno hranjenih opiraliŠČ. Srbski proti-sunki so se vedno izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika. Namestnik načelnika generainejia štaba: jI llofer, fttil. Berolin, 13. oktobra. Veliki glavni stan : Naše iirodiranjc je zamogel odpor Srbov le malo zadrževati, .hižno od Hel-grada smo vzeli z naskokom vas Želžnik in vrhove vziiodiio na obeh straneh Toiiči-deike. Napad tta Požarcvac ugoiiuo na-prediije. 1'rek1, Hiifer, fml. Bclspod zopet noš! Nemško uradno poroalo Avstrijsko uradno poročilo. Dutiaj, 9. oktobra, — Avstrijske čete armade geiieriila pehote pl. Kdvess so vdrle včeraj v severni del Helgrada in so z naskokom vzele glavno trdnjavo mesta, grad. Danes zjnti'aj so si izbojevale nemške sile Berlin, oktobra. — l>ve armadi pod generalfeldmaršiilom pl, Mackcnsenom novo sestavljeiie vojne skupine sta prekoračili s svojimi glavnimi deli Savo in Donavo. Ko so nemške čete ai'tiiade c. in kr. generala pehote pl. Kovessa zasedle Ciganski otok in vrhove južnozahodno od lielgrada, se V velikem sc spravljajo ti'opiiie v betonirane jíuiic. Tropino koj od preše prwlrobimo v pi'ipi'iivijeiio poiíodo, kamor jili v piaíiteli nallačitiio in z batom potolčeino. Ďe so iiudo suhe, jih poškropimo pri tein z vodo. Na 100 litrov iropin jc vzeti kake 3 litre vode. Ku je jiosoda polna, jo zapremo. Će je to sod, je seveda t.rel)a samo vratca ioapi-eti, če je pa kad, jo liapj'emo s pomočjo ilovke. IVibližno eno ped ])od robom kadi jo pi'eneliaino polniti, zgoi'iijo plast tiopa se dobro jrotolćemo i]i jo nato pokj'ijemo s časniskitii ali dnigim papiijem. Nato /a-niagiiuo vso i)ovršino z na širino dlani (10 cm) debelo plastjo ilovke, koji je dobi'o primešati eJio jjest soli, da ostane vedno vlažna in ne razpoka. Vj'lt ilovke natresemo za jjrst na debelo lincga jteska. Če so tropitic še sveže, to se pravi, ne popolnoma pokipele, morajo pokipeti in je v to svrho, da 0(iliaja pi'Í tem se tvoi'eé plin (ogljikova kislina), napraviti sredi ilov-nega dnesa s kakim kolom luknjo, ki seže do tropin, iti v to ntakniti kipelno velio. Morebitne razitoke v ilovki je treba vedrto koj namazati. Po končanem kipenju snamemo ki]ielno velio in Inknju zoiiei, za-niaženio. Če smo natlačili tropine v sod z vratcami, potem sod ž njimi zapremo in vtaknemo Jnesto čepa kipelno veho. Po končanem kipenju nadomestimo kiiielno veho zopet s čepom. Tako spravljene trojiine se držijo, če leže na hladnem kraju (n. i)r. v kleti), tndi lahko celo leto. Vendar je vedno bolje, da jih porabimo po])rej. Za kuhanje žganja je vedno najbolj prikladen zimski čas. J'o zimi je prvič več časa iiato, ker ni dnizt-ga dela in se dobi tudi lahko za hlajenje iiotrebna mrzla voda ali sneg. Kadar hočemo tropine i)okuhati v žganje, storimo to lahko takoj, ko pokipe. Ne pokipele trojjine, samo ob sebi iimevno ne morejo dati žganja, ker se v njih se nahajajoči sladkoi' se ni jii'etvoi'il v alkohol. Odtod pride tndi nesmiselna trditev, da sc iz tropin grozdja, iz kojega se po novem načinu {brez ki})enja na tropit) jii'idcluje vino, ne da žganje kniiati. 'J'ropine jemljemo le sproti po [naletii iz shrambe in jih pred kuho pomešamo s primerno itniožino vode. Na 1001 tropin je priilcjati 25 do 351 vode. Kako se potem pid knhanju postopa jc znano. Žal pa, da nitnamo pri nas nikjer podjetnika, ki bi kuhal trojiine v veïikem / modernimi aparati, s kojimi se bolje izkoristijo i[t dajo boljši izdelek. Izknliane tiopino se pri nas navadno vržejo na gnoj. Dasi so dobro gnojilo, zlasti za vinograde, kjer ne-le da rahlajo zemljo, temveč vsebujejo tudi dosti redilnih snovi, moram vendar opozoriti, da se izkuhanc vinske tropine lahko z uspehom porabijo za ki'tiio goveji živini in oveam. Tropine je najbolje pokrmiti sproti. Ce je to nemogoče, se jili še gorke iia-tlaěi v kadi ali v cementne jame, pri tem nekoliko o-soli in potem z dilanii iti kamtii obteži ter toliko z vodo zalije, da stoji voda ravno čez. Kravatu se lahko pokrtni do 12 kg, volom pa do 20 kg tiH)kriIi tropin na (lan. Najbolje jih je pomešati s senotn ali ovseno slatiio. říveže vitiske tro))ine so manj prebavljive in se jih ne priporoča drugače kriiutî kot poparjene. Zlasti brejim kravam bi vtegnile škoditi vsled precejšnje množine vinskega katiina, ki ga vsebujejo, Zato je najbolje tropine poprej poknhati v žganje iti potem še-le pokrmiti. Iz vitiskih tropin se tudi lahko izdeluje kis ali jcsilt. To se ))a zgodi najbolje poleti, kadar je vroče, ker rabijo ocetiie glivice precejšno toploto. Trojjitte se tedaj sjira-vijo kot po navadi in se v poletnem času pocleiajo v jesih. Kako, o tem o pi'iliki pozneje. li. Skalický. Dolenjci y podpirajte „Dol. Novice*' z inseriraiijem! Vrednost surove in kuhane turšice. Ob današnji draginji tiioi'amo jiitati pra.šiče pred vsem s pomočjo k rotit pirja. Res je, da nima krompir veliko beljakovine v sebi, ali zato itiia pa veliko ški'oba, ki deluje vsestratisko ugodno na tvorbo tolšč v živalskem telesu. ICrompir je [n-iznano izvrstna krma za i)Ítovne jirašiče in jc jitnogo shnajev, da se je pj'ašiČe odebelilo izključno le s krompirjetit. Da se krompir do dobrega prebavi, ga tnoramo ktihati. Še bolje pa je, če ga parimo. Kot tiioeni krmili jirideta za pitanje t poštev tudi turŠica iti ječmen. Obe kimili smemo j'abiti za klajo. Pri ječmenu smo vezanih rok, ker ga smemo itorabiti le četj'tino letošnje letine. Poraba turšice je pa še pfosta, Ker je letos (Jobro obiodiia, jo bomo na vsak način nekaj obrnili za pi-ašiče, da bo pitanje lažje. Gledati pa je pi'i njej zlasti na to, da se i-es do jši številki. Zalivala. Dtié 4. oktobra, na god ])i't;sv!tioga cwarja so bili v vseli o novo-inuSlcih vojaških lioliiicali raiij{;iu;i in vojaško strežno osohjti ))ogoŠí;(iiii. Vsak vojak jc ibl)il i)0]mlinliic klobaso, velik ko,s kriiba, vina in cif^arete. Posebna zahvala gre rodbini dr. liei'tsehevi za vino, kruli cigarete, gg. Majzelnu in Možini za vino; sa-niostaini v I'letcijab in vrleiini g. žiipnikn Vovko ill njegovim ťaranoni v Senii)i;li'n, ki so poslali dva velika vo/a dobrega kruha, liog plaćaj. — L'r. Seb. Klbert. Imenovan je za poštarja v Železtiikili oiiciant gosp. Drago Atissei', brat preě. g. j)atra Atanazija v Hndolfovein. Umrla je v četrtek 7. oktobra v Řt. Jernejn na Dolenjskem na svojem posestvu v Bi'ezoviei gosjja Eina ^^'uts(;bc]• v 7G, let u svoje stai'osti po dolgem in inukepolnein tipljenjn. t'ogreb preblage pokojnice je iiil ob velikem številu pogrebcev v soboto ob 4. ui i i)opol(ine na pokopališču v Šmarju. Naj počiva v inîi'n! Umrl je v Ljubljani knjigovez, gosp. IConrad Seifert, ki je bil tîidi v Novem mestu v knjigoveznici J. Ivrajec nasi, već let pridno dcinjod Dolgotrajna huda bolezen ga jc položila končno na smitno posteljo, na kateri jo izdihnil svojo Idago dušo 1 L oktobra zvečer, večkrat, previden s sv. zakramenti, v 40. letu svoje starosti. 1'ogreb je bil v sredo 13. oktobra ob [lolu ni'i popoliidne iz hiše žalosti, Škofja nlica štev. 13, na pokopališče k sv. Ivrižn. Pokojnika prii)oro(',amo vsem njego v itn znanceii! v Novem mestn iti v okolici v pobožno niolite\^, Bi'idko prizadeti g. soprogi in zaostalim oti'očičeni naŠe iiiilosrčiio so-žalje ! Njegovi duši pa naj ]joiše ■f. dne t), oktolira : 01» časiii, ko mokrota in mraz iiaKiiatijiim ostro jesen, je dolžnost vseh onih, ki sil v iidoljiiem domu tia variieiti [irt'd slabim vrcinenoiii, da se S[)onniijo tistih, ki jib železna dol^tiost (ir^j lia ile^elnili niejuh, .iuuaško od-hijíijíi našo čete napade mogočnega nasprotniku, Zgo len nastop zinic jili iie plaši. Z veselim pogumom pren;ušajo vso nevarnosti. Mi pa, ki imamo varno streho, jfort^o peč in niebko postelj, smo doi/>ni, da skrbimo za blagor naših čet na boji.šču. Južnozajiadna armada so potom vojnoskrlistvencga urada ol)ra(';a na prebivalstvo Avstrije, i'rej nego kjerkoli zavlada v aljiah abnorinuliia zimska temperatura in preko kra.škib višin brije burja, in oster snežni vihar povzročil, du adjo mraKa otr[)nejo. Četam, ki se l)Oié v najsjirednejsi fronti, tmii ni mogoče, da bi .si v kamenitih, kraških tleh izkopalo podzemska stanišča in zavetja, kakor se je to moglo lani celo na visokih líarpatskili g-orah, Z gorkimi odejami se tlá polo/aj vojaka v toliko izbo^šati, da ima zaC;asa počitka telo zavarovano in toplo ter more tiotjše spočit zopet poseči v boj. Gre za o ieje vseh vrst. Danske odeje, ki so bile lani v rabi, bi moglo služiti pri fi>rinacijali v ozadju, za pravo bojne čete pa jc treba volnenih odej. Sijajni uspeh zbirko volno in kavijiika omogočnjo vojnoskcbstve-iictnu ursLlu, da izloči veliko število odej, jih očisti in predela. Toda to ne zadostuje. To pot gre HH volnene, posteljne in pernate odeje vseh vrst, za katere se občinstvo prosi. Vojno-skilhstveni nrad na Dunajti prevzema darove odej tako v Rerggasse Nr, 16, 18 in 22, kakor tudi v osrelnji zbiralnici l.\., Wiihriiig'cr-stralíe ISii. — Darovi, ki so določeni za jugo-zai.adno armado, se nemudoma izroče svojemu smotrn. Priloga, Današnji številki jo lU'iložen „Narodnoobranibni Vcstnik", ki bi moral biti že z zadnjo številko dno 8. oktobra razposlan, kakor kažo prva vrsta na glavi. Iver smo pa pošiljatov Še-le l>rejeli dne i), oktobra po železnici, prilagamo tedaj „Nar(Hlnoobraiiibni Vestnik" danes v blagovoljno npoštevanje vsem cenjenim Čitateljem „Dol. Novic". Najnovejše vesti. Vojska med Bolgarijo in Srbijo se pričela. Bolgari so že napailli Srbe. Bolgari na])adli na fronti liri Knjažcvcu. Pariz, 13. (K, u.) Agence liavaa poroča iz NiSa 12. oki,: Srbski tiskovni urad poroča: liol-gari so nas napadli na fronti pri Knjažcvcu. Dunaj, líí. oktobra, (iCor, ur.) Uradno se razglaša: Naši na]iadi jiovsod napredujejo kljul) najljutejši ])rotiobranibi sovražnika. Naše čete so vrgle Srbe ob spodnji Diini iz več jarkov. Južno Bel-grada jo bilo iztrganih sovražniku nekaj vztrajno hranjenih opiraliŠč, Srbski proti-sunki so se vedno izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika, Xamostiiik načelnika genonilnega štaba: j;], lliifer, fini. Berolin, 13, oktobra. Veliki glavni stan: Naše tnodii'anje je zamogel odpoi' Srbov lo malo zadrževati, dužno od Hcl-grada smo vzeli z naskokom vas Želžnik in vrhove vzhodno na obeh straneh Topči-derke. Napad na 1'ožarevac iigodiio napreduje. l'ri;koračena je cesta Požarevac-Oradište v južni smeri. Vrhovno vojno vodstvo. Loterijske številke, Trst, (i, oktobra 6G G1 41 78 72 z'zalioda }iot. v konak (kraljevska palača). Nagradu srbskih kraljiiv plajiolajo zastavo Avstro-Ogrskc in Nemčije. Tudi ob reki navzgor in ob reki navzdol pri Belgradn ni mogel sovražnik, ki je stražil breg, nikjer zailržati zaveznikov. V srbski Posavini in v ilačvi so vrgle avstro-ogrske čete sovražnika nazaj, Dunaj, 10. oktobra. — C, in kr. čete v Mačvi in severno od Obronovca prodirajo uspešno dalje. Tisti avstro-ogrski in nemški polki, ki so bili vkorakali v lielgrad, so mesto v ljutih poce.stnih bojih izčistili od sovražnika in napadajo vriiove, ki leže južnovzhodno in južnozaliodno. Naši zavezniki so ob 1'eki navzdol že pridobili južni breg Donave z močnimi silami in so vrgli sovražnika iz več jiostojank. — S toplim priznanjem se spominjajo vodniki in čete po premagani veliki rečni črti v njih delokrogu neutrndljivega junaškega delovanja našili vrlih pionirjev in požrtvovalnega sodelovanja jiodonavskega brodovja, Dunaj, 9, oktobra. — Soviažnik je včeraj z močnimi silami brezuspešno napadal našo galiŠko in volhinjsko bojno črto dalje. Svoje najiadalne silo v vzliodni Galiciji je vodil na naše postojanke južno od llustij in liri Burkanovu, Povsod je bil odbit. Ogenj naše artiljerije je pognal v beg vzhodno od Tiučača nek kozaški polk. S takim uspehom kakor dozdaj so ponovili Rusi svoje napailc tudi pri Krcmîcnjecu. Južnovzhodno od K'remîenjeca je Idi razkropljen ruski iiešpolk Št. 140, S stalno vztrajnostjo v svojih sestreljenih jarkih se je posebno odlikoval pcšpolk štev. 99. Severno od Kolkov prodirajoče avsirijskc in nemško čete so sovražnika zopet vrglo Čez Stir. Število ujetnikov se je s številoni, o katerem se jo bilo poročalo včeraj, povišalo na fiOOO. Dunaj, 1 o, oktobra. — Ru;it t.udi včeraj niso opustili svojih prejkoslej brezuspešnih najiadov. V vzhodni Galiciji, kjer so ob atmkih zadnjih dni izgubile posamezne 1'uske čete tuili polovico svojih ljudi, jc bila napadena bojna črta ob Stripi, Odhiti sovražnik je mestoma zapustil bojišče v nerednem begu. Neka naša divizija v Vol-hiiiiji jc naštela po nekem odbitem napadu pred svojimi ovirami 500 ruskih mrličev. Včeraj poročano število iijetnikov se je zopet povišalo za 1000 mož. Ogenj jo preprečil, da sovražnik ni mogel izvesti svojega namena v prostoru severno od Oartorijska, kjor jo hotel zopet pridobiti zahodni breg Stlra. Dunaj, 9, oktobra. — Italijani so ponovili včeraj dopoldne z nast.opom novih cet še dvakrat napad proti našim postojankam na visoki planoti Folgarija. Ko so so bili ti napadi izjalovili s težkimi izgubami, se ni sovražniku već posrečilo, da bi mogel spraviti naprej močnejšo sile. Posamezne stotnije, ki so še prodirale, so bile odbite brez truda. Na visoki planoti Lavaronno se je nahajal popoldne odsek Vezzetia pod ljutim ognjem topov. — Tudi v prostoru pri Bovcu so je pričfda sovražna artiljei'ija zopet kretati, V odseku Dobrdob smo med sv. ^lartinom in Polazzo z lahkoto preprečili, da se niso mogli približati tisti italijanski možje, ki so nosili ročno granate. Dunaj, 10. oktobra. — Položaj na celi bojni črti neizpremenjen. Na visoki planoti Folgarija se sovražnik ni vcČ povspel na večji na]iad. Sunki slabotnejših oildelkov so se klavrno izjalovili. Izgube Italijanov znašajo v zadnjih dneh približno 2000 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba; ]il. Hdťer, fini. Bclgrild zopet noš! ^eínško madno porodio Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 9, oktobra, — Avstrijske čete armade generala pehote pl, Kbvess so vdrlo včeraj v severni del Uelgrada in so z naskokom vzele glavno trdnjavo mosla, grad, Daiios zjutraj so si izbojevale nemške sile Berlin, 9, oktobra. — Dve armadi pod general feld marsalo m p!, ňlackensemim novo sestavljene vojne skupine sta prekoračili s svojimi glavnimi deli Savo in Donavo. Ko so nemško Čete armade c. in kr, generala pehote pl. Kdvcssa zasedle Oiganski otok in vrhove južnozabodno od Belgrada, so Štev. 29. jo bilo ai'iiiaili tudi posreiilo, tla je jiri-(lol)iia zaveznikom večji del inestaBclgrad. Avstio-ogrske iete so vzele z iia.skolioiii grad ill sevei'iii <1(;1 liclgi'atla, JieiiiSkc ćete ]iovÍ koňak. Óete prodij'ajo dalje skozi južni del mesta. Armada generala artiljerije pl. tíallwiLza je izsilila prehod (lez Donavo lia iJinogili mestih oh cesti od Siiiedereva in potiska iwvsod sovražnika pred sehoj proti jugu. Berlin, lo. oklobra. Jlesto lielgrad ii) južnozahodni in južiiovzliodiii vrhovi sc naliajajo po boju v naši jiosesti. Sovražnik je bil tudi dalj« vzhodno od tam vržen, kjei-koli se je ustavljal. Naše čete napredujejo dalje. Berlin, U>. oktobi'a. — Na vrhu vzhodno od Soucheza so izgiihih Franeozi nekaj jai'kov iii ejio strojno puško. Pi'i Tohure v Chaiiipagni smo luidobili nazaj od izgubljene zemlje na Ěirijii 4 km približno 100 inetj'ov. Vrbovno vojoo vodstvo. Vojni pregled. Poročilo o padcu Belgrada je povz]'o-čilo tudi jiicd Tui'ki velikansko radost. Turški krogi pričakujejo, da jc prodiranje Avstrijcev in Nemcev dobro znamoiijo za nadaljevanje vojske. — Nepopisno Jiavdu-šenje je vzbudila vest o ofenzivi osrednjili sil šc jiosebno v Bolgariji. — Si'bija upa v svoji stiski na pomoč Kusije in pričakuje najmanj 350.000 mož, toda bode varana. Rusija pošlje v Srbijo samo nekaj štabnih in topniiarskih častnikov. — Civilno prebivalstvo je izpi'aznilo ob Donavi Toža-revac, ïekjo in Milanovac. — Iz Niša se poroča, da so vpoklicani vsi moški od 15. do 65. leta. V njih vrstah se bojujejo tudi ženske. — Večino čet zbirajo Srbi ob bolgarski meji. — Prodiranje v Srbijo pridno napreduje. Dosedaj je ujetih 21G(j Srbov in zaplenjeiiiii 2G topov. Ko je bil ])odpisan bolgarsko-turški dogovor, so Turki zapustili svoje Ij'dnjavc proti Bolgariji in poslali od tam 80.000 mož, da ojačijo dardanelsko fronto. — V poluradni izjavi i-azlaga Uumiinija svoje stališče, da je tudi preobrat iia Balkanu ne bo odvrnil od njene stroge nevU'al-nosti. — Tudi Gi-ška ostane sti'ogo nevtralna, kakor izjavljajo uradni ki-ogi; kralj pravi, da ne mara priti v konflikt niti z Avstrijo in Nemčijo, niti s Fi'ancosko in njenimi zavezniki. — Portugalci so vpoklicali pod orožje 22.000 I'ezcrvnikov. — Angleški veleposlanik v Madridu je pi'o-testiral, ker se v Časopisju in med narodoiii agitira, naj se Gibraltar vzame Angliji. Raznotero. Italijanski kralj je odredil, naj se dovoli vojnemu ministru, tla izda na novo za vojsko 400 milijonov lir. Odstopil je ]'uski notj'anji ministej'; njegovo mesto je zavzel komoj'uik llostov. Odstopil je liidi Dainrin, višji ])rokuiat.or svetega sinoda. V preiskavi je bivši j'uski vojni minister Suhomlinov; dolže ga, da je ponevcril 400 milijonov riibljcv. Pri dobavah za armado so prišli na sled velikim podkupijo vanj ein. Združene države so sklenile, da zgrade veliko Število hitrih bojnih križark. Delcasse, sin fi'ancoskega ministi-a, je bil obsojen v enoletni trdnjavski zapor zaradi neubogljivostl in upora. Kuga in kolera se v Rusiji vedno bolj šii'ita, posebno v okrajih okolu Ci'ticga morja. Petkrat obsojen na smrt. Vojno sodišče v Allensteiiiu jc morilca 20 letnega hla])ca Sowa obhodilo petkrat na smrt in izgubo časti. Velike zaloge mesa in jajc v Ameriki. — Iz W'ashingtona sc poroča: Glasom izkaza državnega zdi'avstvencga urada je bila produkcija jajc v Zdi'užcnih državah lotos taiio velika kakor še nikdai'. Di žavne zaloge so Že prenapolnjene z jajci, tako da ni mogoče spravljati nadaljnih jajc. Samo v Trentonu leži taČas 21 milijonov jajc. Ravno tako so mesne zaloge v državnih zmrzovalnicali neizmerne; samo vTrentoinj jo 7 milijonov funtov zmrznjenega mesa. Dopisi. Iz Št. Petra pri Novem mestu. -— S trgatvijo smo pi'i ki'ajii. Kljub nepriča-kovanju imamo še, hvala Bogu, trŠkogorski ilariji in sv. L'rbanu, dokaj dobro vinsko letino. Vince bode zares izvrstno. Kupci, oglasite se kmalu, kajti cena zna pozneje izdatno jjoskočitil — Na vrtu gosp. Fr. F 1 o r j a n č i C - a , c. kr. ])oStarja, se je pokazala neka i)osebnost. Eno zrno liŽola se je takorekoČ samo zasadilo. In to jiosiljeno eilino zrno je i)ognalo 113 lepili sU'okov, iz katerih se jo dobilo 735 zrn lepega in zdravega fižola. S tem je hotel fižol pač l)okazati, da se najrajši zaplodi v dobro pognojeni in skrbno obdelani zemlji. — Pa še drugo zanimivo novost vani sporočam. Na njivi g. Jos. lîojanc-a se je pa rodila čudna živa! — krompir s pasjo ])odol)o! — Ta žival tehta 830 gramov, ima štiri noge, glavo z očmi in debeli rep. V uredništvu „Dol. Novic" so pa še temu psičku privezali lepo „mašenco" okolu vratu. Kdor hoče to izredno prikazen videti, naj pogleda v razložno okno pri J. Krajec nasi. Bolg'arija in njeno gospodarstvo. Kraljevina Bolgarija, skujino s provincama — vzhodno Riimelijo in Maccdo-nijo ~ obsega 115.000 km- in 5 milijonov prebivalcev. Na 1 km" pride 44 duš, Število prebivalstva hitro napreduje kljub znatnemu izseljevanju. IVebivalstvo je večinoma pravoslavne vere, okoli pol milijona je nio-hamedancev. Deželne barve so: bela-zelena-rudeča. Glavno mesto jc Sofija z okolu 103,000 prebivalci. V deželi je glavno poljedelstvo, s katerim sc bavi Iri Četrtine prebivalstva. Leta 1897. sc jo dognalo, da je v deželi 800.000 gospoilarstev z obdelano zemljo 4 milijone hektarov. Ta gospo-darsfva so samo deloma v rokah kmetov. Zemlja je rodovitna in njeni produkti, posebno žito, sadje in soČivje, presegajo lastno l)otrcbo. Od žita se nahaja na prvem mestu pšenica, nafo ])ride koruza, rž in oves. V prvi vj'sti se izvaža pšcnica in koruza. Od drugih pridelkov jc vredno, da se spominja jjridelava zeienjave, nato sajenje tobaka, konoplje in sladkorne pese. Sliv je za okoli 5000 hektarov. Viuogradin'štvo je koncem minulega stoletja znatno padlo, ali sedaj se v tem ozini zopet obrača na boijo. Važna jc gojitev rož v vzhodni Uumeiiji. Z gozdovi, ki znašajo skoro tretjino zemlje, se rnalokje umno gospodari. Zelo važna je živinoreja, katere sc naliaja dovolj po širnili ti'avnikili in pašnikili. Število znaša GOO.OOO, goveje živine 2.4 milj., posebno veliko jia imajo ovac, ali bolj malo pi'ešičev; razen tega je tudi še okoli 136.000 oslov. Industrija je doslej šc zelo slabo razvita. Vzrok teriui leži v ])omanj-kanju kapitala, suiovin, posebno premoga. Kljub vsemu temu se nioi'a zadnji čas koji-sfatii'ati nek napredek, kei' je inozemstvo ustanovilo marijše tovarne za svilo in tkanino, niiinc, pivovarne in tovarne užigalic in sladkojja. Razen tega se še naliajajo tobačne tovarne, proizvaja se rožno olje. Dražji predmeti, kakor tekstilno blago stroji in luksus-blago se mora uvažati. Trgovina gre po suiiem in po vodi. Po vodni poti gre posebno izvoz žita, in siccr skozi Inke Varna, Dedeagač in Biirgas, ali pa skozi luki na Donavi RušČuk in Svistov. Za železniški promet jc glavna orientalska črta (Belgi'ad-Niš-8oJija-Plovdiv-Odrin) in potem še Črta Eušcuk-Iiukarešt, Skupna železiuška mreža Bolgarije znaša 2500 km, katera se vsako leto povečuje. Promet v lukah iznaša 35.000 ladij z osem milijoni tojiami. Znnanja trgovina se čozdaljobolj razvija. Aktivna trgovska bilanca se jc spremenila zadnjih ))et let v pasiviio. Leta 1910. je znašal ves trgovski pi'omet 240 milijonov maik; od tega odpade na uvoz 150 milijonov, a 110 milijonov na izvoz. Uvažajo: Avstrija za 40 milj. mark, Nemčija za 30 milj., Turčija in Anglija za 15 milj. Dižavni dolg znaša 1.154,250.000 mark; vojaštva ima v mirnem Času 80.000, v vojnem Času iia 212,000 mož. Prisrčne pozdrave })ošiljajo vsem znanim NovomeŠčaiiom iu dičnim Novomeščankam iz „nadaljevalnega tečaja za rez. častnike tretjega kora v Miirzzuschlagu" četovodje: Ivo Kit, Feido Kvas, Jos. Smola, Jože Cvelbar, Janko Cesar, Viki Pintar, Lojz Siiirke, Joža Zakrajšek iu Cilo 1'icek (Ribnica). Stanovanje v najem '' s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom ,sc oilda 1)0(1 ugodnimi pogoji s 1. novembrom v hiši g. Tirlik št. 14. Glasovir t77-0-l) Drožbeni oklic. E 394/15 15 Dne 16. novembra 1915 predpolutltie ob 10, uri lo jpri C. kr, okrožiioii sodiSćii, v i/-l)i št. yO na IPodHtavi s tom odobrenih pogojev dražba sledoćili ue-])rcmiť!tiin: Zemlj. knjiga Kraiijulia dcželtm lieska, vi. it. 10-17, graftiiiRko iioBloj)je Srubriiii'o a eircft tlOba guniia, TJ lia ijjiv, 2!m travnika, Iba vrta. Cea, vrednost 103.iiiHK. l'titiklina. Cen, vrcdtiout 570K. Niijm. pon. M.ail K. iiomlj. knjiga Vel. Podljnban, vi, it. 150, 90a travnika. Con. vrednost 'J71DK. Kajm pon, ISOitK. Zemlj. knjiga Ždinja vaa, vi. it. 200, Dii« vinogradov, klet, .Wíi trsivuikft. (.'iMiilna vrednost .')()t)t)K. i'ritiklina. Cen, vredn. lláK. Najm. pon. 84Ď4K Zemlj. knjiga Ždinja va-s, vi, Èt. 20H, 3 a travnika. L'en, vredn, i;8K. Najni. jion. IHK. 1'od najmanj-iini ponudkoin se nc prodaje. C kr. okrajtio sodišče v Rutlolfovem, odd, IV., dne ti. oktobra 1915, 78 Dobro idoča gostilna se odda v najem zaradi smrti gospodinje. Gostilna jc na lep(im prostoru, ob glavni cesti. Kavno tam se tudi proda več vina na debelo. — Pojasnila daje lastnik iosip Blatnik, Težka voda št, 21, p. Novo mesto. dobro ohranjen in po ceni se proda pri gosp. IG. HLADNIK-u v Rudolfovem. Velika svota denarja so zaiiioro naključiti vsakomur, ki jio.staiie tia.Š naroúnik. — Hiezpla^tiii (lojasaîlu pošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana. Št, 4170. Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1915: a) osiiiiinajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Ki'anjske; b) štirnajst eesai'ja Fj-ana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskili obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1915. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je ju'ositeijica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika aii trgovca. CiO) Mestna hranilnica v Novem mestu. Visoka C. kr. deželna vlada za Kranjsko je hranilnicam naročila in jih pooblastila, da nabirajo naročila za vojno posojilo, ktero se obrestuje po 5'4%. Hranilnica tem potom objavlja, da hoče vse storiti, da ljudstvu olajša pridobitev teh tako dobro se obrestujočih papirjev. Svojim uložnikom bo v namen vojnega posojila nemudno izplačala vsako vsoto hranjenega denarja. Nakup teh papirjev bo brez vsega dobička poskrbela; in ker je od vis. vlade za to opravičena, bo na željo vrednostne papirje v shrambo in oskrbovanje prevzela. Daljna tozadevna pojasnila se dobe ob uradnih urah v mestni hranilnici. t7Bi Mestna hranilnica v Novem mestu. Popolnoma varno naložen denar. Id z;i Kandijo iii okolico, reji. z iiooiii. zuvozo = V lastnem domu v Kaiidiji aprcjenia hranilne vlo^^e od vaacfitia, če je njen ud ali ne, ter obrestuje [lO O 1-0-28 na leto brez odbitka rcntnejia davka, katerega nama iz svojega [daèuje.