Ufltellski pravnlk —§ Štetje časa za dosego roka po §§ 49. in 52. urad. zakona pri uslužbencih, ki so prekinili službo zaradi ostavke ali upokojitve pred 1. aprila 1931. in se vrnejo v drž. službo. Najprej si je treba že osvojiti določbo § 249. ur. z., ki pravi, da ustrezajo dosedanje (onc po ur. z. iz 1. 1923.) položajne skupine skupinam po § 22. ur. zakona, kakor so navedene potem v § 249. Kdor je bil v 4. skupini II. kategorije od izvestnega časa, se pravi, da je bil dotičnik od istega dne v IX. skupini, predvideni v novem zakonu. Isto velja za vse obstoječe skupine. Naj navedem primere. Uslužbencu je bila priznana 2. aprila skupina z min. odlokom z dne 14. nov. 1928. Ta uslužbcnec je bil po odredbi § 249. novega urad. zakona do dne 1. aprila 1931. v IX. skupini od dne 14. nov. 1928. t. j. 2 leti 4 mesece in 17 dni. Rok iz § 52. je izpolnil za 1. period, povišek dne 13. nov. 1931. to je na dan, ko je dovršil 3 efektivna leta službe v skupini (II./4.=IX.). Pravico do višje položajne skupine si je pridobil po § 49. ur. z. dne 13. nov. 1932., ker je tega dne izpolnil 4 leta efekt. službe v tej skupini (II./4.=IX.). — Tako bi bilo pri uslužbencu, ki je služboval neprekinjeno in velja za vse skupine razen roka po § 49., ki je pri višjih skupinah 3 leten, v kolikor pride za učiteljstvo v poštev (VIII.—VII. skupina). II. Drugi uslužbenec, ki je napredoval istotako dnc 14. nov. 1928. v II./4. skupino, je moral podati dne 31. okt. 1930. ostavko na drž. službo, kcr ie bil pozvan, da nastopi 1. nov. 1930. redni kadrski rok. Ta je bil torej v IX. skupini tudi od dne 14. nov. 1928., a le do 31. okt. 1930. t. j. efektivno 1 leto 11 mesecev in 17 dni. Ko je odslužil kadrski rok, jc moral prositi za ponovni sprcjem v drž. službo in je bil z odlokom min. prosvete z dne 9. dec. 1931. sprejet v drž. službo s pravicami uradnika IX. skupine. Službo je nastopil dne 29. dec. 1931. in se mu štejc od tega dne dalje v efektivno službovanje. (Ne vem pa, če ima na originalnem uveronju uradno potrjen dan nastopa službe, kar je važno in naj bi veljalo za vse prizadete). Od tega dne dalje je moral služiti v IX. skupini še 1 leto in 13 dni t. j. do 10. januarja 1933., da jc dopolnil 3 efektiviia leta, ki so potrebna za priznanje 1. period. poviška, ki mu pripada od 11. januarja 1933. — Po § 49. ur. z. izpolni ta uslužbenec dne 10 januarja 1934. predpisan rok 4 let za napredovanjc v VIII. položajno skupino. III. uslužbenec, ki je napredoval dne 14. ~nov. 1928. v II./2. skupino, je bil upokojen z dnem 31. okt. 1930. Ker so prcstali vzroki, zaradi katerih je bil upokojen, je zaprosil za reaktivacijo in je bil sprejet v drž. službo z ukazom z dne 9. dec. 1931. s pravicami uradnika VII. skupine ter je nastopil službo 29. dcc. 1931. Do upokojitve je bil ta v II/2. = VII. skupini 1 leto 11 mesecev in 17 dni, za to je moral služiti v VII. skupini še 1 leto 13 dni, da je na dan 10. jan. 1933. izpolnil = prebil v VII. skupini 3 efekt. leta in si je pridobil pravico do 1. period. poviška, ki mu pripada od dne 11. jan. (1. 2.) 1933. in je istega dne lahko zaprosil za VI. skupino, ker je izpolnil pogoj § 49. ur. z. O določilih § 117/3, 266 in 274/2 — prihodnjič. Priloge k prošnjami v gornjih primerih. I. uslužbenec, ki je služboval neprekinjeno, priključi prošnjam za polož. skupino odnosno prijavi za period. povišek: 1. prevodnico, 2. dekret o II/4. skupini in 3. izvod iz uslužb. lista. II. Uslužbenec, ki je prekinil službo, mora priključiti vlogam za poviške-napredovanje v tem primeru: 1. dekret o napredovanju v II/4. skupino, 2. uverenje o odobreni ostavki, 3. uverenje (dekret) o ponovnem sprejcmu v drž. službo in 4. izvod iz Uslužb. lista (prevodnice nima, ker ni bil 1. aprila 1931. v službi). S priioco 1 in 2 dokaže, koliko časa je bil v ustrezajoči skupini pred ostavko, s prilogo 3 pa, koliko časa po ponovnem sprejemu v drž. službo. III. Uslužbenec, ki je bil upokojen in ponovno sprejet v drž. službo, priključi zadevprošnjam, vlogam: 1. dekret o H/2. skupini, 2. dekret o upokojitvi, 3. dekret o ponovnem sprejemu v drž. službo in 4. izvod iz Uslužb. lista (prevodnico tudi ta nima, ker ni bil 1. aprila 1931. v drž službi). —§ Plača po V. skupini. Pri učitelju, ki je užival prcd 1. aprilom 1931. — 15% povišek osnovne plače, je znašala osn. + polož. plača 31. marca 1931. Din 1550-50. Ob prevedbi 1. aprila 1931. je dobil plačo 1350, ki je za Din 200-50 manjša od prejšnje osn. + polož. plače, zato jc dobil po § 259/1 nakazano razliko v prej citiranem znesku. Brutto prejemki so znašali Din 2550-50 v III. dr. razredu. Ko je prišel v V. skupino znaša njegova plača 1450 Din, ki je še vedno za Din 100-50 manjša od one po ur. z. iz 1. 1923. in se mu mora ta znesck po odredbi I. odstavka § 259. šc nadalje izrjlačcvati. Po V. skupini mu pripada v III. dr. r»zredu plača 1450 Din razlika Din 100-50, polož. doklada 800 Din in dr. d. 300 Din = Din 2650-50 torcj 100 Din več kot v VI. skupini. —§ Obnovitev upravnega postopanja. Vdova nckega upokojenega državnega uslužbenca jc zaprosila finančno ministrstvo za obnovo postopanja, ki je bilo doikončano s pravnomočno odločbo, da se ji ne priznajo draginjske doklade. Ker je ministrstvo zahtevo po obnavitvi odbilo, je stranka vložila tožbo na državni svet, ki ji je ugodil z utemeljitvijo, da finančno ministrstvo sploh ni meritorno razpravljalo o zahtevi stranke po obnovitvi postopanja. Na podlagi te razsodbe je fin. ministrstvo izdalo vnovič odločbo, s katero zahtevo stranke ponovno odbija. Iz te odločbe navajamo v izvlečku utemeljitev, ki se glasi: »Vzel sem vnovič v pretres zahtevo za obnovitev postopanja in ugotovil, da N. N. zahteva cbnovitev na podlagi teh dveh.dejstev: 1. ker je po zdravniškem potrdilu nesposobna za delo, 2. ker je finančno ministrstvo pod št. 31.859/1 od 16. maja 1931. izdalo razpis, po katerem se obrat prodajanja tobaka ne smatra za samostojen obrat. Po § 128. zak. o splošnem upravnem postopku od 9. nov. 1930., se more postopatije obnoviti na strankin predlog: 1. če je listina, na katcri sloni odločba, potvorjena; 2. če je priča ali veščak podal lažno mnenje in se odločba naslanja na to mnenje, ali je bila sploh povzročena z dejanjem, kaznivim po kazenskem zakonu; 3. če stranka izve za nova dejstva, ali če najde ali si pridbbi možnost, da uporabi dokazilna sredstva, ki bi verjetno mogla izzvati drugačno odločbo v glavnem predmetu, katerih pa stranka brcz lastne krivde ni mogla prej navesti; 4. če je oblastvo kot predhodno rešilo neko vprašanje iz pristojnosti katerega koli drugega upravnega ali sodnega oblastva, pa kesneje pristojno upravno ali sodno oblastvo isto vprašanje v bistvenih točkah drugače reši. Nobeno spredaj navedenih dveh dejstev, s katerima stranka utemeljuje svojo zahtevo za obnovitev postopka. ni predvideno v štirih primerih, katere § 128 zak. o sploš. uprav. post. navaja. Zato zahteva za obnovitev postopka ni v zakonu utemeljena.« »N. Gl.«