PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OIEMUa
Leto VI -	orin	/iaoa	Poštnina	plačana v gotovini
ZJU t,10Z1) Spedlzlone in abbon. post. I. gr.
DAVIESOVA IZDAJA sforzovske etnografije
TRST, petek 13. oktobra 1950
Cena 15 lir
■    ^
mm VETO PROTI TRVCVE LIEO
9 zopetno imenovanje Liea za glavnega Tajnika OZN je glaso-
10 devet držav - Nadaljuje se razprava o razširitvi pooblasTil 9 Qyni skupščini - Seja gospodarskega in socialnega sveTa
Po-
'sl	danes nadalje-
list; fflav X razširitev ob-^P^čme OZN. An-
Ufcrif H? Kmncth Y™ag hT.Mt Je resolucija po-
1 1Min° OZN. da fe "amen re-Alt? ?ajtl sredstvo,
'1 V
«na
kolektivni .L,—J. ST' ■ ^edloi
.,	 ,	d a se
Via nrt gf/mei-ij, da bi se
Upru	velikih	držav
“ koiew„m: akciji proti
»"•■jMsssjrsMSi
OTU	W se izvajali
videval Jetrne OZN, ki predah si10 “stanovitev oborože-ttcia	v°dstTOm	Vamost-
*- - - , eta ter posvetovanja
S 9rlfc?wi i?re? ,vnik izjavil,
na-
konkretnih
kažejo Ji ^ -e vlade, ki naj, Uo-
Novor w S vlade- da za«ne kakor	drugačnem duhu.
kliuiik0‘ fis°, dovedli do za-^ča	nespravljivega
. Govoril;	e	vlade,
,viie Meh m?	0 delegati Bojo	in	Venezuele, ki
er ukra i J ,r,est)luciio sedmih, »Sat, s; U i jn beloruski tfe-J1?1 te vi? . javila, da je na-llstinJ rv??,1Je revizija na-stal**	•	^3 sta Pod-
S h *,.5?aT- kt je nato sovo-
Podprl 'Iški f°,poIdanski
le,
Je nato govo-resolucijo
M
čel«.	'	s“» ie ame-
rini?. ?t John Foster Dul-
vkiHT*. ®ilski delegaciji, i1 sV°jo resolucijo v v- CikJesolyclie sedmih dr-načrt, »riporoča go.
»enl^0 za i7b0lj?a-
^vaht,?' ? ravni revnega .l>hnu..6 in jamstva za
Helj
friitev
u.'1 za h"Jačel .OZN kot te-!st le J Jen mir Čilski dele-
i.vta n,^rerilos sprejel f" se >h drža™ reStal * ddegati ? *b vJj6!68?1 u izjavil, da
h ^ nJ,a!-Jiksovar,ia ° ČIe'
fc01 v slnth	Postavitev
f? le, aržbo	Sporočil
■ ‘e^lh naklonhm predi 0-
njegovo
vzdržanje nikakor ne pomeni, da se protivj temu načrtu..
Južnoafriški delegat je tudi odobril resolucijo, nakar je go. voril poljski delegat, ki je izjavil, da predstavlja resolucija poizkus protizakonite revizije listine OZN. Dejal je tudi, da •je nemogoče zamisliti si kolektivno varnost brez sovjetskega sodelovanja. Seja se je nato odložila na jutri popoldne.
Varnostni svet se je sestal na tajni seji in razpravljal o zopetni izvolitvi r.ovega glavnega tajnika OZN. Predlog za zopetno izvolitev Trygce Liea je predložilo devet držav, ki so zanj glasovale. Kuomintangov delegat se je vzdržal, sovjetski delegat pa je glasoval proti in postavil veto.
Nato je sovjetski delegat predlagal imenovanje poljskega zunanjega ministra Modželev-skega za glavnega tajnika OZN. Za ta predlog je glasoval samo sovjetski delegat, proti so glasovale Jugoslavija, Ekvador, Kuba in Kuomintangov delegat. Ostali so se vzdržali.
Zaradi sovjetskega veta bo zadeva izročena glavni skupščini, ki v smislu listine OZN lahko podaljša mandat sedanjemu tajniku za dve ali tri leta.
Danes se je sestal na izredni seji tudi gospodarski in socialni odbor, ki šteje 18 članov, da razpravlja o gospodarski pomoči Koreji. Navzoč je bil tudi sovjetski delegat, ki je do sedaj bojkotiral tudi ta odbor. V začetku seje je sovjetski delegat Arutinjan zahteval izključitev kitajskega nacionalističnega delegata in njegovo nadomestitev s predstavnikom LR Kitajske.
Sovjetski predlog je bil zavrnjen Z 11 glasovi proti 7. Za sovjetski predlog, so glasovali CSR, Poljska, Indija, Pakistan, Velika Britanija, Danska in SZ. Predlog za povabilo delegacije Ut Kitajske pa je bil zavrnjen z 11 glasovi proti 6 in enim vzdržanim.
Govoril je nato polkovnik Katzln, ki je bil' tri mesece na Koreji kot osgbn1 pTtdj^.-rmik Trygve Liea, in je poudaril, po-
trebo nujne pomoči korejskemu ljudstvu.
Začasni odibor Za Korejo je danes sprejel avstralski predlog, naj se omeji na Južno Korejo oblast predsednika Sing-mamreju. Severni del Koreje bo za sedaj pod upravo OZN.
Začasni odbor je dalje sklenil; 1. Priporočati generalu Mac Arthurju, naj- enotno poveljstvo podvzame nadzorstvo severnih pddročij, čim bodo osvobojena, in naj uvede civilno upravo; 2. naj pri tej upravi sodelujejo častniki, ki pred- < stavijajo vse države, ki so so-j delovale v vojni.
V posebnem političnem odboru se je nadaljevala razprava o Libiji, Ekvador, Grčija, Kanada in Čile so predlagali državam, ki upravljajo Libijo, naj pospešijo ustanovitev vlad-
foJj52e|HQeiu in cestno križišče Pjongang zavzeti - Ham-seu en * ^ L )UŽna d1™!1 prekoračila staro mejo
iJ? 50 'din ~ Jnžnokorejske C*y- 6& rpširile fronto 1‘ker Združenih naro-vJ^Sia ifvP?ya in sicer tokrat prekoračila 38.
Polotoka ■ krajnem zaho-
3. juž-
«tovaii l!> *vizija Kapitel *tvTaniščem vV ž ceste nad ter Dr J ?nsan°m	proti
naleteie 113 la ^'b v. j1 odpor s stram
So S’a Dodn-r./;,,
J«.*? amerišk^^i11 Kumšo-ljc Že Pr ek or n ji ■, in angleške
fij '	vn*w.
'račiie mesto Kum-obkolile, V tisoč severnih
W ki bramjo to cestno an°m	je	Ame-
ameriške
'k	orWi	JC Je zvme-
LsP?6sta h°t te naprej
fe levo ffi?nri’ kt ga je
{le.	so tn	a ameriških
h ^le 32 kin ?rPdrle »meriti J^rednu-nJ o cesti) nad ktijElvi*iii	6-	1(1 8. juž-
juž-_ :s leži 91 Pjong-
'Jn, da';«118,®3 medtem 'tora«ce izjavit 8'83nik vojne glede ’ d.a vlada ne*
Kaliforniji, Qd koder bo nato nadaljeval pot proti Honolulu.
Krogi, ki spremljalo Trumana na poti, ne govore, k.fe bo prišlo do sestenka med Truma, nom in Mac Arthurjem, toda v Washingtonu krožijo vesti, da se bo sestanek vršil ra ameriški oklopnici «Missouri». Do tega mnenja so namreč priŠU, ker bi se edino na tej oklopnici lahko nastanilo številno spremstvo, medtem ko na otoku Wake, o katerem so skraja mislili, da se bo vršil sestanek, je zapuščen otok, ki nudi kaj malo ugodnosti za konferenco. V krogih Bele hiše Pa danes odločno zanikajo, da bo prišlo do sestanka na oklopmci «Mis-souri», ki je danes bombardira, la severnokorejsko pristanišče Songij.
V Saint Louisu ie Truman govoril na seii kra-jevne ma-sonske lože. V govoru je izrekel upanje, da bodo njegovi razgovori z Mac Arthurjem pripomogli vprašanju miru.
ATENE, 12. — Gobavci z otoka Sptnolonga blizu Krete ki so prejšnji mesec uprizorili gladovno stavko in tako protestirali proti slabemu ravnanju, so zapustili otok in se porazgubili na Kreta,
Išle"1	ga>	katero
JtiK.^kloprdcf, n?* °bstrelje-!>$on-6dibice ,m.*Ml,s°uri» in vt)jn?1Sna poroč?iJn? *P°rnarice. iCs, ladjo bhd ^dI3°* da so K	Poroju?	mc-
Jice J* bovelj«,; ki so pri-'idt-u9 Pravijo H V°Jne morna-
^. t^esto ^onau^ ta usoda 5or,„ki ]e». ,r?ngJin, pristar.i-
<8i‘?a km ^ lu*»b od
Od VSlaSH r> ° m Man-120 ^divostoka je od-
feSs-s&g
Nou Na ood^-in iužnimi > vzhoda n? ,,u .Kangsijo Kovati; h zaus? i? ie bho na
S ? iuinih U ier-w naP«-
’	*°	utrpeli
da
*
ffeju S sil nan * ak s pomočjo
iS? boa Y h,iri-i?ro mestu * hurt^lu j« * bojih na ^ Ud- izguiV -vražnik m,-
vJ* N znan kraj
jiNt J^iteiriiiBiti
A^"ik »Si », t*m
^LlJ^bUstll s,,'0 danes Qrb odJfoint Louis
“Potoval protj
nih organov za Libijo, da bodo lahko razglasili njeno neodvisnost 1. januarja 1952. Resolucija zahteva nato, naj skupščina vpliva na gospodarski in socialni svet, na specializirane organizjne OZN ter na države članice, naj napravijo vse, da podprejo gospodarski razvoj Libije.
Ustanovljen je bil tudi pododbor sedmih članov, da prouči angleški predlog za imenovanje razsodišča, ki naj odloča o italijanski imovini v Libi ji.
BUKAREŠTA, 12. — Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da je v zadnjem času are-tirala romunska policija 3000 ljudi, od teh 1300 v Bukarešti. Velik del aretirancev sq bivši politični funkcionarji in bivši industrijci.
GRŠKA VLADA ZANIKA
obstoj egejskih Makedoncev
kar ovira uredilev jugoslovansko-grških odnosov - 0 vprašanju grških olrok v FLRJ
BEOGRAD, 12. — Sklicujoč se na trditve grškega tiska, radia in tla izjave uradnih grških predstavnikov, da je jugoslovanska vlada odgovorna, da med Jugoslavijo in Grčijo še niso normalizirani odnosi, piše današnja «Politika», da je treba vzrok takemu stanju iskati samo v Grčiji.
Navajajoč izjavo predsednika grške vlade Venizelosa, v kateri se trdi, da <;pri grški vladi ne manjka dobre volje za vzpostavitev prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, a da druga stran ni nudila niti najmanjšega dokaza o takem razpoloženju)), piše «Politika: «Take in podobne izjave in trditve se v Grčiji podkrepljajio s primerom grških otrok, ki živijo v Jugoslaviji. Nam, pa se zdi, da tako opravičevanje nikakor ne more služiti kot dokaz, da Jugoslavija zavlačuje vzpostavitev dobrih sosedskih ačtnesov z Grčijo. Dej-
stva govorijo, da je Jugoslavija vložila svoje napore, da vprašanje grških otrok reši tako, kakor določa resolucija glavne skupščine OZNj). List dodaja, da do danes ni prišla iz Grčije niti ena prošnja staršev niti zakonita listina Q sorodstvu, čeprav j,e jugoslovanski Rdeči križ poslal po mednarodnem komiteju in Zvezi društev Rdečega križa imena nad 60 grških otrok, ki živijo v Jugoslaviji, in za katerih starše se je predpostavljalo, da živijo v Grčiji.
Glede drugega argumenta grškega tiska in uradnih osebnosti, ki skušajo, da bi zanimanje Jugoslavije za makedonsko narodno manjšino y Grčiji prikazovali kot vmešavanje v notranje zadeve Grčije in kot dokaz, da Jugoslavija s tem ovira ureditev jugoslovansko-gr-ških odnosov, piše dRolitika)): »Dejansko so na to popolnoma upravičeno zanimanje Za ma-
ČLANEK PREDSEDNIKA LABURISTIČNE STRANKE SAMA WATSONA
Za sodelovanje iugoslaviio v korist naše skupne prihodnosti
Dr. Vladimir Bakarič izvoljen za predsednika Ljudske fronte LR Hrvatske - Silen porast vrednosti industrijske proizvodnje
LONDON, 12. — «V Jugoslaviji sem videl odločno in dinamično ljudstvo, ki gradi nov socialističen redi), poudarja predsednik laburistične stranke Sam Watson v članku o Jugoslaviji, objavljen v «Reyr.olds News».
«Na podlagi vsega, kar sem videl in slišal med svojim obiskom v Jugoslaviji, sem prepričan, da grade v Jugoslaviji socializem na svoj način. Jugoslovani so vedno na lasten način razlagali dogodke, celo tedaj, ko so se njihove razlage razlikovale od razlag v Moskvi,
Na konferenci Kumunistične partije Jugoslavije, ki je bila v Zagrebu leta 3940, leto dni pred hitlerjanskim napadom ne Jugoslavijo in v času, ko je bila zveza med Hitlerjem in Stalinom še močna, je Tito napadel fašizem in izjavil, da jugoslovanski komunisti nočejo sprejeti nobene vrste totalitarizma. Ni svobode brez socializma niti ni socializma brez svobode, to je resnica, ki se je Jugoslovani krepko drže».
Ali je mogoče pomiritev med jugoslovanskim in sovjetskim sistemom? Dvomim. Ce bi dali sovjetski voditelji več svobode ljudstvu, bi to uničilo sovjetski sistem kakršnega poznamo in zbrisalo njegove sedanje voditelje. Prav zaradi tega je jugoslovanski primer prekletstvo za Kremelj.
Mar se bodo jugoslovanski voditelji vrnili v okrilje Ko-minforma kot skesani izgubljeni sinovi? Dvomim. Ce bi hoteli to storiti, bi se lahko izognili razkolu s tem, da bi popustili pravočasno. Tito bi bil lahko šg nadalje komunist št. 2 vsega sveta, če bi to storil. Tito in njegovi jugoslovanski k(> munistični tovariši so raje šli po poti, ki je ustrezala zgodovinskim, ekonomskim in socialnim tradicijam njihovih narodov, kot pa da bi slepo sprejeli kalup in dogmo.
Prepričan sem, da je dolžnost onih na Zahodu, da se zavzemajo za prijateljstvo med narodi na temelju neodvisnosti in medsebojnega spoštovanja, da pokažejo praktično prijateljstvo jugoslovanskemu ljudstvu.
Jugoslavija ima danes velike težave, ki so delno posledica vojnega pustošenja, še bolj pa
strašne suše. Cenijo, da je suša uničila milijon ton koruze, pol milijona ton žita in 300.000 ton drugih posevkov. Vendar je to le začasni problem, čeprav je še tako resen. Np drugi strani je veliko širši in važnejši problem. Ta problem je, poiskati način za sodelovanje z Jugoslovani v korist naše skupne prihodnosti in tako pokazati svetu, da smo pripravljeni sodelovati z vsemi, ki se bore za mir in boljše življenje, ne glede na njinov notranji sistem, toda ob pogoju, da je njihov notranji sistem izraz proste izbire ljudstva teh držav.
Imamo velike možnosti za aktivno sodelovanje med Britanijo in Jugoslavijo. Naše zadružno gibanje in sindikati lahko vzpostavijo z Jugoslovani tesne prijateljske stike. Lahko bi medsebojno izmenjavali tehnično znanje in izkušnje. Lahko bi trgovali v veliko večjem obsegu, kot pa smo trgovali doslej.
Iz krepitve vezi med našima dvema državama lahko izvira samo dobro, je končal Watson.
BEOGRAD, 12. -— 19 novih podjetij republiške lesne, kovinarske, kemijske prehrambene in gradbene industrije so zgradili v LR Hrvatskl od leta 1947 do sedaj, 56 velikih industrijskih podjetij pa gradijo. Te podatke je podal na današnjem plenumu glavnega odbora Ljudske fronte LR Hrvatske v Zagrebu predsednik hrvatske vlade dr. Vladimir Bakarič, ki je poudaril, da je bilo za zgradnjo teh objektov porabljenih nad 20 milijard in 870 milijonov dinarjev.
Vzpoiodno z izgradnjo novih objektov v Hrvatski je zrastla vrednost republiške industrijske proizvodnje. Ta je pred tremi leti znašala nad osem milijard in 600 milijonov, lansko leto približno 20 milijard, v prvih osmih mesecih tega leta pa okoli 14 milijard in 300 milijonov dinarjev. Tako je vrednost industrijske proizvodnje LR Hrvatske od leta 1947 do sedaj narastla za 149 odst.
Na plenumu je bil za predsednika glavnega odbora Ljudske fronte Hrvatske izvoljen njen dosedanji predsednik Vladimir Bakarič, ker je
bilo
predsedniško mesto prazno še od smrti Vladimirja Nazora, predsednika prezidija Sabora LR Hrvatske. Za novega tajnika je izvoljen M. Svitkovič mini ster za ljudsko zdravje LR Hrvatske. namesto dosedanega tajnika Slavka Komarja, ki zavzema položaj predsednika oblastnega ljudskega odbora v Osijeku.
Plenumu glavnega odbora so prisostvovali tudi predsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar in minister zvezne vlade Stane Frol, Viclto Krstulavič in Sava Ko-
sanovič.
V bližini Maribora se grad' nov velik lesni kombinat, ki bo izkoriščal bogastvo gozdov severne Slovenije. Te dni se Je v prvih tovarnah kombinata začelo montiranje strojev.
Blizu Titograda glavnega me sta Crne gore se gradi na po vršinl 6000 kv. metrov tovarna zložljivih hiš. Ta tovarna bo izdelovala vse dele zložljivih hiš za to mesto, ki je bilo med vojno skoraj popolnoma porušeno. V bližini tovarne se gradi tudi velika modema pekarna in tovarna testenin.
Livarna železa v Kikin-di, eno od večjih metalurških podjetij v Srbiji, je izvršila petletni načrt proizvodnje. Kovinarji te livarne so med prvimi v državi organizirali delo po bri-gadnem sistemu in so bili začetniki borbe za visoko produktivnost dela v metalurgiji.
Prerekanje
v rimskem parlamentu
RIM. 12 — Danes se je nadaljevala debata o proračunu obrambnega ministrstva. Ervi je govoril Saragatovec Betti-notti, ki ie obtožil Sovjetsko zvezo, da vodi lažno miroljubno politim. Proti njegovim izjavam so protestirali levičarski poslanci in nastalo Je živahno prerekanje in kričanje. Sele po dolgem času se je seja lahko nadaljevala.
Danes se je sestal tudi ministrski svet. Zunanji minister Sforza je poročal o zasedanju držav atlantskega pakta, mini-
ster EeUa pa o zasedanju držav Marshallovega načrta v Parizu. Sforza je seveda poudarjal potrebo naslonitve Italije na ostale države atlantske, ga pakta.
V Milanu so Se danes nadaljevala pogajanja V zvezi s stavko kmetijskih delavcev. — Stavka v milanskih občinah je prenehala danes, nadaljuje pa se V 35 občinah milanske pokrajine,
V pokrajini Novara, kjer Je v teku stavka kmetijskih de-lavcev, je prišlo do spopadov med stavkajočimi delavci in sta/vkokari. Policija ie aretira, la nekaj stavkajočih delavcev.
Po razmeroma dolgem zatišju o tržaškem, vprašanju se je te dni oglasil podtajnik britanskega zunanjega ministra Ernest Davies. Po obisku, v Jugoslaviji in Italiji je govoril tujim novinarjem o odnosih med obema državama. Pri tem je o tržaškem vprašanju izjavil, — kot poroča milanski »Corriere della Sera» od 11. t. m.:
«... da je položaj na Tržaškem ozemlju že nekaj mesecev boljši. Ozračje je zrelo za nova zbližan ja, ki bodo imela za cilj olajšati pogajanja za rešitev celotnega vprašanja«.
Nato je Davies dejal, da ne more dati pojasnil glede podlage, na kateri bi se mogla začeti predvidena pogajanja ter nadaljeval:
»Gotovo je, da bo Italiji osta. la nadzorstvo nad mestom Trstom in nad vso cono A».
O Dainesovih izjavah glede cone B pa poroča omenjeni dnevnik takole:
«Gleda cone B je Davies go-voril o rešitvi na etnični podlagi in je ponovil tisto, kar je Izjavil ob vrnitvi s svojega potovanja s Jugoslavijo in Italijo, Omenil je — glede cone B — na pripravljalna proučevanja med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki, katerim bodo nujno sledili razgovori politikov. Dokončna rešitev pa bi mogla dovesti do izmenjave prebivalstva. Vse tržaško vprašanje je zelo zapleteno, toda nedavni razvoj ita-hjanako-jugoslovanakil; odnosov daje Upanje v bližnjo rešitev tudi zato, ker ZDA in Anglija ne morejo držati svojih čet na Tržaškem ozemlju do
brezkončnosti«.
Če pustimo ob strani očitno protislovje med g brezkončnostjo držanja, angloameriških četa in o tem, da bo «ostalo« Italiji nadzorstvo nad cono A, zbodeta v oči vsakega poštenega poznavalca tržaških razmer aoe stvari:
1. Etnična podlaga rešitve vprašanja glede cone B in
2. možnost preseljevanja prebivalstva zaradi »dokončne re-šitve» vprašanja.
Tisto o «etnični podlagi« je Davies prav gotovo izvedel od modrega in ^pravičnega« lisjaka grofa Sjorze, ki je svoj čas govoričil o nekakšni etnični liniji v Istrskem okrožju. Mi smo že tedaj poudarili dejstvo, da etnične linije tamkaj ni, kot ie ni niti n. pr. v Dalmaciji. Sicer pa to grof Sforza sam najbolje ve. Moral pa bi vedeti to tudi Davies, ker bi bilo prao, da je Vsaj z enim očesom obrs-nil etnografski zemljevid Istrskega okrožja, prej ko se je odločil, da bo o zadevi javno govoril, zlasti če je mislil dajati na ta način indirektno preko novinarjev kakršne koli sutje. stije.
Mnogo bolj pa je verjetno, da za Daviesa M odločilna dejstvo, da je ozemlje Istrskega okrožja strnjeno jugoslo-
 _________ _	  _	j cansko narodnostno ozemlje,
štov Organizacije združenih na- 1 ter da je filtrati z neverjetno rodov.	'superiorno lahkoto spregledal
kedonsko manjšino griki tisk in uradni krogi reagirali zelo strupeno in razglasili, da vprašanje makedonske narodne manjšine v Grčiji ne obstaja. Toda prav to njihovo stališče je oieikočilo poizkuse in napore, da bi se vprašanje jugo-slovanslto-grških odnosov uredilo.	1
Poudarjajoč, da makedonska manjšina v Grčiji ne uživa niti najosnovnejših narodnih pravic, piše list, da vodi jugoslovanska vlada v svoji državi do nacionalnih manjšin povsem demokratično politiko. »Zaradi tega hi odstopanje v vprašanju makedonske narodne manjšine v Grčiji pomenilo za jugoslovansko vlado, milo rečeno, nedoslednost, ki ni svojstvena politiki nove Jugoslavije ne v notranji in tudi ne y zunanji politiki. Evo, zaradi česa Jugoslavija, ko ie govora o odnosih z Grčijo, ne more iti preko trditev o neobstajanju makedonske narodne manjšine y Grčiji.«
«V Grčiji so« — zaključuje «Politika» — «z besedami tako uradni krogi kakor tisk za dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. Toda čim se začne govoriti o posameznih konkretnih vprašanjih — »makedonska narodna manjšima im pobegli grški otroci« — katerih pravična in demokratična rešitev mora biti pogoj normalizacije jugo-slovansko-grških odnosov, se v Grčiji trčili, da ie vse to odvisno samo od jugoslovanske vlade«.
Francoski funkcionar prispel v Beograd
BEOGRAD, 12. —- Iz Pariza je prišel v Beograd Gabriel NayroRe, doktor pravnih ved in višji državni funkcionar, ki bo kot štiperdist socialnega oddelka pri Organizaciji združenih naredov ostal v Jugoslaviji okoli tri mesece in pol, da prouči organizacijo jugoslovanskega socialnega zavarovanja. Dr. Nayrolle -je prvi inozemski štipendist, ki je prišel v Jugoslavijo V kratkem se pričakuje prihod tudi drugih štiper.di.
tudi dejstvo, da jugoslovanski narodi in njihovo vodstvo niso voljni prepuščati niti pedi svojega ozemlja več pohlepnimi bližnjim ali daljnim imperialistom. Davies ja elitno hotel 3 svojo izjavo — čeprav trdi, da ni poskušal niti v Rimu niti v Beogradu reševati tržaškega vprašanja — podpreti težnje Sjorzove imperialistične politike To politiko pa poznamo še izza Rapalla, ko je trdil, da je, celo esveta meja» na Snežniku ža Italijo žrtev. Verjetno se prav nič ne motimo, če trdimo, da Davies podpira Italijansko imperialistično politiko pod vplivom najnovejiega sklepa rimska vlade o oborožitvi dvanajstih divizij in . sto milijard lir, ki so jih za to določili.
Glede preseljevanja prebivalstvu pa bi spomnili britanskega odgovornega državnika na vsa razpravljanja in tozadevne sklepe v okviru OZN glede genocida. Ce se ne motimo je za tiste sklepe glasovat tedaj tudi predstavnik vlade, v kateri sedi sam Ernest Davies. Zato niti nočemo ugibati, kaj je natančno Davies š tem preseljevanjem mislil: koga, od leje in kam bi se moralo seliti zaradi adokončne rešitve» tržaškega vprašanja. Prepričani pa smo, da bi bil Davies mnogo, mnogo bolj natančen in obširen v svojih izjavah, če bi šlo za preseljevanje n. pr. njegovih sorojakov. Očitno je pozabil, da se če noben račun brez krčmarja ni obnesPl.
Končno naj omenimo !c včerajšnje demokristjanske in kominfonmistične odmeve Da-viesovih izjav.
Demokristjanski odmev:: V Rimu je sam De Gasperi dejal, da je vest morska kača». Morda je u suofi krščanski skromnosti upal. da mu bodo Angleži ponudili za 12 divizij (od katerih je ena celo oklepna) vsaj tisto 'polovico Istre iZ leta 1946? V Trstu pa je na to De Gasperijevo temo zgovorni tajnik istrskega CLN Diego de Castro Spisal dva in pol stolpca dolg uvodni članek, ki — mutatis mutandU — konča z nadvse logično ugotovitvijo, ki se glasi:	»Včeraj je izšla
nOva publikacija, ki prikrito zahteva Rezijsko in Nadiško dolino, ki so bile beneške in italijanske vse od leta 1419«. Pri tem je Dc Castro Zelo resno razmišljal o tem, da je bita Srbija turška od kospvske bitke leta 1389. a Britanija in Francija pa rimski od Julija Cezarja.
Komi nfor mistični odmev: «L’Unita», je-ua tržaški sin ni i zvlekla iz globofckja groba, kamor gtt je bila morala le davno položiti — VidalUevo aenialno geslo o simrattg tnfa-m«» in ga ponoPnt, • ,’ala p:o-um ubogim čltateliem za pred-južnik. No, bog jim žefpmj.'
Francija terfa pospešitev pomoči ZDA za kolonialno vofno v Indokini
   ....■■—■■■■!—jirn-T I T IHIT1IT iTiri~nir n imf- ni■w«w ww——  	rt~—n^mnf
Ministra Moch in Petsche prispela v New York - Pogajala se bosta o kreditih za oboroževanje in o vprašanju nemških oboroženih enot - Novi uspehi vietnamskih čet
WASHlNGTON, 12. — Danes zjutraj ata se v New Yorku izkrcala francoski minister za finance Maurice Petsche in minister za obrambo Moch. Petsche je izjavil, da ni prišel v Ameriko prosit posojil, pač pa da je prišel za to, «ker skuša pomagati Pri reševanju vprašanj o finansiranju francoskega oboroževanja«. Izjavil je, da ie to vprašanje bistvenega pomena za razdelitev kreditov, ki jih jie izglasoval ameriški Kongres. In poudaril, da sq vprašanja, zaradi katerih je on prišel v New York, skupna vsem državam atlantskega pakta. To so; cene surovin in cene na splošno, pariteta valut, ali skratka vprašanje inflacije, do katere lahko dovedejo okoliščine, proti katerim se morajo pripraviti države atlantskega pakta. Petsche je dejal, da bodo pogajanja zelo težka ln da ni upanj®, da bi se končala pred božičem.
Prve dni francosko-ameriških pogajanj s'lede francoske obo-
rožitve bo Francija verjetno skušala ločiti vprašanje morebitne vključitve nemških oboroženih enot v skupno evropsko vojsko od vprašanja francoskega oboroževanja.
Francija namreč pripravlja vojaški proračun za leto 1951, ki bo dvakrat večji od letošnjega in bo znašal S5.0 milijard frankov. Sama je pripravljena finansirati komaj 580 milijard, ostane še deficit 27o milijard frankov ali nekaj manj kot 800 milijonov dolarjev. Prav zaradj tega vprašanja, kako kriti ta deficit, sta prišla oba francoska ministra V Ameriko.
Vprašanje oborožitve nem-Skih enot je posebno vpraianje. Oba ministra bosta skušala opozoriti ameriške voditelje, da francoski parlament ni pooblastil francoske vlade, naj prouči vprašanje nemške oborožitve, drugič, da niti v sami francoski vladi ni večine, ki bi odobravala, in tretjič, da kljub morebitni večini v okviru francoske vlade ne bj bilo mogoče
doseči, da bi zbornica odobrila načrt za vključitev nemških oboroženih enot v evropsko
vojsko.
Ameriška vlada pa, kakor je
znano, vztraja, da je že sedaj treba nekaiji ukreniti za vključitev nemških oboroženih enot v skupno vojsko. Ameriška vlada bo skušala vsaj načelno doseči privolitev francoske Vladie.
Dobro obveščeni krogi pravijo, da je francoska vlada iala navodila mtotetru za obrambo Mochu in ministru za finance Petscheju, ki sta danes zjutraj prispela v New York, naj v VVashingtonu vztrajata na tem, da bodo pospešili pošiljanje orožja in drugih potrebščin v okviru »ameriške vojaške pomoči« v Indokino. Washingfcon-sko vlado morata prepričati, da jie 6 let partizanskega gibanja minilo in da mora Sedaj Francija prenašati pravo vojno z vietnamskimi dobro oboroženimi in izvežbamimi četajni.
Francoska vlada je namreč
Kakor smo že poročali, je na seji političnega Odbora med razpravo o predlogu resolucije ZDA in šestih drugih držav za razširitev pooblastil glav-ne skupščine OZN vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj razložil stališče jugoslovanske delegacije do tega predloga in poudaril, da jugoslovanska delegacija načelo-ma sprejema predloženi načrt resolucije, da pa ima določene pridržke, 0 katerih bo govorila pozneje, ko bodo razpravljali o podrobnostih predloga.
Objavljamo danes v celoti Kardeljeve izjave.
«Te pripombe«, je dejal Kar. delj, «se ne nanašajo toliko na načela, na katerih temelji ta resolucija, kolikor na to, da bi ta načela pravilno uporabili.
Ko se je postavila na tako stališče, je jugoslovanska delegacija upoštevala predvsem naslednje razloge;
Predvsem ni mogoče zanikati dejstva, do je učinkovitost dosedanjega mehanizma OZN za preprečenje akutne nevarnosti napada zelo majhna. Vsi imamo navado, da pri razpravah zelo pogosto kritično go* vorimo o Društvu narodov in ugotavljamo, da je bil vzrok njegovega neusoeha pomanjkanje učinkovitih sredstev za skupno akcijo proti napadu Vsi govorimo, da OZN ne sme bolehati za to pomanjkljivostjo	._
ln da se mora učinkovito upre-1 J® mogoče povrniti samo v drl. ti slehernemu napadu.	lm.eru,	če	ustvarimo	znova	za-
Okrepitev vloge glavne skupščine OZN je resen prispevek za mednarodno varnost
Govor jugoslovanskega delegata Edvarda Kardelja v političnem odboru
Tak duh je prevladoval med nami tudi tedaj, ko smo ustvar. jali to organizacijo in sprejeli Ustanovno listino Združenih narodov. V tem duhu je odigral posebno vlogo Varnostni svet, določene so bile vojaške sile Združenih narodov in druga sredstva za skupno zagotovitev mednarodnega miru.
Toda praksa je pokazala, da smo se v besedah sicer vsi strinjali, da pa je bilo praktično zelo malo doseženo V tej smeri, da bi Združeni narodi ustvarili učinkovitejši mehanizem za zagotovitev miru. Veto, ki smo ga imeli kot zagotovilo, da ne bo prišlo do morebitne zlorabe takefea mehanizma, določenega v Ustanovni listini, Je ostal, mehanizma samega pa ni, oziroma se je tn mehanizem omejil na zelo omejeno sredstvo. Tako je danes s to stvarjo. Zdi se nam, da v tem pogledu n!smo šli veliko dalje od Društva narodov
Toda očitno je, da bi bil že sam obstoj takega mehanizma močna ovira za napadalca. Zaupanje tn mir med narodi
uparile v to, da se noben narod ne glede na svoje splošne politične pozicije in ne glede na to, če pripada kakemu bloku ali kakemu pokrajinskemu sistemu kolektivne varnosti ali ne, ne more znajti v položaju, da bo nenadoma postal žrtev napada. Utrditi OZN tako, da bo eposobnejša upreti se slehernemu pojavu napada, je nedvomno naša glavna naloga. Tej nalogi ustreza v določenem obsegu tudi predlog sedmih držav. Tu je sicer mogoče ugovarjati, da je mogoče v današnjem mednarodnem razpoloženju, ko imajo globoki družbeni spori zelo pomembno vlogo, tak mehanizem napačno uporabiti in celo zlorabiti za vmešavanje v notranje zadave te ali one država.
Spričo tega moramo poudariti dve okolnosti; predvsem jie treba, po mnenju jugoslovanske delegacije, storiti potrebne napore, da bodo nekatere preveč široke in nedoločne formulacije v predlogu resolucije natančneje opredeljene. Hkrati pa ne smemo izgubiti izpred oči, da imamo doslej
dovolj slabe izkušnje s taktiko, da iščemo idealne rešitve — da ne bi dosegli nikake rešitve. Z drugimi besedami, ne moremo z domnevami o možnostih, da bi se nepravilno uporabil mehanizem mednarodne varnosti, upravičiti dejstva, d« prav ničesar ne ukrenemo za Ustvaritev takega mehanizma, s čimer praktično dajemo proste roke napadu. V tem smislu imamo za boljši sistem mednarodne varnosti s pomanjkljivostmi kot pa nikakršen sftem.
Dčjstvo je, da Varnostni svet ni »toril skoraj niti koraka dalje za zgraditev učinkovitega mehanizma mednarodne varnosti. VS se je dejansko zelo pogosto izčrpaval y neskončnih razpravah o konkretnih sporih, ki so se redko končale uspešno, m pa bil sposoben postaviti kakršne koli pregrade na poti k vedno hujšemu zaostrovanju mednarodnih odnosov in vedno odkritejšim manifestacijam napadalne politike. Iti po tej isti poti še naprej in ne iskati novih sredstev, bi pomenilo sto-
picati na mestu in dovoljevati, da se hkrati napadalne tendence vedno bolj krepe.
Iz teh razlogov mislimo, da je okrepitev vloge Generalne skupšine pozitivno dejstvo in resen prispevek Za zagotovitev mednarodne varnosti. Čeprav v celoti upoštevamo slabosti in pomanjikljivostl Generalne skupščine, pa se bo vendar tukaj med delegacijami 60 narodov močneje občutila volja in prizadevanje človeštva pa miru kot pa v katerem koli dru-gčm organu OZN. V tem smislu bo že občutek večje odgovornosti pred skupščino prispeval h konstruktivnemu delu Varnostnega sveta. V resnici je n- pr. nemogoče današnje stanje, da le teoretično možno z vetom preprečiti ugotovitev očitnega napada kot napada in s lem onemogočiti izdajo ukrepov za kolektivno varstvo. Sjeveda v takih primerih že sama možnost, da skupščina bi sprejela drugačne odločitve, preprečuje ali pa vsaj bistveno zmanjšuje možnost, da bi se ponovili taki poizkusi v Varnostnem svetu.
glede na predloženo resolucijo sedmih držav.
»Mislimo namreč«, je dejal, »da bi bilo treba najprej natančno opredeliti, da prihaja uporaba oborožene sile v poštev samo kot represivni ukrep proti ugotovljenemu napadu, in drugič, da bi bilo treba sprejeti nekatere formulacije, ki bi utrdile prepričanje, da .mehanizma, predlaganega s to Tretji	razlog,	zakaj	jugoslo-	I resolucijo, ni mogoče izkoristi-
vansku	delegacija	načeloma	I ti .za^vmešavanje v notranje
podpira predloženo resolucijo, je današnji konkretni mednarodni položaj Jugoslavije. Jugoslavija je izpostavljena napadalnemu pritisku, ki ne more biti le problem jugoslovanskih narodov. Jugoslovanska vlada ni postavila in tudi sedaj ne postavlja tega vprašanja formalno pred OZN zato, ker noče otežkočiti naporov, ki jih tu delamo, da bi poiskali pot k miru. Toda ne glede na tako stališče jugoslovanske vlade obstaja dejstvo, da traja napadalna akcija proti Jugoslaviji že tretje leto. Popolnoma jasno je, da države, ki se znajdejo y takem položaju, pa niso vključene v nikakršne bloke in pokrajinske obrambne sisteme, lahko imajo ali občutijo kot Varstvo in podporo samo tak sistem mednarodne varnosti, ki se bo v resnici lahko učinkovito uprl napadu.«
Kardelj je nato v splošnih potezah razložil, y čem so pridržki jugoslovanske delegacije
politične borbe te ali one države. Mislimo, da bi bilo tako za resolucijo kakor tudi za ugled OZN zelo škodljivo, če takih ugovorov ne bi popolnoma onemogočili z ustreznimi formulacijami v resoluciji.
Na koncu bi rad še pripomnil, da je jugoslovanska delegacija vložila dva predloga. ki bi olajšala pravilno uporabo takega sistema mednarodne varnosti, prvi predlog pomeni prispevek za pravilno ugotovitev napadalca pred obličjem vsega človeštva, drugi predlog na daje organizaciji se eno sredstvo za posredovanje in sporazumno rešitev sporov še prej, preden bd spor postal neposredna nevarnost z« mir. Ne nameravam sedaj o tem govoriti, toda mislim, da je potrebno y zvezi s predlogom, o katgrem razpravljamo, poudariti, da bi sprejetje predloga jugoslovanske delegacije avtomatično odstranilo ugovore proti predlagani resoluciji, zlasti kar zadeva zagotovitev njene pravilne uporabe«.
zelo zaskrbljena, ker ?e jc položaj njenih okupacijskih sij v Indoikini zelo poslabšal. Poraz francoskih sij p.rj Caobangu spada med najhujše vojaške poraze francoske kolonialne zgodovine.
Predsednik vlade Pleven je imel danes razgovore s strokovnjaki glede novega razvoja vojne v Indoktai. V merodajnih krogih pravijo, da so »e zedinili, dia proučijo razpoložljivost francoskih čet v domovini v Franciji, katere bi morebiti bilo treba poslati v Indokino. Vlada je prišla do zaključka, da je v Indokini nastala prava druga fronta v Asiji, da je nujen umik francoskih sil s severnega področja Vietnama m da Je treba takoj velike količine ameriškega orožja in opreme, če hočejo bitj francoske sile kos položaju. Glasnik ministrstva za finance je izjavil, da bo vlada zaprosila narodno skupščino, naj naknadno odobri še 5 milijard frankov sa vojno v Indokini. Do sedaj je bilo nakazanih že 120 milijard. V prihodnjem proračunu pa bd vlada verjetno zahteva-la 200 milijard frankov.
* * *
Zaradj uspešnih operacij vietnamsko vojsk« je glavni štab francoskih oboroženih sil moral evakuirati mesto Tainguien, zelo važno središče v severnem Vietnamu. Mesto 3e' bilo do 1. oktobra t 1. pod kontrolo vietnamskih čet. Tega dne so se oborožene sile polastile mesta, katerega Pa so morale sedaj spet zapustiti. Francoske sile so sedaj zasedle novo črto. približno 40 km severno od Hanoja, in obdržale riževa polja ob izlivu Rdeče reke.
Lutkovni cesar Baodaj se bo prihodnji teden Vrnil V Vietnam po trimesečnem sprehajanju po Zahodni Evropi, tako da ga je že celo francoski tisk začel napadati.
Ostavka holandskega .vojnega ministra
HAAG, 12.	—	Minister za
vojsko in mornarico Schbkking je podal ostavko, ker mu med debato & vojnem proračunu septembra meseca niso odobrili njegovega proračuna. Schok-king je član krščanske stranke.
ANKARA, 12. — Turška misija
bo prihodnje dni odpotovala v Beograd, kjer se bo pogajala o rešitvi vprašanja odSkodhine za premoženje turških državljanov v Jugoslaviji. Načelni sporazum
Odprlo pismo polk. B. Marshallu
Oddelek za civilne zadeve pri Vojaški upravi
Slovenski starši iz Zgornje Kotanje se s tem že drugič obračamo do Vas v zvezi z vprašanjem otvoritve slovenskega otroškega vrtca ter slovenske osnovne šole v Zgornji Kotanji, ki kljub neštetim protestom in upravičenim zahtevam ni bita še rešeno.
Slovenski starši smo se v zadnjem času že večkrat zglasili pri odgovornih šolskih činiteljifa, da zainteresiramo odgovorne oblasti za rešitev tega vprašanja, ki je za nas velikega pomena. Odgovorni činitelji so ob teh prilikah vedno priznali, da imamo pravico do slovenskega otroškega vrtca in slovenfke osnovne šole v Zgornji Kolonji ter so seveda vedno obljubili, da bodo to vprašanje v čim krajšem času rešili.
Kljub vsem obljubam in priznanjem pa še vedno zaman čakamo, kdaj bo razpisano vpisovanje v slovenski otroški vrtec in v slovensko osnovno šolo, čeprav smo že pred pričetkom novega šolskega leta. Odgovorni šolski činitelji so nam torej priznali pravico do slovenskega vrtca in osnovne šole samo zato, da bi nas nekako cpotolažilis obenem pa dosegli glavni namen, In sicer ta, da bi se mi naveličali čakanja ter zaradi tega vpisali svoje otroke v italijansko šolo?
Dejstvo, da kljub priznanjem in obljubam še vedno ni ne duha ne sluha o razpisu vpisovanja v slovenski otroški vrtec in slovensko osnovno šolo, lahko z vso upravičenostjo smatramo za nov dokaz diskriminaciji slovenske šole.
Zato se obračamo do Vas g. polkovnik, da ukrenete vse potrebno za rešitev tega vprašanja, ki bo zagotovilo tudi našim otrokom možnost obiskovanja slovenskega otroškega vrtca in slovenske osnovne šole v Zgornji Kotanji. Le na ta način bodo zado-bila vsa priznanja in obljube odgovornih šolskih činitcijev svojo vrednost.
SLOVENSKI STARSI IZ ZGORNJE KOLONJE
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Proračun dolinske občine sprejet brez razpravljanja
Ob komaj zadostni udeležbi občinskih svetnikov so proračun sprejeli, ne da bi - razen predstavnikov Ljudske fronte - resneje razpravljali o izdatkih in dohodkih
Sinoči je bila v Dolini prva redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta. V dobrih treh urah je občinski svet izčrpal kar 10 točk dnevnega reda, med katerimi je bila najvažnejša razprava o občinskem proračunu za letu 1951.
Občinski proračun dolinske občine izkazuje za leto 1951 23,551.062 lir izdatkov. Med dohodki je navedena zelo problematična postavka «državni prispevek za izenačenje proračuna« v višini 14.425.710 lir. Rednih prejemkov navaja namreč proračun komaj nekaj čez 9 milijonov lir. Ali bo res «država» (ZVU) brez nadaljnjega krila ta primanjkljaj?
Občinska uprava predvideva, da bo imela največje dohodke a trošarino (4 in pol milijona lir), največje izdatke pa za plače občinskemu upravnemu osebju in osebju občinskega tehničnega urada (5,540.510 lir). O samem proračunu bomo še podrobneje pisali.
Sinočnji seji občinskega sveta je prisostvovalo skupno z županom 12 občinskih svetovalcev (vseh je 20). Odsotni so bili nekateri vidalijevci, od skupine «neodvisnih» pa je bil prisoten le en občinski svetovalec Strajn Avguštin. Na splošno se opaža, da se »neodvisni« zadnje čase ne zanimajo preveč za občinske seje. Radi bi vedeli, kaj mislijo o tem njihovi volivci in zakaj so jih sploh izvolili.
Od vseh svetovalcev je največ posegal v diskusijo zastopnik Ljudske fronte tov. Bolčič. Se pred razpravo o občinskem proračunu je opozoril tovariš Bolčič občinski svet, zlasti
pa občinski odbor, naj odbor oziroma župan posreduje pri Kmetijskemu nadzorništvu, naj pošlje v naše slovenske vasi slovenske predavatelje za kmetijske strokovne tečaje. Opozoril je tudi, da je treba ponovno zahtevati kmetijsko strokovno šolo za vse r.aše področje, omenil je tudi nujno potrebo, da se imenujejo poljski čuvaji. Glede tega mu je župan odgovoril, da nič dobro ne kaže, ker se temu odločno upira ZVU. Občinski tanik je nato pojasnil, kako je z zadevo napeljave telefona v nekatere vasi, ?a kar je določenih v proračunu tri miljone lir stroškov.
Po odobritvi proračuna je sle. dilo imenovanje revizorjev za leto 1950. Izvoljeni so bili Bolčič Josip, Strajn Avguštin in Ota Josip. Za zastopnike dolinske občine v milijsko-dolinskem konzorciju za živinozdravr.ika so bili izvoljeni Kuret Andrej, Ota Josip, Bolčič Josip in Her-vat Andrej, v konzorcij za zdravnika pa Hervat Urh, Strajn Ignacij, Zuljan Just irj Purger Aleksander. V naslednjem je občinski svet odobril
predlog občinskega odbora glede klasifikacije trgov in ulic v svrho določitve tarife za razne kramarje itd. Odobren je bil tudi cenik in pravilnik, po kate rem se bo moral ravnati vsak, kdor bo hotel postaviti stojnice, mize, klopi itd. na občinskem prostoru.
Občinski svetovalci so tudi odobrili predlog za zavarovanje nove šole v Domju proti požaru (za 29 milijonov lir) in občinske hiše v Ricmanjih (za 700 tisoč lir.
Kot zadnja točka pa je bila prošnja prebivalcev naselja Frankovci pri Orehu, ki bi se radi ločili od dolinske občine in se priključili k miljski občini. Toda njihovo prošnjo so vsi navzoči občinski svetovalci soglasno odbili.
Med kratkim in suhoparnim, premalo poglobljenim razpravljanjem. o proračunu so razni svetovalci zaprosili za nekatera pojasnil i k posameznim točkam. Na kratko irj površno jim je odgovoril župan Lovri-ha, ki se mu je presneto mudilo, da bi spravil proračun pod streho.
Včerajšnji literarni večer
lep kulturni dogodek
Tudi za take prireditve tržaški Slovenci nimamo primernega prostora
KOLEDAR
(^ledaJluce - 'dtiM - Ifiadlo-
Petek 13. oktobra
Edvard, Rosica
Sonce vzide ob 618',,z;^T,una
17.24. Dolžina dineva 11.06. b> vzide ob 8.47, zatone ob iw».
Jutri sobota 14« oktobra
K a list, Sestrena
Tržaško burjo, kadar pride čutiš povsod. Teda, ko smo včeraj d^-ečer bili na literar. nem večeru v dvorani na sta-dionu «Prv.i maj« in nas je med samim programom sicer še skromna burja s svojim za* ganjanjem opozarjala nase, te■ daj smo Pet žačut li, kako smo pravzaprav le v baraki. Začutili smo, da prostor, v katerem smn se zbrali, ni primeren kraj za umetnost. Prisluhniti hočemo slovenski besedi, predali bi se radi uživanju ob poslušanju lit.rarnh proizvo. dov naših domačih, slovenskih tržaških umetnikov-pisatcljev pa r.am ves čas ne da mirit neprijetna zavesi, da si mora slovenska kultura v Trstu iskati j zatočišča v zasilnih predmest- | nih «dvcranih»,
Ponovno prihajamo v 1° j «dvorano» na stadionu, še ske-, raj zadovoljni smo, da jo sploh j imamo, — toda vedno znova nam kvari užitek cb vsaki nekoliko večji prireditvi mereča zavest, da smo morali pi-.ti v predmestje — iz mesta! — v barako, namesto da bi šli v lepo dvorano v mestu. Bili so časi, v katerih nam je pomenila slovenska umetna beseda in pesem že sama na sobi praznik in ni bilo važno, kje smo jo slišali: ali v gozdovih s puško v pripravljenosti ali na popra. dih koncentracijskih taborišč.
Toda danes smemo vendar reči, da so že drugi časi. Vendar vse tako kaže, da tisti, ki v Trstu odločajo, slovenski besedi ne privoščijo dostojnega prostora. Mislijo, da ne pomeni biti nekulturen, če kdo zatira kulturo drugih.
Na včerajšnjem literarnem večeru se je zbralo lepo število ljudi. Navada je, da na literarnih večerih nastopajo avtorji sami, kar dostikrat predstavlja glavno privlačnost takih večerov. V ljudeh je namreč želja videti pisatelja ali pesnika, spoznati ga in končno slišati ga, kako bo svojo stvar či-tal. Precej razširjeno je namreč mnenje, da bo pač avtor svoje delo še najbolje bral, ker on sam najbolje ve, kaj je hotel pravzaprav poudariti. Ver.-
Nemogoče »reševanje" vprašanja male industrije
Razna podjetja ponovno odpuščajo delavce zaradi pomanjkanja naročil
Kot smo že v enem izmed naših člankov javili, so odgovorne pblasli našle «rešitev», ki naj bi zagotovila našim ladjedelnicam še nadaljnji obstoj; nova «rešttev» je v tem, da so prejele nekatere manjše ladjedelnice naročilo demolirati potopljene ladje, druge ladjedelnice pa so «posodile» svoje de. lavce, (ki jim niso mogle več dati dela), drugim večjim ladjedelnicam, kakor ladjedelnici Sv. Marka itd.
Tako -je prejela tudi ladjedelnica Sv, Roka naročilo za de-moliranje ladij, s čimer je bila začasno odstranjena nevarnost nadaljnjih odpustov z dela; po. udarili smo SAMO ZAČASNO, ker se bo s končanim demoli-ranjem postavilo pred delavce te ladjedelnice ponovno vprašanje; kje najti novo zaposlitev.
Cim smo izvedeli za ta način «reševanja» kritičnega položaja V naših majhnih ladjedelnicah, smo proti temu odločno protestirali. Poudarili smo predvsem to, da so bili do sedaj delavci naših ladjedelnic zaposleni le z gradnjo ladij, ne pa z drugimi deli ter da bi morale odgovorne oblasti poskrbeti za taka naročila; razen tega smo poudarili, da so na našem ozemlju tvrdke in podjetja, ki so do sedaj vršila dela za demoliranje ladij in ki se tudi ne morejo pohvaliti, da bi jim nova naročila kar deževala. Zahtevali smo zato z vso odločnostjo, da se poskrbi našim ladjedelnicam nova naročila za izgradnjo ladij, ki bi lahko zagotovila delo vsem tamkaj uslužbenim delavcem, obenem pa da se poveri demoliranje ladij za to specializiranim tvrdkam, kot na primer tvrdki Tripcovich, ki je morala prav takrat zaradi pomanjkanja dela 0dpustiti več svojih uslužbencev
Odgovorne oblasti so kot vedno na naše upravičene proteste molčale ter so izpeljale svoj predvideni načrt; posledice tega koraka seveda niso izo. stale. Tvrdka Tripcovich je bila na primer takoj za tem prisiljena odpustiti z dela večje število svojih uslužbencev. Po-ložaj se tudi kasneje ni izboljšal; nasprotno; že meseca septembra je vodstvo tvrdke Tripcovich odpustilo z dela 16 tvojih uslužbencev ter je nekaj dni kasneje to število še povečalo. Delavci so se sicer takoj obrnili do svojih sindikalnih zastopnikov, a vsa pogajanja so ostala brezuspešna. Zaradi pomanjkanja novih naročil je vodstvo ponovno obvestilo svoje uslužbence, da bo odpustilo z dela zopet večje število delavcev; zastonj so bili vsi protesti in upravičene zahteve prizadetih delavcev. Pred dnevi Je vodstvo svoj ukrep iz-
vedlo ter odpustilo ponovno 15 delavcev. S tem pa, kot kaže, še ni zaključena serija odpustov z dela; če tvrdka ne bo prejela v kratkem novih naročil, se bo* število odpuščenih delavcev še povečalo. Sicer bodo sindikalne organizacije pričele s pogajanji, a uspeh teh je zelo dvomljiv. Vprašanje b0 lahko rešeno le na ta način, če bo tvrdka sama prejela nova naročila. Izgledi za to so pa kaj majhni, če pomislimo na kak način «rešujejo» odgovorni krogi vprašanje majhne in srednje industrije na našem ozemlju.
Resnično
Vsakdanja slika ((blagostanja« v Trstu, ki ga »uživamo« samo «zahvaljujoč» se Marshallovi pomoči.
Ali Je potrebno poudariti, da predstavlja gornja slika skupino brezposelnih delavcev, ki čakajo pred Uradom za delo na kakršno koli zaposlitev, ki bi jim nudila možnost vsaj skromnega preživljanja? Mislimo, da ne — saj menda ni Tržačana, kii ne bi že videl nešteto skupin brezposelnih delavcev pred U-radom za delo
Čudno, da ee preroki Marshallovih »dobrot« niso spomnili tudi takih prizorov, da bi jih vključili v svoje propagandne letake, ki kažejo ((izboljšanje« gospodarskega položaja na našem ozemlju. Kakšna škoda, da ni bilo take slike tudi med onimi, ki so na tržaškem velesejmu prikazovale, kako se je v splošnem položaj na našem ozemlju izboljšal, in kako se je, prav Po zaslugi Marshallove pomoči, število (brezposelnih delavcev zelo zmanjšalo.
Mi pa vemo, in vsakodnevni odpusti z dela to tudi potrjujejo, da se število brezposelnih vedno bolj veča; že večkrat smo z vso odločnostjo zahtevali, da bi odgovorne oblasti rešile to vprašanje, s čemer bi bilo prav gotovo v veliki meri rešeno tudi vprašanje izboljšanja celotnega gospodarskega položaja na našem ozemlju. Toda
„blagostanje
BF
V
Trstu
mm
vsi naši upravičeni protesti so ostal; brez odmeva; edini odmev v zvezi s tem vprašanjem je bil ta, da so si odpusti z dela še bolj pogosto sledili ter da je bilo tudi več podjetij in tvrdk na našem ozemlju primo-
ranih prenehati z obratovanjem.
Kdaj bodo odgovorni krogi pričeli ((proučevati« tudi to vprašanje, od katerega je odvisen obstoj tisočev in tisočev tržaških družin?
na
srednjih in strokovnih šolah v Irslu
Učenci in učenke, ki so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah, pridejo v Ponedeljek 16. oktobra k šolski maši v cerkev, določeno za dotično šolo. Po maši gredo v šolo, kjer jih razdele po razredih, jim sporočijo urnik in dado vsa potrebna navodila za novo šolsko leto.
Vrstni red šolskih maš je sledeč:
1. Nižja trgovska strokovna j šola ob 8.30 v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
2. Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v Ulici Giustinelli.
3. Nižja srednja šola ob 9. uri pri Sv. Jakobu.
4. Industrijska strokovna šola ob 9. uri v Rojanu.
5. Trgovska akademija in učiteljišče ob 10.30 pri Starem sv. Antonu.
Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo kakih 15 minut PRED napovedano uro.
it nedelio 15. t.m.
na itadioitu Jhui inaf oS 13. u'ii
pimitthl dan
Prireditev bo ob vsakem vremenu
Prvi del sporeda obsega govor, pevske točke (venček narodnih pesmi), ((Prizor v gozdu«, plese, recitacije, pevske duete, igro iz življenja v počitniški koloniji ter igrico ((Ponesrečena zamenjava«. V drugem delu je cirkuška točka, pripovedovanje pravljic, šaljive fizkulturne tekme: tek na treh nogah, tekma s škatlami, hoja na hoduljah, tek z zvezanimi nogami; dalje nastop lutk, čarovnika. P.o sporedu otroška prosta zabava.
se ne sme r
Med 48-letno Elviro Regent iz Ul. Udine 49 in njeno 28-letno podnajemnico Ano Belu-sich že dolgo ni bilo več pravega soglasja in sožitja. Vzrok za talko stanje moramo po vsej verjetnosti iška tj y kakšnem novem ponudniku za sobo, v kateri prebiva Ana. Ker pa ona ni imela namena, da bi si poiskala drugo stanovanje, ji je pričela Elvira na vse mogoče načine nagajati, upajoč, da jo bo tako le prisilila, da bo sobo odpovedala. Ana pa, ki je mnogo bolj trde kože kot si je to mislila njena gospodinja, je vse mimo prenašala. Njena hladnokrvnost je tako Elviro skoraj spravila ob pamet. Ko ni več vedela, kakšno še bi svoji podnajemnici zaigrala, je včeraj v Anini odsotnosti vdrla v nje-
S seje conshega upravnega odbora
V sredo Tl. t. m. je bila redna tedenska seja conskega upravnega odbora, kateri je predsedoval dr. Palutan. Na seji so med drugimi vprašanji razpravljali tudi o otroški bolnici »Burlo Garofolo«; po dolgem pogajanju so sklenili, da pooblastijo vodstvo te bolnice, da zviša že s 15. t. m. dnevno oskrbovalnino za otroke bolne na pljučih od 1400 na 1450 lir dnevno, ter za vse ostale bolnike od 1150 na 1300 lir dnevno. Conski upravni odbor je menil, da so potrebna povišanja oskrbovalnine prav zaradi zad. njega porasta cen raznim Življenjskim potrebščinam, kot tudi zaradi povečanja števila uslužbencev v bolnici sami.
Razen tega vprašanja so na seji razpravljali še o vprašanju ureditve prometa v Miljah ter so bile v zvezi s tem sprejete nove uredbe. Občinsko avtopodjetje iz Milj je prav tako prejelo pooblastilo, da si nabavi dva nova avtobusa, ki bosta vozila iz Milj v Trst.
no sobo in odnesla vse pohištvo. Predstavljamo si lahko, s kakšnim začudenjem je Ana opoldne, ko je prišla z dela,' vstopila v svoje opustošeno stanovanje. Ce le bila prej jagnje, se je sedaj spremenila v volka, stekla na najbližji telefon in poklicala na pomoč člane civilne policije. S svojo emergen-co so bili res že y nekaj minutah na kraju dogodka. Pogled na razjarjeni ženski in na razmetano sobo brez pohištva jim je bij dovolj, da so gospodinjo in njeno podnajemnico naložili na emergenco in ju nato odpeljali s seboj na policij-sko postajo.
Tu jim je Ana opisala ves zgoraj omenjen; dogodek in izrazila željo vložiti tožbo proti svoji nasilni in nagajivi gospodinji. Ko je bila ta formalnost opravljena, so jo izpustili na svobodo, njeno gospodinjo pa so pridržali v zaporu do pol-sedme ure zvečer, nakar so tudi njo spustili domov in prijavili sodišču, kjer se bo morala zagovarjat; zaradi svojega nepremišljenega dejanja.
Tri tatvine
Crna kronika je včeraj zabeležila tri raznovrstne tatvine, od katerih bomo najprej omenili ono, ki se je dogodila v škodo 30-letne Norme Uršo iz Ul. S. Michele 6. Prejšnjo noč 50 se namreč neznani tat je vtihotapili y. njen vrt in z njega ukradli razno sušeče se perilo v vrednosti 5000 lir. Druga žrtev tatov je bil 32-letni Furio Lauri iz Ul. Milano 2. Njemu so tatovi iz njegovega avtomobila, ki je parkiral pred poslopjem v Ul. Milano, kjer stanuje, ukradli z gumijem prepojeno platneno odejo v vrednosti 10.000 lir. Končno pa so neznani ljubitelj; tuj« lastnine iz stanovanja 31-letnega Ivana Bubniča iz
1)1. Ficcolomini 6 odnesli njegovo denarnico, v kater; je imel 22.500 lir in osebne dokumente.
Nesreča
v Miramarskem drevoredu
Po Miramarskem drevoredu proti središču mesta se je včeraj ob 11 peljal s svojim motorjem 27-letni Albert Viti. Ko je privozil do višine kopališča «Excelsior», se je prijel za kamion GO 25018, za katerega volanom je sedel 34-letni Pie-tro Einzan iz okolice Trbiža.
Nekaj desetin metrov dalje pa se je kamion nenadoma ustavil. Albert Viti, ki tega ni pričakoval, je imel še toliko prisotnosti duha, da je zavil na levo, misleč, da bo • tako preprečil nesrečo. Pri tem pa ni računal na neki motor, na katerem so se peljale tri osebe, ki je vozil za kamionom in ki je v istem trenutku privozil mimo. Trčenje obeh motoristov je bilo neizbežno, Viti pa se ima zahvaliti le srečnemu naključju, da je pri padcu dobil le lažje poškodbe, ozdravljive že v šestih dneh. Se večjo srečo so imele osebe, ki so se peljale na drugem motorju, saj so pri nesreči ostale nepoškodovane. Prav tako je tudi škoda na obeh vozilih le neznatna.
dar se je že ponovno izkazalo, da je to mnenje zmotno
In če je bilo včeraj zvečer mogoče marsikomu v začetku žal, ko je slišal, da bodo dela posameznih pisateljev — razen enega — čitali gledališki igralci, je pa lahko bil na koncu zadovoljen in vesel v prepričanju, da bi mu takega užitka bržkone avtor s svojim čita-njem ne bi! mogel nuditi.
Najprej je Vladimir Bartol prebral svojo ((Čarobno kopreno«, nato pa je gledališki igralec Jože Babič bral Rada Pre-garca «Poyest o oslu«. Ljudje najbrž niso pričakovali, da bo ta «povest» tako zaživela pred njimi, da so sledili branju kakor otroci, kadar poslušajo pravljice. Marsikdo je potem dejal: «Saj če bi sam bral, bi niti ne opazil, da je stvar pravzaprav tako dobra«. Mogoče bi tudi le redko komu zbudila toliko pretresljivosti novela Borisa Pahorja «Mici in mi otroci«, če b; jo sam čital, kakor včeraj zvečer, ko jo je bral član SNG Jožko Lukeš. Opis požiga Narodnega doma, gledan skozi prizmo otrokove duše, ‘je napravi; na poslušalce mogočen učinek v veliki meri prav zaradi odličnega predvajanja. Barometer napetosti v poslušalcih je nekoliko padel pri zadnjih točki, ko je igralec Stane Raztresen bral odlomek iz ((Septembra na vasi« Alojza Rebule. Pisatelj opisuje tu do. godke ob septembrskih dnevih 1. 1943,
Prof. Miroslav Ravbar je v uvodnih besedah izrazil upanje, da bo mogoče ta literarni večer pomagal v naših tržaških ljudeh zbuditi zanimanje za slovensko literaturo. Mislimo, da po takšnem večeru, kot je bil včerajšnji, o tem ne more biti dvoma, in je torej le želeti, da se taki večeri še po-nove.
Kako pa tukaj delo napreduje ?
Precej časa je že, kar se je pričelo delo okrog Zelenega mosta na kanalu. Prostor je zagrajen z deskami,’ga pešce je tudi poseben most — a kaj novega se še ne vidi. Verjetno je delo težavno in zamudno. Delajo namreč tudi potapljači in delo pod vodo gotovo ni kakor delo na suhem. Toda ljudje, ki jim le ni vseeno, kdaj bo vsa stvar končana, skoraj s gtrahom pričakujejo grdega, jesenskega in pa zimskega vremena. Računati je namreč treba s tem, da je sedaj prekinjena tramvajska proga št. 8, ki je vezala Rojan z ribarnico in še naprej s Sv. Andrejem; promet se vrši z nerodnim prestopanjem, ki je razen zamudno v. grdem vremenu tudi zelo neprijetno, saj je prav Usti predel močno izpostavljen burji. Govorilo sc je o tem že tudi na zadnji seji občinskega sveta in župan je obljubil, da se bo promet nekako izboljšal (z avtobusi). Zdi se, da gre zamudno delo že tudi občinskim očetom nekoliko na živce. Verjetno bi sc pa dalo tudi nekoliko pohiteti, — samo
hoteti je treba.
Vozni red avtobusov za ^Pionirski dan“
Z REPENTABORA bo vozil avtobus na pionirsko prireditev, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 12.15, s Proseka ob 12.45, iz Sempolaja ob 12.15, iz Saleža ob 12.3®, iz Zgonika ob 12.35.
IZ TREBČ odbaja avtobus ob 12.15 in bo vozil skozi Padriče, Gropado in Bazovico.
IZ PLAVIJ in DOLINE bosta odhajala avtobusa ob 12.15. Vozila bosta skozi Boršt, Ricmanje in Dom.io.
Uporabite tudi avtobuse rednih prog.
Za našega dijaka
so nabrali: Slovensko narodr.o gledališče — pole štev. 225, 226, 227 — 7800 lir; Sv. Jakob — poli štev. 82, 83	2800	lir;
sektor Seneni trg — pola štev. 112 — 2.250 lir; pola štev. 297 — 850 lir.
Dijaška folklorna skupina
Obveščamo svoje člane, da bo v torek ob 19. uri v Dijaškem domu prva vaja v novi sezoni.
ZPP
Partizanska sekcija IV. o-kraja vpisuje za izlet na partizanski tabor v Vrhovlje, ki bo 22. t. m. Odhod iz Trsta v isoboto 21. t. m. ob 16. uri. Partizansko prenočišče in taborjenje. Povratek v Trst 22, t. m. okrog 23. ure. Stroški za vožnjo in prehrano 1000 lir.
Vabimo vse partizane, aktiviste in njih svojce, da se udeleže tega tovariškega taborjenja. Prijave sprejemamo na sedežu OF v Skednju, do Vključno 14. t. m.
Zveza partizanov STO obvešča vse interesente za izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška Brda), ki bo 22. t. m. ob proslavi ustanovitve ((Gregorčičeva brigade«, da poteče rok za vpisovanje v nedeljo 15. t. m.
SINDIKALNE VESTI
Danes ob 17.30 bo na sedežu sindikata seja glavnega odbo-, ra zveze prosvetnih delavcev ERS.
Vabimo vse odbornike, da se seje udeleže.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 7, umrle pa so 3 osebe.
Poročili so se: finančnik Na. tale Eanni in gospodinja Elvira Petronio, podoficir CP Santo Legato in gospodinja Libera Eermo, računovodja Renzo Be-nini in gospodinja Renata Sca-la, pomorski natakar Bruno Del Giudice 'in gospodinja Ma. rija Bonifacio, geometer Argeo Silvestri in prodajalka Marija Praccina, prodajalec Giacomo Golli ;n šivilja Luisa Esposito, trgovec Ivan Ulrič in gospodinja Josipina Amistani.
Umrli so: 49-letna Ivanka Fabian vd. Stok, 71-letni Franc polme, 65-letni Alojz Zarc.
Nesnažna pasja para
V Trstu ne manjka mačk in psov. Po vojni sta se ti dve vrst! domačih živali zopet zaredili in razmnožili v taki meri, da ni nihče več v zadregi v primeru, ko si zaželi prijaznega mucka ali primer nega cucka. D očim pa mačk še vedno ni dovolj, da bi mogle iztrebiti podganjo zalego in jih meščan tolerira, ker so mu Pač vsekakor ljubše kakor ostudni gledalci, postajajo nekoristni kužki pravcata nadloga zaradi svoje nesnažnosti.
Povsem nemoteno namreč packajo pasje mrhe mestne pločnike ter povzročajo slabo kri med meščani, zlasti med onimi, ki po neprevidnosti nesnago pohodijo ali na njej celo spodrsnejo. Divja jeza in krepke kletvice gredo kajpada povsem upravičeno na naslov lastnikov in lastnic brezobzirnih mrcin, nemalokrat pa tudi na račun oblasti, ki dopušča toliko svobode nepotrebnim salonskim psičkom, medtem ko gnjavi meščana zaradi odvržene papirnate vrečke.
Ker je večini meščanov ljubša snaga nego pasji kosmatinci, bi ne bilo napačno, ako bi varnostni organi s primernimi globami opozarjali lastnike in lastnice štirinogih ljubljenčkov, da tudi psu ni vse dovoljeno. Drugače si bo priložnostni gost na pr. z vzhoda ali severa predstavljal, da uživajo pri nas laježi enake privilegije kakor svete krave v Indiji ali svete mačke v Egiptu. Z visokim obdavčenjem in pogostimi globami pa se bo poleg tega lahko dodobra okoristila tudi naša zadolžena občina, ako že noče pustiti popolnoma proste roke ko, njedercu, kar bi bilo pravzaprav še najpametneje.
Pri gradnji šole se je ponesrečil
Eri gradnj; nove šole na Pantaleonskem griču je delal tudi 31-letnd težak Giordano Villaci iz Ul. del Pešce 1, katerega so včeraj ob 16.30 z avtomohilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo zaradi poškodb na levi nogi moral zdraviti od 10 do 20 dni. Zdravnikom je povedal, da se je ponesrečil po naključju med delom, ko mu je Via nogo padel težak tram.
IZLETI
Izlet na Vremščico in na Nanos bo 22. oktobra. Vpisovanje pri ŽDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec v Rojanu do 11. t. m.
* * *
Izlet na Staro goro pri Čedadu bo 15. t. m. Vpisovanje do petka 13. t. m. istotam.
URADNE OBJAVE
Veterinarski pregled zaklanih svinj in irošarinski davek.
Občina opozarja vse rejce svinj, da velja 50-odslotno znižanje trošarine na zaklane svinje samo v primeru, če ni namenjena prodaji ter' samo za 1 žival na družir.o. — Vsako klanje svinj morajo rejci pravočasno javiti občinskemu veterinarju. — Proti kršilcem bodo postopali po zakonu.
* 5? V
PREKOP GROBOV. Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv. Ani, na IV. oddelku od 1. do 17. vrste, kjer so posmrtn; ostanki pokopanih od 6. novembra 1939 do 12. decembra 1940. — Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plošče itd., naj vložijo prošnjo do 16. decembra 1950 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5, III, soba 43.
Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bodo svojci lahko prenesi; samo z dovoljenjem omenjenega urada, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča.
Isto velja za grobove na istem pokopališču za VIII. oddelek (od L do 5. vrste)', kjer so pokopani otroci umrli med 13.XII.1939 in 25.IX.I940 (proš-nje se morajo vložiti najkasneje do 16. decembra 1950) ter za XL. kripto, JI. oddelek., kjfr so ostanki pokopanih med 17.IX.1940 in 31.X.1940 (za prošnje poteče rok 8. novembra 1950).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobru imajo sledeče lekarne nočno službo; Biasoletto. Ul. Roma 16; De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah {n Nicoli v Sked nju imata stalno nočno službo
Slikarska razstava Antona Furlana
v galeriji Škorpijon 1*°??^ dnevno od 9 do 13 in od 20.
Koncert v Šempolaju
Vabimo na okrajni Pev5| koncert, ki bo v nedeljo ^ t. m. z začetkom ob 15 V polaju.	#
Sodelujejo pevski	J
Nabrežine, ^empolaja, Proseka-Kontovela in «Trza: zvon »j
RODITELJSKI SESTANEK
V DIJAŠKEM DOMU ^
Vabimo vse starše in zunanjih gojencev B1~z. skega dijaškega doma vPg na prvi roditeljski ses^®?'i* bo v nedeljo 15. t.m. <* uri v Ul. Buonarroii 31.
= KINO ==
Rossetti. 16.30: »Rumena zast»w R. Widrr.-ark, P. UmiSlas. ^ ExceIsior. 15.30: »Crna rož». -rone Power.
Fenice. 15,30:
James Cagney m Mayo.	n. c, niapC
Filodrammatico. 15.30. ^aiiii la zastava«, Errol Fly^ Sheridan.
Alabarda. 15.3of »Velika na*ra* da», Elizabeth Ttjdoc ofcnc«, Armonia. 15.30: «Priprta Variete.	„ . ntoi’.
Garibaldi. 15.00: ((Taje moj Don Ameche, C,	McLe	pa;,
Ideale. 16.00: »Na svidenje, v Gino Becchi.	tvoja1"
Impero 16.00: ((Brezupno Bette’ Davis.	sporr-in8*'
Kalia. 16.00: «Z očmi sp Michel Morgan.
Kino ob morju. Zaprt.	£aW»,
’■
Vittorio Veneta. 15.45: »Inv«*'3
radi«.
«	ftoDiS
Adua. 16.00:	«Zakon
Hooda«.	;	,	orlcJ
Azzurro. 16.00: »Devi«
B^e/e^Krnil^;
mS: 16.00: »Pogumni či», R. VVidmark. deKleta P Massimo. 16.00:	»Tri
»»% «* ■»" “2 Odeon!Sl5.30: «Carnien m ljubezni«. .,	&
Radio. 16.00: »Krik volk FIynn.	.	Cia'"1'
Venezia. ((Noetova barK« in Pinotto.	col”
Vittoria. 16.00: «OgnJeM J. Cagncy.	vid,	»S*«p
Železničarski, (bv. Vid), vi zaljubljenci«.
5Sf RADIO JUGOSL. CONE TR&!,
(Oddaja na srednji"
212.4 m ati 1«12 »
PETEK 13. I«- l95645:
6.30: Jutranja glasba- 5p0r« ročila v ital. in obja ^cotil*™ 7.00: Napoved časa - P”-slov« in objava spoic *
IZV? Dopoldanski
12.30: Poje Luciano Taj 5po , Poročila v ital. in obl _ porC da; 13.00: Napoved ‘-a^.cda; No: la v Slov, in objava sP t; Solistični vokalni	MjF„
tranja.glasba. k^C
tSfs' .; !>*:
Solistični vokalni oj'M^ii Nova Jugoslavija. P« jgra J3(i: denije (slov ); ansambel Radia Ljn" ^4,45: Pregled tiska v uai-gled tiska v slov. . 9,nosti L*jd: 17.30: politične aktuam. i8£ 17.40:	Zabavna S	«	l8.;S.
Športni	preg-ed Ota1	.	vi® joj,
ster spored r.nsmen nrva^p: stov; 18.45: Poročila v . ptj 19.00:	Glasbena m** * N?PV
Pcrcčila v Ital.; »"3?"jg.JS: 5if>: časa - poročila v sl0),t,l.); ?0.30: dikalna vprašanja '.,,-1,1: -ere Ueanite kaj igramo 30: Slušna	Ura (ital-)*	ja: /s1£
dalinke	igrajo člani	Vf--.fi'
L ud:,ka univerza. *VoV,); ‘‘M venske zgodovine 6lni s0.(jl,; Instrumentalni in ' ,ila v 23.00:	Zadnja P°J?,Ca V
23.05: Zadnja ČoročH j sP®tur-23.10: Objava dnmnegj. N0Kt»j; za naslednji dan, ■i„jasba; ni; 23.30:	Plesna	g“>
Zaključek.
ADEX
29, T. M. IZLE1A
v Ajdovščino in Opatijo
Vpisovanje
do
T. ^
.1. IN 2. NOVEMBRE?
dvodnevni I Z
v Ljubljano ^
Vpisovanje do 1 ynca ^ pri -Adria-express’z4X Severo 5 b, tet.
V naj lepši mladosti je premin naš nepozabni
dr. STOJAN OBLAK
ul
Počival bo v Gorici.
Žalujoča družina in sor°
cinik*
Trst, 12. oktobra 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon .11’32
Sefa pokrajinskega upravnega odbora
Prozorni nameni zasliševanja
ga gortšlii policiji
Policijski agenti mislijo, da so kdo ve kaj odkrili, 0 so zvedeli za obstoj mestnega odbora DFS
0,es vžerai*nii dan so ta oblasti klicale naše ta na .wsli*anje. Predvsem Za delovanje i^ega »Ibora DFS. Od za. kv- ev 30 skušali izvedeli, in .!•*,ima ta odbor sipa dejansko obstaja, kdo so 'JeSovi člani itd. itd,
fci? kaže> da sq imeli na po*
'5centra^-SlarC--CbvtŽževak;e’ - P°L®jaki organi še
-mso v'edeii, da obstati firivE I2v™'nega ib glavne-6p<! t a	mestni	odbor
rali1 ® \“di brez njih bi mo-
ll*sti ml-	da smo slovenci>
ioiMiA?	51110 Prevzeli svo-
kr nV^a y- lasl"? roke* zelo doki tu* ^12aborji. To dokazuje-
Sf vojne	zadnie svetov-
^^dkratična fronta Sloven-
^iiaciipSei°Stale množične or-'fc.im*-	so vanJ° v ključe.
W. t JC- V vsakl vasi svoj od-topr,; 0 Je . naravna nujnost in k'teko U?)ei"0 delovanje. Ce k inv,’ SS, ni'nič čudnega, odbor	tudi svoj mestni
^ s sts*° ,delovanie je v skla-^lovan' uV*171 ^FS. Odborovo 1 “	,, ie Politično in kul-
So;
odbori se redno sestaja-
jc . v, ^	_	 ui_wiu	M_.
'ločet5',° ®^"duje prispevke ..te se kai?
iatrttm venec si je o tem na r,otj«iP »n ne .Predstavlja zanj ki	sn°vosti. Policijski orga-
JgklHt da so odkrili atoj	oo	izvedeli	za ob-
tjtjr,., staeSa odbora DFS in
Cia .lovani.e-
*rtKU! r * zajec v drugem
S^iti«? 16 mislila, da je z Sodi-1-! mestnega odbora h posov neki «tajni odbora ^(mi balogami». No, ^9»« *» ^T1 ,ne manjka. Teda
•na* v*	mdnjKa.	j-cciat
?8ati 1nStr!i odbor je legalen ce env°kratične fronte . ,v’ dela po njenem sta-vi teč", ™a nalogo, da na osno.
®Ra «♦ 7	‘ Js'J> 03 na osno.
^ trujoV-	mobilizira mest-
fjihrj^ ra izvedbo ciljev, , . zasleduje. Torej no-,i)ns» naloge; nič ne. i&iuv Pa četudi policijski M / sai° ksi takega naj-jo diii,Samo dokazujejtv da
Tinj' v iaicu-
,'iDjg‘^men takega izpraše-it sice- ^ drugega kot na-r1 H^šim padVSe prozoren, da
1^4em VCepili strah
r dtin tajmstvenim (?). •čen-, »JJ« se ljudje upra-
;^ice neprevidnosli
1*'	50 r|a go-
l8^rav ‘ sodniil zakljuii-
,**U pin 0 Proti trgovcu Al-l kleSa aJf, Vld,na- ki je pre-a na Travniku z tv izija n- Pov°zil financarja >1 L1^hiuttija, ki se je NoTLE**1 zata«i v bol-St dnf m Se je zdravil tri-t Ponoči esre5a Se je Pripc-* >£\£-kaže' da * bU is 1 v Rae v” ln da Se je P 4«ž cn»t	iia, ko j« ta
C da » Čeprav ie Imel
w°^°i*a d	^esni «*e dovolj
u' ttiinL aB 1 lahko nemoteno >. C, epehiutfija. Kljub j„V' beVf.ta n,leS°v zagovornik i- b*la kriv 1 dokazati, da
«a\a e*sta ,nesre4e tema in .1 P,^ l’ Je s°dnik dr. Sie-
fre. b*S?1 P« 36.000 lir določili	, sk°dv, ki jo
tb^Vo sticsv*	in	P°'
kw*dete -t	v za«ovomika
Č?, deWr^.ke' Ti stroški
risuttiju iz Ui. Lunga 74, ker je pred časom izdal bančno na-kazilo z.a 30.000 lir brez kritja. Poleg giobe bo moral Perissut-ti poravnati tudi sodne stroške.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za geriško pokrajino obvešča yse zainteresirane trgovce, da se morajo pri prošnjah na ministrstvo za zunanjo trgovino za uvoz blaga iz tujine držati sledečih navodil: vložiti je treba prošnjo za vsako vrsto blaga in državo posebej; v prošnji je treba navesti blago z natančnim ime. nom in ne splošnim, ki velja za yeč vrst blaga.
Količino blaga, ki ga nameravajo uvoziti, morajo interesenti v prošnji navesti z metrskimi enotami. Cdno blaga je treba navesti v valuti, v kateri bo blago plačano. Tega naj se trgovci držijo tudi kadar gre za plačilo v kliringu. Nadalje je treba v prežnji točno navesti izvor blaga in državo od koder prihaja ter po potrebi tudi državo, v kateri je izvršili plačilo.
Pričetek pouka na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Novo šolsko leto 1950—51 se na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici prične v ponedeljek, 16. t. m., s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šolskih dvoriščih ob 9.30. Od tam jih bodo profesorji vodili v cerkev. Pouk se bo pričel naslednji dan v torek, ob 8.30.
Danes nadaljevanje
razprave proti «Soči»
Danes dopoldne se bo nadaljevala razprava prati «Scči», glasilu Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Na današnjem delu razprave bosta nasprotujoči si stranki predvsem skušali najti skupno pot za poravnanje. O poteku bomo obširneje poročali v jutrišnji številki našega lista.
KINO
VERDI, 17: «Bombe nad Varšavo)), I. Lupino:
VITTORIA, 17:	«Neulovljivih
12», S. Pampanir.-i; CENTRALE, 17: «Rumena zastava«, P. Douglas; MODERNO, 17: «Ostroge in svilene nogavice«, D. Morgan; EDEN, 17: «Gianni in Finotto detektiva«.
SEJA
pokrajinskega odposlanstva
V sredo popoldne se je v jjo-krajinski palači sestalo pokrajinsko odposlanstvo k svoji redni seji, kateri je predsedoval predsednik odv. Culot. Na tej seji so odborniki izčrpali obsežen dnevni red, ma katerem so bili predvsem, problemi, ki se tičejo občin v naši pokrajini.
Hlimie lil orosie cone
Danes bodo pričeli z razdeljevanjem živil preste cone vsem potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, in sicer po 1.500 g sladkorja na odrezek št. 35 nakaznice za živila proste cone in 400 g surove kave ali pa 320 g pražene kave na odrezek at. 36 iste nakaznice. Razdeljevanje bodo zaključili dne 31. oktobra.
Vsi trgovci na drebno in u-pravitelji zavedov, menz itd. naj dvignejo nakazilo za omenjena živila pri Trgovski zbornici seba št. 6.
Nadalje obveščamo vse trgovce, da bedo morali prejete odrezke oddati Prehranjevalne, mu uradu najkasneje pet dni po zaključku razdeljevanja.
RAZNE VESTI O ZUNANJI TRGOVINI
Povpraševanja in ponudbe blaga ter trgovskih predstavnikov iz Nemčije; uvoz cinka-stih plošč; uvoz fotografskih a-paratov; dohodninski davek na kokosove trstne preplete.
i in manifesta klerolašistiili organizacij v Gorici 1
Fašistična praksa se ponovno uveljavlja
Ze izza časa fašistične strahovlade se Goričani kaj radi spominjajo manifestacij v do. kaz italijanstva našega mesta-Organizatorji so se v. ta namen posluževali predvsem ljudi, ki so jih z avtobusi in drugimi prometnimi vozili pripeljali is oddaljenih krajev v notranjosti Italije. Ob takih prilikah so se fašistični manifestanti zaganjali v ljudi, ki so med seboj govorili v slovenskem jeziku m ria vse mogoče načine izkazovali do njih sovraštvo.
V povojnih letih, zlasti odkar je Italija ponovno debila tudi juridišno oblast nad našimi kraji, se y šovinističnih vrstah zopet postavlja vprašanje, na kakšen način čimbolj zgovorno »dokazati«, da je Gorica italijansko mesto in dg prebivalstvo misli in čuti italijansko.
Kako to »dokazati« pobudnikom tovrstnega prizadevanja. r.i delalo težav. Pobrskali so malo po svojem spominu in se spomnili, da so se s takimi ia podobnimi posli še nekdai b»-vili.
Pričeli so rj0 starem kopitu prirejati y Gorici vsakovrstne shode, kongrese in druge podobne zadeve, ki naj spet potr. dijo, da je Gorica italijanska
(namreč po narodnem sestavu prebivalstva, kajti c tem da spada pod italijansko suverenost nihče ne podvomi). Tistih «nekaj drugorodcev« pač ne more spremeniti anačaja mesta.
Samo v letošnjem letu so £o. vinistični organizatorji manifestacij priredili jte okoli deset shodov, ki so se skoraj brez izjeme zaključili s provokacijami jugoslovanskih obmejnih straž na državni meji. Najbolj značilen med vsemi pa je fc-i? nedvomno shod «bersaglieiov» ki so po mestnih ulicah prepevali znane fašistične pesmi, bili oblečeni v črne fašistične srajce in se javno med seboj pozdravljali s »saluito romanca. Seveda poleg vse te navlake ni. so manjkali vzkliki: »Živel du-ce!» itd.
Ce skušajo s takimi in podobnimi načini dokazati >tali-janstvo Gorice, potem lahko rečemo, da so to kaj ubogi dokazi. Fašistični pozdravi, no* rija črnih srajc itd. pa za nas in za ves svet najbolj zgevo-no govori, da v Italiji kljub vsemu še vedno živi fašistični duh in se prav zaradi podpore oblasti, ki vidi v nosilcih tega du-
ha predstražo za očuvanje svojih interesov, vedno bolj krepi in organizira.
Kakšen bo shod «zveze pe-šakov«, ki ga pripravljajo za 4. november v Ravnem polju (Redipuglia), si lahko mislimo, če vemo, da se že sedaj razgo-varjajo, da bo imel Marazza uradni govor iudi v Gorici, O čem bo ta prečastiti govornik govoril, ni prav težko uganiti. Kaj pa taki ljudje ,y Gorici govorijo o drugem kot o obrambi «svete Gorice« pred »grabežljivimi« sosedi, o potrebi širjenja italijanske civilizacije itd. Vse skupaj pa bedo kot je ob takih priložnostih navada, zalili z obilno mero grenkih solz, ki bodo prišle iz ranjene duše.
Naj le vsakovrstni importi-ranoi prihajajo na mejo s poželjivimi očmi gledat tja, kjer se je nekoč aopiril fašistični vojak. Podobni bodo volku, ki z razbitim gobcem gleda za pobeglim. plenom.
Jokanje nad izgubljenimi »italianissimi« kraji ne bo spremenilo obstoječega stanja. Velik del Slovencev, ki so petindvajset let trpeli pod peto fašizma, se je osvobodil in si u-stvaril boljše pogoje za življenje.
Prav tako pa vse šovinistične manifestacije in shodi ne morejo izbrisati dejstva, da je Gorica z vseh strani obkoljena od slovenskih vasi in da je iudi v samem mestu toliko našega ljudstva, da mu nedvomno da. je dovolj močan slovenski ton.
Na svoji zadnji seji, ki je bila preteklo sredo, je pokrajinski upravni svet sprejel sledeče sklepe,-
POKRAJINSKA UPRAVA; nagrada za delavnost ob 25-let-nici nastopa službe cestarju Alojziju Lorenzonu - odobrena; imenovanje treh revizorjev za zaključni račun - odobreno; nagrada za delavnost ob 25-let. nici nastopa službe cestarju Alojziju Baldassiju - odobrena; prispevek zvezi konjenikov . adobreno; izredna nagrada glavnemu tajniku dr. Alojziju Grionu - odobrena.
OBČINA GORICA; podaritev zastave mesta Gorice frančiškanskemu redu - odebrena; nagrada uradniku Rudolfu Manzinu - odobreno; priziv protj zavrnitvi trgovske obrt-nice Viktorju Rossiju - zavrnjeno; priziv Ane Frizi roj. Zan-cai proti zavrnitvi trgovske obrtnice - zavrnjen; priziv Matilde Bartolotti vd. Bosso proti zavrnitvi trgovske obrtnice -zavrnjen; priziv Vere Saede Ruschicni Proti zavrnitvi trgovske obrtnice - zavrnjen; gradnja šolskega poslopja na Majnicah - odobrena; nagrada obveščevalcu Romanu Rihardu -odobreno; prispevek za počastitev spomina P. Zoruttija in C. Percoto - odobren; priziv Rozalije Zotti proti zavrnitvi trg. obrtnice - zavrnjen
OBČINA KRMIN: potrošni-ški davek na blago ad valo-rem - odobren; potrošniški davek * uprava - odobreno do 31. decembra.
OBČINA TR2IC:	priziv
Franca Bonazza proti zavrnitvi trgovske obrtnice - zavrnjen; priziv Marije Bruschina proti zavrnitvi trgovske obrtnice -zavrnjen; priziv Ane Micheli
por. Ligovich proti odvzemu trgovske obrtniee - sprejet; odobritev pogodbe z Ina-casa za gradnjo dveh delavskih hiš V Ul. Tartini sprejeto do Pristanka občinskega sveta; odo* britev pogodbe z Ina-casa za zgradnjo 1 delavske hiše v UH. Terenziana - odobreno do pristanka občinskega sveta; gradnja ljudskih hiš za brezdomce
- odobrena; gradnja ljudskih hi| za begunce brezplačna dcdelf tev Unra-Casa - odobreno.
OBČINA GRADE2:	priziv
Viktorja Subana proti zavrnit* vi trgovske obrtnice - sprejet; vrnitev nepremičnin dedičem Sarcenelli - Transazione * odobreno.
OBČINA TURJAK; potrošni* ški davek na blago ad valorem
- odobren; popravek proraču*' na za upravo v letu 1950 - odobren; prodaja 0bčinskega zemljišča Hermenegildu Furlanu in Emi Narduzzi . odobrena,' prodaja občinskega zemljišča Ivanu Mininu - odobrena; pro. daja občinskega zemljišča zasebnikom - odobrena.
OBČINA ŠEMPETER OB SQCI: prispevek Zvezi ital. slepcev - odobren; pravilnik^ za službovanje ekonomata - odobren; nakup zemljišča za gradnjo hiš INA - odobreno do pristanka občinskega sveta; nakup zemljišča za gradnjo hiše za brezdomce - odobreno do pristanka občinskega sveia.
OBČINA ROMANS:	plača
za uj&avitelja javnega telefona
- odobrena; pr«»,,s fondov ir ene V druga kategorije v prd:, računu - odobren.
OBČINA ZAGRAJ :plače in mezde uslužbencem v Sovod-njah . odobrene; plače in me* zde za nameščence v Sovodnjah
odobreno.
Use se ea iznese z odločno
in borbenostjo duha
Opravljeno delo članic ASIŽZ v septembru
Naše bralce smo redno obveščali o gibanju ASI2Z v času njenega predvolivnega tekmovanja in izvajanja volitev na terenu. Iz vseh teh poročil nam je ostal nedvomno splošen vtis, da so žene z njim lastno vestnostjo, zavestjo in požrtvovalnostjo napravile v korist skupnosti zelo mnogo dobrega dela Temu se nd čuditi, saj se je udeležilo volitev v osnovne organizacije ASIZZ v, koprskem okraju ,82§a demokratičnih žen.
Fred seboj imamo podatke za mesec september, ki nam v malem dajejo približno sliko o njihovih uspehih. Tako so imele članice ASIZZ v septembru 132 predvolivndh sestankov, 58 sestankov krajevnih odborov in 9 sestankov mestnih aktivov. To nam kaže, da imajo krajevne organizacije žen neizčrpne soke, ki dajejo ASIZZ tisto svežost in vedno pripravljenost za izpolnjevanje svojih dolžnosti. Le tako si lahko predstavljamo odkod vsa volja mater, gospodinj, delavk, kmetic in nameščenk, s katero so zopet samo v septembru organizirale 18 zabavnih večerov in 7 kulturnih prireditev. Ce se zamislimo kai truda zahteva priprava še tako majhnega kulturnega nastopa, koliko časa je treba za dramske in pevske vaje jn to še v času največjega poljskega dela, potem uvidimo kaj vse je mogoče izvesti z odločno voljo in borbenostjo duha.
K vsemu temu moramo dodati še to, da niso članice ASIZZ pri vsem organizacijskem in kulturnem delu niti najmanje zanemarjale prostovoljnega dela; v septembru so doprinesle nadaljnjih 4200 u-darniških ur. To delo, ki so ga opravila na raznih objektih kot pni gradnji zadružnih domov, popravilih cest, čiščenju vodnjakov, otroških vrtcev, jasli, osnovnih šol, pripravi volišč in tako dalje je pravi odraz sodobnih žen, ki kjer-
koli morejo pomagajo za čimprejšnje socializiranje našega družbenega ustroja.
Po komaj končanih volitvah na bazah bo prihodnji torek 17. t. m. cb 9. uri v Kopru v mali dvorani gledališča prva okrajna konferenca ASIZZ, na katero so vabljene vse delegatke in predstavniki okrajnih organizacij. Na dnevnem redu je politično m organizacijsko poročilo, diskusija, izvolitev novega okrajnega odbora ter dolcčttev in sprejem resolucije. Konferenca bo nudila prilito za pregled dela v preteklih mesecih in za postavitev novih nalog in načrtov za bodoče.
Pripravljamo se za
„Teden slovenske kulture"
Včeraj je bilo v Kopru posvetovanje vseh pevovodij prosvetnih društev koprskega okra. ja, Po pregledu do sedaj izvršenega dela so sestavili spored za nastop v »Tednu slovenske kulture«. Obvezali so se, da bodo medsebojno tekmovali tudi posamezni pevski zbori. Tekmovanje bo v točnem obisku pevskih va.i in v dviganju kvar litete pesmi. Spored pesmi, ki jih bodo podali v »Tednu slovenske kulturen, bodo razdelili v narodno, umetno in borbeno pesem.
Ob tej priložnosti so bile razdeljene nagrade za dosedanje delo in uspehe. Prve nagrade sta prejela tov. Hrvatin iz Šmarij in Vatovec iz Celarjev.	------
Večerna gimnazija v Kopru
Prijave za vpis v večerno gimnazijo v Kopru se bodo sprejemale v dneh 13., 14. irj 16. oktobra v pisarni ravnateljstva Slovenske gimnazije v Kopru. Interesenti naj prinesejo s seboj prošnjo za vpis, zadnje šolsko spričevalo in 50 dir-' za vpisnino. Začetek pouka bo objavljen v naših listih.
F
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Izboljšanje kmetijstva
je najvažnejša naloga našega plana drugi tovariši in so gledali, da
Najbolj delavni so bili pri tej priliki tovariši Jože Bigati, San. to Rodni, Marta Lopar in Anton Mioni. Zaostajali r.iso tudi
V Piranu in Portorožu so začeli množično tekmovati
Kakor smo že v našem listu pisali, so širom po našem okrožju začeli z dvomesečnim tekmovanjem.
Večer pred začetkom tekmovanja so bili skoraj po vseh vaseh ir.> mestih našega okraja množični sestanki. Na teh so razpravljali o prevzetih nalogah za izvedbo enoletnega gospodarskega plana. V nekaterih vaseh so se do sedaj malo zanimali, da bi izvršili pravočasno prevzete naloge. V Sečjo-lah na primer so se obvezali, da bodo uredili več stvari, vendar so napravili do danes zelo malo. Takih primerov imamo še nekaj v našem okraju. Te vasi, odnosno odbori krajevnih organizacij SIAU naj bi s člani pretresli vse to„ kar imajo napraviti in se odločili, da bodo dali vse sile, da nadoknadijo zaostalo in izvedejo plan pravočasno. Posamezni člani SIAU pa naj prevzamejo izvedbo določenega dela, da bi na ta način ne samo izvedli ampak tudi presegli enoletni gospodarski plan. S tem si bodo marsikaj zgradili, uredili ali popravili, kar bo njim samim v največjo korist.
Pri sedanjem dvomesečnem in sploh pri vsakem tekmovanju morajo pomagati sindikalne podružnice, in sicer tako delavske kot kmečke.
Po vaseh je treba nakazati vsa deia, ki jih je treba opraviti. Na sindikalnih sestankih je treba prediskutirati vse kmečko-gospodarske naloge, in sicer določiti kmetom koliko naj ta ali oni vsadi mladih oljk, koliko trt, kako naj delajo s se-
C rtelonra".ke- Ti broški
Cl* Merr.li v breme tudi
SSTO??* ki * iastnik
J**cchiu«Sro ^ Pin P°'
kamnosaivŽiU 15'000 lir n0sekh Lucijanu Pe-
ZOPET NA MORJU
U^^jprej j^ s0 si °0!e-	...
NV' «.	Poučni	izlet	dijakov	Pomorskega	tehnikuma	v	Piranu	z	moiorno	jadrnico	.Jadran*
CUi hdprej ^delnice so
\iU d°	u0lrjcm	Mio-
^a»ni objem f' ki ie bi
2e z obn? °r v tem oarn C SG M zdela
Siibliže. rTna'k0 pa m ie j ‘ 0nv^t„a „°Jf b?y ob-
janjem zelenjave in podobno. Važno je namreč, koliko je vsak kmet izboljšal svoje hjitie, koliko novih šadilč raznega šad-,ja je vsadil, koliko nerodovitnih njiv je preuredil v rodovitne, koliko je na splošno izboljša svoje kmetijstvo.
To bi morale obravnavati kmečke sindikalne podružnice; soseda, ki malomarno obdeluje svojo zemljo bi morale tudi poklicati na odgovornost, ne pa gledati samo na to, koliko udarniških ur je napravil ta in oni, ter samo čakati na razdeljevanje bonov, kot se dogaja do sedaj. Na ta način bomo dvignili celotno produkcijo v kmetijstvu in izboljšali gospodarski položaj. Ravno to delo kmečkih sindikalnih podružnic vsebuje del našega gospodarskega plana. Ne zadostuje, da govorimo vedno o gradnji in izboljševanju te ali one stvari, temveč moramo skrbeti tudi za sorazmeren dvig in razvoj kmetijstva, ki je za nas eden najvažnejših virov dohodkov. Nič manj moramo skrbeti tudi za razvoj kulture.
Podobne naloge čakajo tudi delavske sindikalne podružnice pri opravljanju dnevnega dela v njihovih kolektivih. Delavske podružnice naj ravno v času te. ga tekmovanja odpravljajo vse nedostatke, ki so jih do sedaj delale. Delavski sveti naj pretresejo vse naloge, ki jih morajo izvesti za dosego plana odnosno za njegovo prekoračenje. Tudi oni morajo stremeti za tem, da nadoknadijo zamujeno.
Zelo je pereče vprašanje po-
V* d° ,dolacm v<,l°-\lVni objem ki ie M-2e Z oLi? d0v- v tem
oorn e Se te zdela N,' bli*e, %?7lna’ k0 Pa so
* it! °0r°rnna ie boli ob' p	železa	se
V^Pel, d n^i in ko so St*?0 «e zn,,°,.StC,pnicah na
%n,V*a*de*tt tn°-obsežnem »icer Ž Se v dve
% S ' P03eh«r,°inikl in
sJf. brej;.., Vsai:0 sku-NJ so" J?. en vodnik.
m kjer so tV sr40dT>ie » En, s0	Stroji,	plov-
S*i^liniSki f palubo ^Z'kki^iJn°U 2 bsemi
fr> »»"sr* **
» *o ^elmis,tepth v pr°-
2 * k eli n»wfm mvslu'
i. b„> a«»o jed.. J Zelo udob-
lii	fiie . sc se za
sob0 p[iHi v ' k er je
S	apri-
“ oaledali ie
navigacijsko kabino z aparati. Na, krmi so videli stroj za obračanje krmila. Končno so pogledali še mimogrede v strojne prostore, da vidijo glavne stroje v kolikor so jih zanimali kot plovbenike.
Od tu so se napotiti proti «Puli», ki je bila V. pristanišču na Sušaku. Ta motorna ladja je še popolnoma nova, saj je priplula šele pred 2 mesecema v Jugoslavijo. Tu je dijake vodil i. oficir, ki je razlagal vse v šaljivi■ obliki. Tako je na primer rekel, ko so si ogledovali lepo urejeno kuhinjo: v Ev o, to vam je kuhinja na nafto» in ko se je pokazal kuhar, je dodal — upa tudi kuhar je na nafto». V takem prijetnem in razgibanem pogovoru so si ogledovali ladjo.
Kljub temu. da so porabili toliko časa za ogled samo dveh ladij, pa vseeno niso mogli pregledati vsega, toliko najrazličnejših priprav in aparatov je rta njih. Polni neniih spoznanj so se vračali na mali k Jadranu, kjer so ves večer debatirali o lem, kar so čez dan v.ideli. Seveda si je vsakdo na tihem želel, da bi tudi on M
vkrcan na katero takih novih ladij.
V LADJEDELNICI »TRETJI MAJ«
Kot zadnji objekt v Reki, ki so si ga ogledali, je bila ladjedelnica »Tretji maj». Namerili so se najprej proti stavbi, v kateri je risalna dvorana. To je velika svetla dvorana z gladkim podom, na katerega rišejo posamezne dele ladje (po načrtu) v naravni velikosti. Po teh risbah napravijo lesene šablone in šele nato začnejo z rezanjem železnih in jeklenih plošč razne odgovarjajoče oblike. Slednje so videli v. sosednji delavnici. Od tu prenašajo transportni žerjavi posamezne kose. pripravljene za montiranje, na mesto grajenja Ladje.
Ladje se grade v tej ladjedelnici na velikih navozih (drčah), kamor so krenili tudi dijaki. Na enem teh navozov je bila še precej zgrajena ladja tipa «Zagreb», na sosednjem pa so se pripravljali, da začno z gradnjo nove — istega tipa. Ko je ogrodje ladje dograjeno, jih s pomočjo za to pripravljenih, sani	spitati jo
(splovijo) v morje, nakar montirajo stroje in ostale priprave. Nadalje so si podrobno ogledali dvignjeno ladjo «Loc-chi», ki bo dobila ime ((Tretji maj» in ki bo kmalu popolnoma dograjena. Končno so si še ogledali delavnico, kjer izdelujejo težke predmete za, ladje, kot so n. pr. osi za vijake. V tej delavnici izdelujejo z ogromnimi stroji predmete, ki jih doslej p Jugoslaviji še niso izdelovali, kar je brez dvoma velik uspeh v izgradnji jugoslovanske ladjedelniške industrije in neodvisnosti od inozemstva.
Od tu so prišli v naslednji oddelek ladjedelnice — p livarno. Tu so videli, kako šteče železo iz peči in kako se nato vliva v, kalupe. — Na drugem koncu dvorane pa so videli razbijanje takih kalupov in vlite izdelke, katere potem p delavnicah obdelajo. Tako so pregledali delavnice in naprave največ je jugoslovanske ladjedelnice, ki že samostojno in serijsko izdeluje iz samo domačega materiala velike prekooceanske ladje. Narodi Jugoslavije Si prizadevajo, da
te uspehe še povečajo, kar jim bo prav gotovo uspelo, saj jih vodi v tej borbi Partija, prekaljena v. težkih bojih. Tudi dijaki so se tega zavedali in bili veseli, da se bodo tudi oni kmalu pridružili temu velikemu delovnemu kolektivu.
POVRATEK
Vreme na Reki je bilo precej slabo in morje je obljubljalo, da bo ladjo ob povratku kar dobro premetavalo.
Z Reke so odpluli najprej v Opatijo, kjer so naložili motorni čoln, ki je moral na popravilo v piransko ladjedelnico. Zopet je brnel motor «Jadrana» po kvarnem, ki pa je bil sedaj že skoraj popolnoma miren. Toda ko ‘so se približali južnemu koncu Istre, so postajali valovi vse večji in a največji so bili na rtu Kamenjak. V večernem mraku proti Pulju se je morje spet umirilo. V Pulj so prispeli še v trdi temi. Tam so samo prenočili in zgodaj zjutraj naslednjega dne odpluli na zadnji del izleta. Med otoki Brioni in istrsko obalo so zapluli na odprto morje ter se počasi vzpenjali proti severu. Okrog poldneva so že dosegli rt Savudrijo in kmalu potem vpluli v piransko luko. Tu so jih že pričakovali sošolci in profesorji,
konec
polne ureditve normiranega dela, s katerim bo tudi možno iz« boljšati proizvodnjo tako po količini kot po kakovosti. Prav tako je treba posvetiti Vso po-zornost disciplini dela ter nepotrebnim zamudam, ki se stalno ponavljajo in ki škodujejo pravočasna izvršitvi plana.
ZAČETEK TEKMOVANJA V PIRANU
Na dan začetka dvomesečnega tekmovanja so se Pirančani odzvali k delu v večjem številu. Prejšnji večer so imeli še množični sestanek, na katerem so razpravljali o delu, ki ga imajo v tem času izvesti. Prvi dan se jo udeležilo prostovoljnega dela okoli 70 članov SIAU, ki so delali v štirih skupinah. Najboljša od njih je bila prva, v kateri je bilo 35 prostovoljcev, ki so opravili skupno 190 delovnih ur. Največ so prevažali pri delih za kanalizacijo izkopani material. Druga skupina je bila zaposlena s čiščenjem trga in ulic, tretja pri prenašanju kamenja v pristanišču in četrta pri čiščenju pristanišča in na prostoru pred Ljudskim domom.
so dokončali odkazano jim delo.
TUDI V PORTOROŽU SO ZACELI TEKMOVATI
Člani SIAU iz Portoroža so bili že pred začetkom tekmovanja vsekozi delavni. Spominjamo se še, da so večkrat sodelovali pri delih na Rižanski cesti, kjer so pomagali tudi s svojim kamionom. Prav tako so se udeležili regulacijskih del v Sečjolah. Vse njihovo dosedanje delo nas prepričuje, da bodo tudi pri sedanjem dvomesečnem tekmovanju med prvimi.
Krajevni odbor SIAU v Portorožu je sestavljen iz večjega števila baz v posameznih naseljih. Vsi ti so medsebojno tekmovali, kdo bo dosegel več uspehov. Iz Portoroža je bilo ta dan na prostovoljnem delu 46 prostovoljcev. Enako številno so se odzvali člani SIAU iz Belega Križa, Sv. Ane, ki so urejali sedež krajevne organizacije SIAU, in. iz Fiessa, ki so popravljali cesto.
Vse to nam je dokaz, da je naše ljudstvo vedno pripravljeno dati vse potrebr.o za ohra nitev naše ljudske oblasti in za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, ki kuje boljšo bo. dočnost sebi in svojim naslednikom.
KAKO POTEKAJO PRIPRAVE za „Teden italijanske kulture"
Smo zopet pred začetkom gledališke in koncertne sezone, na katero čakamozveseljem.Zo. pet nam bo nudila nastope, ki nas bodo vselej, čeprav le za nekaj ur, približali prvovrstnim kulturnim dobrinam ter duševnemu toku in mislim avtorja.
Uprava našega gledališča nam je že v predsezoni poskrbela gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki je uprizorilo Molierovega «Hinavca» (Tartuffe) in C. Goldonijeve ((Primorske zdrahe«.
V pravi sezoni pa se bomo seznanili z Bratka Krefta komedijo »Veleizdajalec«, ki je bila na repertoarju že za predsezono, toda zaradi obolelosti nekaterih igralcev odnosno igralk tedaj ni prišla na oder. Na sporedu letošnje sezone so še naslednje novitete: «Umik» Mirka Božiča, «Rdeča kapica« našega mladinskega pisatelja Danila Gorinška, ((Razvalina življenja« Frana S- Finžgarja, «Za narodov blagor« Ivana Cankarja, ((Ukročena trmoglavka« Wiliama Shakespeara, »Revizor« N. V. Gogolja, odnosno «Qbrt gospe Warrenove» G B. Shaw in ((Celjske grofe«
OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE na STO in v Italiji, ki še niso poravnali naročnine, da to store čim prej. Najlaže plačajo na naš poštni tekoči račun, ki se glasi na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, št. 11/5374 ali naravnost na upravo »Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. sv. Frančiška številka 20/1.
Bratka Krefta, odnosno ((Pesem s ceste« Schureka.
Sezono samostojnih koncertov bo odprl prihodnji torek dne 24. t- m. 13 letni violinist Bravničar, sin našega znanega skladatelja in violinista.
Krožek italijanske ljudske
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer IS dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
kulture v Kopru pa bo za italijanski del prebivalstva uprizoril v okviru Pregleda italijanske kulture v nedeljo dne 15. t. m. «Mirandolino» (La lo-candiera) C. Goldonija in v torek 17. t. m. igro «11 minuetto« ter nekatere druge točke. V ponedeljek 16, t. m. bodo koprski pionirji nastopili s komedijo v dveh dejanjih I, Ko-losima «1 figli del ciabattino« (Čevljarjevi otroci), šolarji italijanske osnovne šole pa bodo zopet ponovili »Pepelko« v sredo 18. t- m.
S tem V zvezi smo dolžni po-noviti že tolikokrat izrečeno misel. Vse te nastope nam je omogočila obnova, ali splošna preureditev koprskega gledališča ki je danes zares pravi kulturni dom vseh treh narodov našega okrožja. Gledališče nam opravlja ogromno delo, kj ga spoznavamo najbolje tedaj, ko uživamo kulturne dobrine. Trpka je primerjava s Trstom, kjer niti gospodarji na občini — Italijani, niti predstavniki ZVU — Angleži in Amerikanci kljub hvalisanju o svoji kultur, nosti nočejo slišati p tem, da bi nam dali primerno gledališče.
V »Tednu italijanske kulture« bp prikazano tudi bogastvo folklore. Taiko bomo imeli priložnost videti stare noše ih navade itaUianske^a ijuK^stva.
Zanimalo nas je, kako pote-, kajb priprave zg to kulturno manifestacijo Po vaseh V BUJAH in GROZNJANU se učijo skerro vsak dan za folklorni nastop. Dobili smo vtis dobrega posnemanja starih krajevnih plesov. Ni pa vse v tem. Ce hočemo prikazati in uspeti, je treba podati nekaj takega, kar se je v preteklosti zelo poredkoma izvajalo. Vedeti moramo, da so bile zabave in razvedrila naših ljudi po vaseh zelo redek dogodek. Takrat vladajoči ma-.lomeščanski razred se je zbiral V mestih fc zabavam.
Za podeželsko ljudstvo je bil takrat ples edino razvedrilo, ki je razveseljevalo njihovo nelahko življenje. Namen folklor« je, da zopet spravi na dan navdušenje, občutke, trpljenje, veselje, ki so dajali življenja takratnim plesom. Mladina s« mora zavedati pomena nekdanjih folklornih plesov in razumeti občutke paših starih ljudi. Do teh naj se obme za nasvete da bo popravila morebitne pomanjkljivosti in pogreške. Folklorni plesi ijnajo učinek le takrat, ko jih izvajamo res v vseh potankostih, ki učinkujejo na gledalca.
Italijanska prosvetna društva v BUJAH, MOMJANU, GROZNJANU in PORTOROŽU, ki so sprejela obvezo, da bodo v «Tednu italijanske kulture« prikazala istrsko folkloro, imajo težko nalogo. Njihov prispevek Pa bo prav gotovo obogatil sp o red' tega tedna in dal pobudo za nadaljnje delovanje.
Prj tej kulturni manifestaciji bodo sodelovali tudi učenci italijanskih osnovnih šol. Po za-četku šolskega leta je delavnost na tem področju precej živa. Na pobudo učiteljstva bodio so delovale učenke osnovnih šol iz KOPRA, BUJ, IZOLE, Pl RANA, UMAGA in NOVEGA GRADA. Koprski šolarji bodo nastopili z enim dejanjem iz mladinske igre «Pepelka», ki je imela tako lep uspeh preteklo poletje. Iz IZOLE bo nastopil pevski zbor, šolarji jZ UMAGA, NOVEGA GRADA in BUJ pa bodo nastopili s simboličnimi slikami in krajšimi burkami-Naravno, da bo to sodelova nje mladine osnovnih šol zelo zaželeno, ker bo prikazalo, ve like možnosti , razvoja, ki'jih nudi ljudska oblast otrokom iz ljudstva.
Sodelovali bodo tudi pionirji radia jugoslovanske cone Trsta, katere vodi z veliko ljubeznijo tov. Jože Kolosimo. Nastopili bodo z igro »Čevljarski sinovi« in »Harlekinova obleka«. Prav gotovo bodo želi uspeh, ki bo kot nagrada za njihovo dobro voljo in istočasno za zgled pio-fbrjem ostalih šol.
Sindikalna podružnica Italijanskega prosvetnega društva v Kopru naj bo za zgled ostalim podružnicam, kako je treba delati. V vsaki podružnici bi morali obstajati igralska skupina, pevski zbor ali pa godbena skupina. Na tem področju se ja do sedaj Se vse premalo napra-
vilo v našem okrožju. Delavcem je bilo to le v škodo, ker so potrebni kulturnega dviga
Pri vaji za komedijo V enem dejanju »Medvod« Čehova, smo vjdeli, da - skupina■_ uvapredujr. Ta burka r4 eno izmed najbolj pomembnih del tega naprednega pisatelja. Vseeno pa moramo priznati, da Veje iz vsebine precej upanja na boljče čase, Sko-ro po naključju je tu razglašena enakopravnost med moškim in žensko.
Upamo, da bo ta kulturna skupina tudi po dovršenem kulturnem sporedu nadaljevala s kulturnim delom in nam dala priložnost videti že močnejša m globlja umetniška dela, ker iina vse pogoje za to.
■Pevski zbor v Mo.mjanu, ki šteje nič manj kot 30 dobrih članov, ima vaje večkrat na teden. Krajevna folklorna skupina vzbuja občudovanje v izvajanju starih plesov,
Malo zanimanja je tu za ureditev sedeža kulturnega društva, čeprav so dahi vsi pogoji za postavitev takega sedeža, ki bj res odgova.rjal visokemu namenu dviganja kulture na vasi.
Mladina osnovnih šol in osemletk v Umagu, katere vodi tov. učiteljica Sivigliotti, se prav tako skrbno pripravlja za nastop. Pevski zbor delavk tovarne ((Arrigpni« bo tudi nastopil z izbranim sporedom. Dramska družina iz Umaga bo predvajala igro «Plavž».
V Grožnjanu sc dramska dru. žina uči komedije «Upor». Folklorna skupina, kj ima 12 članov, stopnjuje svoje priprave-. Sedež krajevnega prosvetnega’ društva bo za to priložnost ves okrašen s cvetjem in zastavami.
Manj delavnosti je v Brto-nigli, četudi ne manjka ugodnih pogojev za kulturni razvoj med tam živečimi Italijani. Samo 15-članski pevski zbor bo nastopil.
V Piranu je bil prav v preteklih dneh izvoljen nov odbor prosvetnega društva. Priprave za bližnjo kulturno manifestacijo so v polnem teku. Dramska družina, katero vodi tov. Michelini, bo nastopila z igro ((Titan«. Pod vodstvom dirigenta Bevilacqua bo društven; orkester izvajal spored izbranih del. Tov. Bevilacqua vodi tudi 35-članski pevski zbor, ki ima za dan kulturne manifestacije, pripravljen bogat spored raznih pesmi.
KOPER
13-, 14. in 15.; »Vzor žene«.
20., 21. in 22.; «Bambi». -23. in 24..- «Slavolok zmage«.
27., 28.. in 29.: «Rdeča hiša«, IZOLA - Kino «Arrigoni»
13., 14 m 15.: «Cudežen člo vek«.
20., 21. jn 22.: «Cas b:ži».
27., 28. in 29.:	»Slavolol zmage«. •
IZOLA - Kino «Odeon«
18. in 19-: «Bambi»
20., 21. in 22.: «Vzor žene«. PIRAN - Kino «Tartini»
13., 14, in 15.: «Cas beži«
16. in 17.: «Vzor žene«
20., 21. in 22.: «SlavoI 1 zmage«
23. in 24.: «Priprto okno«
27., 28. in 29.: »Bambi«
30. in 31.; «Rdeča hiša«
sporazumu Ha
> Črti iMakih kil mzd*J/ Tnst -
II3K01C'
^ licfooc 3Cif»o6f uti en« - iliuivb gin eocfocn civz&ln *j
jLututMlO,
iiiMtMIIIIIIIIIIIIII{<l!lllllllllllllllllllllllll!lll)l!llllll!IUIII!IIIIIIIIill!llllllllll!ll|{|il||l)l!IHIIIIIIIIIIIIII!l|llllllllllllllllllll|ll|ll|ll|l||||l|l|l||||l|||||||l|||||
/Ve ueš, ali je oečji planinski <iel Crne gore ali njeno Primorje, le krivico čutiš, ki se je godila obema. Kako bi ta čudovita dežela uspevala, če bi ne bilo uničevalne turške sile! Njen spomin se plazi kot Prihuljena senca, Vidig ga povsod: v trdnjavskih stolpih nad Ba-rčrm, v razvalinah gradu nad Ulcinjem, kjer so ie ohranjene brezdušne ječe za Črnogorce, in zdi se ti, da je še na obrazih ljudi izklesan. Crna gora ni imela nič dobrega dolgo vr-
NAHODNA NOSA IZ OKOLI.
CE BARA V črnogorskem
PRIMORJU
drego, čeprav nisem niti od daleč pomislila, da bi me povabil v hišo. Opoldanska vročina je udarjala med stene. Zunaj pod drevjem je bilo še najlepše. «Nimam vas kam povabiti-,, je povzel, «sam sem le najemnika. «Nt, ne«, sem hitro rekla. 2e sem si našla prostor na klopi pod drevesom. *Partizanka sem bila in sem vajena tako zaspati)).
Kmalu na to sem z aktovko pod, glavo trdo zaspala.
«No, ali sč bova pomenila?« me je njegov glas zbudil čez dobri dve vrt na mojem ka-menitem ležišču.
«Da, takoj, samo beležko in pero vzamem. Ta počitek mi je dobro del Uplahnila j? utrujenost. Nič več ne čutim današnjih kilometrov od Ulcinja do KotOra«.
«Pa naj bo z zgodovino Ko-tora- Zgodovina Kotora pa je zgodovina Boke«.
Prisluhnila sem in beležila najvažnejše.
ttPo zgodovinski in kulturni preteklosti je Kotor najvažnejše mesto od Trsta do Ulcinja. Neki zgodovinar iz Ravene ga imenuje Decadaron in šele nato je dobil ime Cataro. Iz te rimske dobe je polno arheoloških izkopanin, ki jih je pričelo ministrstvo Za prbsveto Crne gore zdaj odkrivati. Nasprotno pa ni nobenih vidnih bizantinskih spominov razen posameznih Odtenkov v. slogu, čeprav je bil pod Bizancem od razpada rimskega cesarstva do 1185 letaš. *In potem’?a sem
mu nehote prestregla besedo. «Prišel je pod Nemanjiče. Ste-pan Nemanja ga je zavzel in utrdil. To je bilo dve sto let zlate dobe Kgtcra in Boke, ker sta bila povezana s svojim zaledjem. Po poteh, ki peljejo v notranjost, so iz Zete in iz Srbije potovale trgovske karavane. Meso, kože, med, rude vse je šlo tu preko na zapad. Zato se je tudi v 13., 14. tn 15. stoletju tako razvilo obrtništvo, najbolj pa pomorstvo. Pomorska trgovina je tu cvetela, zemlja je preveč kamenita, da bi ljudje živeli od tega, kar jim daje. Po propadu Nemanjiiev sta st ga za kratek čas delila ogrski in bosanski kralj. Turki so pritiskali. Kotorčani so prosili Benetke, naj jih zaščitijo. Sprva niso o tem hoteli slišati. Trideset let je bil Kotor samostojna republika. Turki so se znova začeli oglašati in Kctcr-čani so znova prosili Benetke zaščite. Benečani so obljubili Kotoru posebne pravice in avtonomijo, toda ne enega ne drugega niso izpolnili«. nTudi to beneško lokavost je Njegoš ujel v svoje verze, ko opisuje povratek vojvoda Draška iz Benetk«, sem ga prekinila o pripovedovanju. V mislih sem poiskala vrstice, kjer vojvoda Draško pripoveduje rojakom o svojem pogovoru z beneškim dolem.
GOSPOD1ESTVO
V TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
FINANCE
skadrsko JEZERO
«Se kar prosil nisem, je obljubil
a nazadnje je vse to prehlinil, kot da nisva nič se domenila«. «Nič ni Kotor imel od Be-
netk in nič od Avstrije«, je nizal on svojo misel dalje.
Pojdva, če vas zanima, vam pokažem tu neko prčanjsko cerkev. Zidali so jo veliko lel Ni enotna v slogu, toda navzlic temu umetnina. Med potjo se bova še kaj pomenila. C as ima. va do Kotora, tudi jaz moram tja na sestanek.
Naše ljudstvo tu je mnogo dalo v osvobodilni borbi — preko dva tisoč žrtev. Boka je združena s C,mo goro, ali bila bi lahko že mnogo prej. Za časa črnogorskega vladike Petra 1. Petroviča v oktbbru 1813 so Črnogorci in Bokelji izvolili prvo čmogorsko-bokeljsko vlado in se zakleli, da bosta Crna gora in Boka veflno združeni. Rusi so nas tedaj izdali, kot so izdali sedaj Koroško. Car Aleksander I. je zahteval od vladike Petra, da Boko izprazni in jo pusti Avstrijcem. Avstrija ni v Boki napravila drugega razen vojaških cest in
ladjedelnice v Tivtu. Rušila je utrjene postave in tako izzva. la upor v Krivošijah nad Ris-njem*.
Po visokem stopnišču sva se povzpela do cerkve. Obstala sem pred Strossmagerjevim do. prsnim kipom. eVelik Jugoslovan je bil«, sem pripomnila. — «Da», je rekel c n v potrdilo, vMeštrovič mi ga je pred leti poklonil. Veste jaz se. ukvarjam tudi z umetnostno zgodovino. Trenutek počakajte, da grem odpret vhodna vrata«.
Tako bi morali razumeti sodobno stvarnost vsi ekatoliški duhovniki«, sem se ukvarjala z mislijo. Nato je zaškrtal ključ.
sZdaj, ko sem vam že povedal toliko zgodovine, pa bi še nekaj iz sedanjosti, kajne«. Nemo sem pritrdila.
«V petih letih se je napravilo zelg veliko«, je pričel. «Ob-novili so ceste, mostove, pristanišča, zgradili so nove šole, zadružne domove, v Koto-
ru novo gimnazijo in gledali Šče, tvomičo pohištva, likerjev, povečali so tvomico mila in tvomico Za konserviranje rib Naš uspeh pa je novi vodovod, z njim je rešeno važno vprašanje vode za Kotor in Za okolico«.
Ladja je pristala. V hrušču in trušču nisva mogla več govoriti. Opozoril me je samo na obzidje starega Kotora, ki se 260 metrov nad mestom vzpenja v hrib.
Napravila sem potem z njim po mestu kratek sprehod in se poslovila.
Ob sončnem vzhodu je plula «Dalmacija» mimo Perasta, Prč-nja, mimo skalnatega otoka Sv. Jurija, ki je dal slikarju Bocklinu zamisel za njegovo sliko fiOfofc smrti«. Daleč zadaj je ostajal Lovčen z Njego-ševim grobom, s pesnikom črnogorske slave in še več — jugoslovanske svobode.
MARA SAMSA KONEC
Sn zagrebškem
sto let, toda imela je švbbodo. Črnogorsko Primorje je bilo zasužnjeno zdaj od Turkov, zdaj od Avstrije. Doba, ko je Crna gora po osvobodilni vojni 1878 dobila Bar in Ulčinj, je razmeroma kratka. Prekratka, da bt se zab)isalo zlo, ki se je nabralo v stoletjih. Nad vsem tem pa se razpenja modro nebo in ob tem morje bolj modro od neba samega. Šumenje va. lov valji k sebi ljudi, ki bodo hoteli in mogli dvigati in oblikovati vse to naravno bogastvo, ki leži tam in čaka, čaka.
Zadnji dan potovanja sem si prihranila za Boko in za Ko. tor. S prvim parnikom, ki sem ga dobila, sem se odpeljala v Prčanj, k tovarišu Dumniku Lakoviču, črnogorskemu poslancu. Po poklicu je duhovnik, toda o tem mi niso prej nič povedali. Bila sem iznenadena in prijetno presenečena, vse obenem. Iznenadena, ker bi si bila mislila vse prej kot to, da je katoliški duhovnik; presenečena pa nad njegovim veli. kim razumevanjem sodobnosti in njenih potreb. «Mi boste o-prostila«, je rekel, «toda utrujen sem in moram se prej ne-liko odpočiti. Včeraj so bili tu ljudje, ki so na odmoru v Budvi. Po vsej Boki sem se vozil z njimi in jim pripovedoval o njenih znamenitostih«.
«Tako - le bi se tudi midva vozila malo po Boki in se pogovarjala» sem rekla in naglo pristavila: «samo ne zares, le v mislih. Del Boke sem že videla, ostali del še bom«. ePrav imate, tako napraviva, ko se odpočijem». «Saj se vam ne mudi, tudi jaz sem trudna«. Skoraj sem ga spravila v za-
V lspem jesenskem jutru »mo odpotovali proti Zagrebu kamor
smo prispeli v popoldanskih urah.
Prvikrat aem videla to lepo mesto in je name napravilo lep vtis. Lepe in široke ulice, po* nekod obdane s košatim drevjem krasni parki, lepe hiše in še lepši spomeniki.
Po prihodu so nas peljali v dijaški dom in nam odkazali postelje ter hrano. Do večera smo bili prosti. S tovarišico sva šli na ogled mesita, ki je bilo v času velesejma kar prenapolnjeno. Ljudje 9o prišli iz vseh republik Jugoslavije, iz 'najbolj oddaljenih vasi in hribov. Nisva se mogli načuditi lepoti narodnih noš m obenem pridnosti šen, ki so izdelale te krasne obleke.
Na velesejem ni prihitela le mladina in izobraženci, nego tudi stare priletne žene, starčki, ljudje, ki pred leti ndso imeli skoraj za sol. Kar presenetljivo je bilo, kako so devet ali de-seitletni ptroci razlagali starijn očetom ali mamicam, kaj pomenijo, risbe, raiznd predmeti, napisi itd. In mamice in očetje so z zanimanjem poslušali razlage svojih otrok in bili srečni, da njihovi malčki toliko vedo. Ljudska oblast je poskrbela Za izobrazbo vseh aiojev prebivalstva, zlasti za mladino.
V nedeljo zjutraj smo odšli V Skupinah na velesejem. Nismo se varali, ko smo pričakovali presenečenje. V paviljonu z jugoslovanskim lesom, kamor smo najprej prišli, smo videli ogromna debla in zdelo se mi je, da vidim, kje so rasti a. Rastla so in zrastla kot neupogljivi varuhi, kot so neupogljivi ljudje jugoslovanske zemlje. Občudovali smo tudi gozdiček mladih drevesc vseh vrst z živalcami in raznimi ptički. Videli smo vse proizvode iz lesa, od žaganega kosa les« do lepega in o-kusnega pohištva y okras najlepšemu stanovanju, ki danes
ni več dostopno samo bogatjni
Množica je pritiskala in po hiteti smo morali naprej sfcoe druge paviljone. Vrstili so ai pred nami izdelki iz tekstil nega blaga, obiske, čevljarsk izdelki, zdravniške naprave bogastvo rudnin, stroji in po trebščine za industrije, kamio ni, avtobusi, železniški vagon itd.
Obiskali smo tudi inozemski paviljone, kjer smo videli p< izdelkih dla tudi njihovi delavc ne varčujejo z napori.
Z najboljšimi vtisi smo zapu stili velesejem ter odhiteli m okusno kosilo. Popoldne sme šli v Makslmir, lep park, kje: smo si ogledali zoološki vrt, jezero in pionirsko progo, kje: so nas mali pionirji popeljali s svojo železnico in nas s tejr prijetno razvedrili.
V ponedeljek smo si ogledali še razne lepe in znamenite trge in narodni magacin, v katerem je v prosti prodaja vse, od najmanjšega žeblja do pohištva, od sukr.a do krzna, Skoda, da je
točilnica v sodu (»Slovenija - vino«)
bilo premalo Ifiajla, tako da marsičesa nismo mogli videti. V večernih urah smo se vračali
proti Trstu s hvaležnostjo do Jugoslovanskih delovnih ljudd in njihov in voditeljev, ki gradi-
jo novo socialistično Jugoslavijo.
ROZALIJA POCKAR
IMoiia nogaiania z fliislru«
1950-1952
Z Dunaja poročajo, da se pričrao sredi tega meseca pogajanja .za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. Avstrijci se pritožuje nad ovirami, ki se delajo izvozu avstrijskega sadja y nemško zapadno republiko. Se v tem mesecu se bodo pričela tudi pogajanja CSR, kjier bodo načeli zlasti vprašanje cen za češkoslovaško blago, ki so bile s češkoslovaške Strani zvišane še v zadnjem času, zaradi prira vnanja s tečajem šilinga. Kakor znano je šiling izgubil nekaj svoje kupne moči. Njegov tečaj, ki ga Avstrijci drže umetno visoko, dela ovire tudi italijansko - avstrijskemu trgovanju. Prav tako v oktobru se bodo pričela tudi nova pogajanja z Jugoslavijo.
Avstrijska železarska industrija je imela po poslednjih podatkih y juliju in avgustu nasledhjp proizvodnjo:
julij avgust
suro-vo železo (grodl) surovo jeklo valjanine razno
(v tonah) 67.722	69.712
75.187
49.380
1.907
75.412
45.872
2.014
V. začetku septembra so spravili v obrat pri «Aipine-;non-tangesellschaft« y Donawitz-u nov plavž (Visoka peč), ki so ga zgradili, ker je bil neki drugi poškodovan pri eksploziji Obrat družbe «Alpine» dela trenutno s šestimi plavži in tremi pečmi za koks. Oboroževalna bonjuniktura, zaradi katere je družba vso letošnjo proizvodnjo ie naprej prodala, daje možnost nadaljnjega povečanja obratov.
Tako se izve, da pripravljajo zgraditev in ureditev treh novih dvoran za valjanje namesto po vojni demantiranih naprav pri «Al{»ine-Montan»-kom. pleksu. 2e to j|esen prične obratovati blok — valjarna proga, ki bo zmogla predelati vse surovo jeklo, ki ga zdiaj prideluje obra/t v Dtmawdtzu, Odobren je že načrt za zgraditev nadaljnje tekoče vezne proge, izdelujejo Pa še načrt proge za profilno jeklo.
Tudi drugo štajersko podjetje Boehler za izdelovanje plemenitih vrst jekla je dobilo nove — naprave za blok “ valjanje, za izdelovanje polizdelkov in težkega paličnega jekla, ki jih postavljajo v dvorani, kjer so v 1945 demontirali napravo za valjanje pločevine.
Avstrijska vlada je objavila investicijski načrt za leti 1950-1952. Do 1952 bo dosegel skupni znesek investiciji vsoto 8,7 milijard! šilingov, kar pomeni 22 odstotkov narodnega dohodka (oboje »kosmato«). Nettoinve-sticijie naj bi dosegle obseg 18 milijard šilingov. Najvažnejša porazdelitev uppšteva naslednje: 3.39 milijard za poljedelstvo, 345 milijonov Za gozdarstvo, 280 milijonov lesni industriji, 2.9 milijard energetičnl
industriji, industrija magnezi-ta, grafita in kaolina 100 milijonov, železarstvo 1 milijardo šilingov, industrija neželeznih kovin 170 milijonov, elektroteh-
Proizvodnja železa in jekla ter investicijski načrt za
Toronto (Kanada) junija, tj Irecht (Holandska). 3. do J--aprila in 10. do 12.
Valemeija (Španija) 10-°° JL' maja, Varna (Bolgarija) avg
nična industrija in izdelovanje kablov 120 milijonov, industrija železnih rud 470 milijonov, kemična industrija 510 milijonov, tekstilna 685 milijonov, industrija papirja in celuloze 985 milijonov, ind1. tehničnih stekel 41 milijonov, industrija gradbenega materiala in keramična 150 milijonov, usnjarska industrija 40 milijonov, prometna podjetja 3.4 milijone, stanovanj skogradbeni program 1.885 milijonov, turizem 960 milijonov šilingov.
Kie lit ki bodo velesejmi v lele 1951
Mednarodni koledar za vele-sejmske prireditve v 1951 je naslednji: A»twerpen (Belgija) v septembru, Bazel (Švica) v a-prilu, Bari od 9. do 26. septembra, Barcelona v juniju, Božen (Bolzano) septembra-oktobra, Bordeaux (Francija) junija-ju-lija, Birmigham y maju, B.ru-elles (Bruselj) od: 21. aprila do 8. maja, Budimpešta marca-aprila, Kalkuta decembra, Casablanca v drugi polovici junija, Kppenhagen marca-aprila, Dublin maja, Frankfurt ob Majni 11. do 16. marca in 2.-6. septembra, Gand (Belgija) od 8. do 23. septembra, Graz apri-la-maja, Gdansk y septembru, Ženeva marca, Goetemborg (Švedska) 19. do 27. maja, Hannover maja, Helsinki aprila, Smirna (Turčija) od 20. avgusta do 2Q. septembra, Lausan-ne (Švica) septembra, Leipzig (Vzh, Nemčija) marca, Liege majia-junija, Lille junija, Lisbo-na maja, London jnaja, Lugano (Švica) oktobra, Lyon (Francija) 31. marca do 9. aprila, Marseille 15. septembru do 1. oktobra, Milan 12. do 29. aprila, New York junija, Padova 9. do 24. aprila, Pariz maja, Plovdiv septembra, Poznan (Poljska) aprila-maja, Praga maja, Stockholm (Švedska) avgustn-sep-tembra, Strassbourg (Francija) septembra, Sidnev (Avstralija)
sta-septembra,' Verona -marca, Vicenza septembra, • na j 11. do 18. marca in 9. čo ■ septembra, Zagreb od 18. do septembra.
Datuma velesejmov V Solu" in Trstu še nista določena.
Za ekonomsko knjižnico
D'Alauro-Orlando:
«La politka degli con Vest«ro«. Genova,_ zal.
zi-Briano 1950, cena 2400 ih.
Knjiga ima deloma ven značaj, ker le Institutu za ekonomsko m r.ančno politiko genovske verze. Italijanska strokd^
kritika označuje to delo najobsežnejši spia o 4e
vprašanjih mednarodne
vinske politike, katerega P nest je tudi v tem, da obse*
obravnava najnovejša sitva in pota trgovanja. Analize	P	e
tehničnih sredstev so in znanstvene, toda zew ._ gosto prepletene s	P"**	j.
mi primeri. Za boljšo n J riejšo razlago skrbe	u	^
fikoni. Avtorjeva	P	'
skrb so nekatera P» vprašanja: ekonomski	„
carin, poglavje o du®P ^neW
kontingentiranju, o. c nadzorstvu in o khrmg^^
trgo-
>re*
učinke
navigazione«, lan 1950, str. XXXVI +
cena 2200 lir.	vse-
Gre za popolno zbirKm<>rju, prava o plovbi 00 zraku in notranjih
Al ctlvU Ali	----
vseh pogledih: sebnem, i
nednar tlem’ ^jčelr
nem in kazenskem.^'-^^.
tev se drži povsem ga zakonika o plovbi >■ n8j. je tudi pregled zade(!JP ,matc> novejšega sodstva td etežn° 1950). Delo ima sicer V ^
znanstven pomen, lod® fpeč*--	Ki	r'
nem v oporo praksi, ke
ja sintezo vseh vprašani, n0. pojavljajo pri P°m°r
o veliki noči, Torino junija, j tranji in zračni
plovbi,
Proizvodnja jekla in premo?
v Zapadni Nemčjj!
JUGOSLOVANSKI TRAKTORJI IN AVTOMOBILI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Argentinski mojster Pilnik v vodstvu
V XII. kolu mednarodnega turnirja na Bledu so bile končane samo tri partije. Inž Vidmar in Stolz sta po mirni igri ih izmenjavi težkih figur remizirala. Neodločeno se je končala tudi partija med Pircem in Fudererjem. Igrala »U Ragozi-novo varianto damskega gambita. Pirc je bil nekaj Čaea v pozicijski prednosti, nakar je Fuderer izenačil pozicijo in ponudil remi. 0’Kelly j« premagal Miliča. Partija, y kateri je bila obramba treh skakačev, je sledila z znanim teoretskim vzorom. Milič je žrtvoval kvaliteto za napad, vendar ni prodrl. Po zamenjavah Je ostal Milič v končnici s figuro manj. Oetale partije »o prekinjene.
Najvažnejšo partijo sta igrala dr. Tartakoiver in Najdorf. Po približno izenačeni poziciji j« T*rtakower pomudil v 16. potezi remi. Najdorf je remi odklonil in po zamenjavi dam dosegel boljšo končnico. Dobil je kmeta in v končnici trdnjav In laihkih figur vae kaže na zmago. Puc in Pilnik ata razvila krilne lovce. Pozicija je bila nekaj časa izenačena, potem pa je Puc žrtvoval kmeta za napad, vendar je Pilnik obdržal kmeta več. pozicija ni jasna. V partiji Kostič : Matanovič Je bila igrana sicilijanska obramba Matanovič »e je dobro branil in dobtj v končnici kmeta ter mu kaže na zmago. V partiji lokov ; Rellstab je beli igral kraljevo indijko z obrnjenimi barvami. Rellstab je prišel do napadu in žrtvoval dve figuri za trdnjavo in dva kmeta. V prekinjeni poziciji ima Rellstab. verjetno prednost.
Pfelffer j« bil v tem kolu prost.
PO XII. kolu vodi še vedno Pilnik s 8 in pol (2) točke. Fu-derer 6 in pol (1), Najdorf 6 (2), 0’Kelly 6 (1) Itd.
V nedeljo začetek nogometnega prvenstva
8 enajstoric za naslov prvaka
V nedeljo torej se bo po dolgem tasu tačelo nogometno prvenstvo našega o-zemlja. Objavili smo ie novico, da bo nogometno prvenstvo razdeljeno na dve skupini in sicer v skupino istrski/l moštev in v skupino moštev cone A.
Medtem ko se bo pri nas začelo prvenstvo Se v nedeljo, bodo istrska moštva začela z borbami šele 29. t. m-Težko bi bilo Se sedaj do-
ločiti favorita za prvo mesto, kajti moštva so se od lanskega leta znatno izboljšala in tudi ojačila z boljšimi močmi. Prav zaradi tega se bo začelo to naše nogometno prvenstvo brez kakršnih koli prognoz v prid enega alt drugega. Vsekakor pa je med sodelujočimi enaj. storicami tudi Nabrelina, ki si je pred nedavnim priborila «Kraški pokal«. Za njo najbolje kaže. Toda
Pred svetovnim prvenstvom v košarki
Včeraj so jugoslovanski košarkarj
odpotovali Iz Beograda
V Beogradu je bila v nedeljo zadnja trening tekma jugoslovanske košarkarske reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo p Buenos Aires. Nasprotnik driavne reprezentance je bilo izbrano moštvo Beograda. Jugoslovanski reprezentanti so z boljšo igro zmagali v razmerju 54:43 (15:34).
O stanju jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Argentini pUe italijanski eCorriere dello Šport«, da je jugoslovansko moštvo resen kandidat Za eno najboljših mest. List piš*, da *e jugoslovanski igralci dobro odkrivajo, da so zelo hitri in odločni. Prav dobra je tudi njihova tak-
tika hitrega menjavanja mest in kratkega podajanja. Slabo stran moštva vidi italijanski list v tem, da so igralci neizenačeni. K moštvu je po njegovem mnenju nekaj izredno dobrih košarkarjev, na drugi strani pa tudi nekaj povprečnih igralcev.
V nedeljo vse Iri tekme
Kakor smo predčasno objavili, bi morala biti v soboto mednarodna tekma v košarki med domačim Inter-jem in ljubljansko Enotnostjo. Te tekme pa iz tehničnih razlogov ne bo, bo pa odigrana v nedeljo. Umik tekem bomo naknadno objavili.
rekli smo že, da so se tudi druge enajstorice precej o-jacile, tako da bo borba med našimi enajstericami precej enakovredna.
Na tem prvenstvu sodelujejo nogometne enajstorice Opčin, Nabrežine, Kontove-la, Montebella, Sv■ Ivana, Skednja, Olimpije in končno nova enajstorica Sv. Justa.
Poznamo le nekako površno Nabrežino, Opčine, Sv-Iv&n, Kontovel, Skedenj in Olimipijo, medtem ko bosta enajstorica Montebella in Sv- Justa ostali vsaj do prvih tekem — skrivnost,
V nedeljo torej bodo prve tekmr
NA STADIONU «PRVI MAJ» ob 10 Montebello - Nabrežina.
NA OPČINAH ob 10 Kontovel - Opčine ob 13 30 Sv. Ivan - Skedenj ob 15-30 Olimpija-Sv. Just.
Inter in TKD zmagovalca
včerajšnjih tekem v košarki
V močnem vetru se je včeraj začela tekma med ekipama Inter in Sv. Križ. Po začetni terenski premoči Sv. Križa, ki je kmalu prešlo v vodstvo, je ekipa nekoliko popustila in tako prepustila iniciativo Inter-
ju, ki Je pokazal nekoliko slabšo igro. verjetno je temu kriv
tudi veter. Sv. Križ se je dobro branil ter je v pogumnih in prodornih napadih prišel tudi do uspeha. Končni žvižg sodnika je pretrgal dobro akcijo Sv. Kriza pred nasprotnikovim ko* šem. Zmagal je Inter s 26:21.
Druga tekma Je bila med
TKD in Olimpijo V začetku se ie moralo nepopolno TKD odločno boriti proti zelo napadalni Olimpiji. Kasneje se je pa TKD zbudil ter prešel v odločen napad, tako da je zmagal s 47:21,
6 minut pred koncem sta morala sodnika prekiniti igro, ker so nekateri igralci Olimpije iz protesta zapustili Igrišče. T0 je nešportno, kljub izgovorom Olimpije, da se je to zgodilo zaradi nekaterih namišljenih napak, ki naj bi jih sodnika zagrešila.
V septembru je dosegla proizvodnja surovega iekla (26 delovnih dni) 1.076.143 ton, kar je nekaj manj kot y avgus(tu (27 delovnih dni) z 1.087.750 ton, toda dnevna povprečna proizvodnja (septembra 41.390 ton) je nad avgustovo (40.287 ton). Povečala se je tudi proizvodnja surovega železa: septembrska proizvodnja (30 delovnih dni) je znašala 886.666 ton nasproti 867.491 ton v avgustu (31 delovnih oni). Celoletna proizvodnja v času od 1.10.1949 do 30.9.1950 je znašala za surovo jeklo 11,17 milij. ton, torej nekaj več kot znaša dovoljena kvota 11,1 milij:, ton. železa pa so v istih 12 mesecih izdelali 8.67 milij ton.
Narašča prav tako pridobivanje premoga; septembra so nakopali v 26 delovnih dneh 9.22 milijonov ton, nasproti 9.43 milij. ton v avgustu z 27 delovnim dnevi. Dnevno povprečje
avgusta j« bilo
tembra pa 354.400^ t .Moto®
icvu tj.	  v	r-riCRJ
so dnevno povprečno k ton).
73.900 ton (avgusta 7*’l8°s» )e Izkop rjavega premog dvignil septembra /aVgU6i* povprečje 228.100 t«i ^cp
223.900 ton); septemb ■ <pro8 znaša 5.93 jnilij. tan (veg d«' 6,04 milij. ton avgusta lovnih dni!).	..oiridi*'
avnm ann;.	koUJu	.
Nova oboroževalna* ^e-načela -
tura je najprej
1949 sept. V. ted-.
1050 avg. V. ted.
sept. IV. ted-
,95»
V.
1. proizvodnja premoga na delovni dan v 1000 t na teden » » » »
2. proizvodnja jekla
(3. trimesečje I948 *	.
338,0
2028,0
347,9
2088,0
365,0
2136,0
surovo železo » jeklo . valjanine
a. polizdelki j
b. izdelki . .
121,4
Razmejitev železniške mreže med Trstom in
ieset»°
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, Jt. 6, III. nad. — Telefon itev. 83-808 in 84-638. —■ PoltnI predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, 20. —i Telefonska St 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISIne v Slrlni 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-UDravnl 100, osmrtnice 90 tir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV Renko. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S, Pelllco HI., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti SOla-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod	gež*	1
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega » 0,%o3- * Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. —■ Izdaja Založništvo tržaškega
A. Lefebvre D. briele Pescatorč4-«Manuale di diritto
, z*l- ^fr?’5l2,
m ... T154.000
avgusta je bilo še ■ ^loi ’
* \ld
premoga 111 koksa	‘ ^ Z9
septembra le šc 446- ^jui 90 padnonemški P,reII^°^n0 rud*r'
imeli	septembra	436.300	^
jevna^uMit^^lpr-
jev na »m -- n/>vna * avgusta. Vseeno Je 00 .	ne>*'
[z vodu j* na rudarja^1
Konjunkturno sl‘L\° v nje premoga in	s	stanjem času, v Pru11	d,je n
njem pred letW' ica.
slednja razpredelnica.
1950
3145'»