reto T.\IX Štev. 36 a V Ljubljani, v četrtek, 18. februarja 1041 PoiMm ptaian« > potovM Cena 2 din Od 1. bot. dkl|« naročnina tneserno 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za Inozemstvo 120 dia Uredništvo: Kopitarjeva nl.fi/ITL SLOVENEC Ceh. raSj LJubljana fit 10.650 za naroč-nino in Stav. 10.849 ta inserata. Upr a vat Kopitar jeva olica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podrni.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenic«, Kranj, Nova mesto. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po prazniku. Trbovlja. Orjaški načrti Amerike Medtem ko Američani v smislu Monroevega nauka prepovedujejo Evropi, da bi se vmešavala v /aiteve ameriške celine, jih to nič ne ovira, da se ne bi sami zanimali za vse, kar se godi v Evropi. Tako je bilo v minuli svetovni vojni, tako je v sedanji. Kar se tiče vojske, ki danes pretresa svet, si Američani ne delajo preveč skrbi zaradi nevarnosti, kateri jih izpostavlja politika predsednika Roosevelta; zaenkrat jih nihče ne bo napadel, po preteku gotove dobe pa bodo tako močni, da se jim ne bo treba nikogar bati — tako mislijo. Ce bo uresničen program oboro-žitve Združenih držav, bodo najmočnejša država na svetu, kateri bo stala nasproti čisto izčrpana Evropa, ki bo Ameriko nujno potrebo-vala za svojo obnovo. Najbolj se hočejo Američani preskrbeti z vojnimi ladjami, ker se jim zde te najboljše oro/je tako za obramlio ameriške celine, kakor za poudarek ameriškega vpliva na zunaj. Ta program je seveda še na papirju, toda ameriška vtadn bo storila vse. da se čimprej udejstvi. V minuli svetovni vojni, v katero je Američane potegnil Wilson s svojo idealno zamislijo bodočega sveta, so Američani, kakor danes pravijo, zaslužili malo ali nič, in tudi politično se niso uveljavili v svetu tako. kakor so želeli. Predsednik Roosevelt pa je druge vrste mož. on se poslužuje vseh čustev, katerih je polno ameriško srce za demokracijo, da vodi politiko, ki je silno realna in ima za namen, da dvigne moč Amerike ter ji pribori tudi v gospodarskem pogledu prvo vlogo na svetu; zato bodo gotovo imeli Nemci prav, ko poudarjajo, da želi Amerika postati dedič Anglije. Čisto poceni je Roosevelt dobil od Angležev važna politična in vojaška oporišča v ameriških vodah samih, pa na Tihem Oceanu, in ver jetno je, da jih bo še nekaj kupil po še nižji ceni. Čeprav so države ameriškega kontinenta ponosne na svojo narodno osobitost in bi se rade tudi gospodarsko osamosvojile, se morajo dejansko čedalje bolj oklepati svoje sosede na severu, da nadomestijo ogromne izgube, ki jih trpi njihova trgovina, ki je izgubila svoj trg v Evropi. Združene države na severu so danes varuh vsega juga, naj bo to varovancem ljubo ali pa ne. Nikoli ni bila diplomatična delavnost Združenih držav v Evropi tako »ivahna, kakor je danes. Wilson ni bil poslal svojčas v Evropo več kakor enega samega odposlanca, polkovnika llousea, ki ni bil videti preveč živahen mož in gotovo ni imel nobenih imperialističnih namenov. Roosevelt pa ima svojega stalnega izrednega predstavnika pri Vatikanu, kjer mednarodni položaj stalno in pazljivo zasledujejo in imajo tudi svoje poglede in svoj zamisel o bodoči Evropi. In v sedanjem trenutku potujejo Rooseveltovi drugi odposlanci/ po vsej Evropi. Oni nimnjo samo naloge, da bi ameriškega predsednika kar moč točno informirali o položaju v posameznih evropskih državah, rmpak imajo tudi dolžnost, da posameznim državam razložijo stališče Združenih držav v tej vojni in jih pridobijo za politične namene in gospodarski načrt, ki ga Američani imajo. Admiral Leahv je bil v Madridu in je sedaj v Vichyju; polkovnik Donovan je obiskal vse države na Balkanu in se sploh zanima za položaj na vsem Vzhodu; v Londonu se nahaja poleg rednega ameriškega poslanika Roosevel-tov intimni prijatelj Hopkins, ki opazuje, s kakšnimi napori si prizadeva Anglija obvladati položaj in ki angleški vladi gotovo tudi daje nasvete in poguma, če je tega sploh treba. Najbolj modra poteza Roosevelta pa je bila, da je poslal v Anglijo svojega bivšega protikandidata za predsedniški prestol, republikanca Willkiea. ki se je tam na tastne oči prepričal, knko velika so prizadevanja Anglije, da bi v tej vojski zmagala, kako velike pa so tudi njene potrebe; na ta način bo Willkie lahko postal najbolj vneti propagator tiste ameriške pomoči Angliji, ki jo le-ta tako zelo potrebuje in pričakuje, da ne bi bilo prepozno. Angleži in njihovi prijatelji ne dvomijo, da bo poročilo g. Willkiea, ki se je že vrnil v Ameriko, zelo pospešilo sprejetje in uresničenje Rooseveltovega zakonskega načrta, ki je sedaj pred senatom. Ta zakon bo seveda sprejet in razne eventualne spremembe na njem ne bodo bistvenega značaja. Vprašanje je le. ali bo pri tem ostalo, in ali ne bodo Združene države Severne Amerike prej ah slej aktivno potegnjene v svetovno vojno.. Zaenkrat so izven konflikta in njihov vpliv na svetovne zadeve je od dne do dne večji. Diplomatično že sedaj usmerjajo vojno v tisto smer, ki naj zagotovi in pospeši zmago Anglije, hkrati pa postavi Ameriko na čelo mednarodnega položaja v bodočnosti. Zaradi tega zavzemajo Združene države Severne Amerike zaenkrat do Sovjetske unije prijazno stališče in vplivajo na Anglijo, ca ne bi prehudo kontrolirala ladij, ki vozijo iz Amerike razno blago v sovjetsko državo, čeprav je del tega blaga namenjen za veliko in intimno prijateljico Sovjetov. Nemčijo. Celo generalni konzulat so Američani ustanovili v zadnjem času v Vladivostoku. da bi se bolj in bolj pospeševali trgovski odnošaji z URSS, ker dobiček je dobiček, pa naj ho tudi z boljševiškim carstvom, ki v tej vojski zavzema drugačno stališče, kakor bi si želela ameriška politika. Angleški dominioni čedalje bolj upirajo svoje oči v Washington in izgleda, da se poraja nov anglosaški svet. ki bo mogočnejši od britskega imperija in ga bo mogoče vsrkal vase. Kaj pa. če bi bila Amerika potegnjena v vojsko prej, kakor misli? Potem bo morala svoje napore deliti na dve strani: na Atlantik in na Tiho morje, kjer je njen največji nasprotnik Japonska. Hkrati se v Evropi vojska obrača tako. da grozi potegniti v vojsko tudi boljševiško Rusijo. In kateri načrti se bodo potem na koncu uresničili in v koliko so bodo uresničili, tega nihče ne ve. Ali bo res Amerika iz te vojske izšla kot najmočnejša sila sveta, ali pa bo morala to svojo vlogo deliti s kom drugim? Brez smisla je. če bi hoteli iskati 7f. dnnps odgovor na vprašanje, ki se skriva v naročju usode. Velika vojaška in politična razgibanost po vsem Sredozemlju Angleži poroča:o o napredovanju v Vzhodni Afriki - Čete generala de Gaullea vdrle v Trpolitanijo fn zasedle Kufro A ngleška poročila Kairo, 12. lebr. t. Reuter. Poročilo angleške vzhodne armade se glasi: Libija: Nobenih posebnih važnejših sporočil. Eritreja: Naše čete, ki prodirajo s severnega dela Eritreje ob obali Rdečega morja proti Massaui, so zasedle mesto Elghena na reki Far-cal in zajele več ujetnikov in vojnega materiala. Pri Keren u se operacije razvijajo zelo zadovoljivo. Južno od tega boiišča so naše čete prodrle še globlje v sovražno ozemlje. V teh bojih je bilo doslej zaplenjenih 80 topov. Na drugih frontah nič posebnega. Uradno poročilo angleškega poveljstva v Nai-robiju v vzhodni Afriki pravi, da so južnoafriške čete napredovale in zavzele vas Todenjan in italijansko postojanko Nampraput. Oba kraja sta na obali Rudolfovega jezera. Nampraput je najbolj severni kraj v pokrajini Durkana in se tam stikajo meje Kenije, Abesinije in Sudana. Afmadu zaseden Zvečer poroča vrhovno poveljstvo, da so angleške čet? zasedle mesto Afmadu v Italijanski Somaliji. Afmadu je 6edež pokrajinske oblasti z rezidentom na čelu, in leži v pokrajini jezer v Somaliji. Prebivalstvo šteje 2000 duš. Posadko tvorijo oddelki redne vojske, orožništvo, domačinske čete. Afmadu je veliko tržno središče. Pojasnila vojnega poročevalca Reuterjev poročevalec dodaja, da angleške čete sedaj čistijo vse ogromno področje Cirenajke, ki jim je padlo v roke po zasedbi Bengazija. Oklopne edinice, ki piodirajo naprej ob obali, so prodrle že daleč mimo El Ageile v Tripolitanijo. Toda vojaško poveljstvo molči o svojih nadaljnjih načrtih. Zato uradna obvestila o operacijah nič ne govore o tem. Očistiti je treba tudi puščavsko ozemlje, kjer italijanske posadke še sede po nekaterih postojankah. Glede oaz pri Džarabubu vojaško poveljstvo ne da nobenih obvestil, toda vojaške operacije so v teku. Za oaze v Kufri se bije sedaj že tretji dan srdita bitka in so jo francoske čete v tem trenutku poročanja verjetno že zasedle. Francoske čete generala de Gaullea so prišle 1000 km daleč skozi puščavo Z očiščenjem tega ozemlja je onemogočena tudi letalska zveza med Italijo in Abesinijo. Glede bojev pri Ker en n pravi Reuterjev dopisnik, da se razvijajo po načrtu. Tukaj nastopajo v prvi vrsti indijske čete, ki zasedajo postojanko za postojanko po utrjenem gorovju, ki obdaja Keren. Na tem prostoru je treba pričakovati v kratkem večjih operacij, ki se jih bo udeležilo tudi vojno brodovje na obali Rdečega morja. V Eritreji je bilo doslej uničenih na tleh 60 sovražnih letal. Iz Abesinije prihajajo poročila o nadaljnjem napredovanju južnoafriških čet v notranjost Abesinije. Sedaj se kažeta jasni obliki dveh sunkov: eden je na desnem koncu Kenje pri Dol o, drugi pa se je razvil na zahodnem koncu meje pri Ru-dolfovem jezeru Napredovanje je tukaj zelo hitro, ker domačinsko prebivalstvo streže, kolikor more. Delovanje angleškega letalstva Kairo, 12. febr. t. Reuter. Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: Naši bombniki so spet napadli letališče na Ro-dosu (dodekaneški otoki). Na letališču Marica so bile zadete letalske 'ope in upravne zgradbe. Na letališču v Calatu so bombe zažgale na tleh tri sovražna letala. Nastali so požari. Naši bombniki so v nizkem poletu s strojnicami obstreljevali letališče. Na letališču Kavia so padle bombe med letala in letalske lope. V Abesiniji je bila bombardirana Addis Abcbn. Bombe so padle na letala, na letalske lope in razne letališke upravna zgradbe ter povzročile obsežne požare. Na področju Keren-Asmara so bombniki izvedli več napadov na vojaške postojanke, na motorne kolone med tema mestoma, na vojaška skladišča severno od Kerena. Nad Asmaro se je razvila borba s petimi sovražnimi lovci. Dva sta bila uničena. V italijanski Somaliji je bilo bombardirano letališče in druge vojaške zgradbe v Afmadu, ki je bil potem zaseden od južnoafriških čet. V Libiji so naše čete našle na letališču v Benini na tleh 86 sovražnih letal raznih vrst, med njimi en nemški >Heinkel< in en nemški »Junkers«, ki pa so vsa neuporabljiva, ker so bila uničena od naših bombnikov, ki so v bitkah nad Libijo ponovno napadli Benino. Od vseh navedenih operacij se ni vrnilo samo eno letalo. De Gaulleov vdor v Tripolitanijo Kufra in Gudames zasedena Kairo, 12 febr Asociated Pres«: Glavni stan generala de Gaullea poroča, da so njegove čete, ki so prišle iz področje Čada v Francoski Srednji Afriki, zasedle po tridnevni bitki glavne oaze v Kufri. Na nekaterih točkah se boji še nadaljujejo. Francoske čete so prišle skozi puščavo nad 1000 kilometrov daleč, da so mogle izvesti ta napad in tako doprinesti svoj delež v skupni borbi proti nasprotniku Druga skupina de Gaulleovih čet je napadla in premagala posadko v Gu d a m e s u, ki leži na tro-mejevju med Italijansko Tripiolitanijo, Francoskim Tunisom in Francosko Srednjo Afriko, nekako 400 kilometrov južno od mesta Tripolisa. General de Gaulle je s svojega glavnega stana sporočil to vest ter dodal da bodo francoske svobodne čete rešile čast Francije, katere brodovje sramotno počiva v Sredozemskem moju, namesto da bi se borilo za svobodo Francije v ve'iki sredozemski bitki, ki se sedaj bije na vsej fronti. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 12. febr. Štefani: Poročilo številka 250 italijanskega glavnega stana oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: V severni Afriki nič novega V vzhodni Afriki so se na odseku pri Kerenu razvijali včeraj srditi boji ob sodelovanju letalstvu z obeh strani. Sovražnikov mehanizirani oddelek, Ki so ga podpirala letala, je zavzel Afmadu — v Somaliji. V Keniji je naša protiletalska obramba sestrelila 9 in 10. februarja štiri letala. Eno letalo vrste »Cloucester« je bilo zWto na tla v Sudanu. Sovražnik je napadel letališče v Addis Abebi. Bik je pri tem 9 mrtvih, med njimi dva domač:na, ter nekaj ranjenih. Tvarna škoda je zelo majhna. Nocoj so sovražna letala vrgla nekaj bomb na Cato niso pa prizadela večje škode, Italijanski list o padcu Bengaz3[a Rim, 12. lebr. t. MTI. V svojem listu »T e 1 e-grafo« objavlja urednik An sai do dališi članek o operacijah v Severni Afriki. Članek nosi naslov »Poglejmo stvarnost« v oči«. Ansaldo piše, da je poročilo o padcu Bengazija bolestno zadelo vsakogar, kdor je ponosen na to, da je Italijan. Žalostno poročilo o padcu je bilo sprejeto s presunjenimi občutki. Bengazi je prestolnica italijanske Afrike in so jo Italijan« napravili najlepše in najbolj organizirano mesto na vsej severni obali Afrike. Nato postavlja Ansaldo vprašanje: Kako je prišlo do padca Bengazija? Odgovor, ki ga daje, je sledeči: Udar, ki ga je sovražnik zadal italijanskim oboroženim 6ilam pri Sid« Baraniju, je bil izredno hud. Kajti italijanske čete so takrat izgubile mnego svojih tankov. Sovražnik je zalo dobil tudi premoč nad našimi četami To premoč je izkoristil s spretnostjo, k'i je ni mogoie zanikati. Taktika Angležev je bila naslecTija: Ko so drugega za drugim zasedli vse puščavske otoke Marmarike, so s svojimi malimi motornimi vozili prebredli visoko ravan pri Dem«. Derno smo izpraznili, kar pa je Angležem le prav prišlo. Angleške motorizirane kolone so namreč drvele kar naprej ter se za mestom B a r c e spustile v dolino, kjer leži Bengazi. Tukaj so ponovile taktiko, ki jim je uoroča: Vladar Španije, general Franco, se je v spremstvu zunanjega ministra Serrana Sunerja danes pripeljal na kraj na italijanski »morski obali«, k jer bo sestanek z M u s s o I i n i j e m , ki ga spreml ja zunan ji minister grof C i a n o. Kraj sam, kjer bo sestanek, ni znan. Širijo se govorice, da se bo sestanka udeležil tudi voditelj Nemčije, Hitler. General Franco se bo s kraja sestanka najbrž z letalom odpeljal v Rim: da se jx>kloni tudi papežu Piju XII., vendar to jjoročilo še ni službeno potrjeno. Na svojem povratku v Španijo se bo Franco sestal z maršalom Petninom, ki ga bo pri tej priložnosti spremljal njegov namestnik admiral Darlan. O pomenil in namenu tega sestanka krožijo najbolj različne domneve Nekateri menijo, da gre za vprašanje prehoda nemških in italijanskih čet skozi Španijo v severno Afriko, pri čemer bi bil izveden napad na Gibraltar. Ta domneva je najbrž vzeta iz zraka, ker zaradi tega bi generalu Francu ne bilo treba hoditi v Italija. Druga domneva je, da gre morda za prva mirovna posredovanja Španije v vojni med Anglijo in Italijo. I urli to domnevo je tr^ba takoj položiti na stran, ker je z ozirom na položaj fašizma v Italiji in na tesno povezanost Nemčije in Italije v sedanjih okoliščinah smešna. Bolj zanimiva je tretja domneva, ki meni, da je to prvi, morda še zelo oddaljeni poskus, spraviti na isto črto tri latinske velesile, ki obkrožajo zahodni člcl sredo- Topniški boji v Albaniji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 12. febr. Štefani: 250. uradno fioročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Na grškem bojišču boji patrol in udejstvovanje artilerije. Pri bojih, ki so se zadnje dni odigrali v Albaniji, se je zlasti odlikovala četrta eskadrila, ki je s svojimi stalnimi in učinkovitimi zmagovitimi poleti podpirala kopensko^ojsko pri njenih operacijnli. Včeraj so skupin'? letal bombardirale z bombami težkega kalibra ter obsipavale s strojniškim ognjem sovražnikove prometne zveze, obrambne naprave in čete. Zadeti so bili tudi vojaški cilji v Prevezi in Larisi. lovska letala so napadin letališče pri Janini in na tleh uničila 18 letal vrste »Gloucester«. Dve drugi letali, ki sta skušali preprečiti napad naših lovcev, sta biii se- streljeni. Eno naše letalo se ni vrnilo, toda letalec se je rešil s padalom (AA.) Grška poročila Atene, 12. febr. Atenska agencija: Poročilo št. 108 grškega generalnega štaba se glasi: Po vsein bojišču samo manjše delovanje izvidnic in topništva. Sestrelili smo eno sovražno letalo. Sovražna letala so napadla več mest v notranjosti Grčije, med njimi Solun, Janino. Prevezo, Patras in Pirej. škoda nikjer ni velika. Število človeških žrtev tudi ni visoko. Pri bombardiranju Soluna 9. februarja sta dve bombi padli na jugoslovanski svobodni pas v pristanišču. Zadete so bile razne pristaniške naprave, skladišča in železniški tir. škoda je velika. Človeških žrtev pa ni bilo, ker ob času napada ni bilo nobenin uslužbencev v prizadetem področju. zomske kotline tako z evropske, kakor z afriške strani. Latinska skupnost je utemeljena v skupni kulturi, kakor tudi v z»mijepisnem položaju, in ta skupnost bo morala prej ali slej tudi pri bodoči ureditvi Evrope, pa naj zmaga ta ali oni talior. priti do živega izraza. Ta domneva pravi, da zdaj še ne gre za nič stvarnega, pač pa bi se znali iz tega stika ra/.viti jx)goji za nadaljnn razmišljanja o morebitnem sodelovanju tega prostora, ki se z ozirom na Evropo, kakor ttirli z ozirom na Jjžno Ameriko zdi mnogo bolj notranje enoten, kakor katere koli druge kombinacije, ter ima ie to prednost, da mu ne more nikdo očitati, Ja bi bil tvorba politike enega ali drugega vojskujočega se tabora. »Poročila o premirju med Italijo in Anglijo — smešna« Rim, 12. febr. DNB. Neka ameriška agencija je objavila poročilo, da bo med Italijo in Anglijo že danes podpisano premirje V italijanskih političnih krogih smatrajo to poročilo za smešno in brez vsake podlage. Objavljanje takšnih poročil smatrajo kot popolno nepozna-nje italijanske politike. (AA) (Columbia B A. Co. je namreč jjoročala iz Vichyja, da se nahaja v bližini San Rema na Iran-coskcm ozemlju tudi neki angleški predstavnik in da bo Franco posredoval med Anglijo in Italijo, da skleneta ir.r Tudi današnja londonska opoldanska radijska oddaja je prinesla govorico o pogajanjih med Italijo i«*) Anglijo. Poročevalec se je pri tem skliceval na poročila ameriških agencij. Londonski radio je dal to novico brez vsakega komentarja) V San Remu Washington, 12. febr. b UP poroča, da sta se danes ob 12.30 v San Remu sestala Mussolini in Franco, kateri je bilo v spremstvu zunanjega ministra Sunerja, dočim grof Ciano, ki se n«haia na albanskem bojišču, ni bil prisoten. Petain čaka Vichy, 12 febr. b. Radio Toulouse poroča, da je dospel maršal Petain na svoje posestvo v Anti-besU. To mesto na francoski rivieri v bližini Monte Carla leži na progi, po kateri se general Franco vrača v Španijo. Tudi admiral Darlan je odšel iz Vichyja na obalo. Zemunska vremenskn napoved: Topleje, povečini oblačno jxi vsej državi, zlasti pa na severu, kjer bo jionrkod deževalo, višje v gorah pa snežilo. Zagrebška vremenska napoved: Manjša oblačno.«- Lepe besede francoskega lista v spomin na dr. Korošca Hrvati odklanjajo N sodelovanje JNS ^ Zagrebški »Hrvatsiu Dnevnike so v uvodnem članku peča z znanim zborovanjem JNS v Ljubljani, zlasti pa z govorom g. dr. Grga Andje-linoviča, kateremu očita, da sploh ne pozna nalog mode.me države, ker vedno goni eno in isto. Med drugim takole pravi o miselnosti podpredsednika JNS in sredno. 3. Uradni zdravniki vodijo seznam po izdanih nakaznicah ter poročajo Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu po okrajnih sanitetnih referentih do 10. vsakega meseca, koliko dodatnih nakaznic so v preteklem mesecu izdali. Mestni fi-zikati predlože Banoviinskemu prehranjevalnemu uradu ta poročila neposredno. 4. Uradni zdravniki izdajajo siromašnim bolnikom dodatne nakaznice za moko brezplačno. Banovinski prehranjevalni zavod opozarja javnost in organe, ki bodo dodeljevali te nakaznice, da bo prehranjevalni zavod v Ljubljani prisiljen, da ukine te dodatne nakaznice za bolnike v primeru, ako bi se razširil krog upravičencev na osebe, ki jim dodatne nakaznice res niso nujno potrebne. Iz tega razloga poziva prehranjevalni zavod vse uradne zdravnike, da nastopajo pri izdajanju teh dodatnih nakaznic z vso rigoroznostjo. (Nadaljevanje s 1. strani) jeti kot zelo resen dogodek, toda s trdnim prepričanjem, da bo po sedanjih hudih preizkušnjah spet postal italijanski. 1 Rim, 12. febr. Štefani: Italijanski listi opozarjajo na neutrudno delovanje italijanskega letalstva na vseh bojiščih in podčrtavajo zlasti zmage na grškem bojišču in na bojišču Vzhodne Afrike. Listi pišejo z veliko pozornostjo tudi o prekinitvi diplomatskih 6tikov med Londonom in Bukarešto in o odhodu angleškega poslanika iz Bukarešte. V vsem tem vidijo veliko izgubo Anglije. (AA) Italijanske navedbe o izgubah v zraku Rim, 12. febr, DNB: »Giornale d'Italia« piše o zadnjih štirih poročilih italijanskega vrhovnega poveljstva ter pravi, da 6ta v zadnjih štirih dneh italijansko letalstvo in protiletalska obramba sestrelila ali težko poškodovala 74 angleških letal, od katerih jih je bilo 32 sestreljenih pri spopadih v zraku, 9 da jih je zbilo na tla protiletalsko topništvo, 33 pa da je bilo uničenih na tleh. (AA) Angleški popis bombardiranja Genove London, 12. febr. t. United Press: Angleška admiraliteta je snoči objavila podrobnostno poročilo o bombardiranju Genove po angleških vojnih ladjah. Poročilo med drugim pravi, da ie angleško brodovje plulo proti Genovi, ne da bi bila posadka na ladjah vedela, kakšna naloga jo čaka. Šele v soboto zvečer so jim prebrali dnevno povelje o napadu prihodnje jutro. Ko so se zjutraj ob zori ladje približale Genovi na razdaljo 15 km, niso nikjer opazilo kakšnega sovražnega izvidniškega letala. Ladje so se nato ustavile in rušilci so jih obstopili, da jih zavarujejo proti podmornicam. Letala so z »Ark Royala« vzletela in začela bombardirati nakazane cilje. Ladijski topovi pa še niso streljali, marveč so se pripravljali na strel, medtem ko so njihova izvidniška letala letala nad mestom in po radiu napovedovala cilje. Italijanske obalne baterije so še vedno molčale. Toda kmalu nato so začele z lučnimi signali dajati vprašanje: Kdo ste? Najbrž niso v jutranji sivini megle spoznati porekln teh vojnih ladij. V odgovor pa je ustrelil »Renovvn« s svojimi šesterimi 36 cm topovi, ki mečejo krogle, težke 1000 k^. Potem so se oglasile italijanske obalne baterije, ki so ustrelile 20 krat in je najbližja krogla padla 400 m proč od ladje. Angleško vojno brodovje je eno uro obstreljevalo pristanišče in razne industrijske naprave, počasi ploveč ob obali, medtem pa so bombniki bombardirali razne industrije in skladišča v Genovi, Livornu in rini. Izvidniška letala so sproti poročala, kaj so zadeli topovski streli z vseh ladij, namreč ladje v pristanu, skladišča, bencinske zaloge, ladjedelnice, tovarne in tovorni kolodvor. Po eni uri se je angleško brodovje začelo obračati nazaj. Pri povratku so italijanska letala skušala priti nad brodovje, a se jim ni posrečilo. Šele popoldne sta dve letali prišli nad brodovje in vrgli tri bombe, ki pa so padle skoraj 1000 m proč od najbližje ladje. Eno letalo je bilo sestreljeno. Angleško brodovje se ie vrnilo brez najmanjše škode, posadka pa brez vsake poškodbe. Angleško brodovje se je vrnilo v Gibraltar Clermont-Ferand, 12. febr. Havas: Angleška eskadra, ki jo tvorijo matična ladja za letala »Are, Roval«. bojni ladji »Malaya«, »Renovvn«, oklofma križarka »Sheffield«, dve križarki in več rušilcev, ki so vse sodelovale pri bombardiranju Genove, se je vrnila v Gibraltar. Zdi se, da je ena teh križark dobila neke manjše poškodbe na fioveljniškem mostu. Rušilci so pluli z veliko hitrostjo in so spustili umetno meglo, preden je eskadra zaplula v pristanišče. Za njimi je plul ostali del brodovja. Več vodnih letal, ki pripadajo tej eskadri, je varovalo to operacijo. Dve angleški ladji, na katerih so bile čete in vojaške potrebščine, sta tudi prispeli v Gibraltar. (AA) Župnik Fr. S. Finžgar dobil visoko odlikovanje Belgrad, 12. febr. m. Ob priliki 70 letnice so kr. namestniki no predlog prosvetnega ministra dr. Kreka odlikovali r. redom Jugoslov. krone II. stopnje Franca SaL Finžgarja, pisatelja in župnika v pokoju v Ljubljani. Praznovanje „Treh ierarhov" v Belgradu Belgrad, 12. febr. m. V vseh srbskih krajih ima nocoj JRZ tradicionalne prireditve za svoje člane. V Belgradu je prireditveni mestni odbor najel V6e prostore v restavraciji »Kolarac«. Prireditve, ki njen čisti dobiček pojde v korist zimske pomoči, 6e bo udeležil tudi Cvetkovič z obema podpredsednikoma stranke dr. Kulovcem in dr. Kulenovičem ter vsemi drugimi člani svoje vlade, ki pripadajo JRZ. Istočasoo bo cmela svojo prireditev tudi skupina radikalov, ki se še zmerom zbira okrog glavnega odbor*. Zaradi udeležbe na tej prireditvi je prišlo v Belgrad več članov te politične skupine, iz Slovenije pa dr. Dinko Puc. Staroradikali bodo imeli nocoj prireditev v prostorih »Kazine«. Skupina radikalov, ki jo vodi bivši pravosodni minister dr. Lazar Markovič, se bo zbrala v prostorih Bojevniškega doma. Na ta sestanek je prišel v Belgrad ludi dr. Korun iz Ljubljane. Politični posveti v Belgradu Berlgrad. 12. februarja, m Z jutranjim brzim vlakom sta se vrnila v Belgrad trgovinski minister dr. Andres in socialni minister dr. Budisav-ljevič. Prav tako je prispel v Belgrad tudi hrvatski ban dr. šubašič. Tudi danes so posamezni ministri imeli več posvetovanj, ki so se nanašali na tekoče resorne zadeve. Tako je predsednik dr. Kulovec imel daljši razgovor s finančnim ministrom dr. Sutcjcm in socialnim ministrom dr. Bu-disavljevičem. Razen tega je g. predsenik v svojem kabinetu sprejel več deputacij. Ponovno je bil sprejet pri njem predsednik Prevoda Snoj, ki se je ponovno sešel s prehranjevalnim ministrom dr. Protičem. Prosvetnega ministra dr. Kreka sta obiskala ministra brez listnice dr. Smoljan in kmetijski minister dr. čburilovič. Nova postaja Kočna pri Jesenicah Belgrad, 12. februarja. AA. Z veljavnostjo od 16. februarja se odpre nova postaja Kočna na progi Jesenice—Bistrica-BohLnjsko jezero za potniški in blagovni promet. y Konferenca mesarjev iz vse države Belgrad, 12. febr m. Tukaj je bil od 10. do 12. t. m. vsedržavni shod mesarjev in kloba-sičarjev. Na konferenci je bilo 35 zastopnikov, največ s Hrvaškega in Južne Srbije. Pretresali so vprašanja, ki se tičejo mesarskega stanu, o trgovini, šušmarstvu, strokovnih društvih, cenah surovih kož, strokovnem šolstvu in drugem. Izdelana je bila posebna resolucija, ki so jo predložili trgovinskemu ministru, ki jim je obljubil vso svojo pomoč, potem prehranjevalnemu ministru, ki je deputacijo opozoril na hude razmere, v katerih živimo, vendar je obljubil, da bo, preden bo izdal uredbe, zaslišal pristojne strokovne organizacije, nazadnje pa tudi finančnemu ministru. OSEBNE Belgrad, 12. febr. m S kr. ukazom sta napredovala v 4-2 Rudolf Kolarič, prof. f. drž. moške gimnazije v Ljubljani, in Marija Rval, prof. realne gimnazije v Murski Soboti. Železniška nesreča pri Rakovici Belgrad, 12. februarja, m. Danes popoldne se ie na železniški postaji Rakovica zgodila huda železniška nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Vlak je privozil iz Resnika proti Belgradu in je na prehodu pred jiostajnim poslopjem povozil občinskega uradnika Žarka Atanackoviča, ki je hotel prekoračiti progo. Atanackoviča je odbila lokomotiva, da je obležal med tračnicami mrtev. 0 pomanjkanju živeža O tem vprašanju piše Adam Pribičevič v svojem glasilu »Seljačko kolo« med drugim takole: »Finančni minister dr. Šutej je povedal, da je v naši državi dovolj sladkorja, soli, vžigalic in drugega. Dogajalo pa se je, da kmetje, ki jim je sol najvažnejše bodisi za živino, za soljenje mesa, zelja itd., niso mogli .dobiti soli. Zunaj po vaseh ne moremo niti danes še dobiti sladkorja. Moledovati moramo, če ga hočemo dobiti za dva dinarja I Kilogram sladkorja pa je le še pesem in sanje I In tako se je zgodilo, da požrešna gospoda ima sladkorja za leto dni, špekulanti še mnogo več, dobiti pa ga ne more niti tisti kmet, ki je sadil sladkorno peso, brez katere sploh ni sladkorja. Ni dovolj določiti le visoko globo za tistega, ki ga primejo, da je kupičil živež bodisi zase ali pa za špekulacijo. To ne prinaša uspeha, razen v izjemnih primerih. Treba pa je določiti visoko nagrado vsakomur, ki bi oblasti naznanil, kje je živež nakopičen, kje imajo nepotrebne rezerve živeža, bodisi sladkorja, kave ali česa drugega. Tako bo živež prišel na dan, medtem ko si bo f>oslej vsakdo premislili kupičiti živež brez potrebe. Kajpada bi te visoke nagrade morale biti plačane iz najdenega blaga ali pa sploh na račun krivca.« Dubrovnik, 12. februarja, b. Davi ob 9.20 so čutili v Dubrovniku in okolici slabši potres brez pomembnejših posledic. Dotrpel je po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, najin skrbni in predobri mož in oče, gospod ~ Martin Prime krojaški mojster Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 14. februarja 1041 ob 4 pop. z Zal, iz kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 15. februarja 1941, ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 12. februarja 1941. Globoko žalujoča žena Jerica, hčerka Štefka in ostalo sorodstvo Beli in zdravi zobje SAPGOV KALODONT proti zobnemu kamnu Angleško- bojišče Nad Anglijo sorazmerno mirno — Drugi zaporedni angleški napad na Hannover in Rotterdam Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 12. februarja. AA. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka podmornica je potopila 21.500 ton sovražnikovega brodovja. V okviru uspešnih napadov na britanske ladje na področju okoli Anglije so letala potopila eno 7000 tonsko trgovsko ladjo, dve drugi pa težko poškodovala. Kakor je bilo pozneje ugotovljeno, je bilo ob priliki letalskega napada 10. t. m. na nek angleški konvoj zahodno od portugalske obale potop-lienih 6 ladij s skupno tonažo 29.600 ton. Angleška poročila London, 12. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči delovanje sovražnega letalstva nad Anglijo ni bilo veliko in obsežno. Nekatere bombe so padle na južni in jugovzhodni del države. Število človeških žrtev, ubitih in ranjenih, ni znatno. Tudi škoda je le mala. Včeraj podnevi pa nemška letala niso izvedla nobenega napada na angleško ozemlje. Davi v jutranjih urah je bil v Londonu alarm, toda bombe niso bile vržene. Danes nad Anglijo ni bilo večjega sovražnega delovanja. Prihajali so redki bombniki, ki so zmetali nekaj bomb En nemški bombnik je bil uničen nad severno Škotsko. Vojna na morju Berlin, 12. februarja. (DNB.) Angleška admiraliteta ni irdala nobenega poročila o napadu in delnem uničenju nekega velikega angleškega konvoja, ki so ga napadli nemški bombniki za daljne polete v srednjem delu Atlantskega oonn '' se je medtem zvedelo, je bil us>i kakor pa je bilo prvotno sporočeno, lj.,., je namreč, da je bila pri tej priliki potopljena še ena 5000 tonska ladja. Po tem takem znašajo izgube angleškega konvoja skoraj 50.000 ton. 29.500 ton ladij je bilo potopljenih, 20.000 ton pa delno in težje poškodovanih. Molk angleške admiralitete o tem uspešnem napadu nemških letal je najboljši dokaz, kako je ta uspeh zadel angleško brodovje. Položaj je podoben onemu pri zadnjem napadu nemških podmornic na neki veliki konvoj v irskih vodah_ dne 2. decembra 1940. Tedaj je bilo uničenih 15 ladij, natovorjenih s petrolejem. Poteklo je 48 ur, preden je angleška admiraliteta pod pritiskom javnosti izdala poročilo, v katerem je navedla le delni nemški uspeh. (AA.) Napadi na Nemčijo Angleška poročila London, 12 febr. t. Letalsko ministrstvo objavlja naslednje poročilo: Skupine naših bombnikov so v pretekli noči bombardirale številne vojaške cilje v severozahodnem delu Nemčije Izvidnišna letala so letela tudi nad Hannoverjem, ki je bil bombardiran prejšnjo ■"od. Ugotovila so, da požari še trajajo na vsem področju, ki je bilo zpsuIo z bombami. Letalsko ministrstvo je opoldne objavilo naslednje porodilo: Skupine naših bombnikov so v pretekli noči kljub slabemu vremenu, ki je oviralo razmah operacij, izvedle obsežne napade na kraje severozahodni Nemčiji, na Norveškem in na Nizozemskem. Na nemškem ozemlju je bil 61-ig napaden Hamburg in so bombe velikega kalibra povzročile požare in razdejanja. Hannover je bil tudi v pretekli noči ponovno bombardiran in 60 piloti opazili, da požari, povzročeni včeraj, še vedno gorijo. Hannover je največje skladišče za bencin v Nemčiji. Druge skupine bombnikov so vdrugič bombardirale Rotterdam. ki je bil napaden tudi snoči. Bombe so zadele velika bencinska skladišča in jih zažgala Skupina bombnikov pomorskega poveljstva je bombardirala letališče in pristaniške naprave v Christiandsenu na Norveškem. Končno so večje skupine izvidniških letal preletele področje nad severno Francijo in so naletele le na redka sovražna letala. Z vseh teh operacij se niso vrnila 3 naša letala, med njimi dve lovski letali. Eden naših bombnikov se je pri povratku ponesrečil nad Cambridgeom ter je pri padcu na neki kolegij ubil 3 civilne osebe. Nemška poročila Berlin, 12. februarja. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Včeraj podnevi je sovražnik poskušal prodreti na zasedeno področje ob obali rokavskega preliva, pa je tudi tokrat njegov poskus ostal brez uspeha. Sovražnik je pri tem izgubil štiir letala. Dve sta Jutrfei „Rerum novarum" Letos bo poteklo 50 let, odkar je papež Leon XIII. izdal svojo znamenito okrožnico o socialnem vprašanju, »Rerum novarum«, ki je zbudila svetovno socialno vest in pozvala ves krščanski omikani svet, da bi zavrl brezobzirni kapitalistični red in delavstvu priboril mesto enakopravnega činitelja v človeški družbi. Za proslavo tega spomina se je zlasti zavzela katoliška Švica. Na seji krščanske socialne delavske zveze Švice je predsednik Scherrer sporočil, da se bo jubilej Leonove okrožnice praznoval po vsej Švici na posebno slovesen način. Univerza v Freiburgu bo avgusta meseca I. 1941 priredila švicarski socialni teden. Ta teden se bo končal z veliko mani-iestacijo za mir in bo poglobil zavest Švice, da ima nalogo posredovati med evropskimi narodi ne samo za politično sodelovanje, ampak tudi za pravičen red evropske družbe, kakor ga je zamislil veliki Leon XIII. Krščansko socialna delavska zveza pa bo podobno maniiestacijo priredila 24. in 25. maja v Ein-siedlu. Pri tej priliki hočejo katoliški delavci Švice poudariti potrebo, da je za socialno obnovo in rešitev tako Švice kakor Evrope potrebna aktivacija vseh katoliških sil sveta za preureditev družbe po smernicah papežev bili sestreljeni pri spopadih v zraku, eno je zbila na tla protiletalska artilerija, eno pa pomorsko topništvo. Sovražnik je preteklo noč. vrgel na severozahodno in srednjo Nemčijo manjše število rušilnih in zažigalnih bomb na stanovanjske četrti. Prizadejal je neznatno tvarno škodo in je bilo ubitih nekaj ljudi. Kakor je bilo že sporočeno, je bilo ob priliki sovražnikovega napada na nemško ozemlje v noči od 10. na 11. februar sestreljenih še 5 sovražnikovih letal, tako da znaša število uničenih angleških letal 38. Berlin, 12. februarja. (DNB.) V noči od 11. na 12. februar so angleška letala spet poskušala izvesti napade na nemško ozemlje. Hudo streljanje protiletalskega topništva pa je preprečilo angleškim letalcem, da bi metali bombe na določene cilje. Angleška letala so bila prisiljena vrniti se, preden so prispela do ciljev. Ni bila prizadejana nobena škoda na vojaških ali gospodarskih ciljih. V nekem mestu severne Nemčije so angleški letalci prizadejali manjšo škodo na poslopjih v posameznih vaseh. Nastali so manjši požari. Tudi poskus sovražnikovega napada na Innsbruck v jugozahodni Nemčiji se ni posrečil. Bilo je vsega skupaj le nekaj mrtvih in ranjenih. (AA.) Amsterdam. 12. februarja. (DNB.) Na uradnem mestu v Haagu pravijo, da so angleška letala izvedla nekaj poletov v noči od 10. na 11. februar nad nekaterimi nizozemskimi vasmi. Angleške bombe 60 zanetile več požarov v raznih krajih države, nekaj bomb pa je padlo tudi na odprta polja. Po nekaterih mestih je. bilo med prebivalstvom več ranjenih. Veliko število stanovanjskih hiš in drugih poslopij je bilo težko poškodovanih. Porušena je bila tudi ena šola. Zažigalne bombe so zanetile več požarov, ki so bili hitro po-gašeni. (AA.) Irska v nevarnosti Dublin, 12. februarja. UP. Predsednik Irske De Valcra je opozoril irsko prebivalstvo na nevarnosti, ki pretijo Irski. Zato da jc potrebno izseliti ženske in otroke iz glavnega mesta, ker v Dublinu ni dovolj zaklonišč proti zračnim napadom. Tem napadom bo glavno mesto izpostavljeno v prvi vrsti. Mnoge rodbine so sc že na lastno željo izselile na deželo. Nadalje je Do Valcra rekel, da se je prijavilo dosedaj 20.000 prostovoljcev v irsko vojsko pa Rdefi križ in za prostovoljno gasilstvo. Ti bodo vsi branili svobodo Irske. Op's ameriških [etal in načina, kako prha a o v Anglijo Dopisnik »United Press< Ralph Walling je za ameriške časopise napisal daljše poročilo o prihajanju ameriških letal v Anglijo. Iz poročila posnemamo naslednje podatke: Počasi je mogoče dobiti približno točno sliko o potovanju ameriških letal v Anglijo. V letu 1940. angleško lelalsko ministrstvo ni hotelo ničesar izdati o potovanju ameriških lovskih letal in bombnikov na letališča v Angliji. Ameriška letala imajo en cilj: da pridejo čez morje v posebno proizvodno postajo, ki jo je določilo angleško letalsko ministrstvo in kjer dele tistih letal, ki ne morejo sama priti, takoj sestavljajo ter vse spravljajo v ogromna zaklonišča, ki so varna pred vsako bombo. Neki častnik angleškega zbiralnega središča je izjavil, da je bilo sprva precej hudo vprašanje, kako spraviti čez morje tiste bombnike in tiste lovce, ki takšne daljave ne zmorejo s svojo lastno močjo. To vprašanje je sedaj rešeno. Sedaj prihajajo tudi ta letala semkaj v stalnem veletoku. Ta letala prinašajo čez morje posebna velika prevozna letala, ki so dvojevrstna: ena letala nesejo trup, spodnjo konštrukcijo in stroj, vse v enem, druga pa obe krili. Ko letala prilete, jih takoj sestavijo, napravijo z njimi preizkuševalni polet 40 minut, nakar dobijo takoj potrebno orožje in so pripravljena za nastop v vojni. Velike bombnike za dolge polete pa vlečejo čez ocean v dolgih verigah. Ameriška poročila so nedavno trdila, da je na ta način prišlo že 400 velikih bombnikov čez morje brez vsake težave. Angleški minister za letalstvo pa je izpovedal, di so se doslej skupno ponesrečila samo tri letala. Števila letal, ki so žo prišla v Anglijo, pa seveda ne razodene. Dopisnik »United Pressa« pravi, da jo na svojo lastne oči videl čisto nove vrste letal z imenom »Tomahnwk« ali »P 40< ali »Moha\vk 1«. Mnoga so bila že uvrščena med bojne edinice. Oborožena so s šestcevnini brzostrelnim protiletalskim topom ter so silno okretna. O »Tomahivvkut govorijo v Ameriki, da z lahkoto zmore 725 km na uro. Na svoje lastne oči je dopisnik opazoval poskusno »borbo« med tem ameriškim tn najhitrejšim angleškim lovcem in se je izkazalo, da je bil »Totna-ha\vk< v ravnem poletu zares hitrejši od T>lla\vker Hurricaue«, ki je znan, da je uničil največ nemških strinoglavcev (»Štuka«) vrsto »Ilcinkcl« in »Jnn-kers«. »Tomahavvk« so tudi mnogo hitreje dviga. Dopisnik nadalje poroča, da si je ogledal Se druge vrste ameriških letal, kratke, čokate postave, ki sta oba pomorska lovca, namreč »Grun-niann Marklct« in »Brevvster Buffalo«. Oba sta silno hitra plezavca in bosta z onima dvema drugima, ki sta omenjena, pri bodočih bojih igrala veliko vlogo. Angleži so pokazali še druge vrste ameriških letal. Med njimi »Douglas Boston<, ki je dvomotor-no letalo, bombnik in lovec obenem, ki ga angleški častniki kot plezalca, skakalca in tekača kar ne morejo prehvaliti ter trdijo, da je v vsakem pogledu daleč nad angleškim bombnikom »Blenheim 4« tako glede okretnasti, ubogljivosti in teže. To bo predvsem napadalno letalo. To so samo nekatere vrste ameriških letal, ki so že priš'a v Anglijo. Položaj na Balkanu Zanimiva opazovanja ameriškega poročevalca istanbul, 12. (ebruarja. t. United Press: Iz Romunije poročajo, da odide angleški poslanik z osebjem angleškega poslaništva in vseh konzulatov ter z osebjem diplomatskih zastopstev Belgije, Nizozemske, Poljske in Norveške prihodnjo soboto. Diplomatskega osebja je okrog 50, civilnih oseb angleškega odnosno zavezniškega državljanstva tudi toliko. V Konstanci se bo vkrcal na posebno ladjo, ki ga bo odpeljala v Istanbul, kjer bo čakal nadaljnjih navodil. Zasebna poročila iz Romunije pravijo, da je romunsko prebivalstvo prevzel strah, da ne bi prišlo do vojne napovedi in da ne bi angleška letala začela bombardirati romunske petrolejske vrelce in tovarne za čiščenje surovega olja. Toda zaenkrat o nadaljnjih namenih angleške vlade ni mogoče zvedeti. Turčija pazljivo zasleduje razvoj položaja. Baje je dobila turška vlada v roke dokaze, da so se na romunski črnomorski obali pojavile nemške podmornice. Obala sama pa je po naredbi romunske vlade že dalje časa zavarovana z minami in ni plovna, razen v spremstvu posebnih vlačilcev. Iz Bolgarije so prišla poročila, da so bili voditelji opozicijskih strank pri predsedniku bolgarske vlade Filovu in so silili vanj, naj jasno označi politiko bolgarske vlade, ker je javnost razburjena zaradi najnovejših govoric o stališču Bolgarije. Predsednik vlade je izjavil, da je Bolgarija miroljubna in da nikogar ne bo napadla. Toda javnost še vedno čaka jasne uradne izjave. Dokler te ni, tako pišejo turški listi, ostane ozračje še nadalje zamegleno. V Turčiji zaradi dogodkov v zvezi z Bolgarijo ni nobene nervoznosti. Listi pišejo, da je Turčija pripravljena na vse in da zaupa v svojo moč, da bo vsaki nalogi kos. Današnji listi so prinesli zanimiva poročila iz angleških virov, ki pravijo, da je angleška vlada na podlagi informacij, ki jih je lansko leto dobila od poslanikov po Balkanu, ki so prišli na posvet v London, svetovala Turčiji, naj se potrudi, da bi balkanske države prepričala o tem, kako važno bi bilo zanje v sedanjem trenutku, če bi sc bolj med seboj povezale, da bi jim bila prihranjena preizkušnja drugih držav, ki so druga za drugo izgubile samostojnost. Turška vlada bo takšno posredovalno vlogo radevolje sprejela in izvedla. O stališču Sovjetske zveze turški tisk le malo poroča. V Turčiji se na Sovjetsko zvezo ne zanašajo, češ da se sama boji Nemčije in da ji bo zaradi tega izkazovala prijateljstvo in usluge, dokler bo mogla. Vprašanja in odgovori v Spodnjem domu v Londonu Bern, 12. februarja Švicarski radio: V angleškem spodnjem domu so danes ministri odgovarjali na nekatera vprašanja. Glavna vprašanja in odgovori so bili naslednji: Na vprašar.ie, če ]e bil Rim že bombardiran, je letalski minister Sinclair odgovoril, da se to še ni zgodilo. Na vprašanje, če so v Rimu vojaški cilji, ki bi bili vredni bombardiranja, je Sinclair odgovoril: Da. Na vprašanja, če se angleška vlada že razgo-varja z Združenimi državami SA o vojnih ciljih, je ministrski predsednik Churchill odgovoril, da vlada v Združenih državah tako popolno razumevanje za cilje za katere se Anglija bori, da se ne spominjam, da bi bilo kdaj to vprašanje sproženo bodisi ustmeno med menoj in ameriškimi zastopniki, s katerimi sem se pogovarjal, niti pismeno v dopisovanju, ki ga vodim z Ameriko. Izjave o angleški politiki glede vojnih ciljev bodo dajali ministri Anglije ob prilikah, ki bodo ugodne za obče dobro.« Na nadaljnje vprašanje, če bi res ne kazalo, da angleška vlada objavi vojne cilje, ni več odgovoril Churchill, ampak podpredsednik vlade delavski voditelj A 111 e e . ki je dejal, »naj ne silijo v vlado, ki bo o tem dala izjavo, kadar bo čas za to. Čedalje boli prihaja svet do spoznanja, da se Angleži danes ne borimo več samo za obstoj Anglije, marveč za novo Evropo, za ves omikani svet. Vedno večje je tudi spoznanje, da bo treba tesno med seboj povezati politična in gospodarska vprašanja, politične in gospodarske cilje. Treba ie misliti tudi na to, d*. povežemo vojne cilje, ki tičejo izključno Anglije, z upravičenimi težnjami drugod. Kadar bomo dali takšno izjavo, bomo v njej podčrtali enotnost angleškega imperija ter njegovo popolno složnost z Združenimi državami Severne Amerike in z ostalim omikanim svetom, ki se sedaj skupno z nami nahaia v težavah. Toda govoriti je treba prave besede o pravem času, če hočemo, da bo tudi to naše mogočno orožie končalo vojno in obnovilo mir« Na neka vprašanja o sestanku med Fran-com in Mussolinijem, ki pa so bila stavljena v neresnem tonu Iposlanec je namreč vprašal, če naj angleška vlada ne sporoči generalu Wavellu, da se oglasi tudi v Tangerju), zunanji minister Eden ni hotel dati nobenega odgovora. Na vprašanje kai je \ Romunijo, je vstal zunanji minister Eden in prebral noto, ki io je , angleški poslanik v Bukarešti sir Reginald Hoars predal generalu Antonescu Nato pravi med drugim, da je »postalo popolnoma jasno, da je Romunija v celoti pod nadzorstvom Nemčije«. Nato navaja na to, da je angleški poslanik pred nekaj meseci vprašal Antonesca, kaj je z nemškimi četami, ki prihajajo v Romunijo, in da je dobil odgovor, da gre le za malenkostne čete. ki bodo izvežbale romunsko vojsko in ki so pripeljale s seboj tudi potrebno učno orodie«. »Sedaj pa se je izkazalo,« nadaljuje nota, »da si je Nemčija na romunskih tleh ustanovila pravo ekspedicijsko armado, ki se bo Romunije posluževala kot oporišča za nadaljnje operacije. Zaradi tega vlada njegovega britanskega Veličanstva ne vidi nobenega razloga več, da bi še nadalje imela z romunsko vlado kakšne zveze«. Na vprašanje, kako je s prometnimi zvezami z Ameriko, je letalski minister Sinclair odgovoril, da se bo spomladi začela redna vsakodnevna potniška služba med Anglijo in Ameriko nad severnim Atlantikom. Službo bo oskrbovala posebna angleška letalska družba. Rooseveltov zakon o pomoči Angliji pred ameriškim senatom Washington, 12 febr. t. Asociated Press: Senatni zunanjepolitični odbor je danes odklonil spre-menilni predlog opozicije, ki je zahteval za uveljav-Ijenje polnomočij, ki jih zakon predvideva, še pismeno dovoljenje vrhovnih poveljnikov armade, mornarice in letalstva, preden bi moglo katerokoli orožje biti oddano izven države Odbor pa je odobril štiri spreminjevaloe predloge ki jih je sprejela že zbornica poslancev, namreč, da se Rooseveltova polnomočja omejijo do 30. junija 1943, da kongres iahko polnomočja prekliče z navadno večino glasov in da predsednik tega sklepa ne more razveljaviti, da ameriške vojne ladje ne smejo spremljati prevoze OTOžja iz Amerike v druge države, ter da se mora predsednik posvetovati 6 poveljniki narodne obrambe, preden se poslužuje pravic, zapisanih v zakonu Mornariški minister Knox je danes v zvezi z Willkijevo izjavo, da je treba Angliji poslati še več rušilcev, izjavil, da kot odgovorni šef vojnega brodovja ne more pristati na to, da b« se od obstoječega števila rušilcev, s katerimi razpolaga vojno brodovje USA, oddale kakfne edinice, ker sedanje število odgovarja razredni razporeditvi vojnih ladij v organiziranem brodovju Sporazum med Bolgarijo in Turčijo o razbremenitvi meje Trst, 12. febr. b. »Piccolo« poroča iz Budimpešte, da v tamkajšnjih političnih krogih trdijo, da je med Turčijo in Bolgarijo že prišlo do načelnega sporazuma glede oddaljitve čet z bolgarsko-tuiške meje. Ta poročila že niso potrjena niti v Sofiji niti v Ankari. Popov se opravičil pri ameriškem poslaniLi Soifja, 12. febr. b Bolgarski zunanji minister g. Ivan Popov se je opravičil ameriškemu ministru v Sofiji Georgu Earleu zaradi postopka bolgarskih vojnih oblasti proti ameriškemu uradnemu kurirju, kateremu je bil odvzet diplomatski potni list. Raj-mund Leddy, diplomatski kurir, je bil na poti v Turčijo zadržan na meji, ker je bil osumljen, da je fotografiral obmejne vojaške objekte. Bolgarski zunanji minister se je zaradi nemilega dogodka opravičil, ker se je dokazalo, da je bilo sumničenje bolgarskih obmejnih oblasti neupravičeno. V Romuniji je še 4117 zaprtih Bukarešta, 12. februarja. Štefani: Poročilo o notranjem položaju v Romuniji poudarja, da je v zadnjih 24 urah v Romuniji vladal mir. V Bukarešti je bilo aretiranih 3428 oseb, od katerih so jih 827 spustili na svobodo. Drugod po Romuniji so zaprli 4117 ljudi. Vojaško sodišče v Bukarešti je obsodilo tri osebe zaradi udeležbe pri uporu na kazni od pet do sedem let težke ječe, 24 ljudi na strogi zapor od treh mesecev do treh let, trije pa so bili oproščeni. Donovan v Egiptu Beyruth, 12. februarja. DNB: Polkovnik Donovan, ki se trenutno mudi v Egiptu, je včeraj obiskal angleško brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja in je imel ob tej priliki daljši razgovor z glavnini poveljnikom angleškega brodovja v tem odseku. Nato se je polkovnik Donovan vrnil v Kairo, kjer bo nadaljeval svoje razgovore z angleškimi in ameriškimi diplomatskimi krogi. Ipak Laval? Rim, 12. februarja. PA. V zvezi z dogodki v Vichyju piše današnja »Tribuna«, da trdijo v političnih krogih v Vichyju, da sedanje spremembe v francoski vladi niso dokončne in da so samo uvod k sestavljanju nove vlade. Po obvestilih istega časopisa bo prevzel predsedništvo novega kabineta Laval, o čemer sta se sporazumela maršal Petain in Laval s posredovanjem Darlana. Za sedaj pa je ta sporazum še tajen. Berlin, 12 februarja. DNB poroča naslednje: V nemškem zunanjem ministrstvu so daues spet naglasili, da z nemške strani ni ničesar povedati o dogodkih, ki so se odigrali v Vichyju. V političnih krogih pa poudarjajo, da je nova vlada t Y'ichyju samo prehodna vlada. Eksplozija v Ameriki Filadelfija. 12. februarja, b. Ob priliki strašne eksplozije plinskih cevi v južnem delu mesta^ je našlo smrt 5 oseb, 40 pa je težko ranjenih. Eksplozija je bila tako huda, da je uničila celi blok hiš, v katerih so stanovali Italijani. Med mrtvimi se nahaja tudi 50 letni policist Clark, ki je zašel v neko hišo po prvi eksploziji. Na mestu nesreče se je zbralo mnogo ljudi. Po eksploziji je nastal požar v mnogih zasebnih hišah. Vse mestne reševalne poslaje so bile zaposlene s prenašanjem ranjencev. Vzrok eksplozije ni znan. Smuške tekme v Nemčiji Garmisch-Partenkirchen, 12. febr. Zimskošportne tekme v Garmisch-Partenkir-chenu se bodo' začele v petek, 14. februarja s tekom na 18 km. Teh mednarodnih tekem se bo udeleževalo 118 smučarjev, in sicer 56 Nemcev, 10 Italijanov, tO Jugoslovanov, 21 Fincev, 13 Švedov, 5 Slovakov, 2 Madžara in 1 Romun. (DNB.) Novi japonski poslanik v USA Washinglon, 12. febr. AP. Novi japonski slanik admiral Nomjra je prišel včeraj v VVashing-ton, kjer so ga pričakali člani poslanstva in konzulata ter člani nemškega in itali|anskega poslanstva Zaradi svojih prejšnjih izjav je bil prijazno sprejet tudi v ameriškem časopisju. Med drugim govorijo, da se bo admiral Noinura sestal tudi z lordom Halifaxom. tno nor >či od r Napadi na Malto Malta, 12. febr. Reuter: pravi, da so sovražna letala v noči od ponedeljka na torek vrgla nekaj bomb. toda bombe državnih naprav niso zadele. Tudi v torek so bila sovražna letala nad Malto, toda bomb niso metala. Angleško protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati, toda uspehi še niso znani. (A A.) Zvišanje cen na debelo Pravkar je objavljen indeks cen na debelo, ki ga je sestavd študijski oddelek Narodne banke. Indeks cen na debelo kaže, da se je naša raven cen na debelo zopet dvignila in da bodo tej ravni sledile tudi cene na drobno. V naslednjem podajamo sliko indeksa cen na debelo za posamezne skupine za avgust 1930, december 19-k) in januar 1941 (podlaga so cene v letu 1926 kot 100): avg. 1939 dec. 1940 jan. 1941 rastlinski proizv. 75.7 105.6 210.5 živina in proizvodi 68.0 121.2 122.9 rudninski proizvodi 03.9 135.9 141.3 industrijski proizv. 78.3 132.6 139.2 splošni indeks 70.8 143.0 150.7 izvozni proizvodi 73.3 142.0 151.4 uvozni proizvodi 77.1 136.8 139.1 Iz tega pregleda je razvidno, da so cene vseh skupin predmetov v januarju v primeri z decembrom več ali manj narasle. Cene rastlinskih proizvodov za 1.4, rudninskih proizvodov za 4, industrijskih proizvodov' za 5, splošni indeks jc narastel za okoli 4%. Indeks cen izvoznih proizvodov je narastel za 6.6, indeks cen uvoznih proizvodov pa 1.6%. Se bolj pregledno sliko našega naraščanja cen pa dobimo, če vzamemo za izhodišče cene I. 1939. Ce vzamemo te cene za 100, potein je bil indeks decembra 1940 in januarja 1941 naslednji: avg. 1930 dec. 1940 jan. 1941 rastlinski proizv. živina in proizv. mineralni proizv industr. proizv. skupni indeks 100 285 265 100 178 181 100 145 150 100 160 178 100 185 193 avg. 1930 dec. 1040 jan. 1041 izvozni proizv. 100 194 206 uvozni proizv. 100 177 180 Ta pregled nam jasno kaže, da so od avgusta 1939 do januarja 1941 narasle cene rastlinskih proizvodov za 165%, ceno živine in proizvodov za Hi'/o, mineralnih proizvodov za 50%, industrijskih proizvodov za 78%, izvoznih za 106% in uvoznih proizvodov 80%, tako da je skupni indeks vseh predmetov, ki jih upošteva Narodna banka pri izračunavanju, narastel za 96%. Naša raven cen na debelo se je torej od začetka vojne sem skoraj podvojila in so najbolj narasle cene rastlinskih proizvodov, daleč nad povprečjem vsel. cer, to so predvsem cene žitaric in koruze. V najmanjši meri so se zvišale cene mineralnih proizvodov, pri katerih je v prvi vrsti premog. Tudi cene industrijskih proizvodov so narasle manj ket povprečje za vse cene, kar velja tudi za živino in proizvode živinoreje. Ker izvažamo predvsem rastlinske proizvode in uvažamo industrijske proizvode, vidimo, da so cene izvoznih proizvodov bolj narasle kot cene uvoznih proizvodov To je bilo lažje, ker se kontrola cen pri nas nanaša predvsem na cene uvoženega blaga in cen v industriji, torej že v drugotni fazi |)Oteka tvorbe cen. Cene na drobno še niso objavljene, gotovo pa bo indeks tudi teh cen za januar znatno narastel, kar pomeni znatno povečanje življenjskih stroškov. Cene na drobno slede počasi razvoju cen na debelo. 1/, vsega sledi, da so naše ceno na debelo narasle na dvojno višino predvojnega časa, dočim so cene na drobno in 7. njimi življenjski stroški narastli sami za nekaj nad 59%, torej za polovico predvojnega stanja. Večja primes koruze za kruh v vsej državi Zaradi težkoč, ki so nastopile v preskrbi Slovenije s pšenico, katerim se pridružujejo sedaj še težavo s koruzo, je naš ban že januarja odredil, da se sine peči pri 111.» ljudski kruh iz 40% enotne presojane pšenične moke 111 iz 60% koruzne moke, dočim je v vsej ostali državi znašal odstotek koruzne moke samo 30%. Kazmerje je bilo torej pri nas najugodnejše 40:60, dočim je bilo za vso državo 70:30. Tudi na Hrvatskem so se pojavile težave, ki so povzročile, da je bila na Hrvatskem odrejena zmes 50:50%. torej slabše kot v ostali državi in nekoliko bolje kot pri nas. Pomisliti pa moramo, da ima banovina Hrvatska poleg pasivnih tudi kraje s presežkom pšenice, Jočim jih pri nas skoraj ni. Sedaj poročajo iz Belgrada, da bo tudi v ostali državi povišan odstotek primesi koruzne moke na 50%, torej kot na Hrvatskem. S tem nameravajo zmanjšati konzuin pšenične moke, kar bo imelo za posledico povečanje konzuma koruzne moke pri pekih. . ,.(■ Uredba bo v kratkem objavljena, vendar za .nas ne bo imela veljave, ker je problem, za Slovenijo težaviiejŠi kot za ostalo državo. Mogoče bo 'mela nova ureditev za posledico, da bomo dobili viekaj več pšenice, ki bo prosta zaradi novih predpisov, v kolikor ne bi nastopile nove izredne raz-»v re za pšenični trg. Stanje Narodne banke Dne 8. februarja 1941 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. januar): Aktiva: zlato v blagajnah po stabilizacijski vrednosti 2,296.76 (+2.5), zlato v inozemstvu po stabilizacijski vrednosti 492 0 (—5.0), skupna zlata rezerva 2788.8 (—2.5), devize izven podlage 829.2 ( + 20.45), kovani denar 312.3 ( + 27.1), posojila: menična 1660.4 (—33 7), lombardna 52.16 (—2.35), skupno posojila 1712.56 (—36.05), vrednostni papirji 303.1 ( + 4.0],eskont bonov državne obrambe 7091.0 (+21.0), razna aktiva 2102 15 ( + 111.64). Pasiva: bankovci v obtoku 13.652.3 (—64.9), drž terjatve 290.7 (+97.8), žirovni računi 1624.5 (+129.87), razni računi 2.875.54 (—229.0), skupno obveznosti na vpogled 4.0302 74 (—1.3), obveznosti z rokom 200.0 ( + 200.0), razna pasiva 329.04 (+13.5). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 17.655 0 (—66.2), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4462.04 (—4.0), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3674.8 ( + 4.0) milij. din, skupno kritje 25.27 (v prejšnjem izkazu 25.20), od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 20.81 (20.71.) Izkaz kaže, da se je blagajniški položaj države izboljšal, ker so državne naložbe pri banki zelo narasle ob istočasno povečanem eskontu bonov državne obrambe. Posojila zasebnemu gospodarstvu so se znatno zmanjšala. Obilica denarja na denarnem trgu se vidi tudi po tem, da je Narodna banka izdala v prvem tednu februarja za 200 milij. din blagajniških zapiskov, kar je odgovarjalo zmanjšanju raznih računov pri banki, ki so bili konvertirani iz obveznosti na vpogled v obveznosti z rokom. lzboljšanie je imelo tudi za posledico zmanjšanje obtoka bankovcev in kovancev. Stanje naših kliringov Dne 8. februarja 1941 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 31. januarja 1941): Aktivni kliringi: Bolgarija 862.134 (—317.311) dinarjev; Franci|a 3,929.925 (—114.966) fr. frankov, francoske kolonije 4,988.499 fr. frankov, Holandija 5,698.517 (+2,341.782) hol. goldinarjev in Norveška 485.018 (+98.262) din. Pasivni kliringi: Nemčija 58,199010 (—680.333) mark, protektorat 68,264 483 ( + 4,924.166) kron, Slovaška 25,570.891 (—4,535.633) kron, Madžarska 86 milijonov 978.169 ( + 588 975) din, Poljska 18,525.036 dinarjev, Romunija 3,517.175 (—4165) din, Turčija 5,891.720 (—2,228.601) din, Italija 27,302.273 (+ 5 milijonov 675.660) din, Belgija 4,008317 (—849 623) din, danska, zbiralni račun 2,826.%? ( + 424.031) din, Danska likvidacijski račun 2,604 027 (—4976) din Izkaz kaže, da so se znatno povečale naše terjatve v Holandiji, kamor je znaten izvoz. Med pasivnimi kliringi opažamo zmanišanje našega dolga predvsem v Nemčiji, na Slovaškem in v Turčiji zaradi večjih nakupov v teh državah, dočim se je povečal naš klirinški dolg v protektoratu in v Italiji zaradi presežkov izvoza tja. * Zvišanje glavnice. Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, ima občni zbor delničarjev 1 marca 1941 ob 10. Na dnevnem redu je poleg volitev uprave in nadzorstva tudi zvišanje jglavnice od 3 na 6 milijonov dinarjev. Brivski in frizerski obrt V vrsti rokodelskih obrtov zavzema brivski in frizerski obrt svoje posebno mesto. To pa glede na »aiačaj 6vojcga dela, ki ga vrši, kakor tudi glede na obrtnopravni položaj. Po značaju svojega dela je brivski in frizerski obrt sicer rokodelski, v kolikor se izvršuje z rokami, vendar ni produktiven v tem smislu, da bi s svojim delom proizvajal izdelke za svoje odjemalce, temveč nudi tem le svoje usluge, za kar ga v vrsti ostalih rokodelskih obrtov štejejo v posebno skupino »usluž-nostnih obrtov«. V tej skupini je sameval, dokler se mu ni po novem obrtnem zakonu v 1. 1932 pridružil še drugi obrt iste vrste, obrt kozmetikov za nego obraza in telesa. V obrtnopravnem pogledu ima brivski in frizerski obrt že po letu 1932 6vojo zgodovino. Prvotno 6e je imenoval: »brivci, frizerji, lasuljarji in mani-kerji«. Z izpremembo v letu 1936 6e mu jc naziv skrajšal v »brivci in frizerji«. Gbenem je bil nato za nekatere kraje pri nas razdeljen v dva obrta, brivskega in še fri/.erskega posebej. To pa ni obveljalo in je ban dr. Natlačen s posebno odredbo odredil, da veljata brivski in frizerski obrt za vse podrejeno mu območje Slovenije kot istovrstna obrta in ne več sorodna. •> Ozadje vsem tem odredbam je bil splošni položaj teh dveh obrtov v razvoju povojnih let, ki si ga hočemo v naslednjem nekoliko ogledati. Brivski obrt je nedvomno eden najstarejših obrtov, ker obstoji odkar so ljudje hoteli hoditi obriti. Prav tako star more biti frizerski obrt. Dejansko sta to prav za prav bila dva izrazna pomena za dve deli, ki 6ta se obenem izvrševali v eni delavnici kot en obrt. Seveda je bilo delo tega obrta prav tako podvrženo toku časa, kakor razni drugi obrti, med katerimi niso najzadnji oni obrti, ki so namenjeni v glavnem ženskim članom človeške družbe. Brivskemu in frizerskemu obrtu je tako tudi gospodovala moda, ki se je menjavala vsaj vsako stoletje, ako ne večkrat. Z gospodarskega stališča pogledano je zato ta obrt včasih le životaril, sem in tja pa prišel tudi do lepega razvoja. Nedvomno je brivski in frizerski obrt dosegel v prejšnjih časih svoj posebna konjunkturna leta v tisti dobi, ko 60 se možje brili 'n nosili lasulje, ki so jih delali lasuljarji iz mrtvih las. Iz te dobe izvira tudi ta naziv, da6i nudi danes piav malo zaslužka io še to le za tiste redke specialiste med brivci in frizerji, ki se še postrani bavijo z lasuljarstvom v glavnem za gledališke potrebe. Ni še dolgo tega, kar so brivci in frizerji tudi po naših krajih izvrševali tudi druge postranske posle, da so bili neke vrste padarji in zobarji. V Srbiji so taka dela vršili še do pred kratkim. Vendar se je v času pred svetovno vojno delokrog brivcev in frizerjev ustalil tako, da so v glavnem vršili britje in striženje, po strani pa gojili lasuljarstvo ter sem in tja tudi pedikeretvo kot sestavni del njih delokroga. Kmalu po svetovni vojni se pojavi bistveni pre-okret v delu brivcev in frizerjev. Pojavila se je moda britja in friziranja žensk. Ta ženska klientela je bila na vsak način hvaležnejša, ker se sama ne brije in ne striže temveč zahteva postrežbo frizerja in brivca. V prvi dobi. ki je trajala nekako do leta 1926, so imeli brivci in frizerji dober zaslužek. Toda ta doba striženja na kratko in friziranja pri ženskah ni tra- jala dolgo, ker 60 pod vplivocn večno mlada mode tvorci mode nazvali striženje na kratko neokusno in nepraktično. Propagirati pa so začeli ob istem času žensko frizuro z daljšimi lasmi, seveda nakodranimi lasmi Nekako ob istem času, ko se je začela pojavljati moda kratkega «trižen|a las, je bilo ugotoviti nenaden upadek moških obiskovalcev v hrivnicah. To dejstvo je belo posledica tega, da se je moški svet vse bolj začel briti sam, kar so mu omogočili brivski aparati in poceni britve ki jih je začela industrija teh predmetov kar sipaU tudi v najbolj oddaljene kraje 6veta. Zaradi majhne carinske in trošarinske obremenitve so britvice osvojile najprej mladino nato pa tudi starejši svet, ki je zaradi tega začela hoditi k brivcem samo zaradi striženja in še to komaj enkrat ali dvakrat na mesec. Poskus potrebne obdavčitve britvic se ni obnese!. Cenijo, da so aparati za britje in britvice osvojile okoli 70% vse brivske klientele. Če 60 hoteli brivci obdržati 06talih 30% svojih odjemalcev, so jim morali znižati ceno za britje, s čimer se je začel nevarni proces, ki je dovedel sčasoma in obenem z drugimi neugodnostmi vso brivsko in frizersko stroko skoraj na rob propada. Iz razloga izostanka moške klientele se je morala zato brivska in frizerska 6troka tem bolj truditi, da naveže nase vsaj dame, pri čemer jim je prišel na pcmoč razvoj mode, kakor smo to že zgoraj omenili. V zvezi z novo modo trajnega kodranja pa so prišle raz-ne težave gospodarskega značaja. Za novo frizuro so bili potrebni novi aparati za električno in trajno kodranje. Zaradi velike ponudbe, tuje in domače, se je uvedel 6i6tem mesečnega odplačevanja aparatov, ki je omogočil velikemu številu brivskih in frizerskih mojstrov, da so si omislili v svojih delavnicah skoraj vse potrebne aparate, pri čemer je pripomniti, da so šle cene v težke tisočake. Pričakovali so odziva v velikem številu klientk, toda odziv je v glavnem izostal, ker je v ti6ti dobi pretresala vsi življenje v državi težka gospodarska kriza. Posledice niso izostale: če je bilo treba za obroke treba šteti denar, a odjemalcev ni bilo, je bilo treba znižati cene Minimalnih cen se mojstri bodisi iz nezavednosti bodisi zaradi presilnega čuta za lastne, neodjenljivo nujne potrebe niso držali. Tako je bilo tudi v pogledu ženskega Iriziranja zaznamovali za to zadnjo dobo v gospodarskem pogledu prav iste žalostne posledice ki smo jih omenili pri izostanku moške klientele: padec cen. K temu je prišlo še ono zlo, ki je nujno sledilo padcu cen: svobodna konkurenca se je še bolj razvila in postala skoraj umazana konkurenca. Glede tega je pripomniti, da je poleg gospodarske krize preteklih let konkurenčno vplivaj na cene v brivskih in frizerskih dclavnicah in splošno gospodarsko nazadovanje stroke dvig števila samostojnih brivskih in frizerskih mojstrov, kar je bila deloma posledica odpuščanja pomožnega osebja v letih gospodarske krize. Število brivskih in frizerskih mojstrov v Sloveniji je v zadnjih letih naraščalo, kakor sledi: leta 1925 232 leta 1932 344 H 1926 244 ,i 1933 352 »1 1927 261 II 1934 362 II 1928 272 ti 1935 365 ■ fl 1929 292 ,i 1936 381 1930 307 •i 1937 431 •f 1931 317 ii 1938 502 Po teh podatkih se je v trinajstih letih število brivcev in frizerjev več kot podvojilo. V Ljubljani so naraščali takole: L. 1910 28; leta 1933 81; leta 1937 111. Pri vseh teh tegobah brivskega in frizerskega obrta pa ni na najzadnjem mestu pripomniti, da so si brivci in frizerji ob vsem tem razširili svoje strokovno znanje in da je strokovni napredek stroke v zadjem času tolik, da ga bo mogel dohajati le tisti, ki je bil dovolj gibčen in odporen. Prav zaradi razvoja striženja, britja in friziranja žensk so se pojavili glasovi, da je treba brivski 10 frizerski obrt razmejiti in ga razdeliti v dva ločena obrta, ki naj si sicer ostaneta sorodna. Svojo zahtevo so utemeljevali s strokovnim razvojem posebno frizerske stroke, ki zahteva posebno veščino in zalo tudi usposobljenost, dokazljivo z ločenim mojstrskim izpitom za vsako stroko posebej. Druga stran je iz zgoraj navedenih gospodarskih vzro-kov zagovarjala istovrstnost obeh strok še za nadalje. Po njih mnenju je obstoj stroke le v tem primeru zagotovljen, če se omogoči eni osebi izvrševanje obeh obrtov istočasno. Nedvomno ima vsaka stran 6>voj prav; za zdaj je ustreženo onim, ki so sc opirali na gospodarske razloge. Brivski in frizerski obrt sta danes istovrstna obrta in jih lahko u6posobljenci izvršujejo istočasno na podlagi mojstrskega izpita iz enega obeh obrtov in prijave pri obrtnem oblastvu. Seveda zato ni ostal prav nič manj važen razlog natančnega poznavanja strokovnega razvoja obrta in listi brivec, ki ne pozna vseh podrobnosti razivoia ženske lasne mode, ne bo uspeval v frizerski stroki. Samopreskrba Evrope Berlin, 12. februarja. AA. DNB: Anglija je opustila up, da bi lahko z lakoto strla Nemčijo. Tako je začel svojo izjavo znani gospodarstvenik Josef VVinsu pred zastopniki inozemskega tiska. Nadaljeval je, da Anglija sedaj upa, da bo Nemčijo prisilila, da bo morala načeti svoje zaloge. Omenjajoč neki drugi članek, je Winsu poudaril, da Nemčija nikakor ne misli spraviti v nevarnost lastne oskrbe s pošiljkami živeža drugim državam, ki so po lastni krivdi šle v vojno proti Nemčiji Nemčija ni kriva, če so te države med vojno izpostavljene pomanjkanju. Sicer pa ne smemo prezirati ali pa precenjevati dejstva takega pomanj- Feniksovim zavarovancem! Dne 31. januarja 1941 je stopila v veljavo uredba o likvidaciji »Jugoslovanskega Feniksa« in prenosu njegovega premoženja Zvezi napretkovih zadrug v Sarajevu in Zvezi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Belgradu. Ta uredba govori 6amo o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa kot juridične osebe oziroma nosilca zavarovanja in prevzemu njegovega porteteuilleja ter vseh njegovih aktiv in pasiv po omenjenih zadružnih zvezah, ki bodo pod svojo iirmo nadaljevale vsa sklenjena zavarovanja. Pri tem se nvorajo vse zavarovalne glavnice sorazmerno zvišali, in sicer tako, da 6e premije, vplačane do 28. aprila 1936, računajo v bodoče povprečno z odstotkom 70%, dočim so se do sedaj obračunavale le z odstotkom 45%. Uredba usvaja namreč socialni princip, da se imajo manja zavarovanja, katera so sklenili ekonomsko slabejši zavarovanci, izplačati ob dospelosti v celoti, a večja zavarovanja temu primemo mani, vendar tako, da se doseže povprečen odstotek »valorizacije« starih premij od 70%. Razume se samo ob sebi, da 6e bodo premije, vplačane po 28. aprilu 1936, računale tudi v bodoče tako kot dosedaj, namreč v celoti, to je stoodstotno. Podrobnejša določila o vračunavanju starih premij bo izdal ininster trgovine in industrije v posebnem pravilniku ki pa še ni izdelan oziroma objavljen. Dokler se to ne zgodi, se bodo dospele zavarovane glavnice izplačevale po prejšnji uredbi od 16 dec. 1936, a razlika 6e bo izplačala kasneje. To povišanje velja tudi za vsa ona zavarovanja, ki eo bila likvidirana pred uredbo od 31. jan. 1941 po starih pred pisih. Predmetnega povišanja bodo torej deležni vsi zavarovanci brez razlike, ali jim je zarovana glavnica že izplačana ali ne, V interesu zavarovancev je, da še nekaj časa potrpe s svojimi zahtevami. Ni oportuno zahtevati odkupov, ker bi tako zavarovanci izgubili pravico na povišanje zavarovanja. Istotako je škodljivo vsako odstopanje (cediranje) polu tretjim osebam, ker ' ' bili zavarovanci na ta način težko oškodovani, koi so bili n. pr. člani bivše »Vzajemne pomoči« registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, ki so prodali raznim špekulantom svoje članske pravice. Zastopstvo »Jugoslovanskega Feniksa« v Ljubljani še ni prejelo nobenih podrobnejših navodil od svoje centrale v Belgradu, pa tako ne more še dati inte resentom nobenih pojasni! in informacij. Zato na varovanci še malo potrpe in naj se ne obračajo niti ustno niti pismeno, ker to povzroča samo izgubo časa 2.000 nakaznic. Zanimiv je pri tem delež avtonomnih mest: Ljubljane, Mari-l>ora, Celja in Ptuja. Za odrasle je dobila Ljubljana 73.490 nakaznic, za mladino 9490, za otroke pa 8990 nakaznic. Maribor je prejel za odrasle 31.500, za mladino 4200, za otroke 4300 nakaznic. Celje je dobilo 14.613 za odrasle, 2490 za mladino in 1421 za otroke. Ptuj je dobil 5700 za odrasle, 600 za mladino, 700 za otroke. Vsega skupaj so torej ta štiri avtonomna mesta dobila okrog lo7.')00 nakaznic, kar je nekaj več kakor šestina vseh nakaznic. Zanimiva je nadalje razdelitev nakaznic po posameznih okrajih. Je sicer res, da okraji v Sloveniji niso niti približno enako veliki in da je tudi število njihovega prebivalstva zelo različno. Kljub temu pa se razločno vidi že iz števila razposlanih nakaznic, kateri okraji niti malo ne žive od poljedelstva. Največ nakaznic med okraji je dobil okraj Maribor — desni breg, namreč vsega skupaj 55.500. Naslednji okraj je ljubljanski, ki je dobil skupaj 51.500 nakaznic, nato pride radovljiški z 41.900, nato celjski okraj z 41.100 nakaznicami, nakar sledo okraji Maribor — levi breg, Kranj, Ptuj, Laško, Dravograd, Kočevje, Kamnik itd. Najmanj nakatnia nakaznic za februar — Vsa štiri avtonomna mesta so dobila 157.500 ■ Sedem desetin prebivalstva je dobilo nakaznice so dobili seveda žitorodni okraji. Prijeten minimum je pri tem dosegel lendavski okraj, ki je prejel vsega skupaj le 5200 nakaznic. Takoj za njim pa pride Murska Sobota z 11.500 nakaznicami. Značilno je, da so prav v teh dveh okrajih nekateri občinski preskrbovalni uradi vrnili Prevodu skoraj vse nakaznice, ki jih je Prevod spočetka po lastni cenitvi namenil in poslal tamošnjemu občinskemu preskrbovalnemu uradu. Prva občina, ki je to storila, je bila Dogojina v lendavskem okraju, kjer je župan vestno pripisal, da v njegovi občini ni niti enega prebivalca, ki bi bil upravičen do nakaznic. To iahko razumemo, ker v lendavskem okraju siromašno prebivalstvo, ki se preživlja s tem, da dela za dnino na tujih posestvih, dobiva svoje delo plačano v veliki meri v živilih. Še drobna zanimivost, ki jo je pokazala delitev nakaznici Skoraj v vseh okrajih, kamor je Prevod razpošiljal nakaznice na podlagi ljudskega štetja iz leta 1931., se je Izkazalo, da se Je vitel pri cenitvi otrok v starosti do 6 let. Skoraj vsi okraji so sporočili, da so takih nakaznic dobili preveč, na drugi strani pa so večinoma sporočili, da jim manjka nakaznic za doraščajočo mladino in odrasle. To je kaj ialvstria ugotovitev, saj kale, da je naš naravni prirastek ie bolj upadel, kakor pa so to mogli oceniti statistiki, ki so pripravljali cenitve za razpošiljanje nakaznic. Če primerjamo število prebivalstva vse banovine, ki ga cenijo na 1,220.000, s številom razposlanih nakaznic, vidimo, da bo dobilo nakaznice okrog 70%. Brez nakaznic bo torej v Sloveniji ostalo za mesec februar približno tri desetine vsega prebivalstva. Verjetno je seveda, da bo v prihodnjih mesecih število razposlanih nakaznic še nekoliko naraslo. Točne številke meseslvih, katere se v vsakem oziru razlikujejo od ostalih zakonov. Dočim je prejšnje zakonodajstvo prinašalo zakone, ki so na tako širokem področju, kakršno je pravo o dednih posestvih, predvidevali točno urejenje vseh mogočih odnosov, postopa sedaj zakon o dednih posestvih Reicha drugače. Ta zakon postavlja samo nekaj osnovnih pravnih načel, katera odrejajo cilj in smer novega kmečkega prava. Jasno je, da mora biti uporaba prava drugačna, ko se njegova struktura toliko razlikuje orJ prejšnjega prava. Pri prejšnjih zakonih, kateri so hoteli prinesti rešitev vseh mogočih življenjskih odnosov, mora vsak sodnik posamezne primere spraviti v zvezo z vsem nizom paragrafov in videli, kako zakon odločuje v takem primeru. Tukaj je neobhodno potreben izobražen sodnik z obširnim poznanjem zakonov in pravne znanosti. Popolnoma drugačna pa je naloga sodnika pri sodišču za dedna posestva. To sodišče je vezano samo na majhno število juridičnih načel v pravu dednih posestev, ki mu samo kažejo smer, dočim je v svojem delovanju svoboden. Upoštevati mora samo, da njegove odločitve ustrezajo kmečkemu življu in kmečkim življenjskim dolžnostim. Na ta način se upoštevajo v širokem obsegu kmečki običaji v pravu o dednih posestvih, a za presojevanje tega so kmetje kot člani sodišča neobhodno potrebni. Ce mora n. pr. sodišče za dedna posestva odobriti pri predaji posestva »preužitekc (oskrbnino starega kmeta), potem odreja pozitivno pravo samo to, da dedno posestvo oh tej priliki ne smo biti obremenjeno preko svojih moči. Odrejevanje preužilka je prepuščeno odločitvi sodišča, ki se pa mora ravnati po življenjskih običajih kmetov svojega okraja. To pa lahko presojajo najbolje kmetje sami. kajti oni najbolje vedo, kako so se od pamliveka reševala taka vprašanja. 2e ta edini primer dokazuje, kako velikega pomena je sodelovanje kmečkih sodnikov v pravu o dednih posestvih in kako lahko na temelju poznavanja prastarih običajev odločno vplivajo na kmečko življenje. Poklicni sodnik kot predsednik sodišča za dedna posestva je odgovoren za pravni tek postopka, pri stvarnih odločitvah sodeluje v isti meri skupaj s svojima prisednikoma. Na ta način se prinašajo v pravu o dednih posestvih pravne odločitve, katere ustrezajo življenjskim prilikam in ki jih kmetje pojiolnoma razumejo, ker so te odločitve izraz njihovih nazorov. Uspešno delovanje teh sodišč za dedna posestva v prvih sedmih letih praktične uporabe zakona o dednih posestvih je najboljši dokaz za resničnost te trditve. Pravo o dednih posestvih se uporablja na tak način, s kakršnim se sklada vsak kmet. ker se je v njem dvignila zavest popolne varnosti njegovega posestva, a s tem pa mu je dana možnost, da na pravilen način skrbi za svojo rodbino. Sodelovanje posebno izbranih kmetov za sodnike o dednih posestvih je edinstven primer v nemškem pravnem razvoju, ki se je sijajno izkazal. Kmečki sodniki so se pokazali v vsakem i>ogledu kot dorasli svoji veliki nalogi, a njih sodelovanje jamči tudi v bodoče pravilno uporabo prava o dednih posestvih. Kakor pri sodišču za dedna posestva, tako sta tudi pri višjih sodiščih, pri višjem dednem sodišču in pri dednem sodišču rajha dodana dva kmeta kot prisednika, ki izražata svojo kmečko pravno zavest pri pravnih razsodbah višjih sodišč. Kmečki sodniki so določeni na tri leta in sodelujejo pri sejah sodišča, da bi tako mogli sodelovati pri sodbah. Pripravljalna dela, kakor tudi končna odločitev pripada poklicnim sodnikom. Potemtakem sodišča za dedna posestva niso sodišča v navadnem smislu besede, katera sodijo samo o sporih, temveč so obenem pomočniki in svetovalci, kakor tudi poverjeniki kmečkega stanu. Ravno to sodelovanje kmečkih prisednikov v teh sodiščih vzbuja v kmečkem stanu zaupanje v pravično postopanje, ker ve, da so njih interesi najbolje zaščiteni v lastnih rokah. ———1 Eržen Mirko: Vtisi iz današnje Romunije ! (Konec.) Ko prispeš v Bukarešto, napravi nale neverjeten vtis imj)ozantni severni kolodvor, kakršnih še po ostali Evropi malo vidiš. Kakor postajna zgradba, ki je ogromna, moderna in opremljena z vsem razkošjem, prav tako se mi zdi to velemesto sanio. Velikansko, veličastno, moderno in razkošno. Ravne, široke ulice — bulvarji, so nekaj mogočnega, kar zmorejo le taka milijonska mesta. Najbolj sijajna sta Boulevard Bratianu in Boulevard Victo-ria. Prvi zato, ker ob njem v skoraj vsej njegovi dolžini preko enega kilometra, stoje sami novi moderni 10 do 15 nadstropij visoki nebotičniki. Vse te zgradbe dajejo najživahnejši bukareštanski ulici nekaj ameriškega, posebno še, če opazuješ promet na njej. Po štiri, jx> pet elegantnih avtomobilov vozi vštric in drug za drugim na obeh straneh ceste. Zanimivo je pri tem, da so vsi avtomobili v 90 odstotni večini (nemških vojaških ne štejem) ameriških znamk in še — da se na vseh poznajo vsakodnevni manjši karamboli, kar glede na tak promet ni nič čudnega. V prej omenjenih modernih f>oslopjih so najrazkošnejši hoteli in družabni lokali. Tu je stal tudi znani 14-nadstropni hotel »Carltonc, ki se je ob zadnjem jjotresu dobesedno sesul. Taka je torej v glavnih obrisih naj-prometnejša žila romunske prestolnice. Po zunanjosti precej drugačen od nje, je že prej omenjeni Boulevard Victoria. Promet je isti, le zgradbe ob njem so nekaj povsem drugega. Tu sloje najrazličnejše sijajne palače ogromnih razsežnosti številnih ministrstev in drugih državnih uradov, ki s svojo mogočno arhitekturo neopazno pripravijo opazovalca do nekakšnega spoštovanja. Ko hvalim te dve cesti, pa ne mislim reči, da *o ostale ulice nezanimive. Ne! Vprav nasprotno! Po vsej Bukarešti lahko hodiš, a ne boš nikjer videl kaj takega, kar bi tj jemalo prepričanje, da si v velemestu. Edino če zaideš v najskrajnejšo okolico, se ti spet razgali stanje, kakršnega opaziš jx> romunskih vaseh. Pred oči ti stopi dvoje nasprotij: na eni strani revščina v najhujši obliki, na drugi pa razkošje židovskih kapitalistov. Hoteli, kavarne in drugi gostinski lokali so tako dragoceno opremljeni, da predstavljajo predmeti v njih velikanske vrednosti. Naj navedem samo en primer, ki te morda najbolj zbode v oči. Preproge, ki so pogrnjene po vežah hotelov, po dvoranah kavarn in različnih hodnikih, so velikanskih izmer in jx> večini presegajo vrednost 300.000 dinarjev. Če bi hotel naštevati še druge take posebnosti, bi brez dvoma kaj pozabil. Mislim, da ste z gornjim zadovoljni. Lastniki vsega tega so bili — ali pa so še — židje, katerim so pa zadnje čase precej na prste stopili V lokale sploh ne smejo zahajati in imajo zdaj Romuni možnost, da tudi oni dobe dobro mesto, recimo po kavarnah, in se lahko udobno zleknejo v nekdanje židovske naslonjače. Nočni lokali imajo pa glede »zapore« židovske raje precejšnje skrbi. Prav ta je prejšnje čase polnila vse noči najrazličnejše bare in razsipala denar. Zdaj so slabo obiskani, čeprav je vse, kar spada v take lokale — oprema, godba, program in deklita, »comme il fauU. Obisk vsega tega je pa tudi dogodek zase, saj pravijo, da so bukareštanski bari prvi na evropski »rangt listi. Če v ničemer drugem niso na prvem mestu, so brez dvoma kar sc tiče cen. Sediš z družbo v takem zapeljivem lokalu, poslušaš nebeško godbo, gledaš odličen program, popiješ, recimo za primer, dve manjši, z vsemi mogočimi etiketami obloženi steklenici »vermoutha« in nekaj črnih kav, pa zagle-daš pred seboj bel kos papirja in na njem — 4820 lejev! Plačaš sicer, toda — nam je sapo jemalo — vam jo pa mogoče zdajle. Le naj bodo na prvem mestu v Evropi, samo da j>ozabimo take nezaslišane rečil * Pa nikar ne mislite, da je samo v teli »nelo-pirskiht shajališčih taka draginja. Ne I Povsod in vse, karkoli pogledaš, je silno drago. Obleka, hrana in še druge najnujnejše stvari so približno več kot trikrat dražjo kot pri nas. Naš nežni spol bi morda najbolj trpel pri tem, če bi pri nas tudi bilo tako. Blaga za žensko obleko pod ceno 1000 lejev za meter sploh ne bi mogla nosili, za sila navadne plesne čeveljčke bi morala odšteti 3000 lejev in za nogavice, najnujnejšo »hrano« nežnih nog od 400 lejev naprej. Dekleta, kar vesela bodite, da imate še vsega dovolj po »znižanih cenah«! Luknje na nogavicah pa kljub temu lahko s kakšno nitjo zamašite in jih shranite za morebitne hujše čase. Moškemu spolu pa j>ovem za »vzorec« le to, da kravate izpod 800 lejev sploh ne dobiš. Valuta za vse te cene pa naj bo v najboljšem prometu: 4 leji = 1 dinar. Cenejše kot pri nas so samo vžigalice, bencin in zato seveda tudi avtotaksiji. Slednji vozi n. pr. skupino ljudi eno uro |>o Bukarešti za 200 lejev. Začetna taksa je 8 lejev. in če se pelješ sam v elegantnem »Chryslerju« ali »Fordu« kilometer ali dva daleč, plačaš 20—30 lejev ali po naše največ 8 dinarjev. Mogoče vas zanimajo legionarji, ki hodijo po ulicah? Taki so: po izrazu mrki, skoraj surovi, vsakega prebadajo s svojimi očmi, ki se mačje svetijo iz|x>d visokih črnih kučem. Kosmati ovratniki njih temnorjavih sukenj so visoko privihani, noge obute v škornje, trdo udarjajo ob tlak. Oboroženi so z bajonetom in puško! Ni jih videti mnogo, ali kadar je treba kje napraviti red, so takoj na mestu. Ljudje se jih hudo bojijo in molče store, karkoli oni reko. Na hokejski tekmi je bilo vse zasedeno, tako, da se o odmorih igralci nismo imeli kje odpočiti. Prosili smo stražnika, naj nam preskrbi za nas določeni prostor Šel je in štirikrat zapovrstjo dobesedno prosil občinstvo, naj vstane z naših sedežev. Nič! To je opazil neki legionar, ki je kot straža prisostvoval tekmi. Zagrmel je nekaj besed, in kot bi trenil, so ljudje izginili s sedežev in boječi in s sklonjenimi glavami odšli iskat novega prostora. Bog zna. kaj bi bil storil, če ga gledalci ne bi bili slušali! Če zdaj povem še kaj o potresu v Bukarešti, bom morda povedal in napisal vse, kar sem utegnil in smel. Nedavni potres je romunsko prestolnico najhuje prizadejal. Ni je hiše, ki hi ne bila vidno poškodovana. Čeprav sta že dobra dva meseca minula, se še jasno poznajo poškodbe Povsod so zidovi razpokani, omet .je popadal s stropov, dimniki manjkajo skoraj povsod. Pri modernejših hišah se je pokazala nesolidnost v arhitekturi, ker so se vsi balkoni od jx>tresu dobesedno odlomili s pročelja. Največ so pa trpele manjše starejše hiše, ki so lako poškodovane, da so se stanovalci morali izseliti, same pa stojijo podprte z vseh strani s tra-verzami in tram^vjem kot kakšni zakleti gradovi. Ruševine hotela »Carltonc na boulevardu Bratianu, ki je imel 14 nadstropij, so že. popolnoma odstranili in ne vidiš drugega, kot le še kup opeke, kamenja in ometa. Zanimivo je, kar mi je |>ove-dala neka aospa. V času potresa je imel službo na vrhu, na strehi nebotičnika neki vojak Potem, ko se je sesula ogromna stavba, so ga našli sedečega sredi ceste lako prestrašenega da sploh ni vedel, kdo je in kaj se godi. Nihče ne ve. na kakšen način se je^ tako nepoškodovan, brez najmanjše praske, čudežno znašel sredi ceste. Šele čez nekaj dni. ko se je zavedel, je povedal, da je nenadoma sredi hladne noči postalo silno toplo, dež se je vlil kot fz škafa, vse oe mu je zamajalo pod nogami, kako in kaj pa je bilo naprej, pa ne ve več Podobno se je zgodilo z dveletnim dekletcem, ki je spalo v 12. nadstropju in se je prav tako nepoškodovano s posteljo vred znašlo nedaleč od onega vojaka. Zdaj pa pomislite Ljubljančani, kaj bi bilo. če bi se takole ob 3 ponoči zagugal naš nebotičnik in »se položil* preko ceste na »Š^stico«. Tudi kolodvoru ni bilo prizanoseno. Visoki stolp na desni strani poslopja, kjer je bila nameščena velika ura je kar spodneslo. Ce bi hotel naštevati še vsa druga prizadeta poslopja, bi sc tudi meni zamajalo pod nogami Povem nai o potresu le Se to. da so tudi ulice same na sebi precej trpele. Velike vzbokline so se pojavile, drugje pa spet dolinice, da se ti zdi. če se pelješ 7 avtom preko njih, kakor bi bil na tistih »morskih valo- $JiOJ&J!%e, a&iace Koledar Četrtek. 17. februarja: Katarina Riti, devica; Gregorij II.. papež. Petek, 14. februarja: Valentin, mučenec; Ivana Valoa, sveta žena in ustanoviteljica reda; Antonin, opat. Letopis - 13. februarja lota 1199. ali 1200. je umrl srbski vladar Štelan Nemanja, kot menih Simeon na Sv. Gori v navzočnosti sina sv. Save. Štelan Nemanja je tvorec srednjeveške srbske države, združi! Jo Raško in Zeto, novo državo notranje uredil in utrdil s tem, da je uničil bo-gomile, ki so grozili državo na znotraj razkrojiti, v sodelovanju s cerkvijo je skušal narod kulturno dvigniti. Ko so jx> smrti Manu-ela Kotnnena (1143,—1180.) nastale v bizantinski državi zmede, je Nemanja zrtčel širiti državo na jug in deloma tudi na vzhod. Ne-manjin sin in naslednik Štefan je prvi srbski kralj, njegovi potomci so dvignili Srbijo do prve sile na Balkanu. (Dušan Silni'!) 13. februarja 1597. leta so «e poklonili v škofijskem dvorcu v Ljubljani nadvojvodi Ferdinandu kranjski deželni stanovi. V imenu protestantov je sicer zahteval grof Ahacij Turn, naj se prej rešijo vse verske pritožbe in zagotovi verska svoboda, toda Tomaž Hren, tedaj stolni dekan se je temu uprl in dosegel svojo prvo zmago, deželni zbor je sklenil, da se bo poklonitev izvršila brezpogojno. 13. februarja 1787. leta je umrl v Milanu Boškovič macijske komisije uklonili in se vrnili v katoliško cerkev meščani v Tržiču. 13. februarja 1660. leta je umrl švedski kralj Kari Gustav, ki je hotel razdeliti Poljsko. Poljski kralj Jan Kazimir (1048-08) pa je kljub začetnim neuspehom državo, ki je bila že vsa v švedski oblasti (Prim.: Sienkievvicz, Potop), očistil sovražnika in sklenil nato v Olivi mir, tpr priznal Švedom Estonsko in Livonsko. Usodno pa je bilo za Poljsko, da je morala v tej vojni priznati neodvisnost Vzhodne Pruske. ki je nato poslala izhodišče nove prusko-nemške države 13. lebruarja 178". leta Je umrlv Milanu Boškovič Ruder, matematik, prirodoslovec in filozof. Rodil se je 18. maja 1711. 1. v Dubrovniku, se šolal pri jezuitih in poslal duhovnik. Čeprav je celc življenje deloval v tujini in pisal svoja svetovno znana dala, saj je bil eden izmed največiib matematikov svoje dobe, v tujih jezikih. največ v latinščini in laščini, ni nikdar pozabil svoje narodnosti. V filozofiji se je zavzemal za dinamično atoinistiko, ki je nekako v sredi med nauki Leibnitza in Nnwtona. 13. februarja 1883. leta jo umrl v Benetkah Ri-hard VVagner, pesnik komponist, ena izmed najjiomenibnejših osebnosti novejšega duhovnega sveta. Rodil se je 22. maja 1S13. leta v Leipzigu. V njegovih muzikalnih dramah se je stopila pesnitev z muziko, niuzika s pesnitvijo, orkester pa je kot simfonično-polifonični izraz tekstno neizrazne notranjosti in nad-čutnega sveta prevzel nalogo antičnega kora, ki naj omogoči poslušalcu razumevanje najlaj-nejših strani duševnega življenja nastopajočih oseb V začetku se je držal Beethovna, precejšnji so tudi vplivi romantike, opera Rienzi (1838-40) pa kaže v svoji tragični obdelavi že prihajajočega muzika-dramatika Glavna dela so: Fliegender Holliindor (1840-41), Tannliau-ser (1842-40), Lohengrin (1845-47), Der Ring der Nibelungen (1848-74), Tri«tnn und Isolde (1857-59), Meistersinger von Nurnberg (1861-1867), Parsifal (1805-82). Novi grobovi + V Ljubljani jo umrl gospod Anton R o z in a n , trgovec. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 83 na pokopališče k Sv. Križu. •f" V Sv. Križu pri Ajdovščini je v častitljivi starosti 92 let mirno v Gospodu zaspal gospod Tomaž Mre vi je, veleposestnik. Pokopali so ga 11. t. m. na domačem pokopališču. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Premeščen je na kaplansko mesto v Hrastnik g. A. Piki, dosedaj kaplan v Beltincih v Prekmurju. Gospodu kaplanu, ki je v Beltincih tako odlično deloval, želimo tudi na novem mestu veliko uspeha I vih« na vrtiljaku, ki je bil ob času velesejma večkrat v zabavo Ljubljančanov. Na nekaj bi pa ob koncu skoraj pozahil in to je to, kar me poleg dr-jgega skoraj vsak vpraša — kakšna so neki dekleta v Romuniji. Brez pretiravanja moram reči, in takega mnenja so vsi, ki so še bili tam doli, da takih in toliko naravnost lepili Evinih hčera še nisem videl nikjer, čeprav sem že precej sveta ob jadral. Prav vsaka je lepota zase. Naj mi slovenska dekleta opioste, če se čutijo zapostavljene ali morda celo užaljene. V tolažbo jim moram reči, da so tudi med njimi izjeme, ki ti zapeljujejo oči in glavo in ki bi lahko delale konkurenco onim tam doli. Samo, prosim, naj ne bo zdaj vsaka — izjema! Romunija danes ni na najboljšem glasu. Baš zato se pa Romuni povsod trudijo, da bi jo tujcu prikazali v čim lepših barvah. Gostoljubni so s teboj, da je vredno občudovanja. Posebno inteligentnejši ti izkazujejo pozornost, a pri vsem tem jih je nekako sram, da si v njihovi državi, ker sam lahko občutiš nerodne prekucije. Vedo, da tega sami niso preveč krivi. Sicer pa, kaj se bom spuščal v politična »razglabljanja«, ker se ne čutim zmožnega za to. Naj si vsak sam po skromnih poročilih moje »agencije« ustvari sliko o razmerah in položaju v Romuniji. Če so moja poročila, kar se tiče politike, preskromna. pa razgrnit' po mizi časopise in preberite vsaj debele naslove in pod njimi številke mrtvih, pa boste menda kar dovolj informirani o romunskem političnem položaju. Jaz bi vam rad kaj več povedal, pa z romunskimi politiki nikakor nisem mogel priti v stik. Bil sem sirer pri propagandnem ministru, ki mi je pa naložil le preko 8 kg različnih knjig in brošur, ki seveda niso ničvredne, a na žalost besede ne razumem v njih. Po legionarsko se je prekrižal na prsih in v pozdrav dvignil desnico, jaz pa »Zbogom«, pa sva se ločila. Zdaj pa še vam »Zbogom«, ki ste se trudili čitati moje »Vtise« in bodite prepričani, da se pri nas še med cedi in da zato kar lahko zapojete »Te Deum<, kakor sem v začetku omenil. — Razrešeni člani baltskega sveta dravske banovino. Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle g. dr. Cvetko-\ ifi je razrešil poslov naslednje člane banskega svela: Remšet* Fortunata, posestnika in ravnatelja tovarne barv v Mozirju za gorniegrajski okraj; Škrabca Stanka, posestnika in gostilničarja v Ribnici za kočevski okraj; Križnika Ludvika, rudniškega strojnika v Loki pri Trbovljah za laški okraj in Ratajn Franca, zidarskega mojstra v Št. Petru pri Novem mestu za novomeški okraj. — Novi člani hanskegi. sveta dravsko banovino. Predsednik ministrskega svela in namestnik ministra za notranje posle g. Drugiša Cvetko-vič jo imenoval za člane banskega sveta dravsko banovine: za gornjegrajski okraj Sleblovnika Martina, predsednika Kmetijske zbornice in posestnika v Smartnem ob Paki; za kočevski okraj Strna-da Jožefa, župana občine Videm-Dobrepolje in posestnika v Podgorici; za laški okraj Jesiha Adolfa, rudniškega strugarja v Trbovljah in za novomeški okraj Webleta Demetra, odvetnika v Novem mestu. -— Zaščita javnih cest in varnost prometa na območju mesta Jesenice. Ban dravske banovine dr M. Natlačen je izdal naredbo, s katero se veljavnost naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestno policije v Mariboru in v Celju in mestne občino v Ptuju razširja tudi na območje mesta Jesenice z malenkostnimi dopolnili. Naredba je bila objavljena v »Službenem listu* z dne 12. februarja in dobi obvezno moč 30. dau po objavi v »Službenem listu«, Knjižnice in privatnike nakup knjig Cirilove knjigarne, Maribor. Zahtevajte seznani in nagradni načrti — Zapihal je topli jugozspadnik. Včeraj je zapihal topel jugozapadnik, ki je povzročil naglo kop-nenje 6ncga Vremenska poročila iz raznih krajev Slovenije navajajo, da je snežna plast v zadnjih dneh za 10 do 20 cm nižja, kot je bila poprej v dnevih sneženja. Jutranja najnižja temperatura se je včeraj v Sloveniji gibala med +4 do —4 stopinje C. Včeraj temperatura ni delala tako velikih skokov, kakor prejšnje dneve, ko se je dvigala za 15 in celo več stopinj. V Ljubljani je bilo včeraj +1.8 stopinj C zjutraj, popoldne +5 stopinj C. V Črnučah so zaznamovali ponoči —1, zjutraj okoli 7 ure —2 in popoldne dolgo časa +6 stopinj C. — Vremensko stanje v SI oveniji je bilo splošno to-le. Gorenjsko, Boh. Bistrica —4, oblačno, 60 cm snega. Blcd-jezero —1, oblačno, 40 cm snega. Jesenice +2, megla, 50 cm snega, Kamnik + 2, oblačno. 15 cm snega, Kranjska gora —4, oblačno, 70 cm snega. Tržič -*-3, oblačno. Dolenjsko, Novo mesto —3, oblačno, 20 cm snega, Kočevje —1, oblačno, 25 cm snega, Brežice +1, oblačno, 5 cm snega, Št. Janž na Dolenjskem —4, oblačno, 25 cin snega. Štajersko. Celje +1, oblačno, 25 cm snega, Maribor —3, oblačno, Dravograd —3, oblačno,. Ljutomer +2, oblačno. 17 cin 6nega. — Proti kašlju se priporočajo prsne karamele »RAVE«. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave. — - Društvo zobozdravnikov za Dravsko banovino sklicuje v soboto 15 t. m. ob 18 v hotelu »štrukelj« v Ljubljani sestanek vseh zdravniških organizacij Dravske banovine v svrlio dogovora za strokovnokandidatno listo rudi bližajočih se volitev novega odbora Zgravniške zbornice za Dravsko banovino. — Zh boljšo avtobusno zvezo Maribor—So bota. V prekmurski javnosti je vzbudila mnogo pozornosti akcija, ki sta jo pričela oba lokalna lista za izboljšanje avtobusne zveze Maribor— Soliota. Zveza je sicer ugodna, vendar |>a le preveč upošteva samo mariborske koristi. Prekmurska javnost bi želela, da bi avtobus prihajal v Soboto jired osmo uro in odhajal po 12. uri, da bi se ga lahko v večji meri posluževali ljudje, ki hodijo po opravkih v Soboto. S tem voznim redom bi imel avtobus zvezo z lendavskim avtobusom. — Kdo sme v Prekmurju nakupovati žito? Okrajno načelstvo v Solioti je izdalo odlok glede naku]x)vanja žitaric v Prekmurju. Ta odlok pojasnilic nedavne ukrepe v zvezi z izigravanjem zakona zaradi mešanja pšenice z rž jo in proda jo sor/ične moke. V soboškem okraju sme odslej nakii|iovati žito samo oni, ki ima zato obrtno pooblastilo ali izkaznico Zbornice za trgovino in industrijo ali pa legitimacijo Združenja trgovcev v Soboti, za nakupo-valca vidirnno od okrajnega načelslva. Nobena izkaznica, ki ni vidirana od okrajnega .načel-stva v Soboti, ni veljavna za nakupovanje žita v solioškem okraju. Proti vsem, ki ne l>oov. — Izvršilnega organa je zaklenila. Na stari cesti pri Ljutomeru je opravljal rubež pri posestniku Simon N.. ljutomerski izvršilni organ. Zaruhil je nekatere predmete in jih znpi*al v rubežni zapisnik, kar je pa izzvalo hudo jezo gos|>odinje Terezije, ki je zahtevala od izvršilnega organa, naj nekatere predmete črta iz zapisnika. Ker sc ta ni dal pregovoriti, je zaprla za njim vrata delavnice in ga je hotela s icni prisiliti, da ugodi njeni želji. Pred soboškim okrožnim sodiščem je bila za to obsojena na 2 meseca strogegu zapora. -— Dolgotrajna pravda zaradi noža. Pred malim senatom v Ljubljani je bila včeraj razprava proti junaku noža. Ze 22. decembra 1939. je bil posestnikov sin, 27-letm France Snedic iz Bobovke pri Pre-dosljah obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe na 6 mesecev strogega zapora, ker je na cesti Ko-krica—Bobovka z nožem obre.tal Franceta Roglja tako, da mu je prerezal mišičevje in žile na de6ni roki in je zaradi te pošškodbe Roglju desna roka ohromela. Proti 6odbi je Snedic po branilcu dr. Vilfanu izvedel revizijo. Vrhovno sodišče je lani 16, no-vunbra prvo sodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo pred malim senatom. In proces zaradi noža se je ponovil. Letos 29. januarja je bila nova razprava, ki je bila prekinjena in 6e je včeraj pred malim senatom nadaljevala. Obtoženec je v svojo razbremenitev predlaga! mnogo prič Zagovarjal se je s 6ilobranom, ki ga je prekoračil zaradi hude razburjenosti in v strahu. V strahu, da bo napadalec Rogelj nabil njegovo 6C6tro in mater, je prijel za nož in urezal Roglja Mali kazenski senat je včeraj Toneta Snedica obsodil na 5 mesecev strogega zapora zaradi zločina hude telesne pošliodbe, ki jo je pa zadal v prekoračenem silobranu. Za uboj na Ježici 8 mesecev Ljubljana, 12. februarja. Bilo je 7. septembra lani. Skupina osmih brezposelnih delavcev je ta dau iskala zaposlitve pri gradbenem podjetju Slavec, ki je prevzelo preureditev in razširitev državne ceste od Ježice naprej proti Črnučam in Domžalam. Po lir jih ni sprejel. Nato so zložili'skupaj nekaj denarja in kupili kar liter gorljivega špirita, iz katerega so napravili j žganje revnih«. Popoldne bo odšli v Zagarjevo gostilno, kjer so naročili liler pravega žganja. Gostilničar jim je prinesel slivovko. Zahtevali so še drugi liter, kar je gostilničar odklonil. Med njimi je pozneje zunaj nastal prepir. Pavlič in Učakar sta napadla nekega Kaltenekerja, tega je branil Janez Klun, doma iz Kočevja, brezposelni rudar. Pa sta prva dva skočila na njega in trikrat vre-zala z noži v obe stegni, da je Klun krvavel. Proti večeru so odšli vsi v gostilno Tavčarjev dvor, kjer je noki delavec, ki je prejel tedensko plačo, dal za štelan vina. Tu je znova nastal prepir. Klun je očital Pavliču, kako ga je mogel obklati, ko sta si vendar prijatelja. Pavlič je skočil proti njemu. Klun je potegnil iz žepa nož in večkrat sunil Pavlica. Ni gledal, kam je zadel. Najhujši sunek z nožem je bil v levo stran Pavličevega grla, ki mu ga je globoko prerezal. Pavlič se je zgrudil na tla in izkrvavel. Klun pa je nato nož zlomil in ga vrgel v Savo. Sani je krenil v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu rane zavezali. Pozneje se je javil oblastem. Državni tožilec g. Branko Goslar je sedaj Janeza Kluna obložil zločina uboja, ln danes je bila glavna razprava pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. Obtoženec je priznal, da je Franceta Pavliča zaklal, izgovarjal pa se je na silobran. V gostilni Tavčarjev dvor je obtoženec dejal: »Pavlič! Glej, kako si me! Ni lepo, ko ti nisem nič hudega napravil.« Ta mu je odvrnil: »če nimaš še dosti, lahko še kakšno dobiš.« Pavlič se je nato z nožem zagnal proti obtožencu in ga skušal zabosti v trebuh. Ta sunek je obtoženec prestregel in nato napadalca obdelal z nožem Bil je vinjen in razburjen. Mali kazenski senat je bil mnenja, da je obtoženec bil sicer v obrambi proti napadalcu, toda prekoračil je meje silobrana. Bil j" nato obsojen na 8 mesecev strogega zajiora. Obtoženec je kazen sprejel. fio> dh&avi * Nesreča italijanskega Ictalca. Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Dubrovnika: Pri Dobro-mauu v okolici Trebinja se je spustil s padalom neki italijansko častnik. Pri padcu si je zlomil desno roko, drugih poškodb pa ni imej. Prepeljali so ga v Trebinje, kjer je na vojaškem poveljstvu izjavil, da je zašel. Ker mu je zmanjkalo bencina, se je hotel spustiti na tla, pa ni mogel najti nobenega primernega prostora. Zato je letalo piepuslil njegovi usodi in se spustil s padalom na tla. Častnika je v Trebinju obiskal italijanski konzul v Dubrovniku Giorgio Tiberi. * Namesto svatovskega veselja — kri. V Du-gi Resi sta prišli na trg pred cerkvijo dve skupini svatov. Med obema skupinama je nastalo prerekan je. Pošteno sta se pa udarila 25 letni Josip Slanša in Josip Vrbanič. Stanša je napadel Vrbaniča z nožem in mu prerezal žilo, da je Vrbanič kmalu izkrvavel. Nastal je splošen pretep, v katerem je neki Vrbaničev prijatelj ranil Stan-šo, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Sodišče je odredilo, da morajo Stanšo, ko ozdravi, pripeljati v zapore okrožnega sodišča v Karlovcu. * Pristaniški delavci v Dubrovniku zahtevajo zvišanje plač. V ta namen je sklicana seja pristaniškega odbora v zgradbi predstojništva policije v Dubrovniku. * Sarajevo v temi. Pretekli ponedeljek zvečer po šestih je v Sarajevu nenadoma zavladala tema. Vsa električna razsvetljava je ugasnila, tramvajski promet pa je bil ustavljen. Meščani so prvi hip mislili, da gre za poskus zatemnitve. Šele pozneje se je zvedelo, da je naslal defekt v električni centrali. Mesto je bilo v temi celi dve uri. Vodstvo lektrične centrale je naslednji dan sporočilo, da je defekt nastal zaradi prehude obremenitve na zunanji mreži in da avtomati pogonskih strojev niso mogli zdržati take velike napetosti. * Trojni roparski umor v bosanski gorski Tasi. Kakor jx>ročajo iz Sarajeva, se je v Turškem Lukavcu zgodil strašen zločin. Ko se je Ju-suf Gjurič s svojo ženo Fatimo vrnil s svatovanja v sosednji vasi, je našel hišna vrata odprta, 14-letnega pastirja Mehmeda Krosumoviča pa mrtvega poleg ognjišča. Imel je prerezano grlo. Jusu-fova otroka petletnega Osmana in triletno Naso je zverinski zločinec v postelji zaklal. Še v smrti sta bila oba olroka, ki sta se zelo ljubila, tesno objeta. Kakor je orožništvo ugotovilo, ie razbojnik odnesel 300 dinarjev. Pet tisočdinnrskih bhn-kovee*\ ki jih je imel Jusuf skrite v s'n nriači, pa ni našel, Čeprav je vse pretaknil. Orožniki so ta! ovedi in poročila. Drugi programi Cetrfek, 13. februarja: Belgrad: 21.10 Arije. Zagreb: 22.15 Operetne arije. — Praga: 20.30 Operni spored. — Sofija: 19.30 Simf. glasba. — Beromiinster: 20.20 Rimskega-Korzakova koncert. 21 Gogoljeva igra »Opeharjeni goljufi«. — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Moč usode«. — Italijanske postaje: 19.45 Verdijeva opera »Trubadur«. — Sottens: 21.20 Ork. koncert. — Švedsko postaje: 19.50 Lahka glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Predavanja Vzgoja grmičevja, grozdičja in cvetlic s potaknjenci je naslov predavanju, ki ga bo imel g. nadzornik Štrekelj, drevi ob pol 8 v ljudski šoli na Viču. — Občni zbor podružnice SVD Vič bo v nedeljo ob pol 10 dopoldne. Rezervne podoficirje vabimo, da se j>olno-številno udeleže tovariškega sestanka, ki bo v so!x)io 15. t. m., ob 8 zvečer v salonu gostilne »Mrak« na Cesti 29. oktobra. Na tem sestanku bo predaval univ. profesor g. dr. K a s a I Miroslav o vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni. — Pododbor. Alpinistična šola A. K. »Skale« prireja v svojem teoretičnem delu predavanja redno vsak petek ob 20 v »Lovski sobi« v suterenu hotela Metrojiol (Miklič), o čemer obveščamo vse interesente in članstvo. — Odbor. Akademski klub montanistov priredi v četrtek 13 t. m. ob 8 zvečer v predavalnici Rudarskega paviljona svoj prvi debatni večer. Predaval bo g. predstojnik rudarskega instituta, univ. prof. inž. I. Peliani o: »Nova zgradba zavodov za mineralogijo, tehnično raziskovanje in a izkoriščevanje mineralov«. Sestanki Ljudska univerza v Ljubljani. V torek, dne 18. februarja bo redni letni občni zbor Ljudske univerze ob pol 18 v parterni učilnici Državno trgovske šole v Gregorčičevi ulici. Ako ob določenem času občni zbor ne bo skle|}čcn, bo pol ure kasneje s sklepčnostjo ob vsaki udeležbi. Nase dijaštvo Kongregacija akndemičark ima drevi kot običajno točno ob pol osmih redni sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite vse! AKD »Vir« ima drevi ob osmih redni članski sestanok s predavanjem tov. Virjana o »Molierovi satiri na zdravnike«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6: mr. Hočevar. Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta 47. zločine in tudi umor. Po dolgem zasledovanju se je orožnikom končno jiosrečilo, da so ga prijeli. O tem smo že obširnejše poročali. Udorovič in Bizovič sta se dolgo časa klatila po gozdovih pri Virovitici. Nista pa mogla priti do gorke obleke in sta zmrzovala v lahki kaznilniški obleki. Te dni je oba zločinca presenetila orožniška patrola, kateri sta se brez odpora udala. Uklenjena in z močnim orožniškim spremstvom so ju odgnali nazaj v kaznilnico v Lepoglavo. * 5000 dinarjev zapravil v eni noči. V vasi Pračno pri Petrinji je v eni noči zalumpal 5000 dinarjev 19 letni Josip Turkovič. Pri »pukanju perja« je gostil navzoče z najdražjimi likerji in izbranimi vini. Poleg tega je kupil dekletom tudi darila. Ko je ves denar zapravil, ga je aretirala policija. Ugotovilo se je, da je denar ukradel svojemu dedu. Dober šef šef: »Hotel sem se prepričati, če ne simulirate. sedaj pa z zadovoljstvom vidipi, da ste res hudo bolui«. L1UBIUNA Križi in težave s skritimi zalogami živil so se pojavile tudi v Ljubljani na vseh koncih in krajih od kleti pa do podstrešij nad najvišjimi palačami. Čitali smo tudi že, kako sta spoštovanje urodb in predpisov ter strah pred hudimi kaznimi »rnilii velik kup že izdanih živilskih nakaznic mestnem preskrbovalnemu uradu, prav taka smo pa tudi brali o revizorjih, ki preiskujejo hiše in skladišča kar brez legitimacij uprave drž. policije in mestnega preskrbovalnega urada. Naglo se po mestu širijo govorice, kako je taka komisija nekje na periferiji našla zalogo moke, jo kratkomaio konfiscirala in na zvrhanem tovornem avtomobilu odpeljala bogve kam. Preplašeni grešnik proti uredbam se seveda sleparjev ne upa prijaviti policiji, ker trepeta pred kaznijo zaradi prestopka strogih uredb Oblasti pa tudi ne zasledujejo tatov, ker pač ni sodnika, kjer ni tožnika. Še več takih poučnih zgodbic se pa pripoveduje o Ljubljančanih, ki so svoje skrbno zbrane zaloge shranili pri svojih znanoih v mestu, v njihovi bližnji okolici ali daleč na deželi. Medtem je seveda marsikomu doma že pošla zaloga, odmerjena natanko po predpisu. Zato je šel k svojemu zaupniku po svoje blago, da bi mu ne bilo treba stradati belega kruha. Toda nekateri zaupniki sploh več ne vedo o shranjenem blagu, drugi se spet izgovarjajo na nevarno tveganje, saj je skrivanje zalog pod hudimi kaznimi, tretji pa razočarane lastnike pošiljajo kar na policijo in sodišče, naj se prijavijo zaradi prepovedanega prikrivanja živil. V teh pokvarjenih časih so ljudje zares postali od sile nesramni, toda na svetu je bilo vedno tako, da so se oškodovanemu še smejali. In zato je v mestnem preskrbovalnem uradu vsak dan večji kup vrnjenih krušnih kart. Ortopedska telovadba Higienski zavod v Ljubljani odpira pri svojem oddelku za zdravstveno zaščito učencev v novem poslopju na Aškerčevi cesti, dne 17. t. m. ortopedski odsek. Odsek bo gojil ortopedsko telovadbo pod strokovnim in zdravniškim vodstvom za šolske otroke z raznimi telesnimi nedostatki kot: lahko ukrivljeno hrbtenico, povešeno ramo, sploščenim in okroglim hrbtom, s ploskimi ali sicer okvarjenimi nogami, oslabljenim mišičevjem i. t. d. Da 6e omogoči obiskovanje telovadbo tudi učencem(kam), ki imajo popoldanski pouk, so predvideni tudi dopoldanski tečaji. Podatke glede sprejema učencev daje Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito učencev vsak dan od 8 do pol 14. * 1 Dr. Anton Koroščeva ulica v Ljubljani. Po smrti našega narodnega voditelja so se v časnikih pojavile želje, naj mesta imenujejo ulice, trge ali ceste po dr. Antonu Korošcu. Iz vseh teh notic se je čutil očitek, češ, da Ljubljana še nima po tem svojem častnem meščanu imenovane ulice. Ta očitek je pa krivičen, ker se Koroščeva imenuje ulica med Bazoviško in Ljubljansko ulico že mnogo let. — Takšno pojasnilo je dobilo uredništvo z magistrata. V resnici je pa ulico, ki jo magistratni dopis navaja, po našem voditelju imenovala svojeeas-no občina Moste jx>d županom Jožefom Oraž-jnom, kar je seveda bilo znano tudi v našem uredništvu. Toda ljubljanski občinski svet ni po dr. Korošcu imenoval še nobene ulice, ali ceste, ne ko je bil še živ in ne sedaj, ko je mrtev in že dva meseca počiva v grobu. Morda pa se misli prestolno mesto Ljubljana oddolžiti svojemu častnemu meščanu in slovenskemu narodnemu voditelju kar z nekdanjo majhno moščansko ulico? 1 Za proslavo 70 letnice pisatelja F. S. Finžgarja v Unionu dobite v predprodaji pri Sliligoju samo še nekaj vstopnic po 8 un 10 din. 1 XV. prosvetni večer bo namesto v petek, v soboto 15. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Večer bo posvečen sedanji Rusiji. Kot predavatelj nastopi kidustrialec g. Ivan Avsenek. Njegovo predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Na to predavanje opozarjamo vse one, ki se zanimajo za resnično stanje sedanje Rusije. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, in v trgovini Sfiligoj. 1 Razstava slik akad. slikarja Frana Klemen-čiča v Jakopičevem paviljonu bo odprta še do vključno nedelje, 16. februarja. Obisk toplo priporočamo, posebno so vabljeni ljubitelji lepe slovenske pokrajine. Ne zamudite prilike in okrasite svoj dom z res izbranimi umetninami. I Krožek SDZ na IV. moški realni gimnaziji opozarja na krstno predstavo zgodovinske tragedije »Knežji kamen« v frančiškanski dvoirani v nedeljo 16. t. m. ob 8 zvečer. Dramo je spisal Čokelj M., glasbene vločke za fanfare pa je skomponiral komponist g. I.ojze Mav. Ker vlada za prireditev že sedaj veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. 1 Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, dne 19. februarja 1941 ob 20 v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica št. 12. 1 Ptički — pevci se že oglašajo. Zadnje dneve, ko je nastopilo prav toplo vreme, so 6e začeli že oglašati naši ptički — pevci. Ščinkavec je že zapel svoj »griču«. Oglaša se tudi kos. Vesele so postale eenice, tako senice-čopke, senice-plavke in penice. Brezvestnežl in brezsrčni pobalini so pozimi lovili ptice na hmanice. Baje so vjeii v okolici mnogo kosov. Tam v znamenitem Tičistanu so bdi dobri ptički v veliki nevarnosti. Nad krajem je začel krožiti skobec, ki je nekaj ptičkov ugrabil. Naposled 60 ga ustrelili. Mestna vrtnarija je ustreljenega skobca dala nagačiti in ga poslala ljudski šoli za Bežigradom v poučne namene. 1 Na bežigrajski gimnaziji se začne dunes zvečer »mesec roditeljskih večerov«, ki bodo vsak četrtek in bodo na njih predavali strokovni profesorji o svojih predmetih. Danes je na sporedu matematika in nemščina. Starše in njihove namestnike odbor društva »Dom in šola« opozarja na važna predavanja, ki bodo ob 8 zvečer v gimnazijski risalnici. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonilo Društvo slušateljev glasbene akademije ob priliki hospitacije v gluhonem-nici 200 din. Prisrčna hvala! 1 Februarska krušna karta je veljavna samo za letošnji mesec februar ter s februarsko karto v marcu ni mogoče dobiti kruha, moke, testenin ali zdroba. iinoko je s krušnimi kartami za vse mesece, da so veljavne samo za tisti mesec, ki je na njih napisan. Varčevati s krušnimi kartami torej ni mogoče in vsi morebitni prihranki moke in drugih racioniranih živil gredo v korist splošnosti. Novo karto za drugi mesec namreč dobite samo z glavo stare karte, t. j. s tistim delom krušne nakaznice, kjer je napis. Sami odre/ki krušnih nakaznic brez glave niso veljavni in jih zato ni mogoče druge mesece zamenjati za kruh ali moko. Porabite torej vsak mesec vso karto, ter če morete, prihranite moko, testenine n!i zdrob, nikakor pa ne hranite kart za druge mesece. S tem bi škodili sebi in vsemu prebivalstvu, ker mestni pre- skrbovalni urad od Prevoda dobi samo toliko moke. kolikor odda kart. Če bi torej ljudje hoteli prihraniti odrezke kart zu drugi mesec, bi ti oarezki izgubili svoio veljavo, Ljubljana bi pa dobila manj moke kakor jo potrebuje. 1 300 dinarjev nagrade dobi listi, ki bi vrnil neki tvrdki v Ljubljani 40 kg težko nakovalo, ki je bilo pred nedavnim ukradeno ter je bilo najbrž prodano za staro železo. Srečni lastnik naj sporoči upravi policije. 1 Čigava je peč za kopalnico? Že novembra meseca je neki ključavničarski vajenec dostavil v večjo stanovanjsko hišo v Ljubljani popravljeno peč za kopalnico. Majhen nes[k>razum je bil vzrok, da je hišnik peč sprejel in postavil na podstrešje. Mojster, ki je p>eč popravljal ali pa lastnik, ki peč pogreša, naj to javi upravi policije v Ljubljani, kjer bo dobil peč nazaj. 1 Jajca na trgu cenejša. Včerajšnje toplo vreme je poživilo tudi živilski trg. Na izbiro je bilo vsega blaga in vsakovrstnih potrebščin. Pred tedni je vladala na trgu kriza in znatno pomanjkanje jajc, ki so se zelo podražila, ko tudi drugače ni bilo mogoče po deželi zbirati jajc. Bila so takrat po 2 in celo po 2.25 dinarjev koenad. Včeraj pa je cena padla. Najlepša in prav sveža jajca so bila po 1.50. manjša pa celo po 1.25 din komad. Jajc je bilo na trgu takole okoli 3000 komadov. 1 Malo krompirja na trgu. Kmetje iz okolice in drugih krajev so ustavili dovoz krompirja na ljubljanski živilski trg Kmetice ga 6ploh več ne vozijo v manjših množinah naprodaj. In prav je ukrenila mestna aprovtzacija, da je pravočasno nakupila večje množine krompirja, ki ga sedaj na trgu prodaja po 1.50 din kilogram. Drugače je cena krompirju še vedno 1.75 do 2 din kg. Pred dnevi, ko je bil dosežen velik uvoz iz Dalmacije, je bila cvetača po 5 do 6 drn, sedaj se je zaradi pomanjkanja blaga cena dvignila na 6 do 7 din kg. Na izbiro je že dalmatinska glavnata 6olata po 10 din kg Po dinarju so bile gotovo stvari, tako 3 kosi hrena, 3 kosi čme redkve, kos kolerabe Jabolka so sedaj po 10 do 12 din prvovrstna, druga pa 8 do 10 din. Ogromno delo invalidskega sodišča Maribor, 12. iebruarja. Novi invalidski zakon je prinesel pri naših okrožnih sodiščih posebna invalidska sodišča. ludi pri mariborskem okrožnem sodišču obstoja takšen invalidski oddelek, ki je izvršil od uvedbe novega zakona naravnost ogromno delo. Obravnaval jc dosedaj namreč nič manj kot 5732 slučajev od 7547 invalidov in vojnih vdov ter sirot, ki se nahajajo na njegovem področju, tako da je ostalo nerešenih samo še 1815 slučajev. Pri tem je bilo zaslišanih ogromno prič ter izvršenih poizvedb pri davčnih upravah, občinskih in župnijskih uradih, pregledani so bili vsi kazenski listi, da se ugotovi, če ni prizadeti obsojen na izgubo državljanskih pravic, izvršeni so bili komisijski pregledi pri vojnem okrožju, poveljstvu divizije in armije itd. Položaj vojnih invalidov pa je sedaj po teh rešitvah na severni meji sledeč: Po novi uredbi so bili razdeljeni invalidi v tri skupine. V prvi so takšni, ki jih je priznal kot invalide že zakon leta 1929, v drugi so invalidi, ki so z zakonom 1. 1929 izgubili pravice do invalidnine zaradi davkov, kazni, zaradi tega, ker so bili samo bolezenski invalidi ali zaradi nemoralnega življenja (n. pr. vdove, ki so imele nezakonskega otroka). V tretjo skupino pa spadajo tisti, ki so se nanovo prijavili, deloma, ker so leta 1923 zamudili rok za prijavo ter niso potem imeli nobene možnosti več za prijavljanje, isto tako tudi vdove ter starši, ki dobe posmrtnino za vsakega padlega sina ne glede na število živečih otrok — dočim je zakon iz i. 1929 vzel to podporo v nekaj primerih celo takim, ki so izgubili šest sinov, živel pa je samo še eden. S to uredbo je sedaj vrnjena pravica 50 odstotkom na novo prijavljenih invalidov. Nekaj jih bo kljub temu odpadlo, ker nimajo ali dovolj dokazov, ali pa kot bolezenski invalidi ne dosežejo 70% invalidnosti. Veliko primerov je ostalo nerešenih predvsem zaradi tega, ker je postopek vojaških oblasti silno počasen. Sedaj leži na vojaškem okrožju 384 nerešenih primerov. Deloma so ti primeri že pregledani ter so postali že pravomočni, vendar še niso vrnjeni. Veliko je vmes tudi takih, ki so šli na divizijo ali armijo, pa se po teh in-štančnih poteh še niso vrnili nazaj. Tempo je pač prepočasen. Velike ovire so tudi v tem, ker 6e krajevno ne strinjajo delokrogi in področja vseh inštanc. Tako delujejo na področju mariborskega invalidskega sodišča invalidske organizacije v Mariboru, Ptuju, Ormožu, SI. Bistrici in v Dravogradu, v Koncijah ter Marenbergu, od teh krajev pa pripadajo številna področja v Konjicah, Dravogradu in Marenbergu že pod celjsko sodišče. Še večja je razlika med področjem sodišča in vojaškega okrožja. Olajšuje pa se delo s tem, ker je sedaj članstvo v organizaciji za vsakega invalida obvezno ter ima na ta način invalidsko društvo pregled ter mu je omogočena uspešna intervencija za vsak posamezen primer. Na področju mariborskega invalidskega društva je samo še okrog 200 primerov nerešenih, v večini pa so to starši, ki so zamudili prijavni rok, ker jih občine niso pravočasno obvestile. * m Finžgarjeva proslava v Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja najboljšo Finžgarjevo dramo »Razvaline življenja«, da z njo proslavi 70 letnico zaslužnega slovenskega pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. Rov podzemeljske železnice, protiletalsko zaklonišče Londončanor. m Katoliška mladina v Mariboru priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 5 v Cvetlični ulici 28 veseloigro v treh dejanjih >D v a para se ženita«. Vabljeni! m Krajevna kmefka zveza v Studencih je imela redni občni zbor, na katerem so člani obravnavali položaj kmečkega stanu. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji, se vidi. da je bil odbor iani jako požrtvovalen in delaven. Soglasno je bil izvoljen nov odbor, v katerem je načelnik Lešnik Ludvik, podnačelnik Kristovič Anion, blagajnik Kolnik Alojz in tajnik Ferš Ferdniand. m Drevi bo predaval na prosvetnem večeru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 p. Preac DJ iz Ljubljane o štiridesetletnici jezuitskega reda. Predavanje spremlja nad 90 krasnih skioptičnih slik. Vljudno vabljeni! m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo 16. t. m. ob 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 svoj redni letni občni zbor. Vljudno vabimo vse članice in člane da se ga udeleže v prav obilnem številu. — Odbor. m SSK Maraton — šahovska sekcija. Danes brzoturnir, šahovnice prinesite s seboj. Začetek ob 19 v Sodni ulici 9-1. Pridite polnoštevilno. m V pokoj jo odšel višji sodni oficial g. Anton Mere pri mariborskem okrožnem sodišču. Od lela 1908 do sedaj je služboval najprej pri okrajnem načelstvu, nato pn pri sodiščih v raznih krajih na Štajerskem ter je bil povsod izredno priljubljen kot vesten priden uradnik, ki je šel strankam v vsakem pogledu na roko. — Želimo mu, da bi večer svojega življenja preživel v miru in zadovoljstvu. m Zadružno predavanje. V soboto 15. t. m. predava v dvorani Ljudske univerzo na Slomškovem trgu 17 ob 20 prof. inž. Fr. Degen o »ekonomskih sistemih«. Predavanje je pristopno za vse. Vstopnino ni. m Magdalensko prosvetno društvo priredi drevi ob pol 8 v društveni dvorani predavanje »Napori Jugoslovanov za državno skupnost in edinost«. Predavala prof. Lapuh in učitelj Kotnik. m Obnovite naročnino za Mohorjeve knjige. Za 30 din dobite šest lepih knjig. Naročila se sprejemajo v župnijskih pisarnah. m Premalo kruha! Na mestnem preskrbovalnem uradu imajo zdaj vsak dan več pritožb ljudi, zlasti delavcev, da so krušne nakaznice že izrabili ter prosijo za nove. Stvarno je množina kruha, ki se dobi na nakaznico, sicer zadovolju-joča za človeka, ki sedi v pisarni ali trgovini, pa si lahko poleg kruha privošči še kaj drugega, nikakor pa no za delavca, ki ves dan težko dela ter mu ie kruh glavna, dostikrat skoraj edina hrana. Nemudoma bo treba nekaj ukreniti, da se takim jomaga ler dobijo še posebne dodatne nakaznice. m Mestni preskrbovalni urad poziva vse trgovce in obrate, ki dobivajo sladkor od tukajšnjih veletrgovcev, da javijo svoje potrebe na osnovi potrošnje iz 1 1938-39, in sicer: trgovci pri Združenju trgovcev za mesto Maribor, ostali obrati, to je slaščičarji, industrija .lekarnarji itd. pa pri mestnem preskrbovalnem uradu, Orožnova ulica 2-1. Prijave s podatki naj se pošljejo najkasneje še danes dopoldne. m Več lesenih zabojev ima naprodaj naša podružnica. Interesenti naj se javijo v upravi »Slovenca«, Koroška c. 1. m Poroke. Zadnji teden so se v Mariboru poročili: Steiskal Gustav, polkovnik v p., in Šalamun Julijana; Festin Štefan, pismonoša. in Kurež Roza; Lušnik Karel, delavec, in Ljudmila Dachs; Jaki Ludvik inženir, in Mejovšek Izaraja; Soršak Franc, kmečki sin, in Kotnik Marija; Harc Franc, mizar, in Vezjak Terezija; Puhar Lovro, kmečki sin, in Gaberc Julijami; Počivalnik Mihael, posestnik in industrijalec, in Puch-Tischler L; An-dric Mihael, mizar, in Pušnik Katarina: Cintarev Alojz, žagar, in Colger Marija; Uršnik Renato, trgovski pomočnik, in Šmarcon Marija; Praznik Ivan, posestnik, in Fišinger Magdalena: Fišinger Viktor, mlinar, in Praznik Marija: Dobič Martin, šofer, in Kramberger Ljudmila; Bernetič Alojzij, predilec, in Fabjan Olga; Šbtil Franc, mehanik, in Friedau Marija; Doki Andrej, pom. delavec, in Koražija Antonija: Mahnič Franc, delavec, in llebernak Julijana; Matjašič Jožef, kolar, in Kur-čič Marija. — Obilo sreče in blagoslova! m 65 primerov nesrečne smrti. Statistika smrtnih nesreč in ostalih primerov nasilne smrti v Mariboru, in tistih, ki so umrli v mariborski bolnišnici, je za preteklo leto precej žalostna. Nič manj kot 65 takih primerov je bilo v mestu in v bolnišnici. Od lega odpade na smrtne nesreče 47, na samomore 16 in na umore in uboje 2 primera. Zanimivi so vzroki smrti, ki jih je zakrivil nesrečen slučaj: ena oseba je umrla zaradi zmečkanja stegna. 7 zaradi opeklin, 2 zaradi zastrupljenja s svetilnim plinom, 14 zaradi preloma, konfuzij in ostalih poškodb lobanje in možganov, 4 zaradi preloma in poškodb hrbtenice, 2 (.aradi ^mečkanja srca. 3 7.aradi preloma stegnenice, 1 zaradi prestrela pljuč, 1 zaradi zmečkanja Posebno pazHe, ka| bolilk pile! Pijača nI le ia idrarega čleveka tel« talna, temveč tudi ia bolnika mnogokrat važnejša od hrane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim čeSče našo najboljšo mineralno vodo, Id je obrnem tadi sdravlloa ono z rdečimi srdi Prospekte In vsa potrebna navodila za domača zdravljenje Vam pošlje grafit in radevolje Uprava »dravilnega kopališča SLATINA RADENCI trebuha, 1 zaradi nesreče z električnim tokom, 2 zaradi zadušenja, 1 je povozil tovorni avto, 2 sta se zastrupila z gobami, 1 zaradi hudega preloma ko«ti, 1 zaradi poškodb črevesja, 1 zaradi poškodb jeter, 1 zaradi zmečkanja podkolenja, 1 zaradi zastrupljenja z ogljikovim monoksidom, 1 zaradi prestrela trebuha. — 16 samomorilcev pa si jc izbralo sledeče načine smrti: z oetovo kislino eo se zastrupile 3 osebe, z veronalom 1, pljuča in srce si ;e prestrelila 1, obesili io se 3, glavo so ei prestrelili 3. z luminalom se je zastrupila 1, z ogljikovim monoksidom 2, s strmoglavljenjem v globino se je končala 1, z zastrupljenjem 6 phandorminom pa 1 oseba. Pri umorih je bila ena žrtev ustreljena v srce, druga pa zabodena z nožem v trebuh. m Na restl zmrznil. Na cesti med Cirkovci in Pragerskim je našel Alojz Repič iz Zg. Hajdine v snegu zmrznjenega človeka, katerega v tem kraju nihče ne pozna. Preiskava je pokazala, da ni na truplu nolienih znakov nasilja ter je smrt nastoprila zaradi nesrečnega slučaja. Tujec je obležal, pa je ponoči kljub temu. da sedaj ni posebno hud mraz. v snegu zmrznil. Pri nJem so našli pet živinskih potnih listov ter nekaj denarja. Iz potnih listov se je videlo, da je mrtvec Franc Pulko, delavec iz Pečk pri Makolah. Pokopali so ga v Cirkovcah. Gledališče Četrtek, 15. lebr., ob 20: »Sumljiva oseba«. Red C. Petek, 14. februarja: Zaprto. CELJE c Prihodnja predstava za abonma v celjskem mestnem gledališču bo predvidoma 21. februarja, ko bodo gostovali v Celju Ljubljančani z dramo »Zaprta vrata«. c Predstojništvo mestne policije opozarja vse lastnike voznih izkaznic, da jih overijo za tekoče leto, ker poteče zadnji rok 28. februarja. c Mlakarjeva družina priredi v korist zimske pomoči v Celju v nedeljo ob pol 4 poj-oldne v Ljudski posojilnici Mlakarjevo burko »Vragova smola«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Ljudsko vseučilišče ima drevi ob 8 zaključno predavanje. Predaval bo primarij bolnišnice usmiljenih sester v Zagrebu dr. Lujo Thaller o temi »Najnavadnejša vsakdanja zastrupljenja«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. c Novi župan v St. Petru v Savinjski dolini. Dosedanji župan g. Sedminek je zaradi bolezni odstopil od županijske funkcije. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Cetina Jožef. c Na Hotuniah pri Ponikvi se je smrtno ponesrečil Mihael Oolež. Proti večeru je šel polagat živini v gospodarsko poslopje, pa je padel tako nerodno, da se je ubil. c V šolski kuhinji v Laškem dobi dnevno kosilo nad 130 otrok revnih staršev iz laike okolice. Laščani so zbrali za kuhinjo že 20.000 din, sedaj se je vodstvo kuhinje obrnilo še na okoliške kmete, da rodpro to lepo in plemenito delo. c V mestnem zavetišču v Celju je umrl v 82. letu starosti bivši celjski trgovec Franc Jožef pl. Bacho. Naj v miru počiva! c Pijančevanje ubija vsak človeški čut. Prejeli smo: Živimo v času borbe za vsakdanji kruh. Zato je temboli žalostno dejstvo, da tudi v teh težkih časih najdemo družinske očete, ki s pijančevanjem in nemoralnim življenjem uničujejo sebe in svoie družine. Seznanila sem se z družino, katere oče je pijanec. Pijača mu je uničila vsak smisel za redno življenje, za delo in seveda tudi vso vero. Ta pobesneli mož ne samo, da zapravlja denar, dočim njegova družina strada, v pijanosti tudi svojo družino krulo pretepa in muči. Vse meje pa presega njegovo postopanje proti svoji 17 letni hčeri, katero sam prodaja in ponuia po beznicah sebi enakim tovarišem. Ubogo dekle se je temu izrabljanju uprlo. Podivjani mož ie v jezi navalil nanjo in le s težavo se je posrečilo sosedom rešiti onečaščeno dekle iz rok piianega podivianca, v katerem je čut človeka, kaj šele očetovski čut, že davno povsem zamrl, ("'.udimo se, kako je mogoč en sam tak primer človeške podivjanosti. In vendar to ni osamljen primer. Podobne stvari se pode še tu in tam med našimi delavskimi sloii. Oblast naj bi se za take primere pozanimala, da reši naše družine propadanja in uničevanja. M. L. Trbovlje Kmetijsko predavanje s filmom bo v nedeljo, 16. t. m., v Društvenem domu ob pol devetih. Gosp. profesor Janko Mlukar bo predaval s skioptičnimi slikami o lepoti planin in šaljivih dogodkih hribolazcev v Društvenem domu v Trbovljah v ponedeljek, 17. t. m, zvečer ob šestih. Roditeljski sestanek. Upraviteljstvo i. deško ljudske šole na Vodah vabi starše šolskih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v četrtek, 13. t. m., ob pol šestih zvečer v pritlični sobi šolskega poslopja. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pasja steklina je bila ugotovljena v sosednjem litijskem in brežiškem okraju, na kar se posebno opozarjajo lastniki psov. L dekliška medšolska tekma v smuku. V nedeljo, 9. t. m., se je izvedla prvič dekliška medšolska tekma v smuku z Ojstrega nad Trbovljami, in sicer med drž. meščansko, 1. drž. osnovno in II. drž. osnovno šolo v Trbovljah. P tekmi se je prijavilo 23 deklic, ki so vse došle na cilj. Tekmovalke so dosegle naslednja mesta: 1. Vodonšek Mihaela, drž. mešč. šola, 2. Zagorc Berta, I. drž. osn. šola, 3. Moli Metka, drž. mešč. šola, 4. Rozman Mira, drž. mršč. šola, 5. Gastej Viktorija, I. drž. osn. šola, 6. Mrzel Ana. I. drž. osn. šola, 7. Poboljšaj Jožefa, drž. mešč. šola, 8. Flis Alojzija, II. drž. osn. šola. — Najboljše tekmovalke vsake šole so prejele praktične nagrade in diplome. — Prvo mesto med šolami je dosegla drž. meščanska šola, ki prejme še posebno diplomo. Novo mesto Okrajni odbor društva Rdečega križa ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 16. februarja t. 1., ob pol 11 v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Ako ob tej uri ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje na istem mestu ob vsaki udeležbi. Vsi člani vljudno vabljeni, kakor ludi prijatelji društva. — Odbor, KULTURNI OBZORNIK Pred novo serijo Ušeničnikovih Izbranih del S 1. serijo Ušeničnikovih Izbranih spisov je Uožnica Jugoslovanska knjigarna uresničila svoj >rvotni načrt, rta izda v šestih zvezkih pod ured-Stvom avtorja samega pomembnejše spise vseuč. 'jfesorja, Slana in prvega predsedniku Akademi- je znanosti in umetnosti dr. Aleša Ušeničnika, s katerimi je skoraj pet desetletij kol vodilni katoliški ideolog, posebej pa še kot dolgoletni urednik, duhovno oblikoval slovensko izobraženstvo in mu dajal vodilnih smernic v osnovnih filozofskih, versko-doginatičniih, etičnih, estetskih, socialnih in splošno kulturnih vprašanjih. Ce je založnica medtem svoj prvotni načrt razširila in hoče v naslednjih šestih zvezkih izdati ponatis važnejših avtorjevih drl (Filozofijo, Sociologijo in Knjigo o življenju), predstavljajo vendar zvezki I,—VI. nekako celoto zase, obsegajočo krajše razprave, napisane za »Rimskega katolika*, »Katoliški obzornik«, »Cas« i. dr. Izdaje razprav v Izbranih spisih no opravičuje le dejstvo, da so postale — raztresene po obširnih letnikih naštetih revij — današnji doraščajoči generaciji manj dostopne, čeprav bi bil že zaradi samega dolžnega spoštovanja do kulturnih tvorcev Ušeničnik pri nas med prvimi, ki bi se mu bilo treba na ta način oddolžiti, temveč jo opravičuje še posebej trža vprašanj, ki jih obravnavajo. To ^o vprašanja, ki so vcčnostna v človeku, in to so razprave, ki — čeprav so bile namenjene iasopisu — nikakor niso zgolj časovnega značaja. Časoven je bil kvečjemu povod in kronološki red nastanka. Sleherna razprava, pa naj jo je izzval res morda tu in tam le trenutni pojav ali pa morda narekovala tudi zgolj urednikova potreba, da z njo napolni številko svoje revije, ki pa vemo o njej, da je izšla izpod Ušeničnikovega peresa, je plod globokega filozofskega in teološkega študija, široke razgledanosti v svetu znanosti in umetnosti, izredno bistrega duha in silno tenkočutne narave, kar v tako veliki meri združuje v sebi pri nas le — Ušeničnik. Vsak dvom v aktualnost Spisov je zatorej docela neopravičen. Sicer pa je iz množice razprav, ki je z njimi avtor skoraj pol stoletja bogatil naše revije in po njih duhovno oplajal slovenskega inteligenta, mogel zaradi kljub obsežnosti omejenega obsega knjig izbrati le del najaktualnejših, najbolj dodelanih, skrbno izbirajoč take, ki ne ponavljajo istih vprašanj, kakor prireditelj posredno sam pravi ob koncu VI. zvezka (str. 2115 op), ko objavlja seznam v Izbranih spisih neobjavljenih razprav in del. Ob takem izboru najboljšega iz najboljšega so postale knjige prava zakladnica za duha iai srce: pot te vodi ob njej iz filozofskih osnov do vere, od vere do krščanstva in Cekve; luč pa, ki odseva iz njenega nauka, osvetljuje spet temo novodobnih zmot modroslovja, etike, sociologije in zablod agno-stlcizma, individualizina, malerializma itd. bodisi v znanosti ali v umetnosti, vse pa se zliva v čudovito harmonijo večnostnih resnic, ki jih združuje božja Resnica sama. — S skromnim in ponižnim srcem se je treba bližati resnici, nas uči Cerkev in svetal zgled nam je takega misleca sv. Tomaž Akvinski. Skromnost in ponižnost srca odsevata tudi iz spisov Aleša Ušeničnika. Ali zgradba, ki jo ustvari bogonadarjen duh, skromno in ponižno iščoč resnice, je veličastna. Taka je celotna stvaritev, tako je življenjsko delo, ki smo ga dobili v zbirki prvih šestih zvezkov Izbranih spisov. Zanjo smo avtorju pa tudi založnici po pravici lahko hvaležni. Sicer pa jima je vsa resna kritika sproti, ob vsakem zvezku posebej, priznala, da z izdajanjem Izbranih spisov opravljala veliko delo. Te dni izide I. zvezek nove serije Uieničkovih Izbranih del, namreč t. del njegove že zdavnaj razprodane, sedaj pa dopolnjene in predelane Filozofije. Ob tej priliki se nam je zdelo potrebno, da prej kot prikažemo novo delo, s kratkimi besedami poudarimo pomen I. serije, ki je zase celota, vendar pa uvod v njegova najvažnejša dela. Kdor bi imel obe seriji v svoji knjižnici, bo imel 12 knjig Ušeničnikovih del, pač lepo zakladnico misli in katoliškega gledanja na svet in njegove najglobo-kejše probleme. Lep okras vsake knjižnice slovenskega — posebej še katoliškega — izobraženca. Misli k Finžgarjevi proslavi Več oči več vidi. Kar prvi dobro razloči, drugi komaj opazi in obratno; kar se dozdeva prvemu kakor sanja, to se razodeve drugemu kakor resnica. Taki so tudi pogledi na umetnike vseh vrst. Danes predvsem: na pisatelja Fr. Sai. Finžgarja. Med tolikimi pogledi jih ne bo malo, ki gledajo na Finžgarja kot na pisatelja-vzgojitelja. Naš pogled je takoj eden izmed teh. Ljudski pisatelj — ljudski vzgojitelj! Prvo je velika umetnost, drugo pa je ars artium: umetnost umetnosti. Mnogi mislijo: snmo v slogu je vsa umetnost, zraven pa večkrat niti ne veste, kaj je slog. Profesor umetnostne zgodovine, ki ni bil tej stroki kos, je predstavljal štiri sloge preteklosti kakor štiri dognane pojme, štiri idealne oblike, ki zadoščajo za vso sedanjost in prihodnjost, kakor štiri vrste računanaja, ki so vedno v rabi. V slogu pa je več. Ne samo časovna, temveč tudi osebnostna oblika. Kar je bil Krek v socialnem pogledu, to je Finžgar v literarnem. Oba sta umetnika, ki vidita, kaj je treba ljudski duši. Ljudska duša ima globine, ki jih vsak ne doseže, četudi z ljudstvom kramlja po domače. Prava ljudska umetnost — kaže svoj ljudski siog — mora biti preprosta. Tako preprosta, da jo more razumeti otrok, pa tudi mislec najti zadovoljstvo v njej. Tak je Finžgarjev slog. Krekovo socialno delo ni bilo za Finžgarja le istočasno ozadje, temveč Krek je pripravljal Finžgarju tudi pot za njegovo ljudsko povest in dramo. Evangelist je dal dramatiku tekst. Krek in Finžgar. oba sta pila iz istega studenca: iz ljubezni do ljudstva, obe duši sta enako uglašeni, en■■'--> sproščeni, zalo more dati Krek idejo in ^ar roman: >Pod svobodnim soncem z. Pa še ene sonce je tihoma stalo nad Finžgar-jem. Ni le svetilo, temveč tudi grelo: Ušenični-kovo modroslovje. Kar gotovol Za rastlino je treba sonca in za socialno povest in dramo tudi. Jšeničnikovo modroslovno delo je dalo naši ljudski književnosti potrebno sončno ozračje. Po tem potu — Krek in Ušeničnik — nam je prišla Finžgarjeva notranje zdrava, klena, krepka, domača in dostojanstvena umetnosti, Ušeničnik je pritegnil k sebi našo inteligenco, Finžgar pa naše ljudstvo. Prav, da sta se danes oba našla v Akademiji. Finžgariev ideal po vsebini in obliki bil le-ta: u korenin iti se v slovenskem ljudstvu in tnu koristiti s svojim delom. V takih okoliščinah se mora tudi še danes vzgajati pisatelj, če hočemo, da pride naša umetnost do novega razcveta. Kdor pa tu malenkostno misli, ne bo koristil; še manj, Če išče pri tem laslno sorist. Finžgarjevo pisateljsko delo seveda ni bilo kot učencu po kakšnem učitelju naloženo in zapovedano. Umetnostna vzgoja mu je oavdala pač duha. pa samo tega; toda to še ni g'avna stvar. Moč Finžgarjeve umetnosti ni morda le v njegovi jedrnati besedi tudi ne v čaru harmonije senc in žarkov, torej ne le v obliki, temveč bistveno v njegovi pomembni vsebini. Pa bodi to kratka črtica ali daljša povest. Finžgarjeva umetnost ni abstraktna, ki bi spadala le v modroslovje. pa tudi ni literarna, ki bi so prištevala le v književnost. Kar moramo priznati pristnemu umetniku, moramo hvaliti tudi pri Finžgarju: to ,e njegov pesniški dar, ki daje mislim meso in kri. vloraio je tako priti, da je njegova narodna zavest ustvarila ljudsko igro: »Naša kri«. Žp naslovi Finžgar-jevih del so stvarni, da je kaj. FinJgnrjpvn umetnost je vsebinska, zato nas zgrabi in dvigne. Pi- satelj izbira snov samostojno; ko jo najde, utelesi svojo veliko vzgojno idejo. Finžgar je ljudski pisatelj iz prepričanja in iz duhovnega sorodstva z ljudstvom, ki lepote ue Infi od resnice. Zato je Finžgar resničen, iiristi-n, klasičen ljudski vzgojni pisatelj. Na misel nam prihaja lep značilen dramatski prizor, v tem trenutku vseeno, kje ga ie Finžgar začrtal, glavno je. kako. Mimo križa v selski krajini gre starka. Pogleda na križ in vzdihne: »Kri-sle, preloži nam te križe!« Kaj je bolj krščansko — kaj more biti bolj vzgojno, ganljivo in pretresljivo? Visoka misel v preprosti, jasni obliki in besedi. Resnično, to razume otrok in odrasel človek. To prednost kažejo vsa Finžgarjeva dela v j>ovojni dobi. Tudi njegovo zadnje delo >Gosjiod Hudournik«, ki se nam obeta v Mohorjevi za prihodnje leto. Pričakujemo, da se nam v tej napovedani knjigi izkaže še Dosebno kot popolnon.a dozorel ljudskovzgojni pisatelj. Finžgar zajema svojo snov iz ljudstva in io zopet ožarjeno vliva v ljudstvo; odločno, odkritosrčno, po meri ljudskega uraovanja in spoznanja. Kar je treba predvsem fioudariti in jrokazati, je torej to: Finžgar je umetniški duhovni pastir slovenskega ljudstva. Z drugimi velikimi možmi vred je pomagal v narodu poglobiti in utrditi nje-gtoo versko in narodno zavest. Naše duhovno pastirstvo bi mnogo p-idobilo, ko bi jo vselej in povsod podpirala taka, ljudski duši primerna umetnost. Al. Merhar. Likovna razstava neodvisnih v Celju V mali dvorani Celjskega doma razstavljajo člani Kluba Neodvisnih iz Ljubljane in sicer slikarja Stane Krcgar in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrich. Tako je to prvi obisk naše mlade umetniške generacije v Celju in menda je to sploh prvič, da zapuščajo Neodvisni Ljubljano tn razstavljajo tudi v podeželju. Ze samo to dejstvo zasluži, da ga piodčrtamo z vsem priznanjem in zahvalo. Stane Kregar razstavlja 19 del, v glavnem olja in 2 gvaša, med njimi tudi najnovejša dela; posebnost in novost za Celje so surrealistične kompozicije »Žena s kozarci« in »Miza na morski obali«; toda slikar je danes že preko tega, kar izpričuje mojstrska stvaritev »Sonata«, učinkoviti portreti (n. pr. »Breda« in »Dama z rokavicami«, »Cvetlice« in »Tihožitje II.«, in barvno ubrana »Tihožitja«.) Maksim Sedej je bil v Celju predstavljen že pred leti. a tokrat je zastopan s 14. deli (olja in trije gvaši) in nam pokaže vse odlike in smisel za slikarsko kompozicijo, o čemer nam pričajo tako njegovi družinski interieuri (»Na balkonu«, »Pri mizi«, »Na vrtu«), kakor tudi ostala dela: »Cirkus«, »Perice«, in renesančne »Kopalke« ter portreti; omenimo le odličen »Portret H. K.«. — Zdenko Kalin je kakor tudi njegov tovariš Karel Putrich za Celje novinec. Njuno sodelovanje je tudi sicer dalo s svojimi 12 deli, od katerih so štiri v velikih dimenzijah, razstavi jh>-seben poudarek, ker so doslej naše razstave pogrešale plastiko. (Kipar I. Napotnik — naš rojak, je zadnje čase izostal z naših razstav, dasi tiam ravno ta razstava budi željo, da bi nam Napotnik že skoraj zbral svojo kolektivno razstavo). Kiparja sta se Celju odlično predstavila in odpira gledalcu tako njiju velika, kakor mala plastika nov svet in nudi umetniški užitek. Izmed razstavljenih del nai jih omenimo le npkai, tako Kalin »Moj oče«1, »Speča deklica« in Putrich »Beba«, »Dekle z Načelnik nemške policije Heinrich Himmler pregleduje norveške prostovoljce v Oslu. ŠPORT Smučarske tekme obveznikov pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena Nad tekmami obveznikov obvezne telesne vzgoje, ki bodo v smuških disciplinah na dan 15. in 16. februarja 1941 pri Celjski koči. je prevzel jiokrovileljstvo g. ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen. Darila zmagovalcem so poklonili g. ban. g. minister za vojsko in mornarico, g. minister za telesno vzgojo naroda in predsedniki mestnih občin Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Udeležba obveznikov - tekmovalcev bo zelo velika. Zaradi marljivega treniranja obveznikov tekom vse zime je pričakovati lepih športnih uspehov. Na ta tekmovanja bodo prišli v velikem številu tudi obvezniki iz vseh občin dravske banovine, vendar ne kot tekmovalci, temveč le kol gledalci. Zaradi tega bodo ta medmestna tekmovanja tudi velikega propagandnega pomena za zimski šport. Odkar je pri kraljevski banski upravi ustanovljen referat za obvezno telesno vzgojo, si naše upravne oblasti zelo prizadevajo, da bi dorašča-jočo mladino, staro od 14 do 20 let, pritegnile k š|K>rtnemu udejstvovanju. To prizadevanje je rodilo že lepe uspehe, ki bedo pa še bolj vidni po preteku let, ko se bodo blagodejni učinki solidnega življenja, športnega udejstvovanja in smiselne telesne vzgoje pokazali na zdravju naše mladine. Gotovo se bo medmestnih tekem obveznikov v smuških disciplinah pri Celjski keči udeležilo mnogo staršev obveznikov in njihovih delodajalcev, ki bodo tu imeli priliko videti, kako smiselni in pomembni so obvezni telesno vzgojni tečaji. Športni drobiž Zagrebški atleti dobijo trenerja. Lahkoatletska podzveza v Zagrebu je sklenila dogovor z madžarskim treneijem Kaltenbachocn, ki bo nastopil svoje službeno mesto v Zagrebu kot trener dne i. marca. Nemčija : Madžarska v telovadbi 30. marca. Nemška in madžarska reprezentanca se bosta srečali 30. marca v nemškem mestu Stuttgartu. Za to priliko hočejo Nemci pomladiti 6vojo telovadno reprezentanco, v katero bodo povabili 16 mladih telovadcev, ki so se pri zadnjih mladinskih tekmah najbolj odrezali. Seveda 60 na ta skupmi trening povabljeni vsi stari tekmovalci, vendar ni izključeno, da bo moral eden ali drugi odstopiti svoje mesto mlajši moči. Japonci vabijo nemške plavače. Za svoje plavalne tekme, katere prirede Japonci proti koncu letne sezone, nameravajo povabiti tudi najboljše nemške plavače, ki bi tamkaj nastopili skupno z japonskimi pri prvenstvenih tekmah. Zaenkrat mislijo povabiti sledeče nemške plavače: J. Balkeja, W. Platha in U. Schroederja. Švedi premagali Dance v rokometu. V Kopen-hagnu se je v zaprtem prostoru vršil meddržavni dvoboj v rokometu med Švedsko in Dansko, v katerem so Švedi gladko premagali svoje nasprotnike z rezultatom 21:12 (11:6). Nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju je postavil Šved Seiffart v Davosu na progi 3000 m Omenjeno progo je predrsal v času 4:47,4 min., credtem ko je imel prejšnji rekord Norvežan Bal-langruud s časom 4:49,6 min. Finska : Švedska v hokeju na ledu 5:3. Zadnjo nedeljo soi grali v Helsinkiju tckoio v hekeju na ledu Finci in Švedi. Zmagali so Finci. Nov svetovni rekord v plavanju je dosegla sve-tovnoznajna plavačica Ragnhild Hvegcr, ki je preplavala 400 m dolgo progo kravi v času 5:00,5 min. S tem je zboljšala svaj prejšnji svetovni rekord. IX. Orožnov smuk preko Pohorja bo v nedeljo, dne 16. februarja. Udeleženci se zberejo v 6oboto, 15. t. m. pri Mariborski koči, kjer se prijavijo pri vodji izleta g. Evgenu Vugi in g. inž. Majhenu, kjer dobe V6e potrebne informacije. Podzvezno prvenstvo v norveški kombinaciji in skokih priredi v nedeljo, 16 februarja v Ribnici na Pohorju 1SSK Maribor. Tek na 18 km je v nedeljo dopoldne ob 9 s startom v Ribnici na Pohorju, isti dan popoldne ob dveh pa so skoki na 25-metrski skakalnici. Vse potrebne informacije je dobiti pri prireditelju 1SSK Mariboru. grozdom« in dominantna plastika cele razstave »Samota«. Če smo s tem poročilom naznačill le glavna dela razstave, hočemo s tem opozoriti vso našo javnost, da si to razstavo ogleda in ji posveti eno pozornost, ki jo zasluži z ozirom na razstavljena dela. knkor tudi z ozirom na mesto, ki so tra razstavljalci zavzeli v slovenski likovni umetnosti. Vesti Športnih zvez, klubov in društev SK Planina —ženska atletska sekcija. Važen sestanek vseh članic ženske atletske sekcije bo drevi ob šestih v Akademskem domu. SK Ilirija — hokey sckcija. Vsi igralci, ki potujejo v Ga-Pa, se morajo sigurno udeležiti važnega 6estanka v petek ob 19 v klubski sobi. Vsi 06tali pa morajo istega dne v garderobi na drsališču od 16—17 vrniti v.so rezervno dobljeno opremo. Kdor lega ne bi storil, naj računa na posledice. Načelnik. II. del smuškega prvenstva ZFO Radovljica se za slavnostne dni pridno pripravlja. — Med našimi ianti bo tekmovala tudi skupina radovljiške vojaške posadke. Zveze vlakov to ugodne in bodo mogli tekmovalci od Ljubljane in iz krajnih predelov Gorenjske dospeti pravočasno k sobotnemu teku tudi, če se bodo odpeljali z opoldanskimi vlaki. Smuški tek na 15 km se bo pričel ob 3 popoldne. Glede štafet še sledeča opozorila: Ker se bodo vršile štafete v nedeljo dopoldne s pričetkom po prihodu jutranjih vlakov, to je ob 8, se jih bodo lahko udeležili tudi oni, ki v soboto še ne razpolagajo s prostim časom. Štiričlanski štafeti naj se, če je le mogoče, pri-deli rezervni tekmovalec, ki mora biti pripravljen, da vskoči namesto envent. poškodovanega tovariša. O proguh naj odseki in okrožja organizira/o pomožno službo članov, ki bodo opremljeni z rezervnimi smučmi in palicami, katere bodo nudili onemu, kateremu bi se kaj zlomilo ali pokvarilo. Celotna štafetna proga bo sestavljena iz zank, katerih ena bo težja, dve 6rednjclahki in ena čisto lahkega značaja. S tem bo omogočen nastop tudi takim štafetnim moštvom, katera sestavljajo manj izvežbam tekmovalci. V glavnem razpisu nedeljske številke »Slovenca« se je primerila napaka ter )e dopolnitev kombinacije v skokih najavljena za ob pol petih namesto ob pol 3. Ravno tam je pomotoma izostala določba, da se ob 13 prične skakalna tekma za samostojno prvenstvo. Za brezplačna prenočišča revnejšim tekmovalcem je poskrbljeno. Snežne razmere so v okolici Radovljice ugodne, Zatorej naj nikogar ne plašijo topli vetrovi drugih krajev. VSAK PO SVOJIH MOČEH in zmožnostih, najmanj pa z redno članarino pomagajmo »Slovenski straži« v Ljubljani! Smučarske tekme ljubljanske podzveze ZFO Smuške tekme za prvenstvo ljubljanske podzveze ZFO, ki 6e zaradi neugodnega vremena niso mogle izvesti 26. januarja na Golem brdu pri Medvodah, se bodo vršile nepreklicno dne 15. in 16. februarja ob priliki smuških tekem ZFO v Radovljici odnosno v Kropi. Za tekmovalce iz območja ljubljanske podzveze bodo prt zvezinih tekmah do-ženi rezultati priznani tudi za podzvezne. Moštva okrožne štiričlanske štafete, ki bo doseglo najboljši čas, prejme naslov »prvak ljubljanske podzveze za leta 1941« in darilo. Isti naslov in darilo prejme prvak v vsaki panogi. Vsa druga mesta bodo nagrajena z ličnimi častnimi diplomami. Ostala navodila glede tekmovanja veljajo tako, kakor so objavljena v okrožnici ZFO odnosno v »Slovencu«. Obvestite o tem prizadete tekmovalce v vašem odseku in agitirajte, da bo udeležba pri tekmah čim večja. Tekme Fantovskega odseka Škofja Loka v veleslalomu Pobočje znanega Stena je v nedeljo zopet zaživelo. Na njem so se pojavili naši fantje polni neusahljivega ognja do smučanja, saj smo imeli letos že okrožne in zvezne tekme. 11 fantje, ki so polni ljubezni do bele arene, so se to pot pomerili sami. Pridružili so se tudi mladci in naši prijatelji. Proga sicer ni bila težka in predolga, pač pa je zahtevala svoje in tudi različen sneg je k temu mnogo pripomogel. Organizacija ie dobro delovala. Da je bila ostra borba, se že vidi iz rezultatov. značilno je, da favoritje niso zasedli prvih mest. Uspehi pa takole izgledajo: Člani: 1. Pipan Anion 1:08.8, 2. Franko Janez 1:09,8. 3. Jesenko Slavko 1:12, 4. Ziherl Rudi 1:14. 5. Bernik Franc 1:17,2, 6. Planina Franc 1:19 minut. Mladci: 1. Fojkar Andrej 1:17,8. 2. Bernik Tine 1:25, 3. Bernik Peter 1:27.5, 4. Franko Andrej 1:14,2, 5. Pavlus Franc 1:44,6, 6. Bernik Tone 1:39 minut. Izven konkurence: 1. Masterl Marjan 1:01, 2. Šink Janko 1:25,6, 3. Košir Janko 2:15,6 minut. Očividec o strahotah v Romuniji St?' Švicarski dnevnik »Journal de Geneve« objavlja dopis svojega dopisnika v Bukarešti. Dopisnik popisuje prizore strahote ob zadnjih uporih, ki so se v januarju razvijali v Romuniji. Člankar pravi med drugim: Tri dni je zmaj revolucije razsajal po deželi in povzročal umore, razvaline In tope. To se je zgodilo narodu, ki bi tako rad živel v miru. Števila ubitih oseb še ni mogoče povedati. Zatrjujejo pa, da je število mrtvih veliko, prav tako pa število ranjenih, škoda pa, ki je bila povzročena, znaša najmanj več sto milijonov lejev. Vlada je sedaj popolnoma gospodar položaja in je zatrla sleherni odpor. General Antonescu je moral zatreti pravi državni udar. Uporniki, Člani skrajne struje v Železni gardi, so zahtevali zase oblast, pri tem pa so se zanašali na podporo držav osi, ki bosta vznevoljeni zaradi umora nemškega častnika majorja Dohringa. Po Bukarešti so bili tedaj vsi zelo razburjeni zaradi tega umora in Železna garda je mislila, da lahko izrabi to razpoloženje. Toda to je bil samo zunanji povod za upor, dejansko pa so legionarji zagrabili za orožje zaradi dveh odredb generala Antone3ca. General Antonescu je namreč ukazal, naj se odstranijo komisarji iz zasebnih nearijskih in tujih podjetij, zlasti pa je zahteval, da se naj umakne notranji minister Petrovicescu. Ti dve odredbi sta tako vplivali na legionarje, da so mislili, da si lahko samo še z orožjem v roki ohranijo svoje postojanke. Zasedli so poslopje policijo, razna ministrstva in utrdbe po mestu. Od vlade so zahtevali, da smejo biti ministri samo stoodstotni legionarji. V začetku je general Antonescu posegel po zelo omejenih vojaških ukrepih. Toda to ni bilo dovolj. Število upornikov je neprestano naraščalo in legionarji so začeli vdirati v zasebne hiše in zlasti razsajati v židovskih predmestjih Dodesti in Vacaresti, ki so ju zažgali. Po mestu so začeli legionarji tudi že streljati na vojaštvo. Istočasno so prihajala poročila iz province, da tam narašča upor. General Antonescu je zahteval mir v 24 urah. Toda legionarji ga niso poslušali in so že računali s tem, da jim je državni udar uspel. Bili so gospodarji radijskih postaj, tiska in nekaterih utrdb. Tako so objavili po radiu, da jim gre general Dragalin s četrto armado v Bukarešto na pomoč. Legionarji so začeli po ulicah zmerjati in razoroževati častnike. Umori so se nadaljevali. Množice je zajel silen strah. Toda v noči od srede na četrtek je začela armada preganjati legionarje, vendar so legionarji še skušali naskočiti in zasesti predsedstvo vlade. Streljali so na predsedstvo vlade s sosedne vojašnice, toda vojska je začela odgovarjati s topovi in s strojnicami. Po vsem mestu se je začela divja borba in streli so podali od povsod na vse strani. Tudi tanki so prišli na ulice in sipali ogenj iz strojnic. Bitka se je nadaljevala. Med bojevniki je biilo največ mladeničev, ki pa so bili že poučeni, kako se je treba vojskovati na ulicah. Celo dekleta so se s puškami v rokah in z revolverji udeleževale bitke. Na španskem zdravijo rane državljanske vojne. Zgoraj razvaline, nastale za časa državljanske yojne, spodaj pa nova ulica, ki je nastala na istem mestu. Vojaki so ujeli celo dvanajstletnega dečka, ki je streljal nanje s strojnico. Legionarji so proti Židom organizirali prave pohode. Vojska*je počasi dobivala položaj v svoje roke. Najprej so zasedli vojaki radijske postaje, policijsko ravnateljstvo in nato vojašnico, od koder je G00 upornikov streljalo na predsedstvo vlade. Med temi zadnjimi bitkami je poveljnik Železne garde Horia Sinia, ki je bil podpredsednik vlade, pobegnil in ukazal legionarjem, naj nehajo streljati. — Še vedno ga iščejo. General Antonescu je napovedal strogo kazen za upornike, sam pa je prevzel poveljstvo nad legionarji. Sumljivi legionarji bodo izločeni iz stranke, prav tako pa anarhisti in pristaši skrajne struje. Po uporu je v Romuniji ostalo mnogo razdejanega in prebivalstvo se sedaj zgrinja okoli vlade, ker upa. da bo vlada znala popraviti škodo in zaceliti rane teh strašnih dni. Vatikanske novice 10. februarja je poteklo dve leti od smrti papeža Pija XI. Milanski katoličani so postavili v vatikanski grobnici lep spomenik na grob tega svojega velikega rojaka. Milanski kardinal Scliu-ster je imel na predvečer na njegovem grobu sv. mašo, nakar so se pričele spominske slovesnosti, pri katerih je bil odkrit sp>omenik pokojnemu papežu. Prava sjDominska slovesnost za pokojnim papežem pa je bila 10. februarja v sikstinski kapeli. Papeževa molitev za mir, ki jo je prvič opravil papež Pij XXI. na prošnji dan 24. novembra, se hitro širi povsod po katoliškem svetu. V Italiji je prevzela skrb z.a razširitev te molitve katoliška akcija. Vatikanska tiskarna je natiskala in razdelila 800.000 listkov s to molitvijo. V drugih državah je že tudi prestavljena v njihove jezike. Električne večne luči V zvezi z velikim pomanjkanjem olja se je milanski kardinal Schuster s težkim srcem odločil in dovolil, da smejo imeti v revnih župnijah, ki si potrebnega olja res ne morejo nabaviti, električne svetilke za večno luč. Dovoljenje je dano z izrečno pripombo, da naj se ga poslužujejo res le samo tam, kjer so res v stiski. Nemčija in plinska vojska V začetku vojne leta 1939. je izjavil vodja rajha Adolf Hitler, da se bo Nemčija borila na viteški način in da se bo strogo držala vojaških zakonov in mednarodnih dogovorov o bojevanju, dokler 6e jih bo držal nasprotnik. Adolf Hitler je že takrat izrecno odklonil uporabo bojnih plinov, tako danes odgovarjajo v Berlinu na izjavo ameriškega mornariškega ministra, ki je rekel, da bo Nemčija pri sedanjem vdoru v Anglijo uporabljala bojne pline. Pariz ima sedaj 4,247.957 prebivalcev Po prehranjevalnih kartah so ugotovili, da ima Pariz sedaj 4,247.957 prebivalcev. Pred sedanjo vojno je imel Pariz blizu 5 milijonov prebivalcev. Sedaj je to število padlo, ker je odšlo mnogo tujcev, ki so tam živeli kot politični begunci, pa tudi mnogi Francozi, ki so prej živeli v Parizu, bo so sedaj zatekli v nezasedeno Francijo. Štorklje v Nemčiji Voditelj nemške ptičje piostaje v Rosittenu v Vzhodni Prusiji dr. Schtttz je rekel, da je v Nem čiji še kakih 40.000 parov štorkelj, od katerih je vsaj polovica v Vzhodni Prusiji. Ni res, da bi se štorklje na pomlad vračale vedno na isto mesto, kjer so bile prejšnje leto, kakor smo doslej mislili. Štorklje si pač iščejo najprimernejše bivališče in kjer ga najdejo, tam ostanejo. Često je to staro gnezdo, večkrat pa tudi novo. Ce se ustavi v istem dimniku 6tari in pride vanj še novi par štorkelj, pride do hudih bitk in na bojišču obleži včasih več mrtvih in ranjenih. Tudi ne žive vedno skupaj isti samci in samice. Samec si rad večkrat prebere samica Zgodi se tudi, da se dva samca večkrat stepeta za eno samico, ki mirno opazuje boj in se odloči nato za zmagovalca, Vse to so na omenjeni postaji opazovali in dognali s pomočjo f>osebnih prstanov, ki so jih dali štorkljam na noge. nik: Polde sedi pri domači nalogi in grize svinč- »Očka, ali se reče le coeur ali la coeur?« >V soli so te že čisto zmešali! Liker vendar!« Skoplje Grški ujetniki v italijanskem taborišču. Verniki so molili za pokojnika in se mu priporočali v molitev. Delo in duh jjok. nadpastirja vedno bdi med narodom. Novi skopljanski škof nadaljuje sveto delo predhodnika, kar dokazujejo njegove pive kanoni-ne vizitacijo v Prizronu, v Veleži in v Janjevu. Ljudstvo ga je nadvse navdušeno sprejelo in pozdravilo. »Blagovijest«, verski list Skopljanske škofijo izhaja že 14. leto. Ustanovil ga je škof dr. Iv. Gnidovec in je imel razne urednike, večinoma so bili Slovenci: p A. Bukovič, S. J., p. Jakob 2i-bert, msgr. A. Kordin in župnik Al. Turk. Izšla je prva številka novega letnika v zelo prikupni obliki in z bogato vsebino. Sedanji urednik jo škof. tajnik Ivan Tomas. Sirotišče sv. Jožefa v Skoplju, Njcmanjina ulica 72, prosi dobrotnike v Sloveniji za kak dar za ubožne dečke. Dom sv. Marte je dvakrat priredil zelo uspelo opereto »Trnjulčico« v Kat. domu v Skoplju. Škofja Loka Druga obletnica .smrti skopljanskega škofa dr. Ivana Fr. Gnidovca je bila komemorirana v vseh župnijah skopljanske škofije dne 6. februarja. V Skoplju je opravil svečani rekvijem prevzv. gospod škof dr. Smiljan Fr. Čekada z asistenco. V spomin f Mariji Severjevi Odšla je od nas blaga žena, skrbna mati in daleč na okoli znana bivša okrajna babica in žena posestnika na Viču gospa Marija Sever. Vsak občan bivše občine Vič jo je poznal, poznali so jo tudi ljudje, zlasti matere v vseh sosednih občinah, saj je skoro ni bilo hiše, da bi raj-nica no pomagala ne-. sebično trpečim materam pri porodu. Pokojnica je izvrševala svoj poklic celih 56 let. Koliko dobrega je v tem času storila revnim materam, to ve samo ljubi Bog in ona, saj je pomagala kakim 4000 otrokom v življensko pot. Zlasti so blago ženo poznale matere revnih družin, ki so jo klicale na pomoč. Kolikokrat je šla tudi ponoči in v najhujšem mrazu ali v slabem vremenu v oddaljene kraje, večkrat peš in pomagala revnim materam samo za »Boglonaj«. Tako neumorno je delala še v visoki starosti in ni čuda, da si ;e pri tem napornem poslu nakopala bolezen, cateri je po daljšem bolehanju tudi podlegla. Revne matere in družine jo bodo pogrešale, pogrešali jo bodo pa tudi siromaki, sai nihče ni odšel od hiše brez skromnega daru, dasi sama ni živela v razkošju. t' Od rane mladosti je morala trdo delati in tudi v poznejših letih ni imela počitka. Z vso ljubeznijo je vzorno vzgojila deset otrok, od katerih je živih še pet. Razvedrilo je našla vedno le v delu, uteho pa v cerkvi, ki jo je vedno obiskovala, tudi ko je bila že resno bolna. Zato ji je tudi Bog naklonil redko starost 80 let. 55 let sta živela v srečnem zakonu s soprogom Ivanom, dasi sta v tej dolgi dobi dočakala tudi marsikatero grenko in žalostno uro, zlasti ob smrti njunih otrok. Pred 5 leti i'e praznovala z ljubečim soprogom zlato poroko še vsa srečna in zdrava. Hitro se poslavljajo naše dobre verne, slovenske matere starega kova, druga za drugo s tega svetal Kako redke so danes take matere, zlasti v mestih in periferijah, kjer prevladuje materializem in ničemernost in kjer se na srčno kulturo in duševno hrano tako malo važnosti polaga. Kako je bila rajnica priljubljena in spoštovana vsepovsod, ie pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo kljub visoko zapadlemu snegu. izredno veliko ljudi. Draga Sever jeva mama I Dotrpel: ste in odšli v večnost po zasluženo plačilo. Kakor ste bili v življenju skromni, tihi in ponižni, tako skromno, tiho in ponižno ste sledili klicu Vsemogočnega, ki Vas je poklical k Sebi v boljše življenje, kjer ni žalosti in trpljenja. Vsa Vaša dobra dela, vse Vaše dobrote, ki ste jih delili revnim materam in siromakom. Vam bo ljubi Bog obilo poplačal, mi vsi pa Vas bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu I Osamelega in užaloščenega g. soproga in otroke pa naj Bog tolažil V Starem Dvoru pri Škofji Loki je dne 12. februarja 1911 umrl po kratki, a težki bolezni g. Janko Zakotnik, diplomirani tehnik, v najlepši fantovski dobi, star 22 let. Vso svojo mladost jo lejjo preživel, saj je bil v času, ko je obiskoval meščansko šolo, eden najbolj zglednih članov dijaške Marijine kongregacije. Na zadnji poti ga pospremimo v petek, dne 14. t. m ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Stari Loki. Bodi mu Bog dober plačnik, a ostalim domačim naše globoko so-žalje. Drevi ob 8 bo predaval v Društvenem domu g. dr. Hubad o rokovnjačih. Pridite! št. Rupert na Dolenjskem Trgovine ob nedeljah spet odprte. Pred krat- i kim je okrajno. načelsivO v Krškem izdalo uredbo o prepovedi odpiranj trgovin ob pedeljah in praznikih, proti kateri pa so se podeželski trgovci pritožili na kr. bansko upravo in zbornico TOI, ki sta pritožbi ugodili in sklep okrajnega načel-stva kot neosnovan zavrnili. Tako je ustreženo trgovcem, ki ob nedeljah največ iztržijo, in kmečkemu ljudstvu, ki si zaradi pomanjkanja časa ali predolge poti ne more ob delavnikih nabaviti potrebnih reči. " Akcija za zimsko pomoč je v polnem teku. Ljudje radi darujejo, nekateri v denarju, drugi v blagu in živilih. Prosvetno društvo pa je uprizorilo prejšnjo nedeljo dramo »Po desetih letih«, katere čisti dobiček je šel za zimsko pomoč. Pekarna, ki je dalj časa mirovala, je s spremembo novega gospodarja odnosno najemnika, spet pričela obratovati. Tako smo tudi Šentruper-čani prišli »do kruha«, ki ga na vseh koncih in krajih tako primanjkuje. Sv. Barbara v Halozah Pod vzornim in agilnim zadrugarjem g. župnikom Groblerjem se je ustanovila Kmetijska zadruga s središčem v Ptuju in s poslovalnicami po vseh Halozah. Zopet ima naš kraj najmočnejšo skupino članov in tudi že . svoje poslovne prostore v prosvetni dvorani, kjer se članom že deli žito in koruza. Zadruga bo imela tudi moko za svoje člane na izkaznice, galico, apno in umetna gnojila ter vse potrebno. Dne 9. februarja t. 1. smo imeli predavanje ban. referenta go?p. Ludvika Puša ter gosp. Bračka iz Ptuja. Nato je pristopilo nad 60 članov h Kmečki zvezi, ki so si že izvolili svoj odbor. Je to najmočnejša Kmečka zveza v Halozah, ki se bo stalno večala v številu članstva. Iz Julijske Krajine Novi grobovi na Kanalskem. V zadnjih tednih je smrt r>obrala v Kanalski župniji več dobrih, značajnih oseb. V častitljivi starosti 91 let je v Kanalu preminula spoštovana mati Jožefa Miklav-čič, znana v vsem okraju kot Vrhovčeva stara mati.' Ugledna rajnica, ki je bila vse svoje dolgo življenje dobra in marljiva kot mravlja, je izhajala iz znane Ivančičeve rodbine iz Deskel. — Kmalu za njo je odšel v večnost g. Karel Valen-tinčič, kamnosek in grobokop v Kanalu. Dočakal je 63 let. Na jx>grebnini po pokojni VrhovSevi materi se je prehladi! in nenadoma podlegel. Pokojni je kanalskim faranom kopal grobove, mnogim izmed njih je pa izklesal tudi lepe nagrobnike. — V Morskem pri Kanalu je odšla po svoje plačilo vzgledna gospodinja Marija Vuga, stara 68 let. Dolga desetletja je neumorno gospodinjila pri Štefanovih in pomagala zgraditi trden kmečki dom. Bila je dobra in pobožna krščanska mati, ki je lepo vzgojila svojo številno družino. Posebno se je odlikovala po svoji dohrotljivosti in je bila prava mali ubogih. Objokujejo jo njen vrli sin Alojzij in drugi otroci, zlasti pa njen 78 letni življenjski drug Jožef. —• Vsem pokojnim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru, vsem žalujočim pa iskreno sožaljel AnkoTo pri Kanalu. Letošnja zima precej trdo gospodari v naši Kanalski dolini. Prve dni februarja nam je nametalo mnogo snega, padlo ga je 25 cm. Ker so pa začele pihati Že toplejše sape, zaželene zhanilke spomladi, je jel hitro kopneti. Zaradi zime in zaradi otežkočenih prometnih zvez je delo v naši sloviti cementni tovarni začelo nekoliko zastajati. Obratovanje se je deloma skrčilo ln število delavcev je začasno padlo od tisoč na šest sto. Upamo pa. da bo delo y tovarnah kmalu zopet oživelo v vsem razmahu. Vojna ga je pokosila. Na albanski fronti je padel 28 letni Danilo Trampuž, doma iz Gorice. Po poklicu je bil učitelj, pa je nadaljeval jezikoslovne študije na univerzi v 1'adovi. V l>oju je dobil strel v glavo. Z letalom bo težko ranjenega prepeljali v Bari, od tam v Trst, kjer je pa kljub največji zdravniški skrbi 28. januarja ranam podlegel. Imel jo slovesen pogreb, katerega se jo . udeležil tudi njegov general z oddelkom pehote. 1 Pokojnikov oče g. Anton Trampuž. sodni olicial v pokoju, doma iz Kostanjevice na Krasu, je že pred 10 leti izgubil sina, ki se je smrtno pone-[ srečil na vojaških vajah. Sedaj ima še dva sina ; pod orožjem. Ob bridki izgubi mu izrekamo toplo j sožaljel Zima v novem letu. Ob prihodu novega leta smo imeli bolj slabo deževno vreme, brez snega. Daleč na jug je bil zapadel 6neg, tudi večni Rim je zajela snežena odeja, pri nas pa razven v hribovitem predelu ni bilo snega. V prvi polovici januarja se je potem nebo zjasnilo in smo imeli lepe zimske dneve s precejšnjim mrazom. Dno 14. januarja smo imeli v goriški okolici do 11 stopinj pod ničlo, v Podbrdu je bilo pa 14 stopinj. Kinalu se je pa zjužnilo in po par dneh je za-snežilo vso Julijsko krajino. Sneg pa ni imel obstanka, ker ga je sonce kmalu popilo. Prve dni februarja je pa zopet pričalo krepko snežiti in je objela snežena odeja preko Krasa in Trsta vso deželo do morja. V Gorici in na Krasu je nametlo do 25 cm snega. V nižinah se je pa sneg kmalu spremenil v dež in snežena plast je začela giniti. Sedaj imamo lepe, zimske dneve. Nižino so še deloma pokrite z razjedenimi rjuhami snega, hribi so pa dobro obloženi. Na Črnem vrhu je sneg dosegel 1 m, v tolminskih Gorah — ne po vrhovih — pa do 80 cm višine. Smo pa dobro volje, ker slutimo, da se bliža pomlad. nadomešča popolnoma in poceni RUSKI CAJ čaj .Jugobilje" B.B.l. Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUGOBILJE", veletrgovina Beograd, Ivankovačka ulica 25 Iščemo rajonskega zastopnika. Glavna kolektura Drž. razr. loterije 86005, 56395, 71406, 88692, VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 javlja izid žrebanja z dne 12. februarja V. razreda 41. kola: 40.000 din št. 42325, 44235, 20.000 din št. 54825, 60559, 16.000 din št. 18442, 82817, 12.000 din št. 21367, 43725, 94205, 10.000 din št. 17741, 31682, 63818, 80379, 8.000 din št. 6364, 7001, 33013, 59066, 77021, 79445, 6.000 din št. 3882,14114. 4 57010, 60009, 69608, 73848, 90547, 91988, 5.000 din št. 405, 937, 24622, 28738, 30656, 33832, 40724, 43908, 46932, 531 "57, 61400, 65513, 66864, 66947, 78200, H2584, 83037, 84848, 4.000 din št. 512, 2610, 5459, 7232, 7325, S678, 16149, 16236, 18202, 18759, 32651, 33925, 35970, 36504, 44025, 47557, 5(740, 52016, 55804. 58454, 58513, 59532, 66506, 67860, 72548, 74839, 81659, 83750, 86645, 90511, Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, ev, pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri, 13. februarja. Vsi oni. ki 90 zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so srečke še na razpolago. 47297, 48236, 85240. 87754, 9883, 15370, 61137, 67329, 94150, 97039, 25771, 30H71, 62834, 65297, 73850, 79091, 95231, 4594, 6310, 33865, 36856, 59525, 59832, 69016, 71388, 94457, 97391, 2619, 3352, 8766, 11585, 26071, 26975, 37602, 41422, 52224, 53806, 61855, 63835, 75154, 75689, 99228. 57219, 89379, 19776, 74735, 99522, 34541, 67924, 87109, 23329, 38005, 60676, 71872, 4365, 13810, 30020, 41542, 54383, 64347, 79759, Mati oglasi » aiallk »Klasik •«■)• tasta |CH<| i dta: tault«*aajakl •flasl t din l»ph«lo tiskana aa»la«at hcarde a« ra r m o v n 1 k , Vodice n. Ljubljano. Službo poslovodje dobi kdor posodi dobro Idoče-mu podjetju 15.000 din. Lesna stroka. — Izčrpne ponudbe v upravo »SI.« pod »Stalno« St. 2078. 2 Izurjeni v pletenju roka vlc, sprejmem. — fiuc. Šmartno pri Litiji. Prvovrstna natakarica čedne zunanjosti, ne prestara, katera je zmožna samostojno voditi dobro Idočo restavracijo — se sprejme. Znanje nemščine je predpogoj. Nastop službe čimprej. Ponudbe poslati v upravo »Slov « pod Slfro »Gorenjsko« St. 2020. Citajte »SLOVENCA«! 1 Službi B Jttcio: Mlad fant priden, Išče službo sluge, raznačalra ali karkoli. -Ponudbe v upravo »SI « pod »Krepak« St. 20fi9. Učenec sc sprejme takoj v trgovino čevljev. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2073. Lisice strojimo barvamo in prvovrstno izdelamo. — Krznarstvo L. Rot, LJubljana, Mestni trg 5. srebro'- platino ' BRIDPNTE tmnnncbcmrikii ruiihi : ■ IIERE I.T.D. STRRIMKE' i MRKITE TER UMETNINE PO NRJVlij.lH CENAH / »tbro tvcdkb , 3os EBERLE UUBLJHNH, TVRSEVA-2 v . ■ ^ . * Slame večjo množino, kupimo. Ponudbe na Pivovarno Union, LJubljana I, poštni predal 45. VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče za svoje obrate inženjerja strojne ali elektrotehnične stroke s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno psanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »STROJNI IN2ENJER« na upravo lista. VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče za svoje obrate INŽENJERJA gradbene stroke s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro •GRADBENI 1N2ENJER« na upravo lista. ZAHVALA. Na jprisrčneje se zahvaljujeva vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda IVANA KRISTANA priv. uradnika v pokoju na njegovi zadnji poti, posebno pa čč. duhovščini, gg. zdravnikom, prijateljem pok. soproga in bivšim uslužbencem Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, zastopnikom organizacije JRZ za šentjakobski okraj, Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Zvezi delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Nadalje vsem darovalcem lepih vencev ter vsem, ki so na ju tolažili in z nama občutili prerano izgubo našega očeta. — Maša zadušnica bo v četrtek, dne 16. februarja v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani ob pol 7 zjutraj. Ljubljana, Kranj, Dobrepolje, Kočevje. Žalujoča soproga in sin Ivan, policijski uradnik v Kranju. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubl|ana VVolfova ulica št. a Bukove hlode za takojšnjo dobavo, kupujemo za Izvoz. Ponudbe na Kmetijsko družbo, skladišče, Maribor. Vsakovrstno zlato h r i I j a nle io srebro kupuje po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica S |Dbiuie| Kupuje — prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor Tračne žage prvovrstne, dobavlja po najnižji ceni K rajne, Tyrševa 41. — Dobavni rok izključno 6 tednov. Kompletno venecijanko v najboljšem stanju, dolžina transnilslje 40y 55, 60, kompleten železostru-galnik z en meter stružnice, kompleten avtdma tlčni brusilnik za žago jermenico in brusilno napravo — prodam. Mlep. Zg. Sv. Kungota, »REALITETA« zavod za nakup In pro dajo nepremičnin Je sa mo v LJubljani. PreSer nova ulica 64, I. nadstr Telefon 44-20. Enodružinsko hišo novo zidano, prodam. — Delavska 18, Zg. Radva-nje, Maribor. !;5we čudovite Vodivsšins (285) Nato so Mihcu na čast priredili veliko slavnost. Ceste in ulice so bile okrašene, po vsem mestu je vladalo neizmerno veselje in živahnost. (286) Tudi slavnostni banket so imeli in posadili Mihca na častno mesto, kot prvega častnega občana. Še na banketu so vsa jedila prihajala avtomatično na mizol Mihec si jih je privoščil enkrat do sitega. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Anton Rozman trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 13. februarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti. Sv. Petra cesta 83, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Vel. Mlačevo, dne 12. februarja 1941. Globoko žalujoči: Ana, soproga; Anica, hčerka — in ostalo sorodstvo. Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v častitljivi starosti 92 let dotrpel naš dragi oče, ded in praded, gospod Tomaž Mrevlje veleposestnik v Sv. Križu pri Ajdovščini Pogreb blagega pokojnika je bil na domačem pokopališču 11. februarja 1941. Sv. Križ pri Ajdovščini, Logatec, Maribor, Ljubljana, dne 11. februarja 1941. Žalujoče rodbine: Mrevlje, Mastnak, Paljk in Rubja Edgar Wall>iee: 36 Zagonetna grofica »Kaj pa je tukaj notri?« Dorn se ustavi pred zaklenjeno stajo. »Avto nekega moje prijatelja. Ga hočete videti?« »Ah, to je tisti modri Buick!« »Da, to je Buick.< »Kdo se je včeraj pripeljal sem?< Tappatt se je smehljal in odkimaval z glavo. »Ne, ne. avto je tukaj že rel teden. Včasih ste tudi vi malo prekanjeni.« »Ali bi ga lahko videl?« vpraša Dorn. Doktor se je vrnil v hišo po ključ, medtem pa je Mihael naglo jjogledal še ostale zgradbe. Vsi trije psi so strašno lajali, ko se jim je približal, in napenjali verige, da se je zdelo, da se bodo ali zadavili, ali pa pretrgali verige. Ko se je doktor vrnil, je Dorn ravno preiskoval zadnja vrata in bližnjo okolico. Tla so bila trda, tako da ni mogel odkriti nobenih sledov; todi avlo s^in ni pustil za seboj nobeni! odtisov. »Tu je ključ.« »Ne verjamem, da bi me avto še zanimil,« reče Dorn počasi. »Zelo dobro ga poznam, še boljše pa njegovega lastnika.« Potem 6e spet ozre okoli sebe. »A nikjer .ni videti vaše služkinje.« ' »Najbrž je odšla v vas. da nakupi potrebščine za kuhinjo,« odgovori doktor. Mihael potegne iz žepa zlato cigaretno dozo, vzame cigareto, si jo prižge, gorečo vžigalico pa vrže proti psom. ki so se nato še bolj razbesneli. »Pazite se!« ga opomni doktor. »S temi živalmi se ne smete šaliti. Boga mi, ne vem, kaj bi nanravili z vami, če se utrgajo z verige.« »Narobe, psi bi se morali bati mene,« reče Dorn. »Ne. vem, če ir kateri policijski častnik ubil več parijskih psov, kakor jaz za časa svojega službovanja v Indiji.« »Ampak ti bi vas zgrabili, preden bi migrtili s prstom,« odvrne Tappatt besno. Dorn se nasmehne in iztegne roko naravnost pred se. j Ali vidite to?« vpraša. »Le poglejte!« Kako je prišlo do tega. Tappatt ni mogel razumeti in ne pojasniti samemu sebi, ker Dorn roke ni niti premaknil, le iztegnil jo je — in is držal v njej kratek samokres velikega kaliora. »Kako ste to prav za prav naredili?« se je čudil doktor. »Gotovo ste ga že iz početka imeli v roki .. .« »Nisem ... revolver je skočil iz mojega žepa,« sga ^'rogega policijskega komi- sarja, ki je nekoč dal zapreti vaš zavod v seve-rozapadni indijski provinciji. Takrat bi odsedeli pet let v Delhiju, če bi se državna oblast malo bolj hitro odločila. Le pokličite policijo, moj dragi, to bo za vas velika reklama.« Tappatt seveda ni niti malo mislil napraviti kaj takega. Zanj policija ni bila ustanova, katere bi se lahko posluževal. »No, dobro,« je zagodel nazadnje, »stopite notri. Prepričali se boste, da se motite z ono zgodbo o ženskah.« »Saj o tem ne bova niti govorila več,« reče Mihael in prijateljsko zamahne z roko, XXVIII. Mihael Dorn je zares bil lahko zadovoljen s svojim delnim uspehom. Toda bil je trezna glava in ni računal jajc za že izvaljena piščeta. Ni smel podcenjevati premetenosti tega prekanjenega spletkarja, s katerim je zdaj imel posla. »Povejte mi. kje se nahaja kava, pa jo bom sam skuhal,« reče Dorn. »Ne smete se jeziti, če sem postal nekoliko nezaupljiv, toda saj sami veste, da zdravniki vedo za silne množine raznih droži in strupov, jaz pa nikakor nočem zaspati tukajle samo zaradi tega, ker bi mi vi kaj na-tresli v jed.« Stopil je v kuhinjo, naložil na ogenj in pristavil lonec z vodo. V nekem predalu kuhinjske omare je našel škatljo keksov in lonec konden-ziranega mleka in tako imel že vse, kar je rabil. S svojo pripombo je bil zmešal Tappattove misli. Ali se bo doktor odločil za omenjeno dejanje ali bo postopal drugače, kot je mislil detektiv? Tappatt je s^del v delovni sobi ves zgrbljen na stolu in koval načrte. Čudil se je, da ni pomislil na strupena sredstva, dokler Dorn ni tega omenil. Slišal je, kako si Mihael v kuhinji požvižgava; tiho ie vstal, stopil k svoji mizi in po-iska' nekaj med medicinskimi stekleidčirami, ki so bile porazslavljene po raznih predalih in omarah. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramar!« Izdajatelj: Inž. Jože Sodja urednik: Vifcinr f.enčie Nainoveiša poročila Kr.ži in težave s skritimi zalogami živil so se pojavile tudi v Ljubljani na vseh koncih in krajih od kleti pa do podstrešij nad najvišjimi palačami. Citali smo tudi io, kako sta spoštovanje uredb in predpisov ler strah pred hudimi kaznimi vrnila velik kup ie izdanih živilskih nakaznio mestnem preskrbovalnemu uradu, prav tako smo pa tudi brali o revizorjih, kt preiskujejo hiše in skladišča kar brez legitimacij uprave drž. policije in mestnega preskrbovalnega urada. Naglo se po mestu širijo govorice, kako je taka komisija nekje na periferiji našla zalogo moke, jo kratkomalo konfiscirala in na zvrhanem tovornem avtomobilu odpeljala bogve kam. Preplašeni grešnik proti uredbam se seveda sleparjev ne upa prijaviti policiji, ker trepeta pred kaznijo zaradi prestopka strogih uredb Oblasti pa tudi no zasledujejo tatov, ker pač ni sodnika, kjer ni tožnika. Se več takih poučnih zgodbic se pa pripoveduje o Ljubljančanih, ki so svoje skrbno zbrane zaloge shranili pri svojih znancih v mestu, v njihovi bližnji okolici ali daleč na deželi. Medtem je seveda marsikomu doma že pošla zaloga, odmerjena natanko po predpisu. Zato je šel k svojemu zaupniku po svojo blago, da bi mu ne bilo treba stradati belega kruha. Toda nekateri zaupniki sploh več ne vedo o shranjenem blagu, drugi se spet izgovarjajo na nevarno tveganje, saj je skrivanje zalog pod hudimi kaznimi, tretji pa razočarane lastnika pošiljajo kar na policijo in sodišče, naj se prijavijo zaradi prepovedanega prikrivanja živil. V teh pokvarjenih časih so ljudje zares postali od sile nesramni, toda na svetu je bilo vedno tako, da so se oškodovanemu Se smejali. In zato je v mestnem preskrbovalnem uradu vsak dan večji kup vrnjenih krušnih kart. Ortopedska telovadba Higienski zavod v Ljubljani odpira pri svojem oddelku za zdravstveno zaščito učencev v novem poslopju na Aškerčevi cesti, dne 17. t. m. ortopedski odsek. Odsek bo gojil ortopedsko telovadbo pod strokovnim in zdravniškim vodstvom za šolske otroke z raznimi telesnimi nedostatki kot: lahko ukrivljeno hrbtenico, povešeno ramo, sploščenim in okroglim hrbtom, s ploskimi ali sicer okvarjenimi nogami, oslabljenim mišičevjem i. t. d. Da 60 omogoči obiskovanje telovadbe tudi učencem(kam), ki imajo popoldanski pouk, so predvideni tudi dopoldanski tečaji. Podatke glede sprejema učencev daje Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito učencev vsak dan od 8 do pol 14. # 1 Dr. Anton Koroščeva ulica v Ljubljani. Po smrti našega narodnega voditelja so se v časnikih pojavile želje, naj mesta imenujejo ulice, trge ali ceste po dr. Antonu Korošcu. Iz vseh teh notic se je čutil očitek, češ, da Ljubljana 5e nima po tem svojem častnem meščanu imenovane ulice. Ta očitek je pa krivičen, ker se Koroščeva imenuje ulica med Bazoviško in Ljubljansko ulico že mnogo let. — Takšno pojasnilo je dobilo uredništvo z magistrata. V resnici je pa ulico, ki jo magistratni dopis navaja, po našem voditelju imenovala svoječas-no občina Moste pod županom Jožefom Oraž mom, kar Je seveda bilo znano tudi v našem uredništvu. Toda ljubl janski občinski svet ni |X» dr. Korošcu imenoval še nobene ulice, ali ceste, ne ko je bil še živ in ne sedaj, ko je mrtev in že dva meseca počiva v grobu. Morda pa se misli prestolno mesto Ljubljana oddolžiti svojemu easttiemu meščanu in slovenskemu narodnemu voditelju kar z nekdanjo majhno moščansko ulico? 1 Za proslavo 70 letnice pisatelja F. S. Fin* garja v Unionu dobite v predprodaji pri Sfiligoju samo še nekaj vstopnic po 8 im 10 din. 1 XV. prosvetni večer bo namesto v petek, v soboto 15. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Večer bo posvečen sedanji Rusiji. Kot predavatelj nastopi industrialec g. Ivan Avsenek. Nje govo predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Na to predavanje opozarjamo vse one, ki se zanimajo za resnično stanje sedanje Rusije. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, in v trgovin-1 Sfiligoj. 1 Razstava slik akad. slikarja Frana Klemen-čiča v Jakopičevem paviljonu do odprta še do vključno nedelje, 16. februarja. Obisk toplo priporočamo, posebno so vabljeni ljubitelji lepe slovenske pokrajine. Ne zamudite prilike in okrasite svoj dom z res izbranimi umetninami. 1 Krožek SDZ na IV. moški realni gimnaziji opozarja na krstno predstavo zgodovinske tragedije »Knežji kamen« v frančiškanski dvorani v nedeljo 16. t. m. ob 8 zvečer. Dramo je spisal Čokelj M., glasbene vložke za fanfare pa je skomponiral komponist g. Lojze Mav. Ker vlada za prireditev že sedaj veliko zanimanje, si nn-bavi-te vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. 1 Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, dne 19. februarja 1941 ob 20 v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica št. 12. 1 Ptički — pevci se že oglaaajo. Zadnje dneve, ko je nastopilo prav toplo vreme, so se začeli že oglašati naši ptički — pevci, ščinkavec je že zapel svoj »griču«. Oglaša se tudi kos. Vesele so postale scnice, tako sen«ce-čopke, senice-plavke in penice. Brezvestneži in brezsrčni pobalini so pozimi lovili ptice na limanice. Baje so vjeli v okolici mnogo kosov. Tam v znamenitem Tičistanu so bili dobri ptički v veliki nevarnosti. Nad krajem je začel krožiti skobec, ki je nekaj ptičkov ugrabil. Naposled so ga ustrelili. Mestna vrtnarija je ustreljenega skobca dala nagačiti in ga poslala ljudski šoli za Bežigradom v poučne namene. 1 Na bežigrajski gimnaziji se začne dunes zvečer »mesec roditeljskih večerov«, ki bodo vsak četrtek in bodo na njih predavali strokovni profesorji o svojih predmetih, Dunes je na sporedu matematika in nemščina. Starše in njihove namestnike odbor društva »Dom in šola« opozarja na važna predavanja, ki bodo ob 8 zvečer v gimnazijski risalnici. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonilo Društvo slušateljev glasbene akademije ob priliki hospitapije v gluhonein-nici 200 din. Prisrčna hvala! 1 Februarska krušna karta je veljavna samo za letošnji mesec februar ter s februarsko karto v marcu ni mogoče dobiti kruha, moke, testenin ali zdroba. Enako je s krušnimi kartami za vse mesece, da so veljavne samo za tisti mesec, ki je na njih napisan. Varčevati s krušnimi kartami torej ni mogoče in vsi morebitni prihranki moke in drugih racioniranih živil gredo v korist splošnosti. Novo karto za drugi mesec namreč dobite samo z glavo stare karte, t. j. s tistim delom krušne nakaznice, kjer jo napis. Sami odrezki krušnih naknznic brez glave niso veljavni in jih zato ni mogoče druge mesece zamenjati za kruh ali moko. Porabite torej vsak mesec vso karto, ter če morete, prihranite moko. testenine ali zdrob, nikakor pa ne hranite kart za driijje mesece. S tem bi škodili sebi in vsemu prebivalstvu, ker mestni pre-skrbovalni urad od Prevodu dobi samo toliko moke, kolikor odda kart. Če bi torej ljudje hoteli prihraniti odrezke kart za drugi mesec, bi ti odrezki iz-gubili svojo veljavo, Ljubljana bi pa dobila manj moke kakor jo potrebuje. 1 300 dinarjev nagrade dobi tisti, ki bi vrnil neki tvrdki v Ljubljani 40 kg težko nakovalo, ki je bilo pred nedavnim ukradeno ter je bilo najbrž prodano za staro železo. Srečnii lastnik naj sporoči upravi policije. 1 Čigava je peč za kopalnico? Že novembra meseca je neki ključavničarski vajenec dostavil v večjo stanovanjsko hišo v Ljubljani popravljeno peč za kopalnico. Majhen nesporazum je bil vzrok, da je hišnik peč sprejel in postavil na jx>d-strešje. Mojster, ki je pec popravljal ali pa lastnik, ki peč pogreša, naj to javi upravi policije v Ljubljani, kjer bo dobil peč nazaj. 1 Jajca na trgu cenejša, Včerajšnje toplo vreme je poživilo tudi živilski trg. Na izibiro je bilo vsega blaga in vsakovrstnih potrebščin. Pred tedni je vladala na trgu kriza in znatno pomanjkanje jajc, ki so 6e zelo podražila, ko tudi drugače ni Ulo mogoče po deželi zbirati jajc. Btla so takrat po 2 in celo po 2.25 dinarjev komad. Včeraj pa je cena padla. Najlepša in prav sveža jajca so bila po 1.50. maniša pa celo po 1.25 din.komad, Jajc je bilo na trgu takole okoli 3000 komadov. 1 Malo krompirja na trgu. Kmetje iz okolice in drugih krajev so ustavili dovoz krompirja na ljubljanski živilski trg Kmetice ga sploh več no vozijo v manjših množinah naprodaj. Ln prav je ukrenila mestna aprovizacija, da je pravočasno nakupila večje množine krompirja, ki ga sedaj na trgu prodaja po 1.50 din kilogram. Drugače je cena krompirju še vedno 1.75 do 2 din kg. Pred dnevi, ko je bil dosežen velik uvoz iz Dalmacije, j« bila cvetača po 5 do 6 din, sedaj se je zaradi pomanjkanja blaga cena dvignila na 6 do 7 din kg. Na izbiro je že dalmatinska glavnata solata po 10 din kg Pa dinarju so bile gotovo stvari, tako 3 kosi hrena, 3 kosi čme redkve, ko« kolerabe Jabolka so sedaj po 10 do 12 din prvovrstna, druga pa 8 do 10 din. Posebno pazite, ka) bolnik pije J Pijača ni le za zdravega človeka telo važna, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejša od hrane 1 Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češčo naSo nafboIJBo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci t Prospekte ln vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprav« zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Novo mesto Okrajni odbor društva Rdečega križa Ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 16. februarja t. 1., ob pol 11 v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Ako ob tej url ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje na istem me6tu ob vsaki udeležbi. Vsi člani vljudno vabljeni, kakor tudi prijatelji društva. — Odbor. Večji letalski boji nad Grčijo in Albanijo Belgrad, 12. februarja, m. Iz Aten poročajo, da so se tudi danes nadaljevali hudi boji med grškimi in italijanskimi četami ter topništvom, ki so na obeh straneh zahtevali velike žrtve, morda niijvečje v sedanji vojni. Vendar nobena stran ni zabeležila pomembnejšega uspeha. Vse to so le bolj uvodni boji ter glavne boje šele pričakujejo. Topniški dvolioj od včeraj opoldne ni prenehal in jo bil posebno srdit ob Izviru Škumbe in okoli Tepeleniju. Ogorčeni in krvavi boji so.se razvijali tudi na planini Ostrovici. V področju reke škutn-be, iiosebno v okolici vasi Malina in Hoduište so bili tudi pehotni boji. Poročil o izidu teh bojev še ni. Vreme je bilo danos lepo in zelo ugodno za letalsko udejstvovanje. Mnogoštevilni italijanski bombniki so bombardirali grške postojanke na rekah škumhi in Devoli in cesti KorČa-Podgradec in Korča-Moskopolje ter nekatera mesta v notranjosti Grčijo. Bombardirana so bila mesta Pirej, kjer so bombo padle v tisti del mesta, kjer stanujejo begunci in so povzročile večjo materialno škodo, okolica Korinta, okolica Janjine, kjer je umrlo in je bilo ranjenih več kmetov, dočim gmotne škode ni bilo. Preveza, Larisa, kjer je bilo precej žrtev in škode, ter okolica lraklije na Kreti. Grška in angleška letala pa so bombardirala glavno promelno žilo. ki služi za preskrbo italijanskih čet, to je cesti Podgradec-Elbasan in Vaiona-Tepeleni, razen tega pa tudi bojišče in njegovo zaledje, nadalje so bombardirala cesto Elliasan-Valona. Tepeleni in pristanišče v Valoni. Pogosto je prišlo do srditih bojev v zraku. Po grških poročilih je bilo sestreljeno eno italijansko letalo. V zadnjih petih dneh, odkar se je ofenziva začela, so Grki sestrelili vsega skupaj 16 letal. Grško Časopisje poroča, da znašajo italijanske izguhe od začetka vojne do februarja 90.000 mož, od tega je bilo ubitih 20—25 tisoč, ranjenih 40—45.000, ujetih pa okoli ?0.000. Petdeseti napad generala Cavallera Atene, 12. febr. t. Reuter: Uradno grško vojno poročilo: Vrhovni poveljnik italijanske armade v Albaniji — general Cavallero — je včeraj izvršil 50 italijanski protinapad. Strategija njegovih napa-doje bila različna od onih do 13. januarja, katerim je poveljeval general Soddu, vendar pa uspeh ni bil dosežen, ker Italijani niso zavzeli do sedaj še nič ozemlja, pač pa Grki vsak dan počasi napredujejo. Včeraj je letalstvo nad Albanijo zopet prav živahno delovalo. Severno od Klisure so grška letala z lahkimi bombniki obmetavali sovražnikove postojanke, lovsika letala pa so nad Klisuro napadla italijanske bombnike in enega sestrelila. To bombno letalo je padlo v plamenih na tla. Malo nato je grško protiletalsko topništvo sestrelilo še eno italijanako bojno letalo. Italijanska eskadrila letal 6e je nato umaknila. Na srednjem delu fronte »o grške čete preccj napredovale. V severnem delu pa so očistile 500 metrov visoko goro in si jo s tem popolnoma pridobile pod svojo oblast. Italijani so na srednjem odseku fronte pretrpeli težke izgulbe. Delovanje angleškega letalstva Kairo, 12. februarja. AA. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Srednjem vzhodu poroča: P V noči od 10. na 11. februar so naši bombniki izvedli hude napade na letališča na otoku Rhodos. Ti napadi so bili izvedeni iz majhne višino, V Ma- HELJE c Prihodnja predstava za abonma v celjskem mestnem gledališču bo predvidoma 21. februarja, ko bodo gostovali v Celju Ljubljančani i dramo »Zaprta vrata«. c Predstoiništvo mestne policije opozarja vse lastnike voznih izkaznic, da jih overijo za tekoče leto, ker poteče zadnji rok 28. februarja. c Mlakarjeva družina priredi v korist zimske pomoči v Celju v nedeljo ob pol 4 popoldne v Ljudski posojilnici Mlakarjevo burko »Vragova smola«, vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c Ljudsko vseučilišče ima drevi ob 8 zaključno predavanje. Predaval bo primarij bolnišnice usmiljenih sester v Zagrebu dr. Lujo Thaller o temi »Najnavadnejša vsakdanja zastrupljenja«. Predavanje bodo. pojasnjevale skioptične slike. c Novi župan v Št. Petru v Savinjski dolini. Dosedanji župan g. Sedminek je zaradi bolezni odstojMl od županijske funkcije. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Četina Jožef. c Na Hotunjah pri Ponikvi se je smrtno ponesrečil Mihael Oolež. Proti večeru je šel polagat živini v gospodarsko poslopje, pa je padel tako nerodno, da se je ubil. c V šolski kuhinji v Laškem dobi dnevno kosilo nad 130 otrok revnih staršev iz laške okolice. Laščani so zbrali za kuhinjo že 20.000 din, sedaj se je vodstvo kuhinje obrnilo še na okoliške kmete, da podpro to lepo in plemenito delo. c V mestnem zavetišču v Celju je umrl v 82. letu starosti bivši celjski trgovec Franc Jožef pl. Bacho. Naj v miru počiva! c Pijančevanje ubija vsak človeški čut. Prejeli smo: Živimo v času borbe za vsakdanji kruh. Zato je tembolj žalostno dejstvo, da tudi v teh težkih časih najdemo družinske očete, ki s pijančevanjem in nemoralnim življenjem uničujejo sebe in svoje družine. Seznanila sem se z družino, katere oče je pijanec. Pijača mu je uničila vsak smisel za redno življenje, za delo in seveda tudi vso vero. Ta fvobesneli mož ne samo, da zapravlja denar, dočim njegova družina strada, v pijanosti tudi svojo družino kruto pretepa in muči. Vse meje pa presega njegovo postopanje proti svoji 17 letni hčeri, katero sam prodaja in ponuja f>o beznicah sebi enakim tovarišem. Ubogo dekle se je temu izrabljanju uprlo. Podivjani mož je v jezi navalil nanjo in le s težavo se je posrečilo sosedom rešiti onečaščeno dekle iz rok pijanega podivjanca, v katerem je čut človeka, kaj šele očetovski čut, že davno povsem zamrl. Čudimo se, kako je mogoč en sam tak primer človečke podivjanosti. In vendar to ni osamljen primer. Podobne stvari se gode še tu in tam med našimi delavskimi sloji. Oblast nai bi se za take primere pozanimala, da reši naše družine propac^yija in uničevanja. M. L. Maribor ricl so bombe padle na hnngarjo in upravna poslopja. V Kalatu so se od eksplozij bomb vnela tli letala na tleh. Tudi ua drugih krajih so nastuli požuri, dve naši letali pa sta naprej določeni cilj napadli še s strojnicami. V Catavlji so bombe padle na vzletišče med letula in poslopja. Nastala je močna eksplozija in več požarov. Tudi na objekt so letala streljala s strojnicami. Sovražnikove baterije in žarometi eo delovali. V Albaniji so bili izvedeni napadi na vojaška skladišča Ugotovilo se je, da so bombe zadele predvidene cilje. Včeraj so naša letala bombardirala tudi vojaško letališče v Addis Abebi. Več bomb je padlo na letališče, neposredni zadetki pa so bili doseženi na poslopjih in hangarjih, nakar so izbruhnili požari. Tudi pri Kerenu in Asinari so bila naša letala delavna. Vse to področje je bilo večkrat bombardirano. Avtomobilska kolona, ki se je pomikala po cesti med temi dvemi mesti, je bila težko bombardirana, nakar so letala še streljain s strojnicami. Prav tako so bili Izvedeni napadi nn razna skladišča severozahodno od Kerena. I.ovska letala južnoafriške zveze, k' so se 10. februarja srečala nad As-inaro s petimi letali vrste »C 42<, so zbila dve sovražnikovi letali, ki sta v plamenih padli na tla. V Kuf ri gre le za upor? Lnndon, 12 februarja. AFI. V generalnem štabu armade »Svobodne Francije« nimajo nikakili poročil o vojaškem dolovanju teh čet v Gudainesu, kakor to javljajo iz Vichyja. Člani generalnega šlaba menijo, da so ves'i o nekih vojaSkih akcijah svobodnih francoskih čet zelo neverjetne. Tudi v primeru, da bi se od Čadskega jezera res pričela kaka ofenziva, je njen uspeh koniftj verjeten, ker je že razdalja, ki bi jo moralo v tem primeru premagati fiancoske čete, naravnost velikanska. 2o sama ofenziva pri Kufri bi pomenila nenavaden vojaški podvig, a razdalja do Gudamesa je dvakrat večja kot pot do Kufre. Zlito je bolj verjetno, da gre tu za samostojne akcije južnoafriških, oziroma tuniških vstaSev, ki fo v sedanji zmedi morda pričeli s samostojnimi vojaSkiml napadi, torej nn lastno pest, kakor jih ja evojčns izvrševal polkovnik Dornando Amourziuk. Verjetno je, da skušajo uporniki izkoristiti položaj italijansko armade ter si na ta način pridobiti kaj vojnega plena. Drobne novice Moskva, 12, februarja. Tass. Za novega načelnika sovjetskega generalnega Slaba jo postavljen dosedanji poveljnik dnjeprskega vojnega okrožja general Šukov. Dosedanji načelnik generalnega šlaba general Mereškov pa je dobil drugo mesto. Budimpešta, 12. februarja, m. »Uj Nemzedek« poroča iz Lisbone, da je imel predsednik portugalske vlade Salazar daljši razgovor z angleškim poslanikom, nato pa s spanškim poslanikom, bratom generala Franca V zvezi s tem razgovorom list ugotavlja, da je bil španski poslanik v Londonu danes r.a kosilu pri angleškem zunanjem ministru Edenu ter je potem takoj odpotoval v Madrid. m Finžgarjeva proslava v Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja najboljšo Flnžgarjevo dramo »Razvaline življenja«, da z njo proslavi 70 letnico zaslužnega slovenskega pisatelja Fr. Sal. Flnžgarja. m Katoliška mladina v Mariboru priredi v nedeljo, 15. t. m. ob 5 v Cvetlični ulici 28 veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženita«. Vabljenil m Krajevna kmečka zveza v Studencih je imela redni občni zbor, na kalerem so člani obravnavali položaj kmečkeca stanu. Iz poročil, ki so jih podali funkcionarji, bo vidi, da je bil odbor lani jako požrtvovalen In delaven. Soglasno je bil izvoljen nov odbor, v katerem je načelnik Lešnik Ludvik, podnačelnik Kristovič Anton, blagajnik Kolnik Alojz in tajnik Ferš Ferdniand. m Drevi bo predaval na prosvetnem večeru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 p. Preac DJ iz Ljubljane o štiridesetletnici jezuitskega reda. Predavanje spremlja nad 90 krasnih skioptičnih slik. Vljudno vabljeni! m Krščanska ionska zveza ima v nedeljo 16. t. m. ob 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 svoj redni letni občni zbor. Vljudno vabimo vse članice in člane da se ga udeleže v prav obilnem številu. — Odbor. m V pokoj je odšel višji sodni ofieial g. Anton Mere pri mariborskem okrožnem sodišču. Od leta 1908 do sedaj je služboval najprej pri okrajnem načelstvu, nato pa pri sodiščih v raznih krajih na Štajerskem ter je bil povsod izredno priljubljen kot vesten priden uradnik, ki je šel strankam v vsakem pogledu na roko. — Želimo mu, da bi večer svojega življenja preživel v miru in zadovoljstvu. m Zadružno predavanje. V soboto 15. t. m. predava v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu 17 ob 20 prof. inž. Fr. Degen. o »ekonomskih sistemih«. Predavanja je pristopno za vso. Vstopnine nI. m Magdalcnsko prosvetno druStvo priredi drevi ob pol 8 v društveni dvorani predavanje »Napori Jugoslovanov za državno skupnost in edinost«. Predavata prof. Lapuh in učitelj Kotnik. m Obnovite naročnino za Mohorjeve knjlce. Za 30 din dobite šest lepih knjig. Naročila ge sprejemajo v župnijskih pisarnah. m Premalo kruha! Na mestnem preskrbovalnem uradu imajo zdaj vsak dan več pritožb ljudi, zlasti delavcev, da so krušne nakaznice Že izrabili ter prosijo za nove. Stvarno je množina kruha, ki se dobi na nakaznico, sicer zadovolju-joča za človeka, ki sedi v pisarni aH trgovini, pa si lahko poleg kruha prlvoSči Se kal drugega, nikakor pa ne za delavca, ki ves dan težko dela ter mu Je kruh glavna, dostikrat skoral edina hrana. Nemudoma ho treba nekaj ukreniti, da se takim pomaga ter dobijo Se posebne dodatne nakaznico. m Mestni preskrhovnlni urad poziva vso trgovce in obrata, ki dobivajo sladkor od tukajšnjih veletrgovcev, da |avt|o svoje potrebe na osnovi potroSnje Iz I 1938-39, In sicer: trgovci pri Zdruienlu trgovcev za mesto Maribor oslall obrati, to je "slaščičarji, industrija .lekarnarji itd. Belgrajske novice Belgrad, 12. febr. m. Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginja Olge bo v Belgradu 21. februarja odprta velika umetniška razžtava belgrajskih umetnikov. Belgrad, 12. februarja. A A. Rečna plovhs kraljevine Jugoslavije jo zvišala vozno ceno in pre-voznino za prtljago za 20%. pa pri mestnem preskrbovalnem uradu, Orožnova ulica 2-1. Prijave s podatki naj se pošljejo najkasneje šo danes dopoldne. m Več lesenih zabojev ima naprodaj naša podružnica. Interesenti naj se javijo v upravi »Slovenca«, Koroška c. 1. m Poroke. Zadnji teden so so v Mariboru poročili: Steiskal Gustav, polkovnik v p., in Šalamun Julijana; Foslin Štefan, pismonoSa, in Kurež Roza; Litšnik Karel, delavec, in Ljudmila Daclis; Jaki Ludvik inženir, in MejovSek I za raja: Soršak Franc, kinečki sin, in Kotnik Marija: Harc Franc, mizar, in Vezjak Terezija; Puhar Lovro. kinečki sin, in Gaberc Julijana; Počivalnik Mihael, posestnik in industrijalec, in Pueh-Tischler I.: An-dric Mihael, mizar, in Pušnik Katarina; Cintarev Alojz, žagar, in Čolger Marija; Uršnjk Renato, trgovski pomočnik, in Šmarron Marija; Praznik Ivan, posestnik, in FiSlnger Magdalena; Flšinger Viktor, mlinar, in Praznik Marija; Doblč Martin, šofer, in Kramberger Ljudmila: Bernetič Alojzij, prediiec, ln Fabjan Olga; Šbtll Franc, mehanik, in Friedau Marija; Dok| Andrej, pom. delavec, ln Koražija Antonija: Mahnič Franc, delavec, in Bebernak Julijana; Matjašič Jožef, kolar, in Kur-čič Marija. — Obilo sreče in blagoslova! m Na cesti zmrznil. Na cesti med Cirkovci in Progerskim Je našel Alojz Repič iz Zg. Hajdino v snegu zmrznjeneea človeka, katerega v tem kraju nihfe ne pozna. Preiskava je pokazala, da ni na truplu nobenih znakov nasilja ter Je smrt nastopila zaradi nesrečnega slučala. Tujec ie obležal, pa je ponoči kljub temu, da sedaj ni po-sehno hud mraz, v snecu zmrznil. Pri niem so našli pot živinskih potnih listov ter nekaj denarja. Iz potnih listov se |e videlo, da |e mrtvec Franc Pulko, delavec iz Pečk pri Makolah. Pokopali so ga v Cirkovcah. Trbovlje Kmetijsko predavanje s filmom bo v nedeljo, Iti. t. m., v Društvenem domu ob pol devetih. Gosp. profesor Janko Mlakar bo predaval s skioptičnimi slikami o lepoti planin in šaljivih dogodkih hribolazcev v Društvenem domu v Trbovljah v ponedeljek, 17. t. m . zvečer ob šegtih. Roditeljski sestanek. Upraviteljstvo I. deške ljudske šole na Vodah vabi starSe šolskih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v četrtek, 13. t. m., ob pol šestih zvečer v pritlični »obi šolskega poslopja. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pasja steklina je bila ugotovljena v sosednjem litijskem in brežiškem okraju, na kar se posebno opozarjajo lastniki psov, I. dekliška medšolska tekma v smuku. V nedeljo. 9. t. m., se je izvedla prvič dekližka medšolska tekma v smuku z Ojstrega nad Trbovljami, in sicer med drž. meščansko, 1. dri osnovno in II. drž. osnovno šolo v Trbovljah. P tekmi se Ja prijavilo 23 deklic, ki so vse dolle na cilj. Tekmovalke so dosegle naslednja mesta: t. Vodenšek Mihaela, drž. meSi. šola, 2. Zaeorc Berta. L drž. osn. šola, 3. Moli Metka. dri. mešč. iola, 4. Rozman Mira. dri mrSČ. Sola. 5 Gastej Viktorija, 1. drž. o sproščeni, zato more dati Krek idejo in jar roman: >Pod svobodnim soncem«. Pa še ene sonce je tihoma stalo nad Finžgar-jem. Ni le svetilo, temveč tudi grelo: Ušenični-kovo modroslovje. Kar gotovo! Za rastlino je treba sonca in za socialno povest in dramo tudi. JšeniČnikovo modroslovno delo je dalo naši ljudski književnosti potrebno sončno ozračje. Po tem potu — Krek in Ušeničnik — nam je prišla Finžgarjeva notranje zdrava, klena, krepka, domača in dostojanstvena umetnosti. Ušeničnik je pritegnil k sebi našo inteligenco, Finžgar pa naše ljudstvo. Prav, da sta se danes oba našla v Akademiji. Finžgarjev ideal po vsebini in obliki d-zveze ZFO, ki 6e zaradi neugodnega vremena niso mogle izvesti 26. januarja na Golem brdu pri Medvodah, se bodo vršile nepreklicno dne 15. in 16. februarja ob priliki smuških tekem ZFO v Radovljici odnosno v Kropi. Za tekmovalce iz območja ljubljanske podzveze bodo pri zvezinih tekmah do-ženi rezultati priznani tudi za podzvezne. Moštva okrožne štiričlanske štafete, ki bo doseglo najboljši čas, prejme naslov »prvak ljubljanske podzveze za leta 1941« in darilo. Isti naslov in darilo prejme prvak v vsaki panogi. Vsa' druga mesta bodo nagrajena z ličnimi častnimi diplomami. Ostala navodila glede tekmovanja veljajo tako, kakor so objavljena v okrožnici ZFO odnosno v »Slovencu«. Obvestite o tem prizadete tekmovalce v vašem odseku in agitirajte, da bo udeležba pri tekmah čim večja. Tekme Fantovskega odseka Škofja Loka v veleslalomu Pobočje znanega Stena je v nedeljo w>pet zaživelo. Na njem so se pojavili naši fantje polni neusahljivega ognja do smučanja, saj smo imeli letos že okrožne in zvezne tekme. Ti fantje, ki so polni ljubezni do bele arene, so se to pot pomerili sami. Pridružili so se tudi mladci in naši prijatelji. Proga sicer ni bila težka in predolga, pač pa je zahtevala svoje in tudi različen sneg je k temu mnogo pripomogel. Organizacija je dobro delovala. Da je bila ostra borba, se že vidi iz rezultatov; značilno je, da favoritje niso zasedli prvih mest. Uspehi pa takole izgledajo: Člani: 1. Pipan Anton 1:08.8, 2. Franko Janez 1:00,8. 3. Jesenko Slavko 1:12, 4. Ziherl Rudi 1:14, 5. Bernik Franc 1:17,2, 6. Planina Franc 1:19 minut. Mladri: 1. Fojkar Andrej 1:17,8, 2. Bernik Tine 1:25, 3. Bernik Peter 1:27,5, 4. Franko Andrej 1:44,2, 5. Pavlus Franc 1:44,6, 6. Bernik Tone 1:39 minut. Iiven konkurence: 1. Masterl Marjan 1:01, 2. Sink Janko 1:25,6, 3. Košir Janko 2:15,6 minut.