St. /s ?mn mm i tieiu« teranti m la ptmai ..j, v sredo 1. aprila 1929. Posamezna Številka 20 cent« • "itnfK L (Jredniitvo: ulica Izhaja, izvzeniSi pondcljek, vsak dan AaiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopis* pisma se ne sprejemajo, rokopis Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarne MštfS&t Tisk tisk .itn« znaša za mcsec L 7—, 3 mesece Lgfv..*? 4Jeta L 32 J L Z* inozemstvo mesečno 5 lir veC. urednUtya m uprave St. 11-57. Pošiljajo ure«' ^ ^ vračajo. Tisk tisk cDINCST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.— Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trstu, ulic* sv. Frančiška Asiikega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave 11-57. w sli Zopet eden, kS mTs pametno! V glasilu bojevnikov «Frontiera» razpravlja Federico Pagnacco « manjšinskem vprašanju. Ugotavlja, da se je do konca leta 1914. v teh pokrajinah, sedaj priključenih k Italiji, bil boj brez presledka med Slovani in Nemci na eni in Italijani na drugi strani. Seda; pa — praivi — so se stvari spremenile. Na to pa dokazuje nesmiselnost trditve, da bi mogle naredne manjšine tvoriti kako nevarnost za Italijo. Imamo — tako naglaia — za svojim hrbtom maso štirideset milijonov Italijanov. V naših rcikah je držaiva z njenimi organi. Imamo sodni je, šole, vojsko, mreže gospodarskega, kulturnega., športnega obrata. Poleg nas in stisnjeni med Italijane živi na meji malo nad šeststotisoč Slovanov in Nemcev, odcepljenih politično od svoje narodne vkupnosti. Ali morejo — vprašuje Pagnacco — predstavljati kako nevarnost za Italijo? Odgovarja: Sami na sebi gotovo v -tndar bi mogla postati zelo nevarni. Ne-viarnost bi bila v slovanskem in nemškem iredentizmu, ki bi ga podžigal čustveni in pr'litiićni pritisk Nemčije in Jugoslavije. To fc: zopet — in morda za desetletja — ve-z-io v nanjo politiko Italije na nje severno-vzhodnih mejah ter bi fo odtegalo od raz-sežnejSih in bolj oddaljenih problemov e v roške in svetovne politike! V podkrepitev tega svojega nazora zavrača Pagnacco tisti znani argument, s katerim prihajajo »vedno branitelji sedanje maojšvn.ske politike v Italiji. Pravi namreč, da je Jahko govoriti, da je vprašanje Nam cev in Sijovanov v Italiji zgolj stvar notranje politike, v katero se ne smejo vmešavati druge dežele. Priznava, da c fi-c-V Ti-o £ota ne. DciJitavija pa, da to ne more preprećarti, da ne bi Nemci in Jugoslaveni vso »vojo pažnjo, vse svoje že!je in vsa svoja stremljenja obračali lastnim — kakor pravijo — neodresenvm bratom. Vso strašno tež>a ts»ke moralne sile bi morala Italija — naglasa Pagnacco — občutiti na tehtnici svoje bodočnosti! Zato naj bi bila — po mneniju pisca — prva in najvišja naloga vlade, strank in vseh držaiv-IjaTtov, ki v restnici ljubijo Italijo, da preprečijo postanek slovanskega in nemškega iredentizma. Toda na^zdatnefša poniočrifca rredsniizma sta preganjanje in 74>firaaje, oziroma akera temu podobna! Zato bi mera/a bifi politika napram drvgorodcem usmerjona k modri strpljivosti in k neoporečnemu smislu pravičnosti! Dalje nanaša Pagnacco, da so vprašanja tolmačev na sfoiđnijah, uradnikov, ki poznajo nemški in slovanski jezik, dvojezične osnd/ne šole, elementarnega pouka v materinskem: jzztku sami problem:, ki se zdijo poglavitni, ker se razblinjajo z dor brim aLi si al:im namenom. Stotina — nadaljuje pisec — neita iijanskih osnovnih šol ne more ovirati naravnega — in r a vtiči zato, ker je naravno — poitalijance vanja, delnega a'li popolnega, ki se vrši potom tisočero organov pripadnosti drugorodn'h skupin k Italiji. Pisec vprašuje zato: ali je pc'Lrobno, da se hoče umetno izsiljevati proces, ki naj se vrši naravno, kajti le tedaj, če se vrši naravno, se more rešiti ne le v vnanji oibliki, marveč ludi — kar da je več vredno — v notranji vsebini. Vprašanje dmgorodnih manjšin v Italiji naj se motri z ja<=-nim pogledom. Problemi, ki se tičejo Slovanov v Julijski Krajini in Nemcev v PoadKžju, naj se promatrah bistrijskega dogovora z dne 21. januarja, ki se tiče direktnih železniških pristojbin za blagovni promet med obema državama Ta dogovor istopi v veljavo jutri, dne 1. aprila. Spopzd med fašisti in dijaki v Rimu RLM, 31. Sinoči je prišlo med akademiki in fašisti do spopada, ko so člani Akademskega udruženja zapuščali srvoj sedež. Najprej so se dijaki in fašisti samo prerekali, nato* pa je prišlo do pravega spopada. Padale so klofute in udarci s palicami. Posegla je vmes policija ter pomirila razburjene dtthove. Dva dijaka sta bila lahko ranjena in sicer Giorgio Aimen-dola, sin poslanca Amendola, in Mariiq Paone. Ozdravila bosta tekom 10 drei. Fašist o vski kulturni kongres BOLOGNA, 31. Včeraj se je otvoril fašistov.ski kulturni kongres. Zborovanje je otvoril sen. Gentile. Nastopilo! je več govornikov. Beltramelli je govoril o kulturnih stikih med Italijo in Južno Ameriko; on. OBvetti je razlagal narodni »sAndi-kaiitzem. GctvoHK so še on. Alfieri, on. Ar-pinafci, Gioacchino Vofrpe, Maraviglia, Mi-nunni; končno se je oglasil k besedi Ma-1 imeti desničarji na deželi in v majhnih »e Samomor polkovnika BEOGRAD, 31. Danes zjutraj se ustrelil bivši polkovnik Pavle Jurišič, pokojnega generala Jurišiča. Vzr.oki samomora niso znaini. Pavle Jurtšić je bil svoječasno glavni urednik dnevnika « Preporod*, ki je lansko leto prenehal izhajati. Francoski in angleški odiosor Nemčiji t vprašanj«! varnosti PARIZ, 31. Francoskemu poslaniku v Londonu se je posrečilo sporazumeti se z Anglijo v vprašanju odgovora obeh držav na nemški garancijski pakt. Obe državi boste izročili vsaka zase Nemčiji poseben odgovor istega besedila. V tem odgovoru b,cxsta Anglija in Francija pozvali Nemčijo, da vstopi v Društvo narodov m da obenem jamstvo za varnost francoske m poljske meje. _ _ Spor med vlado in senatom v Frinclll radi krčenja proračunskih postavk PARIZ, 31. Včeraij je senat začel toli pričakovano razpravo o proračunu, glede katerega obstojajo gotova navzkrižja s poslansko zbornico, medtem ko je javno mnenje razburjeno r&š. polemik in incidentov tekom govora za in proti kartelu. Celo predsednik republike je včeraj na nekem banketu nastopil proti tem prerekanjem ter končal s pozivom k plodonajs-nemu miru. Začetkom razprav« o proračunu finan^ čnega ministra je poročevalec Herai Be-renger razložil načela, ki so ga vodila v njegovi težki nalogi. Tako je rekel med drugim: «OkoK franka se bo bila proračunska vojna To nas svari, da moramo biti oiprezari in čtfječi Vrednost franka bo v največji meri odvisna od zaupani«, države«. Finančna komisija senata se je sestaiia po-d predsedstvom MiHiesa Lacrotxa ter vzela na znanje vsebino pisma finančnega ministra Clementela, ki je sporočil, da je vlada sprejela od ene milijarde in 332 milijonov, za kolikor je senat skrčil državne izdatke, le.675 miHlfonov. Posebno je vlada vzpostavila kredite, ki se tičejo financ (tako n. pr. 463Vz milijonov za državni dolg). Komisija . je sklenila vztrajati pri svojih prejšnjih razlogih. Izgledi zo ožje volitve v ItemHJl Skupni kandidat desničarjev dr. Jarres, republikancev pa dr. Mara? — Velika verjetnost, da zmagajo republikanci BERLIN, 31. V nasprotju s strankami weimarske koalicije so desničarske stranke pri predsedniški volitvi napele vse sile, da izvojirjejo zmago že 29. marca. Raizvile so najobsežnejšo propagando, da dosežejo zaželjeni cilj. Potsebno velike uspehe so Porlikltlsk o volitvi nemJHega predsednika » kontrol trgovine z orožjem. PARIZ, 31. Pariški krogi zasledujejo z ^ ^ f m^^ ^Z t® ^^ ' ____^ da )e storila Mehika ta korak, ker >e bula največjo pozornostjo poroeda o nemških fafcijučeoa ^ E^^tva. volitvah. Na podlagi poslednjih podatkov o izidu volitev naglašaioi listi, aa se republikanska ideja v Nemčiji vedno bolj uveljavlja. Na dolgo in Široko pišejo o porazu, ki ga je dočrvel pri volitvah general Ludendorff. «Echo de Pariš* pravi, da pomeni ta poraz za Ludendorffa nič manj kot ^vojaški poraz iz leta 1918. ItalUansko-francoskl odnoia]! Romano Avezzana pozvan v Rim PARIZ, 31. Italijanski poslanik v Parizu, Romano Avezzana, je bil pozvan v Rim na pogovor z ministrskim predsednikom. Don Sturzo v Parizu PARIZ, 31. Na povratku iz Londona se je don Sturzo ustavil za nekajj dni v Parizu. Sinoči je imel voditelj italijanske po-polanske stranke v veliki dvorani justične palače predatvanje o političnem položaju v Italiji. Kvestura je dala zastražiti palačo, da prepreči neprijetne incidente, ki se dogodijo ob sličnih prilikah. Vendar pa je mogel don Sturzo mirno dokončati svoje predavanje. Don Sturzo se je dotaknil vprašanja evropskega miru in gospodarske obnovitve. S tema dvema vprašanjema je v zrvezi vprašanje sodelovanja ljudstva pri upravljanju držalvte. Stremljenju ljudskih mas po udeleževanju pri javnem življenju pa se upirajo konservativne in nacionalistične sile. _ Seipel za preuredbo Društva narodov DUNAJ, 31. V diplomatskih krogih se govori, da bo Seipel po svoji ozdravitvi začel akcijo v Društvu narodov, v katerem ima ze&o dobre zveze. Seipel bo v posebni spomenici predlagal preuredbo Društva, v katerem bi se po njegovem mnenju morale ustanoviti sekcije za reševanje posameznih vprašanj. Sladkorna letina v Braziliji RIM, 31. Poljedelska ministrstvo v Braziliji je brzoj a vila Mednarodnemu institutu za poljedlestvo v Rimu, da ho Brazilija pridelala v 1. 1924-25 3,124.928 stoto v sladkorja v primeri z lansko letino, ki je dala 7,999.399 sto tov. Mehika proti Društvu narodov MEHIKO, 31. Mehika je zavrnila pclzirv Društva narodov za sodelovanje na kotn- 100 vojakov utonilo na manevrih nemške državne brambe BERLIN, 31. Tekom vaj državne brambe se je davi pripetila grozovita nesreča. Začasen most preko Vesere »e je porušil, medtem ko so korakale po njem čete. Število žrtev je neznano, vendar ni izključeno, da je pri tem utonilo 50 do 100 vojakov. BERLINr 31. Uradno poročilo pravi, dal so povodom vojaških manevrov čete dr-žatvne brambe korakale preko Vesere po mostu, ki je bil zgrajen iz čolnov, ko se je eden izmed čolnov prevrnil. Pogrešajo se en častnik in nekoliko vojakov. Strašna rudniška nesreča 40 rudarjev še vedno v smrtni nevarnosti LONDON, 31. V premogokopih pri Mon-tague na Škotskem je silen vpad vodo blokiral 40 mož, ki so se nahajali na delu. Kakih 200 rudarjev, ki se -je istočasno nahajalo na mestu nesieče, se je zamoglo rešiti; nesrečni ujetniki pa so ostali sredi vode, ki narašča — počasi, ampak neizprosno, medtem ko je vsako rešilno delo onemogočeno radi formacij podzemsik'h ; tokov plina. Po osmih urah se je komaj enemu izmed nesrečnežev posrečilo s plavanjem uiti strašni smrtni nevarnosti. Ostali rudarji se ne morejo ganTti in voda jim sega že do grla. Voda v poplavljenem rudniku narašča LONDON, 31. Nesreča v rudniku Col-Bery pri Newcastlu je težja, kot se je zdelo sprva. 38 rudarjev je ostalo ped zemljo, ker se niso utegnili rešiti, ko je voda udrla v rove. Številni pomožni oddelki so delali zdržema vse popoldne, a kljub temu se jim je do večera posrečilo rešiti le enega rudarja. Voda v poplavljenih rovih naglo in vztrajno narašča, čeprav delujejo številne, zelo moične sesal ke. Splošna volilna pravica na Japonskem TOKIO, 31. Obe zbornici sta odobrili zakonski načrt, ki uvaja splošno volilno pravico za moške. Načrt je bil predvčerajšnjim spremenjen na podlagi sporazuma med obema zbornicama. rinetti, ki je predlagal, banka za umetnike. natj se ustanovi 0 I: Se^a senata RIM, 31. Danes stinam, ker ni mogla radi tehničnih in parlamentarnih ovir sestaviti rednega proračuna. Proračun izkazuje nekaj novih izdatkov 136 mriijctnov Dvn za zgradbo nclvih in popravo starih železnic (nove proge bodo povečale železniško omrežje za 700 km), za dragimjske doklade 72 milijonov Din, za podpore invalidetv 33 milijonov itd. P.o» govoru finančnega ministra je predsednik zaključil dopoldansko sejo. Popoldne uc )*- r naprava nadaljevala. Govori,! jc da*vidovLčevec Veljkovič. Seja traja dalje, ko Vam telefoniram, ki bo trajala bržkeme celo noč. Kralj je danes »prej«,! celokupno predsedstvo narodne skupščine, ki ga je vodSl predsednik Marko Trifkovič. Bivši zagrebški župan ▼ zaporu ZAGREB, 31. (Izv.) Danes je bil pozvan na policijo bivši zagrebški župan dr. Srgulj, ki je bil obdržan v zaporu. Dr. Srgulj je bil obsojen radi nedovoljene po^ sesti orožja na 14 dni zapora, ki jih mora sedaj odsedeti. mestih, taiko da je upraivičena trditev, da s*o nemški nacijonalci, nemška ljudska stranka in gospodarska stranka, ki so na- DNEVN Jugoslavijo no poti k notranji Konsolidaciji Tudi tisti, e bil po-cIHcan na lice mesta, ji je izpral želodec, nato jo je dal prepeljali v mestno bolnišnico. — Ozdravila bo v par dneh, ako ne nastopijo kake 'komplikacije. — Majhen požar v čistilnici petroleja pri Sv, Soboti. Včeraj zjutraj se je v čistilnici petroleja pri Sv. Soboti pripetila nezgoda, ki bi bila lahko iiriela nedogleane posledice. V kemičnem laboratoriju kjer preizkušajo kakovost petroleja, se je iz neznanih vzrokov nenadoma vnel bencin v neki posodi; plamen je švignil do nadstropa in zažgal tramovje. Uslužbenci so se takoj z lastnimi sredstvi lotili gašenja in tako preprečili, da se ni ogenj razširil. Ob prihodu gasilcev, ki so bili za vsak slučaj poklicani na pomoč, je bil ogenj že udušen. — Skoda jc neznatna. — Žepna tatvina. Kmet Leopold Zerjal, doma iz Skopega na Krasu, je prija vil1 na kvesturi da mu je predvčerajšnjim popoldne, ko je ča-kal na trgu Oberdan na korijero, neznan zli-kovec izmaknil denarnico, v kateri pa je bil k sreči spravljen le neznaten znesek denaria 15 lir. Vesli z Goriškega — Kfcnče, Šolska predstava 25. marca se je vršila nadvse častno za našo šolo. Ker je bila to prva prireditev te vrste po dolgih letih, je bilo zanimanje zanjo veliko. Obširna dvorana društva «Svoboda» je bila zasedena do zadnjega kotička. Vse je z zanimanjem in občudovanjem sledilo posameznim točkam sporeda. Srčkani so bili naši mali «umetniki» na odru in igrali so kakor «veliki*. Le prekmalu je minila predstava — še bi jih bili radi gledali in poslušali. Nadejamo se, da naše marljivo učiteljstvo n« ostane 1« pri začet£cu ter aa nam kmalu da priEko občudovati naše malčke in uživati pristno veselje nad njimi Pri tej priliki moramo omeniti, da je dvorana, ki jo ima v najemu društvo «Svohoda», ena največjih v vipavski dolini. Ker je v Ren-čah električna centrala podjetja Idro-Watt, si je društvo samo napeljalo električno razsvetljavo v dvorano in na oder. Raznobarvni svetlobni efekti ie bolj povzdignejo pravljične predstave. — Deskle. - (Razširjenje tovarne cementa). Kakor znano posluje tu že par let tvornica cementa «Isonzo», podružnica splitske družbe «Portland». Podjetje, pri katerem je zaposlenih kakih 500 delavcev, med temi okoli 100 domačinov, prav lepo uspeva in obeta postati velike gospodarske važnosti za vso olcolico, ki je po vojni tako hudo prizadeta. Tvornica izdeluje že delj časa plošče za pokrivanje streh -Salonit® in pred kratkim ie pričela proizvajali tudi umetni marmor. V zadnjem času so inženirji-strouovnjaki, zaposleni pri tem podjetju, odkrili nova, zelo bogata ležišča cementne rude, ki jih je vodstvo tovarne že nakupilo; zato se pričakuje, da bodo tovarno v kratkem zelo razširili, kar bi bilo spričo občutne brezposelnosti prav razveseljivo dejstvo, ker bi pri tem prišlo do zaslužka par stotin delavcev. — Čuden popotnik. Pred par dnevi se je priklatil v vas elegantno oblečen gospod, -fi je menda nameraval tu ribariti v kalnem. Ustavil se je v Zinicevi gostilni, kjer je vprašal tudi za stanovanje, rekoč, da se bo ustavil v vasi delj časa. Razen stanovanja si je naročil v gostilni tudi hrano. Takoj po prihodu j se je nezanec okrepčal z izbrano večerjo, ki jo je obilno žalil z vinom. Ker je plačeval za piti tudi drugim gostom, je proti večeru račun narasel v precej okroglo svotico. Ko je bila ura že pozna, je gostilničarjeva sestra, ki je ves čas stregla neznancu, prosila radodarnega gosta, naj poravna račun. Toda mož se je pričel obotavljati, rekoč, da bo že plačal predno odpotuje, končno se je pa izkazalo, da nima niti ficka. V zadregi je začel delati z rokama čudne križe po zraku, očividno misleč, da bo s tem preplašil gostilničarjevo sestro in deklo, ki sta bili sami v sobi. Ko je videl, da sta se ženski začeli preplašeni umi'kati, je vstal ter hitel k vratom, ki so pa bila zakle- j njena. Kdo ve, kaj bi še počel tujec, da nista tedaj prišla mimo gostilne dva orožnika, ki ( sta moža po kratkem zaslišanju aretirala; ( našla sta pri njem ponarejene osebne listine, kar je pričalo, da mož ne more imeti mirne vesti. Elegantni tujec je moral v zapor. — Nov vozm red kraške avtokorijere« Odhod iz Gorice ob 9.30, 15.45, 17.— pokopališče, letališče, Mire^r; ob 12.15, 18.30 Št. Peter, Vr- ' tojba, Bilje, Miren; ob 13,30* Standrež, So-vodnje, Dol, Doberdob, Trži6* ob 17* Miren, Opatjeselo, Vojščica, Komen. Odhod iz Mirna: ob 7.15, 14.35 Bilje, Št. Peter. Vrtojba. Gorica; ob 8.05*, 10.10, 17.— letališče, pokopališče. Gorica; ob 8.45* Rubije,' Sovodnje, Štandrež, Gorica. Odhod iz Komna: ob 6.30* Opatjeselo, Gorica. Odhod iz Tržiča; ob 8.15 Doberdob, Dol, Sovodnje, Gorica. • Ne vozi ob nedeljah. Dosedanje cene ostanejo nespremenjene, pač pa so sedaj uvedeni povratni listki, jjo Katerih stane vožnia iz Komna v Gorico in naza} L 12.—, iz Vojščice v Gorico in nazaj L 9 —, iz Opatjesela v Gorico in nazaj L 7, iz Mirna v Gorico in nazaj L 3.—, iz Gorice na pokopališče in nazaj L 1.50. pre< bila rečital naslednjo Faigelnovo definicijo, bi mu ostala prav gotovo za vedno v spominu. «Brk je pravi neotesanec. Ker nima ne dušne plemenitosti, ae erčne dobrote, se ponaša eamo le • svojo tefesao močjo .•» •Krava je največji alkoholik med domačimi živalmi. Fraza: pijan ko krava dokazuje to trditev. Vl&ljub temu pa daje krava dobro mleko, okusno maslo in izvrsten sir. Prvemu prilivajo mlekarice vode, kadarkoR so pozabile pred molžo napojiti £ivalL.^». Ali pa popis stenice, bolhe in uši pod »vam- pirji«: «Izpod prstanca mi lazijo kar tri živali, katere prav lahko imenujemo preveč domače živali. To so stenica, bolha in uš. Tej trojici so bile odkazane v svetovni vojni velevažne naloge. V begunskih taboriščih »o nastopale kot postrežčkf. Stenice so prenašale postelje iz kota v kot, bolhe so jim pomagale vzdigo-vati, uši pa prenašale pegasti l'egar...» Sicer pa, kaj naj bi Še naprej izdajal skrivnosti tega lepega dela, ki ima, kakor vsaka stvar na svetu, svoje slabosti, katere pa v več kot obilni meri odtehtajo njegove vrline. Na«j si ga raje vsakdo sam ogleda in prečita, ker za bore 4 lire dobi pri 6toki v Trstu In v «Na-rodni* in «Katofiški knjigarni* v Gorici cel hlev teh domačih živali. Posebno se nam zdita na mestu uvod in zaključek «domačih živali*. Mari bi ne bilo mnogo bolje, če bi bil pisatelj posvetil uvod profesorjem naravoslovja, zlasti pa za nekdanje goriške gimnazijce nepozabnemu «Ro-šotu», ki nas je (i'n menda tudi pisatelja samega) toliko mučil z domačimi in drugimi živalmi, rastlinami in najrazličnetšimi minerali Po tem uvodu pa nai bi bil g. Feigel nasSovil j zaključek knjige učeči se mladini. Po svoji novi in duhoviti znanstveni metodi je gosp. i Feigel pritegnil v krog domačih živali tudi muhe, komarje. Škorpijone, stenice, bolhe, ! uši in celo slione, kamele, noje, lame in jelene, izpustil pa je pri tem eno, zlasti med Hrvati in SrH znano in jako uvaževano, obenem pa — sodeč po mnogoštevilnih psovkah — tudi pre-zirano domačo žival, ki se imenuje Jarc. — Pevec- Ravnokar je izšla v pomnoženi izdaji 314 številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl: Dr. Josip Četrin. (Konec). H. Svetel: pevec in razvoj zborovske glasbe. M) Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje)i V. Vodopivec: Nekaj o tamburicah. Jak. APjaž: Pevski spomini. (DaTej). NaSi zbori. Vestnik R Z. Nove skladbe. Iz glasbenih listov. Knonika. Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adriji. H. Sattner: K oolnočnici. — Pevec se naroča pri upravi Miklošičeva c. 7 v Ljubljani Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja. _ Cen« na trgu Cavour (Oddaja nade bel o) Pomaranče 160, kislo zelfe 160, fkarfijol 100-150, kapus 160-180, čebula 60-150, solata 120-400, jabolka 60-320, krompir 65-80, krompir (nov) 160-200, hruSke 150. grah 240-750: paradižniki 300, radič 130-260. radii (rdeč) 150-280, špinača 160-260. _ IB3BHMIHL DAROVI — Pri proslavi zopetne otvoritve tatove Šostilne na Lozicah je bilo zbrano L 60 za olsko društvo. Darovali so: g. St. Logar L 20, skupičA: pri taroku L 4.90, g. Lokar M. Ajdovščina L 5, g. S lokar Ajdovščina L 5.10, g. Premru Št. Vid L 10, g. Semič Filip Št. Vid L 5, Ivan Rudolf Št. Vid L 5, tata naknadno L 5; skupno L 60. Tata ima posebne igraPne karte in novo bivališče, zato «pa >ubeljsku» v kratkem autog&raže in hangarji na razpolago. — Ob priliki občnega zbora ko n« umnega društva pri Sv. M. M. na Kolonkovcu so zbrali člani dne 22. t. mt L 40 za Magdalenski otr. vrtec« — Ker je v kons. društvu na Kolonkovcu Š?a klobasa na dražbo fe nabrala družba g. Lah Ivan, Kobec Ivan, ^ctauos Ernest, Bradač Ivan, Macarol Jakob, Macarol Josin in soproga, Sušelj Josip in sin L 21 za Magdalenski vrtec (denar izročen blagajniku tamošnje podružnice Š. Dt) — N. N. iz Pevmc daruje L 80 za šolsko društvo'. Srčna hvala. Borzna poročil«, DEVIZE Amsterdam od 900.— do 970— Bel- £ija od 124— do 136.--; ParU 12«.- do 1?9.M) ondon od llfl SO do llfl.70 j New York od 24 05 do 24.1:.; Španija ad 343.— do 344.— ; Švica od 46o. do 46*.— | Atene od 36 — do 38 - ; Berlin do 6.— do 5*4.— ; BukaroŠt od II.— do 11,5«>; Praga od 7'.50 do Vi.— i Ogrska od 0.0336 do 0. 342; Dunaj od t.0337 do 0.0345; Zagreb od 89 i >5 do Stf.35. Blago, Škotsko, volneno 80 cm. 14. Blago, šk. voln. 140 cm 18. 28. 29. POdtflBktl, kos"" Enotnih" barvah 18« Podi/laka, Gobnrdlne, Gabftrtiine, Mroine, VOLNENO BLAGO GaDardlne, Armur, Gttoman, 30.- Ottomnn, 22.- MatM, 32.- Cotfcrcoat, 45.—i Covercoat, volnena, 150 cm modra In črna volnen, dvojna visokost, v raznih barvah volnen, 125 cm. v vseh barvah volnen, debel, za plašče 130 cm iz najfinejše volne, v - mod. barvah 140. cm. J 0« volnen, HO cm, v Izbra- ^C nih barvah Jw» volnen, 130 cm, v vseh I A . barvah ¥U§ volnen, najfinejša vrsta, C 2 - za tallleur, 140 cm vis. U Je volnen, 130 cm, v naj- t ^ . novejših barvah volnen, za plašče, 130 t Q . cm. volnen, za plašče na- sičen, 140 cm Bogata Izfeera črtanega In kozkanega bSaga zadnje mode 150 cm. po L. 58*— kakor tudi najfinejšega to.aga. L Plstno svileno, 80 cm shantuns *«.<„.. Platno so"ćm°z* mo5kc.'r'ice Platno svileno, fantazija, 80 cm ninnffff škotska svila, zadnja NiPlilUi mo la. 80 cm . . . 99 Epsnges 99 It škotski, zadnja moda 80 cm. . . . I* SV!LEN!NE 16-m-18.-20-22-25- Gecrastte iT: L Foulsrd cta: h0"2.1": !00„ de Chlne, fantazija, 95 cm.........h fii^HA marocain, svila fiint-zija crepe 100 cm....... fV cotolč, svi'* v vseh barvah LrBpG 98 cm........„ Ottomnn S? z\plišie.9% Crčpc 28-28-35-42-38-55- po lingod 115.25 do 115.5V. Benečijske obveznic« 78.75. Nali oglasi MOTOCIKLISTI! Najnovejše tipe «Ariel»f «Guizi>», «Harley-Davidaon» dobavlja Gre-mascoli, Trst, Via S. Giacomo in monte 20. 446 V NEDELJO, 3. aprila, se zopet odpre gostilna Kaučič na Razdrtem pod Nanosom. 445 Nogavice ženske, trpežne . . L nogavice ~ mu!,in; r NnĆfffrffO muSHn prozorne posebna znamka . . fflAlUirO svi'ef,e- najfinejše zati-tiv5ti»ilw nja moda.....y» Kosooke zo,r,nc': !"ko r fi Rosaolte vSrm"z- .po5Cbna „ Konice frke ovi,esa tt Znanost In umetnost — D&jnir Feigel: Domače živali. Damir Feigel je zbral po raznih- mesečnikih raztresene domače živali v iSčen hlev, katerega mu je zgradila «Zvezna tiskarna in knjigarna* v Ljubljani. Sicer ni bila nič kaj lahka naloga namestiti v enem hlevu slona in muho, psa in mačko, psa in zajca, mačko in miš, toda vrlina tega hleva \e, da »>e vse te Jsivall, ki so si drugače v življenju najhujši sovražni'ki, v njem prav dobrG prenašajo, kar vse dokazuje, da je g. Feigel tudi izboren dreser domačih živali. Vendar ni' naš namen govoriti o g. Feigel-nu kot dresčrju. to prepuščamo ravnatelju kakega cirkusa, naš namen je govoriti o g. Fei-gelnu kot naravoslovcu. Saj pomeni Feigel-nova knjiga o domačih živaEh pravo revolucijo v dosedanjih naukih o živalstvu, saj je g. Feigel z njo postavil naravnost na glavo vse dosedanje in suhoparne sisteme delitve živali v razjie skupine po gotovih naravnih lastnostih, ki nikogar nič ne brigajo. G. Feigel se postavlja v svoji knjigi pri po-, pisovanju domačih živali na popolnoma novo stališče: kakšen pomen imajo domače živali v življenju kot psovke. Ce bi se držal strogo tega stališča, tedaj bi imela ta knjiga poirjen samo za one, ki iščejo pred sodnijo zaščite radi žaljenja časti, '.n za odvetnike. Toda vr-Kna Feigelnovega dela obstoji v tem, da se ne drži strogo samo tega stališča, ampak da ' podaja tudi jedrnate definicije domačih živali, da nam slika njihov pomen v zgodovini, medicini in drugih najrazličnejših panogah človeškega znanja in nehanja in da nas opozarja, kako daieč sega njihov vpliv ter s tem varuje pred raznimi napačnimi tolmačenji, kar bo dalekosežnega in naravnost živl^en-skega pomena za učečo se mladino. Će bi bil .g. Feigel izdal svojo Gcnjigo pred 15—20 leti. bi se bil pisec teh vrstic prav gotovo z večjo ljubeznijo posvetil učenfri vede, ki se imenuje naravoslovje, in v petem razredu bi mu bila prihranjena dvojka iz tega predmeta, ko ni znal Dopisati ni bika ni krave, kaiti če bi bil U27TNINSKI uradnik {dacir), s popolno izobrazbo in patentom, sprejme mesto v vsaki občini. Naslov pri upravništvu. 447 TRGOVEC s 25-letno prakso sprejme takoj mesto kot poslovodja; eventuelno^evzame trgovino tudi v najem. Naslov pri uprav-ništvu. 448 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, mizarsko in mehanično urodje itd. Zaloga že-leznine, Via Filzi 17, 422 ffABICA, noseče autorizirana, »prejema Zdravnik na razpplago. Dobra postražbe Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 GATTINONI Tist, poštnoležeče, kupi takoj pod ugodnimi pogoji živo divyjačino in drugo: zajce, jerebice, iazane, kakor tudi kožu-hovine. _ POZOR! Proda se nova moderna hiša v Mariboru nedaleč od sodnije, na novi ulici blizu kolodvora. Pripravna je za stanovanje, urad ali trgovino. Kupcu bi se šlo na roko za plačanje kupnine — po pogodbi ali na obroke. Informacije daja «Buzet»ko društvo za štednju i zajmove* v Buzetu ali Klarič Peter, Maribor, Aleksandrova cesta 44, III. 444 Velika zaloga svilenih potivlak od L. 18-— naprej Ženski izdelki Plasti covercoat 165.- iz kockanega blaga, fant. Z35- TflHiSDr, IZT™"-lak0 ele" 195.- Princem, volnen, fant zija Ccs^iies, svilen, zadnja novost 135- Jope tricot, v veliki izberi . . . Blouses, ,v"enc' .rckU: Ur Velika Izbera plaSfsv Iz irnm svilo, sadnje novost Modne potr. sa moške trn!rs barVfine> 2 2 ovrami- i 9g 50 tjlujv«! kom?, modeme risbe. L fav* SrSjte, bele i oprsjem piquet ff uurntnlce, ^r- raods „ I50 Mamice, svil., koščene, f» Mr A«f?!pt\ Iz sukanca, enotne nSgSOIlS, barve, 3.30. bomb. „ lArtMfllfA fantaz ja, moderne ilUrUvltCi 2.30, iz sukanca 9, OtfratnlKl, RoKavlce, imit. usnje, pralne 99 2.8P 6.20 T 40 8> 8,9 V:- Škotskega suknnra 39- inenevani v vseh stopnjah bsrv Nr^Ffiifo ženske- iz n?ravne liJ^UViltt svile Orpanzin . . m 8.50 I.90 Rokavke RokavicelraiL B5"ie'dol!ie'v kmtke, vseh barvali Rokavice .. . Rokavice imit. usnje, kratke . Rokavice HoKavlce Iz sukanca, fantazija L 4.50 ,1 8.50 „11.-„ 15-,J6- 6.50lFoHa«ice ,i,nl",)a „ IS.50 Z.20 10- lajffnejSe Rokavice n«"* .™a„18.5t Švedske, najboljSr FtUfUiV vrste, po konkurenčnih cenah. Zavese itd. VeSika isbers C calicot, muSIin, etamin, srednjeveško platno, tulles I ^^ _ barvani . ......L Jfct Zastori tzkoll) be".bar: „ 88.- BrlSO-MSe beli vseh vrst . 9* Pripciteilnlki >c",eMunbom-Biažo Gobelin Issleiki za otroke Predpasniki Oblačite vezeni, nello) . platnene, vezene panama, vezene, finejSe.... BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejela dnevno noseče. Konsultacije o nosečnosti. Najstrožja tajnost. Via Bosco 10, I. 424 Bnjnco pJatneni, vezeni 8D.JK0 trico, .... Cepiče ;L 6/° • 9f ll.80 j- • VI 39.50 • II U.20 • II n- i II n- svilene 3'«0, 5'—,8" Vol.kanska I?bera potrebščin za novorojence. balasti % Zlato« srebro, kron s, * £ platin, zobovje ^ % 0 kapu j« % 1 Zlatarna ALBERT POUHf ^ Trst, Via Ma *lnl 4« % I ALOJZIJ POVH Piazza Garlbaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke „ 16-;; 22- naprej Našteli smo le posamezne primere naših nešte-vilnih potrebščin, ki zaslužijo pažnjo vsled izredno dobrega okusa, kakovosti in rezkih cen. TRST - Corso Vitt. Em. Bil, 16 - TRST