S E. Justin slikar-grofik orig. lesorez Simon Gregorčič LETNIK VI. ■ n PROJA špecijalne kavine mešanice so sestavljene iz najfinejšib vrst kave. Zato so neprekosliive w kvaliteti! „Proja“ sladna in dvojno siadna ječmenova in ržena kava je redilna in zdrava, zelo priporočljiva Vaši deci kakor tudi bolnikom. Kdor ljnbi svoje zdravje, oživa „Proja“ sla dno kavo. - Pri nakupu pazite na naše originalne zavitke! Takile so zavitki pravih doiMuiU UtdeiUto/ jugoslovanske tvornice Dr. A. Oetkerja . „„ ..... ............. vanilinov sladkor „ UuUinln ' Ta zavitek zadostuje, da zadobi velik pudtng. f krema.* kolač ali l »der »»Verja prijete« tl Doktor Oetker-jev pecilni prašek [ je najbojši! Zakonito zaščiten pod a -V' r' • \ ■■■■' loctftittid (nadomestek za jajca) od Dr. Craia in Dr. Oetkerjn nadomešča moč za shalanje testa in barvo jajc: noževa konica teza praska vsebuie moč barve enega rumenjaka kakor tudi moč enega beltaka. . Bactamld «e koristno doda vsaki ntočr nati ledi in pecivu, posebno omeletam, ' iltčriikom. rezancem, krpicam, cmokom.' buhteljnom, kolačem, maslenemu* [ In krhkemu lestn itd. nakar se dobi lepo obliko In Je lahko prebav Dr. Oetker-jev PRIPOMOČEK ZA VKUHAVANJE za gospodinjo. Vsebina tega zavojčka uporabljeni po -enostranskem navodilu, di 5 kg vkoha- Dr. Oetkerjevi šartlji kakor tudi pudingi, kreme In drugi Izdelki se dobe v vseh trgovinah, U*£n čutu vCcLOj?’ čuvam, ** [yk^u li*raJU,t+.ičC- V«**#!*** Solnce se Vam že prijazno smehlja . .. Odložite zimsko obleko. Izberite si iz naše velike zaloge zase in za svojo družino spomladanske obleke, plašče, površnike, kostime. Blago naših izdelkov je iz prvovrstnih tvornic, fazone po slovitih pariških modelih, izdelava brezhibna, cena brez konkurence. DRAGO GORUP & Cov Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16. Telefon 32-33. Vrhunec varčnosti. — Povej mi no, možiček, zakaj pa vedno gledaš čez naočnike? — Zato, da bi jih tako hitro ne obrabil. Ponosen na svoje očete. Dva paglavca se na ulici prepirata zaradi svojih očetov, pri čemer eden očita drugemu, da nima očeta. Ta pa odgovori razdražen in užaljen: — Jaz imam morda več očetov ko ti, da boš vedel! Po krivem obdolžen. Mali Vojko je pojedel skoraj cel zavitek bonbonov. — Kaj, vse bonbone si snedel, ti sladkosnedež mali ti! se začudi mati. — Nisem jih ne, mamica, nekaj sem jih pustil tudi zate, samo oblizal sem jih! Vsak dan bolj neumen. Sin je imel očeta ali prav za prav oče je imel sina, ki je vedno hotel, da mu oče pomaga pri nalogah. Neki dan vpraša oče sinka, ko je prišel iz šole: .KUVERTA LIUBUANA Tvornica kuvert in pisemskega papirja — Torej kaj ti je rekel učitelj za tvojo nalogo? — Rekel mi je... veš, ata, on mi je rekel, da sem vsak dan bolj neumen. Ob solncu ali dežju od jutra do večera je vedno pripravljen KODAK To je film, ki pobija Kodak d. so. j. Zagreb. VERICHROME FILM L. M I KU Š, Ljubljana MESTNI TRG ŠTEV. 15 Nadrobno! Ustanovljeno leta 1839. Na debelo! Kakor stari, tako mladi. Sedemletni Zvonko stopi neko popoldne pred mamo s kar se da resnobnim obličjem in z rokami na hrbtu pa reče čisto resno: — Poslušaj, mama, daj mi en dinar. Vrniti moram Drobničevemu Cenetu neki častni dolg. „KARTOTEKA", ll Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1 | Telefon 3338 knjigovodstvo Kartoteke za vse vrste obratov. MODNO KROJAŠTVO IVAN MRAK LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 13 SOLIDNO DELO NIZKE CENE Ustanovljeno 1. 1879 Telefon 2553 Kij učavničarst vo AVGUST MARTINČIČ Ljubljana, Rimska cesta št. 14, prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji, priporoča napravo novih valjčnih zastorov in njih popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno v zalogi. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od preproste do najbogatejše izvedbe, škaijastih omrežij, železja za štedilnike, venti-lacij raznih vrst, raznega okovja, železnih vrat in oken, okroglih železnih stopnišč, predpečnikov iz železa in bakra itd. Avtogensko varjenje ♦ Avtogensko rezanje Stalna zaloga štedilnikov v priznani, vestni in solidni izvršitvi Napačen zaključek. Gospodična sreča dečka, ki nese velik šopek rož: — Komu pa neseš te rože? — Gospe Mirtičevi. — To jih bo vesela, kajne? — Jaz že mislim. To so rože za njen pogreb. daduc o&tckc je dospelo na stotine novih vzorcev angleškega blaga. Tudi za Vas bo kaj med njimi. Naša velika izbira in izredno ugodne cene Vam omogočajo, da boste lepo, dobro in poceni oblečeni, za kar Vam jamčimo že naprej. Specialna trgovina sukna NOVAK, LJUBLJANA KONGRESNI TRG (nasproti Nunski cerkvi). CITflJTEJ)ELQVSKO POLITIKO "nftROCP SE 5 maRIBOR poštni PREDPLM LETO VI.’/ ŠT. 3 MAR E C" 1932 PRI ATELJ ILUSTRIRANA DRUŽINSKA REVIJA Gustav Strniša: GOMŠki SlaVČek Mlado jutro vstaja. Zora se smehlja v daljavi iu pozdravlja poljane. Nad vinograde razliva svoje blestenje, da žare mladi grozdi v jutrnji rosi kakor kobul ji biserov. V grmovju se dramijo ptice. In tedaj se oglasi slavec. Mila in nežna je njegova pesem, polna koprnenja in zanosa. Ko ga zasliši kmet, obstane sredi polja, si ubriše znoj in prisluhne. Zanj je ta spev pesem zemlje, odmev grude, ki je zadihala v svoji polni rasti. Kmet pobožno posluša in vsrkava te glasove. Mladenka v vrtu, za hišico sredi polja, se zdrzne. Ona začuje v tej melodiji glas ljubezni. Pritajeno jo kliče in vabi v daljave pod jasno nebo, kjer gore prvi solnčni žarki, kjer kipi življenje prirode vse brsteče in zdravo. In mladenka sluti v svoji duši odmev ljubezenske pesmi. Vse ji v srcu zacvete, vse se razbohoti, ves svet postaja paradiž sreče in razkošja. Fant, ki stoji v vinogradu in dela, radostno zavriska, ko ga vzdrami med delom ptičje petje. In njegovo vriskanje se trenotno spoji z glasom slavca. Klic sproščene radosti zadoni. Ljudje ga čujejo in se razvesele. To je izraz mlade sile, pesem moči in volje, melodija življenja in ljubezni. Na oknu sloni mlad dijak. Glas slavca prodre do njega. Roka mu zbrzi po papirju. Uho lovi melodijo, ki se izpreminja v besedo, v živ izraz, ki bo ostal v duši naroda in se prelival v vedno nove speve, v vedno nova razodet ja ... Slavec pa poje. Dijak se umakne v sobo in sede k mizi. Zamišljen nasloni glavo v dlani. Vso noč je sanjal o novi pesmi. Ne, to niso bile sanje! V mračnem polusnu je ždel na postelji in čakal tajinstveni prizvok. Pričakoval je trenutek sproščenja. Ni ga dočakal, čeprav je srce prekipevalo, čeprav je čuvstvo valovalo, se zaletavalo ob stene notranjosti in zahtevalo izraza. Trpel je in čakal. Ko zdaj začuje slavca, čuti sproščenje in silno utrujenost. Njegova misel izzveni v pe- sem. Potem se nasloni na mizo in se zamakne v petje poljskega pevca. Trenotno zatisne svoje trudne oči. In tedaj zasije v njem novo razodetje. Slavček prileti na okno. Drobne oči pogledajo mladeniča. Ptič se oglasi. Ubrani spev prodira v dušo. Pesem je vedno zvočnejša in vedno lepša. Slavec zafrfota. Še vedno poje. Že švigne dijaku na ramo, kjer trenotno občepi. In potem spet zaprhuta. Peti ne preneha. Kakor brnenje zvonov postaja njegova pesem, ki od vsepovsod odmeva. Ptič vztrepeče in že izgine skozi razpor pri mladeničevi suknji. Speči vzdrhti. Neizmerno blaženstvo presune njegovo čuteče srce. Takoj ve in spozna, da se je slavček skril v njegovo notranjost, da si je izvolil bivališče v njegovem srcu. Že čuti, da bo pel vedno, do svoje smrti. V njem se pojavi bolest in razočaranje, radost in sreča, ponos in ponižanje. Vse, vse zavalovi v njem. Njegova duša je sproščena. Rasejo ji krila, da zaplava v brezkončnost. Goriški slavček Simon Gregorčič je nastopil pot slovenskega umetnika, trnjevo pot borbe in prezira. A v njegovi duši je zazvenela pesem, ki ga je spremljala. In ta pesem mu je sladila težko pot življenja. ♦ Pesnik je zapel svojo labodnico in obležal mrtev. Globoko je zasanjal, tako globoko, da se ne bo vzbudil nikoli več. Truden do smrti je legel počivat. In ko je zadnjikrat vzdihnil, je videla njegova duša slavca. Vztrepetal je iz nje. Zafrfo-talo je v zraku, in pevec je obležal mrtev. Slavec je zletel v prirodo in zapel. Začuli so ga ljudje in zajokali. To je bila žalostna pesem slovesa, pesem ljubezni in samoodpovedi, pesem izgubljene sreče. Izzvenela je v čudežno melodijo, v kateri ni bilo nič človeškega. Komaj slišno je lepetala. kakor bi plaval na obzorju angel in sviral na plunko. In potem je utihnil. * Črne sence se pomikajo po kraških skalah. Zeml ja je oživela. Ogenj in dim bruhata iz nje. Vse je samo razdejanje. Slovenski fant je se plazijo po grapah. Strašna pesem smrti jim bobni na uho. Skale so oživele, same sipljejo drobce na ljudi in jih ubijajo. V zemlji se drami demon uničevanja in hoče zavladati vsemu svetu. Tedaj se oglasi slavčkova pesem. V črnem jarku jo zapojo naši fantje, ožgani od dima in smodnika, lačni in trudni, gledajoči smrti v obraz. Spominjajo se, da nekje v bližini počiva skromni duhovnik z zlatim srcem. Spomnijo se na njegovo pesem. In že zadone glasovi. Oglasi se domača melodija. pesem ljubezni do doma in dragih, pe- i vri.ov.uk: prj b0|ne Dne 1. septembra 1901 zjutraj me je vznemirila vest, ki jo je prinesla «Gorica», da je pesnik Simon Gregorčič hudo obolel iti da je hitel k njemu njegov prijatelj zdravnik doktor Ferdinand Rojic. Zaskrbelo me je, da bi se ne obistinila slutnja, ki jo je izrekel pesnik v Vlil. predsmrtnici: da ne bo pil letošnjega sadu vinske trte. Brzojavil sem dopoldne dr. Ferdinandu Rojicu; a prispel mi je o poldneh popoldne odgovor, da je brzojavka ne-vročijiva, ker biva dr. Rojic o Dornbergu. Sklenil sem, da se osebno prepričam, kako je Gregorčiču. Naslednjega dne sem se z drugim zjutranjim brzovlakom, ki je imel nekoliko zamude, odpeljal v Gorico. Nekako do Postojne je bilo deževno vreme. Potem so se čez-dalje bolj dvigale megle, in ko sem dospel v Gorico, je zmagalo popolnoma solnce. Dobro znamenje — sem si mislil, a vendar strahoma korakal po znanem mi hribu, prekoračivši mu ob vznožju zibajočo se brv, visečo nad leno Vipavo. Iz kuhinje mi je prišla nasproti pesnikova sorodnica in strežnica Amalija Cebronova. 'Kako je?» — «Bolje!» — Hvala Bogu! Jela mi je pripovedovati, kako je bil pesnik že blizu grobnega roba. Bolest mu je izvirala iz glave in želodca. Vzel je preveč čistil, ko mu je jela teči kri iz nosa, in potem ga je gnalo skoraj neprenehoma. Oslabel je tako, da se mu je jelo blesti. Fantaziral je o sovražnikih, ki so mu pisali — kar pa ni bilo res — da objavijo po časnikih njegove grehe, da naj le izda III. zvezek Poezij, a kupil ga ne bo nihče, in da mu Gorup odtegne nagrado. Bolnik je bil dalje časa brez zavesti in pet noči ni spal. Zdravnik si je mnogo prizadejal za njegovo rešitev; po pol dneva se je mudil pri njem. Bolezen se je nekoliko polegla v nedeljo (1. sept.). Zadnjo noč je spal. Ko me je bila Amalija naznanila, sem v prvem nadstropju stopil v veliko sobo, v Gre- sem večnega hrepenenja za vsem popolnim in nedosežnim. * Naposled zavlada mir. Solnce spet zasije. Ljudje se vračajo v svoje domove. Kje je pesem goriškega slavca ? Ali se ne bo več oglasila? Ali je za vedno pozabljena? i\el Pastir jo poje. ko stopa za svojo čredo, kmet jo poje pri delu, dekleta in fantje jo pojo. In Soča jo šumi. Soča velika, skrivnostna solza. Ta pesem je vendar tiha, komaj slišna. V nji je žalost in bolečina, jok in razočaranje, gaj je ta pesem: «U je tega ptiča tožba»! m pesniku gorčičevo spalnico. Poleg bolnikove postelje sem našel pesnikovo sestro, omoženo v Rifen-bergu, Katarino Čebronovo, prijazno, krog 50 let staro ženo. Po srčnem pozdravu se je razjasnil bolnikov obraz. Vesel je bil mojega prihoda. Pol sedeč, pol ležeč je počival na postelji, h kateri je Amalija primeknila mizo in postavila nanjo kipeči napoj», steklenico divnega brzaminca, in še druge dobrote: grozdje, breskve, slad-čice. Do tretje ure sem ostal pri Gregorčiču, ki je bil precej oslabel, a vendar vedrega obraza: "Žal mi je, da sem pisal ,Sršene‘», je priznal. Tudi Amidi ja je potrdila, da ga je nesrečna politika položila na posteljo: preveč se je razburil in nato obolel. V nadaljnjem pogovoru je poudaril pesnik, da je deloval na to, da bi se sklenila poravnava med obema strankama («Soča», € Goric m), a prišlo je vmes pismo z žalitvijo, da se mu je duh obsenčil. Zgražal se je zaradi dozdevnih pisem nasprotnikov. V tem je prinesla Amalija škatlo s pesniškim blagom. Nekaj časa je Gregorčič izbiral v nji, a potem je obljubil, da mi pošlje v Ljubljano še nenatisnjene pesmi. S «Srsenh vred je zložil po veliki noči krog 80 pesmi. Med «Pred-smrtnice» vdene eno na čast svojemu zdravniku in tisto, ki jo je bil posvetil Hribarju. «Pogrebnice» bodo šaljive: samo zadnja bo resna. Omen jal je tudi IV. zvezek, ki ga hoče ob javiti. Ko sva obravnala še nekatere domače stvari in sem mu priporočil, naj pazi na zdravje zlasti pozimi in naj spi v zakurjeni sobi, sem se poslovil s poljubom od dragega prijatelja, čigar zadnja beseda je bila: «Pozdravi Hribarja! » Po slovesu s pesnikovo sestro me je Amalija vedla v bližnji vinograd, kjer se je ponašala trta ob trti z bogatim jesenskim darom. Spremila me je do brvi, kjer sva srečala tri goriške profesorje, namenjene na hrib k bolnemu pesniku. Z zavestjo, da se je pesnikovo zdravstveno stanje izdatno izboljšalo, a da nevarnost ni še popolnoma odstranjena, sem se vrnil domov. Tu me je čakalo pisemce Amalije Čebronove, znaneee: Bridko vest Vam sporočam strašno, prestrašno. Gospod so že tretji dan brez zavesti. Napisano je bilo 51. Vlil. 1901, a dostavljeno mi v Trnovo tisti dan, ko sem bil na Gradišču. Pomirila me je nenavadno drobno, s svinčnikom pisana za lepka pesnikova s 5. dne septembra, kjer je stalo med drugim: Kako skr- biš za me; tako dolgo pot si premeril zaradi mene! Bog Ti povrni prijateljsko ljubezen Tvojo! — Počutim se bolje in moč se povrača; a le po ,kapljicah1. Zdravnik še zdaj neče izjaviti, da sem iz nevarnosti. Imel sem tudi vro- Fr.sivec: Nekaj spominov o Ko je bival Simon Gregorčič v Rihenbergu in na Gradišču, so ga večkrat obiskali prijatelji iz Gorice, posebno profesorji Erjavec, Berbuč, Ivančič, Kragelj, pa tudi drugi gospodje. Kot pesnikov ožji rojak, četudi veliko mlajši, sem se smel včasih tudi jaz pridružiti tem obiskovalcem. Pesnik je svoje prijatelje vedno z veseljem in gostoljubno sprejel ter se z njimi ljubeznivo, živahno in duhovito razgovarjal. Ob takih prilikah — če je bil med pravimi prijatelji, je ves oživel — se je razvila prijetna, prisrčna zabava, ki je nudila izreden duševni užitek. Spominjam se, da je vsakemu posameznemu gostu v rimah napil. Vedno sicer ni bilo tako veselo. Krivični napadi, huda literarna vojna, nazasluženo preganjanje na Gradišču (cerkev so mu zapirali, penzijo ovirali), neugodne finance so pač morali pogubno vplivati na rahločutno pesnikovo dušo. Zagrenili so mu življenje, raztužili dušo in mu pokvarili veselje do dela. Naravno je, da je v teh razmerah njegovo že itak šibko zdravje občutno trpelo. Pa tudi v teh hudih časih je Gregorčič srčno rad videl dobre prijatelje na svojem «Hribu* in jih večkrat vabil, naj ga obiščejo. Profesorju Ivančiču je pisal: «Prav rad bi videl Tebe in Home-rida tukaj na hribu. Pridita!» Homerida je imenoval profesorja Kraglja, ker je bil Ilijado prevedel v slovensko prozo. In drugič: «N. N. naj le piide. A druge zavirajo razni «vzroki' ali «uroki \ Moj Parnas ima slab glas, zato Vas ni.» Posebno veliko in tesno prijateljstvo je bilo med S. Gregorčičem in prof. Franom Erjavcem. Našla sta se velik lirik in velik kritičen duh. Sorodna sta si bila po naziranju, mišljenju in čuv-stvovanju. Nekoč sem bil priča zanimivemu razgovoru. V nekdanji gostilni «A1 cavallino* v ulici Morelli v Gorici so bili neki večer S. Gregorčič, ki je bil prišel Erjavca obiskat, prof. Erjavec in profesor in pesnik Ivan Jenko. Govorili so o poeziji. Gregorčič vpraša Jenka, kateri nemški pesnik bi bil po njegovih mislih najgenialnejši. «0 tem pač ne more biti nikakega dvoma, to je Goethe*, odgovori Jenko. «Jaz se pa le upam dvomiti*, odvrne Gregorčič, «če imamo v mislih, ne kaj in koliko je kdo napisal, ampak kako je svoje misli činsko bolezen; bledlo se mi je in tudi tista pisma, o katerih sem Ti pravil, bila so le izrodek razbeljenih možgan. Ko se ozdravim, spišem še primankujoče» [za 111. zvezek]. Par dni potem je poročal: «Zdravje — bolje: že vstajam sam; morda sem iz nevarnostih A ni še bil, kakor sta izjavila dva zdravnika, ki sta ga obiskala. Dne 15. sept. mi je pisal okrevanec: «Zdravje se boljša, a počasi. V čer a sta bila pri meni dva prijatelja-zdrav-nika, ki pa nečeta zagotoviti, da sem iz nevarnosti. Dr. Kenda iz Vipave me je obiskal, kot prijatelj, neklican, ter izrekel, da se bolezen radi velike šibkosti lahko vrže na pljuča. Pre-vovedal mi je naporno duševno delo, a jaz ne morem pustiti ga: dočakal bi rad vsaj III. zvezek in zgodi se karkoli/» Gregorčičeva krepka narava je zmagala. Slovenstvu je bil ohranjen še pet let. Simonu Gregorčiču in čuvstva izrazil, je po mojih mislih najgenialnejši Heine.* Profesor Erjavec je odločno pritrdil Gregorčičevemu mnenju. A Jenko, ki je s čudovito lahkoto citiral razne pesnike, reče: «Kaj bo ta Žid, ki poje* — in tu citira nekaj slabših Heinejevih verzov — to naj bo genialno?* «Včasih sem kako pesem napisal,* pravi Gregorčič, «a v citiranju gospodu profesorju ne bom kos. Ti Franc,* se obrne do Erjavca, «ti gotovo znaš več lepših Heinejevih pesem, daj, prepričaj gospoda profesorja, da je Heine napisal tudi prav genialnih stvari.* Erjavec, ki je bil odličen govornik in deklamator, nekoliko pomisli in deklamira nato neko krasno Heinejevo pesem s tako toplim čuvstvom. kakor je le on znal, da se je Jenko takoj vdal, rekoč: «Vidva imata prav, trčimo!* Kako visoko je Gregorčič cenil Erjavca, priča znana, prekrasna žalostinka, ki jo je zložil o prerani njegovi smrti, vzkliknivši: «Umrl je — mož, kje tak je še med nami?* Med domačimi civilisti je bil Gregorčiču najljubši prijatelj njegov ožji rojak profesor Josip Ivančič. Oba Podkrnca iz «slavne katastralne* (tako je bil nekdo krstil vrsensko katastralno občino, ki je obsegala vasi Vrsno, Selce in Krn in je dala narodu nekaj odličnih mož), oba jeklena značaja in poštenjaka, oba bistroumna. Gregorčič je pisal Ivančiču: «Tebe ohranim do smrti v spominu in Tvoje ljubezni -ne zabim nikdar.* Posvetil mu je tudi pesem in mu pisal: «Predragi moj! Sprejmi to v spomin zveze naju srca. Ti si mi zdaj mej civilisti prvi del moje duše — ne odtrgaj se mi od nje. Pesem je nekoliko šaljivo obrobljena — pa veruj, da nje jedro je pristen izraz mojega duha in srca. Pokaži jo g. Gutmanu. Iz teh vrstic tudi razvidiš, kako lahko delam, — ako me prava Vila navdihne: pisana hipoma brez najmanjšega popravka. Vedno tvoj stari S. G.* Pesmi tu ne navajam, ker je bila že drugod natisnjena. Simon Gregorčič je imenoval Ivančiča za izvršitelja svoje oporoke in tako je prišla njegova literarna zapuščina v prave roke, ki so skrbno čuvale vsako najmanjšo Gregorčičevo stvarco. Prof. Ivančič je poskrbel, da je izšel IV. zvezek Gregorčičevih poezij in je pripravljal gradivo za V. zvezek. Zdi se pa, da je kesneje opustil misel na izdajo V. zvezka. Trudil pa se je na drug način, da bi se v slovenski književni zgodovini pokazal Gregorčič v pravi luči, takšen, kakršen je v resnici bil in ne kakršnega so nekateri do-sedaj slikali. Upajmo, da njegov trud ni bil zastonj. (Literarna Gregorčičeva ostalina se bo v doglednem času izročila državni knjižnici v Ljubljani, kjer bo na razpolago prireditelju morebitnega nadaljnjega zvezka Gregorčičevih poezij.) Gregorčič je prišel z Gradišča večkrat obiskat svoje prijatelje v Gorico. Če je ostal čez noč v mestu, je gotovo prišel zvečer v gostilno «Pri zlati zvezdi*. Tu se je dolgo vrsto let shajal večji del slovenske mestne inteligence, ki je obiskovala javne lokale. Slovenski gostje so imeli posebno sobo in ožja družba stalnih gostov še poseben kot s štirimi mizami. V tem stranskem kotu so sedeli nalašč vsak pri svoji mizi: prof. Ivančič, prof. Kragelj, svetnik Gutman in pisec teh spominov, da bi se v niih krog ne vrinil nepoklican gost. Pogovor je bil itak splošen, kakor bi vsi sedeli pri eni mizi. Vsak nanovo vstopivši znanec je po svoji volji izbiral mizno tovarištvo med nami. Gregorčiča smo se vedno razveselili, kadar se je pokazal med nami, saj je bil vsem ljub in drag, saj je bil ljubezniv družabnik in smo vedeli, da bo v njegovi družbi zabava živahnejša in prijetnejša. Gregorčič je ljubil veselo družbo in lepo petje, saj je znano, da je bil zelo muzikalen. Neki večer je bilo pri moji mizi več mladih gospodov. Zapeli so nekaj mičnih narodnih pesmi. Takoj je stala na naši mizi svetla posoda rujnega vina. Začudeni smo vprašali krčmarja, kaj to pomeni, ali je morda njegov god. Tedaj se oglasi od druge mize Gregorčič, rekoč: cGospodje, dovolil sem si Vam ponuditi kupico vina z nado, da še katero lepo zapojete.* Ni treba poudarjati, da nas je to zelo razveselilo, ker smo bili, na tihem povedano, v tistih časih vedno bolj žejni, kakor je dopuščal žep, a glavno je bilo, da smo se čutili počaščeni, ker je pomoč prišla od take strani. Z navdušenjem smo sprejeli poklonilo in izkušali ugoditi želji plemenitega darovalca. Kako dobrega, mehkega srca je bil Gregorčič, dokazuje dejstvo, kako izdatno je podpiral svojce, četudi niso bile njegove finance nikoli blesteče. Prof. Ivančiču je pisal: «Plačal sem poslednja leta za svojega brata brez njegovega vedenja 900 forintov.* Drugič: «Moja sestra Mica, stara Moho-rovka, je‘kupila menda od Tvojega brata «Štur-rna* senožet v « Jamah* in dala na račun 200 for. Prosim, vprašaj svojega brata, koliko mu je moja sestra še dolžna, dolg poravnam jaz. Nagrada in še več, vse je že šlo. In ni mi žal.* Pa zopet: «Letos se mi ženita dve nečakinji, prva me je že obrala za stotak, druga, kateri sem krstni kum, me oskube pa za več. Naj bo! Naj gredo ženske in denar naprej.* Leta 1903. se je Gregorčič preselil v Gorico in se nastanil v nekdanji Battistigovi hiši na Ka-taiinijevem trgu. Skoraj vsak dan popoldne je bilo videti visoko, vitko, v duhovniško haljo odeto postavo, ki zamišljeno in navadno s sklonjeno glavo počasi koraka — bolele so ga noge — po mestnih ulicah. Šolska mladina, študenti in študentke, ki so ga srečevali, so namigujoč na častitljivo postavo med seboj šepetali: «Vidiš, ta gospod je pesnik Simon Gregorčič.* Včasih je šel do oo. kapucinov, največkrat pa med svoje prijatelje k «Zvezdi», kjer se je z njimi razgo-varjal o raznih vprašanjih in predmetih, zdaj resno, zdaj šaljivo. Ljubil je duhovito šalo in dovtipen govor. Čestokrat se je od srca smejal lvančičevim dovtipom. Včasih je bil tudi zbadljiv in sarkastičen. Med dobrimi prijatelji je rad zbijal šale, če je bil dobre volje. Nekoč je hotel oženiti Ivančiča, ki je bil zakrknjen samec in že precej v letih. Ta nekaj časa posluša, pa se odreže: «Presneto nobel ,rufijana‘ imam, a se le bojim, da se blamira.* Smeh — in snubitve je bilo konec. Pri neki taki priliki je bil užaljen neki mlajši njegov znanec, ki pesnika s te strani še ni dobro poznal. Ivančič, ki je bil to opazil, je kesneje Gregorčiča na to opozoril. Ta koj piše dotičniku, proseč ga, naj mu oprosti njegove «krnske» šale, ni hotel žaliti in bo vbodoče opreznejši. Stvar je bila poravnana. Gregorčič ni hotel nikomur delati krivice, nikogar žaliti. Kot pesnikov ožji rojak sem si dovolil nekoč tudi jaz majhno šalo. Poslal sem mu iz morskega kopališča v Lignanu razglednico s tole vsebino: Bil je lep večer, krasna noč, ki do srca ima čudno moč. Na morskem sem bregu sede poslušal, kak’ valčki šume. Prišapne mi satan, me moti: Verzov se loti! In satan res našel je osla, ki lotil se drznega posla. Se mučil, sem gladil, sem trucal. da tele sem verze skrpucal. Vrag vzemi vse takošne muhe, Bog čuvaj me sitne naduhe! Ha, šmenta, Al’ se ne bojite konkurenta?* Kakor sem izvedel, se je pesnik temu mojemu umotvoru* od srca smejal. Porednež, pač zaradi nedoslednosti ritma. Kdo bi pa pazil še na ritem, ko sem imel že z rimo toliko težav. In rima mi je bila glavna stvar, ta je morala «štimati». Uspeh sem pa le imel s svojim ^skrpucalom* — pesnik se je smejal. Odgovoril mi je takoj na dopisnici: Vas motil je satan? Morda je pa res na Vas prežal, da rogal bi Vam se. zlohotno se režal. A — satan od Vas bil sramotno je «fratan». Zdaj Vi pa se njemu režite, ki take nam pesniške spletate kite. Nov pevski odkril sem talent, nagloblji mu moj — kompliment! Ko sem se vrnil v Gorico, sem moral na njegovo željo še v naši družbi citirati svoj pesniški proizvod z vsemi ritmičnimi in drugimi hibami na splošno veselost poslušalstva. V drugi polovici 1. 1906. so začele telesne moči pesnikove bolj in bolj pešati. Tožil ni — vsaj meni ni bilo znano — zato nismo modli misliti, da je večer njegovega življenja tako blizu. Zdel se je sicer nekoliko potrt, a duševno je bil še vedno delaven. On sam pa je gotovo slutil, da se mu bliža konec, ker je napisal tele verze: Zadnja želja. Pustite, naj enkrat ves zveselim se, iz dna srca zavriskam do neba! Pustite, naj enkrat ves izsolzim se, izpivši kupo grenko vso gorja. Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska naj bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame naj me večni mir. To je napisal 28. oktobra 1906 in 24. novembra istega leta je umrl. Dne 15. novembra je bil Simon Gregorčič zadnjikrat pri «Zvezdi>. Živo se spominjam tistega večera. Ko sem stopil okoli 6. ure v gostilniško sobo, sem našel pesnika samega sklonjenega nad mizo in podpirajočega glavo z obema rokama. Pri mojem prihodu je glavo dvignil in rekel: «Oh, prav je, da ste prišli, kaj bi človek imel vedno te otožne misli.* Mislil sem, da se njegova otožnost nanaša na duševno nerazpoloženje, ki ima posebne vzroke, in nisem se ga upal nič vprašati. Kmalu nato je prišel prof. Ivančič in bili smo v sobi trije ožji rojaki sami. Govorili smo o navadnih stvareh, pa tudi o domačem političnem razdoru in o strankah. Pogovor je bil ves čas miren, resen. Gregorčič se je isti večer nenavadno zgodaj dvignil na odhod, še pred 7. uro in preden je prišel kak nov gost. Že sredi sobe stoječ se je obrnil, nekoliko postal in izrekel tiste besede — glede na domači prepir — ki so bile že drugod priobčene. Nato je pozdravil in odšel. Drugo jutro ga je zadela kap. Zdravnik dr. Brecelj je bil sicer prepovedal bolnika vznemirjati z obiski, a prof. Ivančič ga je Rihenberg pri Gorici. vendar obiskal. Videti je bilo, da je bil pesniku obisk prijeten. Bil je popolnoma pri zavesti, a govoriti ni mogel, le s težavo je kako posamezno besedo izrekel. Ko mu je profesor pri odhodu zaklical: «Corragio Morlaco!* (vzklik se menda nanaša na neko anekdoto), so se pesnikove ustne nalahno zganile v nasmeh. To je bil zadnji nasmeh velikega pesnika, ki je veljal njegovemu najboljšemu prijatelju. Mihael G a b j e 1 či č, dvorni svetnik vrhovnega in kasacijskega sodišča v p.: Nekaj skromnih črtic ob spominu na nedavno minulo 25 letnico smrti našega ljubljenca ,goriškega slavčka' Simona Gregorčiča Ni moja navada, da bi se silil v ospredje, oso-bito ne, ko gre za vzbujanje spomina na duševnega velikana, na vzornega rodoljuba, brezpri-merno blagega in nadvse plemenitega moža, kakršen je bil naš nepozabni rojak — mojster lirike — Simon Gregorčič. Za to je treba spretnejše roke in sposobnejše glavice. Če sem se pa navzlic temu odločil za ta skromni korak, sem storil to zgolj iz čuvstva iskrene hvaležnosti, da je bilo dano tudi meni poznati osebno našega ljubljenca in se prištevati njegovim prijateljem. In kdor je bil deležen te sreče in je imel priliko zreti v njegovo milo oko in kdor je čutil njegov nežni, neskončno dobroto in blagohotnost odsevajoči glas, temu ne izgine več iz spomina njegovo obličje in njegova osebnost. Kdor je živel novembra meseca 1906 v Gorici, kjer si je bil izbral naš ljubl jenec nekaj let prej svoje bivališče, in je začul tužno vest, da je Simon Gregorčič za vedno izdihnil svojo blago dušo. ta se dobro spominja, da ni bilo ne v mestu in ne na deželi Slovenca, ki bi ga ne bila ta vest pretresla do dna srca in mu s solzami zalila oči. fn prav je tolmačil naš divni Meško naša takratna čuvstva, ko je pisal: « Vzdrhtela so srca, ko je hitela čez naše gore in doline, po mestih, trgih, selili in gorskih kočah bolestna vest, da nas je za vselej zapustil ljubljenec Slovencev — Simon Gregorčič.* Kakor zveni tako rekoč iz vsakega njegovega verza plemenitost in blagohotnost njegove duše in čisti idealizem in altruizem, tako je bila tudi vsaka njegova beseda v osebnem občevanju le sladkost, mehkota in dobrota sama, in niti misliti si ne morem, da je že kdo čul kdaj iz njegovih ust neprijazno ali žaljivo besedo. Slučaj pa, ki je naju dva spravil v ožji prijateljski stik, je bil tale: Ko se je imel seliti Simon Gregorčič okoli leta 1903. iz idiličnega Gradišča v Vipavski dolini v Gorico, kjer je želel preživeti jesen svojega življenja in kjer je imel mnogo ožjih rojakov in prijateljev, med njimi profesorje Antona Gregorčiča (državnega poslanca), Berbuča, Ivančiča, Kraglja, učitelja Sivca in mnogo drugih, me je naprosil, vedoč da sem dobro znan z laškim inže-njerjem Batistigom, ki je bil lastnik lepe enonadstropne hiše na Katarinijevem trgu, naj bi mu pripomogel do skromnega stanovanja v tej hiši, ker ima vtis, da se bo tam dobro počutil, češ da bo imel razgled na svoje ljubljene gore in pa mir. Res se mi je posrečilo pregovoriti tega inže-njerja, da mu je dal v najem dve sobi in kuhinjo, in blagi in skromni Gregorčič je bil nad to raalen- :-v. kostno uslugo tako vesel, da je ni mogel pozabiti, in vselej, ko sva se srečala, se mi je zahvaljeval, tako da sem bil že skoro nevoljen zaradi tolike zahvale za prazen nič. Toda on je trdil, da se tam počuti srečen, ker ima svoj mir in uživa razgled na svoje ljubljene planine. Prav tako zadovoljen je pa bil tudi lastnik hiše, ker mirnejše stranke bi ne našel. Pa še nekaj je bilo, kar je smatral blagopokojnik za nekak povod, da se izkaže hvaležen meni in mojemu kmalu za njim umrlemu bratu dr. Josipu Gabrijelčiču, bivšemu dolgoletnemu ravnatelju centralnega semenišča v Gorici. Ko je nastala v letih 1882—1884 tista znana gonja zaradi nekaterih Gregorčičevih pesmi (Človeka nikar, Izgubljeni cvet, Izgubljeni raj, Nevihti, V celici itd.) je bil moj brat proti tej gonji in ga je ščitil. To hvaležnost mu je Gregorčič izkazoval vse do zadnjega in bil je tudi opetovano gost mojega brata. Vabil me je pokojni Gregorčič večkrat na svoje stanovanje, da izpijeva, kakor se je on izrazil, kozarec vina na račun stanovanja, ki sem mu ga bil preskrbel. In ko se je novembra 1906. leta bližalo koncu moje takratno bivanje v Gorici — bil sem namreč medtem imenovan za apelacijskega svetnika v Trstu — sem ga res obiskal neko soboto popoldne prve dni novembra 1906. Popila sva nekaj kozarcev dobrega vina, kramljala o tem in onem, in ko sva si segla za slovo v roke in sva si zrla v oči, je še vzkliknil: cMiha, Vam in Vašemu bratu vsa čast, Bog Vaju ohrani!* Kdo bi bil takrat mislil, da je bilo to najino zadnje srečanje. In bilo je res zadnje. Že koj prve dni prihodnjega tedna je nevarno zbolel in že nekaj dni pozneje zatisnil k večnemu počitku svoje trudne in počitka želeče oči. Udeležil sem se še njegovega pogreba, kakršnega Gorica še ni videla, kmalu na to sem se preselil v Trst in potem na Dunaj. Smelo trdim, da mi je spomin na to blago bitje eden najljubših in najprijetnejših in da še danes v svoji visoki starosti nimam večjega užitka, kakor če prebiram njegove pesmi. Slava mu od roda do roda! Jakob R o j i c: Službovanje Simona Gregorčiča na Gradišču Simon Gregorčič se je 1. 1882. preselil iz Rihen-berga na Gradišče pri Prvačini, kjer je prevzel službo vikarja. Tu si je kmalu osvojil srca vseh Gradiškovcev. Takoj ob prihodu na Gradišče je ustanovil «Bralno društvom, ki se je 1. 1908. iz-premenilo v cPevsko in bralno društvo* in je do pričetka svetovne vojne zelo uspešno delovalo. Na Gradišču je imel Gregorčič zelo borne dohodke. Vendar si je prihranil, bolje rečeno, pri-stradal nekaj gotovine, s katero si je kupil na diažbi t>o nizki ceni majhno posestvo «Na hribu». Te dražbe se namenoma ni udeležil nihče drug, samo da je lahko dobil Gregorčič posestvo po vzklicni ceni. Tam si je sezidal hišico, odkoder je bil krasen razgled na vipavsko dolino, goriško okolico, Furlanijo in na Julijske Alpe, zlasti na Krn — a spoznal, da se je bil prenaglil s kupčijo, bolelo ga je in ni hotel sprejeti Miku-lušove ponudbe. Nato se je preselil v Gorico. Novi posestnik je hišo popolnoma prenovil in veliko dozidal. Zaradi slabega gospodarstva pa je zašel v dolgove in je bil primoran prodati hišo in posestvo. Ponudil ga je najprej takratnemu goriškemu nadškofu dru Francu Sedeju, ki je bil velik prijatelj Simona Gregorčiča. Nadškof je res prišel dvakrat na Gradišče k Mikulušu z namenom, da kupi hišo s posestvom za duhovniški sanatorij. Ponudil mu je 30.000 gld., a Mikuluš je zahteval 32.000. Nadškofu dru Sedeju se je zdela cena previsoka in tako se je kupčija razdrla. Pozneje je kupil hišo Italijan Zanca, bivši trgovec v Trstu. Med vojno je hiša zelo trpela od italijanskih granat in tudi vinograd je bil popolnoma uničen. Posestnik Zanca je po vojni kmalu umrl in njegova vdova je prodala hišo in posestvo drugemu Itali janu za 156.000 lir. Ta je hišo nanovo popravil in je še danes njen lastnik. V sedanji hiši je še edini Gregorčičev spomin glinasta peč v sobi, pri kateri se je pesnik v zimskem času grel in pisal. Peč mu je bil preskrbel njegov dobri prijatelj Ivan Hribar, takratni župan ljubljanski. Simon Gregorčič na mrtvaškem odra. Gradiškovci so mi pripovedovali, da je nekoč Ivan Hribar obiskal Gregorčiča in ga dobil, ko se je grel v kuhinji pri odprtem ognjišču, kakršna so običajna na Vipavskem. Videl je, da je pesnik potreben peči in tople sobe, ker je Gradišče izpostavljeno mrzli burji; zato mu je poslal, ko se je vrnil domov, lepo glinasto peč in pečarja, da mu jo je postavil. Leta 19t2. je priredilo «Pevsko in bralno dru-štvo» na Gradišču Gregorčičevo slavnost in vzidalo na vikariatsko hišo, v kateri je prebival pesnik za svojega službovanja na Gradišču, spominsko ploščo z napisom: «Pod trto bivam zdaj, v deželi rajskomili.» V tej hiši je bival Simon Gregorčič. Postavilo Pevsko in bralno društvo. Ta hiša je bila med vojno porušena in tudi spominsko ploščo je razbila italijanska granata. Udeležba pri slavnosti je bila velikanska. Slavnostni govor je govoril prof. dr. Fr. Ilešič, govoril je pa tudi E. Klavžar. Med drugimi gosti je bil navzočen tudi pisatelj Ivan Cankar. Slavnosti se je udeležilo «Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice, ki je zapelo Nedvedovo «Pod trto bivam zdaj*. Pela so tudi društva iz Bukovice, Gradišča, Prvačine, Renč, Šmarij, Vogrskega in Volčje drage. Pismeno oziroma brzojavno so pozdravili slavnost župnik Ivan Vrhovnik, notar Ig. Gruntar, župan ljubljanski Ivan Hribar, dr. Ivan Tavčar, «risateljsko podporno društvo» v Ljubljani, «Slovenska Matica* iz Ljubljane, «Hrvatska Matica* iz Zagreba i. dr. Vsebina govora g. Klavžarja je bila tale: Bilo je dne 6. aprila 1885., ko se nas je zbralo ogromno število Slovencev tu doli v prijazni Prvačini. Tistega dne je dornberška županija, s katero je bila takrat združena tudi Prvačina, po svojih zastopnikih poklonila pokojnemu pesniku diplomo častnega občanstva. Slavnost je bila izvrstno urejena in izvršena — sijajna manifestacija vdanosti in visokega spoštovanja vse vipavske doline. Zdi se mi umestno, da na današnjem shodu obnovim jedrnate besede, ki jih je takrat pri slav- nostnem banketu govoril profesor Fran Erjavec na čast slavljencu. Glase se takole: cPovod današnjemu sestanku je odličen sin slovenske matere, naš ponos, naša dika. To je mož, ki božanske misli in božanska čuvstva sklada v nebeški jezik. Te besede niso moje, izrekel jih je o našem pesniku eden najmočnejših stebrov katoliške cerkve, največji poznavalec vsake umetnosti in prvi idealist na slovanskem jugu, kateremu je bratski narod hrvatski kot svojemu največjemu dobrotniku pridel ime prvega sina domovine. Grob Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu. Tako ta mož svetovne slave poveličuje našega pesnika, ki je tudi idealist v najlepšem pomenu. In, gospoda moja, ideje vladajo svet, ideje so tista moč, kateri se noben na dolgo ustavljati ne more, in vse, karkoli se dela in snuje proti idejam, se mora prej ali slej razpršiti kakor pleve na vetru. V zgodovini nahajamo za to dokazov na vsak korak. Naš slavljenec je duhovskega stanu; zatorej mi bodi dovoljeno navesti neki primer iz zgodovine naše cerkve. Eden edini človek — res, da je 'bil ob enem tudi Bog — je stopil v svet z idejo, kateri se je protivila silna rimska država in ves tedanji svet. Zase je imel samo nekoliko siromašnih. preprostih, neukih ribičev; a ideja je nadvladala Rim in svet in sedaj gospoduje že več ko osemnajst sto let, in nje gospodarstva nikdar ne bode konec. Gospoda! Ideje imajo svoj izvor v Bogu, ob njega večni luči so prižgane in za to gorijo s tolikim žarom, da ga nobena zavist, nobena sila upihniti in udušiti ne more, vsak nasprotni veter ga le močneje razpihava. Tako bodo tudi božan-stvene misli našega pesnika — naj se jim nekateri protivijo, kolikor jim drago — naposled ogrele in razvnele ves narod, in ni je nobene sile na tem svetu, ki bi iz slovenskih src mogla iztrgati ime: Simon Gregorči č!» Urnebesni vihar pritrjevanja in slavaklicev je sledil tem besedam. Nato se je vzdignil slavljenec — in to je bil najslovesnejši trenutek vse slavnosti — in je začel govoriti v verzih tako prisrčno, da so se prša širila slehernemu, ki je poslušal tako nenavadne glase. Umetnik je razvil z živim, ognjenim glasom umotvor, ki ne zamrje nikdar med Slovenci, dokler bo dihal zadnji sin sloven- skega rodu. Deklamiral je zares mojstrsko svojo «Velikonočno», ki je, bi rekel, ta dan zagledala luč sveta. In ko je končal: Mi bratje pa z delom pripravljajmo zdaj to silno slovansko mogočnost, in z duhom proroškim nazdravljajmo zdaj na slavno slovansko bodočnost! je zavladalo nepopisno navdušenje v dvorani. Od takratne slavnosti je preteklo 27 let. Tačas smo slavili prisotnega živega pesnika, danes slavimo spomin na umrlega našega ljubljenca. A on ni umrl! §e (ju|1 njegOV živi me{J nami, na delo nas budi in drami. Umrl on ni! V nesmrtnih delih mož živi, živi, in večno živel bode! Gregorčičeve «Ljubavna in vojaška lirika sta si pri Gregorčiču precej sorodni in izvirata iz njegove ljubezni do slovenskega kmeta in iz študija narodove duše. Ta Iju-bavna poezija je pri Gregorčiču skoro vseskozi objektivna, to se pravi, izraz kolektivne duše v narodnem jeziku in ritmu. In vendar se nahaja v njegovi lju-bavni liriki vrsta pesmi, ki se ne zdijo izraz tujih, splošnih čuvstev, ampak ki zvenijo tako, da se zdijo popolnoma subjektiven, oseben izliv Gregorčičeve notranjosti. Vseskozi spadajo med njegove najlepše pesmi in spajajo bogato in globoko čuvstvo s preprosto, ljubko, kristalno čisto obliko. Od drugih lju-bavnih pesmi jih loči zamišljeni, zaskrbljeni, nežni ton. To je ista ubranost, kakor v najsubjektivnejših pesnikovih izjavah.* Tako piše dr. Joža Glonar v »Jadranskem almanahu* za leto 1923. V svojem nadaljnjem poročilu o pesnikovi «nesrečni ljubezni* nam omenja Dragojilo Milekovo, ki jo vi- erotične pesmi dimo na sliki. V Gregorčičevih pismih, naslovljenih na Cimpermana, ki se vrte v glavnem okoli uredniških poslov «Slovana» in ki jih hrani sedaj Licealna knjižnica v Ljubljani, ne izvemo ravno mnogo o tem lju-bavnem razmerju. Vendar pa imamo v njih prvič jasen, odkrit dokaz za obstoj «subjektivne» lirike. 13. oktobra 1887 piše Gregorčič Cimpermanu: «To pač že sam veš, da jaz erotiških pesmi ne črtim: Saj je lahko ljubav in ljubezenska pesem poštena.* Dragojila Milekova je bila Ljubljančanka. L. 1850. je ugledala belo Ljubljano. Njen oče je bil nižji mestni uradnik. Ko je postala učiteljica, je prišla leta 1871. v Kobarid, kjer je. bil Simon Gregorčič kaplan. Njena pismu Cimpermanu povedo več o Gregorčiču kakor Gregorčičeva o njej. Žal le, da je izgubljena njuna osebna korespondenca. i. Vrhovnik: Simon Gregorčič v Devinu Devinski grad. Devinski dekan Jožef Skočir je spomladi 1902 vabil Gregorčiča v ondotne morske kopeli (Gregorčičevo pismo podpisanemu 31. V. 1902), češ da njegove oslabljene noge morda potrebujejo kaj takega (Skočirjev dopis Gregorčiču 28. VI. 1902). Dvakrat že si bil v tem «klojštru»; v tretje gre rado, mu prigovarja. Videl boš in se prepričal na lastne oči, kako bohotno tu rase pelin na mojem vrtu... Iz moje bridke usode bi se učil celo Ti Svojo lažje prenašati. Nato hvali Boga, da je pesnik smrtonosno bolezen srečno prestal, in jako laskavo ocenjuje Gregorčičev III. zvezek. Gori omenjeni «klojšter» je sedanje devinsko župnišče. Ime je podedovalo po nekdanjem ondotnem servitskem samostanu, ki ga je zatrl cesar Jožef II. leta 1786. Skočirjevemu dopisu, poslanemu meni, je dodal Gregorčič naslednje zanimive vrstice: «Pre-dragi! Tu imaš pismo najbolj talentiranega dekana goriške škofije, — vzgojitelja sinov princov Hohenlohe, ki imajo veličasten grad v Devinu. Tam so tudi podrtine starega gradu. Ko sem ga prvič vgledal, trenil mi [je] v dušo Uh 1 a n d*: «Hast du das Schloss gesehen. Das hohe Schloss am Meer?» In tam na vrtu nekdanjega samostana, kjer vica moj prijatelj dekan devinski, spočel sem verze otb hudem viharju kot 2 0*-leten «pobič»: £4/ fa. -s 4~'*fr*/**~* /U +&* y <»/ v* • Iz te pesmi iz mladih dni uvidiš, da nisem bil nikdar — mlad*. Pesem «Na bregu» je bila spočeta v Devinu, a rojena v Kobaridu, kar ugotavlja pesnikova pripomba v rokopisu I. zvezka Poezij, ki je bil na razpolago g. Mih. Opeki: «13. I. 82 v Devinu kot osmošolec mislil, izdelal v Kobaridu (DS 1907, 38).» Dne 10. VII. 1902 mi je javil Gregorčič: «V Devin menda ne pojdem». * * Podčrtal Gregorčič. Kako srčno sva se ljubila V življenja pomladanjskih dneh, Brezmejno, oh, sva srečna bila; Ljudem pa glupim le v zasmeh! Čemu li toliko zasmeha? Čemu peklenski ta porog? Saj sva ljubila se brez greha! Tako li ljubi vaših mnog? A dan je bridki moral priti, Ločitve dan, oj dan solzan; Težko je bilo se ločiti, A vse solze, ves jok zaman ... /In morala sva zdaj narazen, Sam Večni ve zakaj, zakaj? Nek duh je dihnil neprijazen In ločena sva vekomaj ... Stopila — ali k sreči, k slavi? — Oba pred Božji sva oltar: S poročnim vencem ti na glavi, Ogrnjen jaz pa v črn talar. Kedo pa naju bolj je srečen, Jaz, ali poročenka ti? Šepeče nek mi duh nevšečen, Da srečen naju nihče ni! S. Gregorčič. ’ «Prosim, izreci mi svojo sodbo odkritosrčno: ali bi se mogel ob «erotske» kdo spotakniti — na farizeje ne gledam», je pozval Gregorčič podpisanega ob poslatvi gorenje krasne pesmi dne 13. Ia. 1901. Sodim, da je imela «erotsko» vsebino pesemska zbirka, poldrug zvezek obsežna, ki jo je pesnik požgal ob znanih napadih po izidu I. zvezka. Dragojila Milekova. Ivan Vuk: Gospa M V njeni duši je bilo viharno tisti večer, ko je postavila v stekleno rožnato vazo droben šopek izbranih nageljčkov. Njene sivosrebrne, velike oči pod dolgimi lepimi trepalnicami se niso mogle umekniti od bogato razcvetelih čipkastih cvetov. Iztegnila je prste in se doteknila nageljčka, tistega belega, ki je iz srede rdečih gledal, kakor bi pozdravljal: cPozdrav tebi, Magdalena, ki te ljubima Ona pa je približala ustnice in v srcu ji je bilo nerazumljivo prijetno. In zazdelo se ji je, da stoji tam na odru v koncertni dvorani. Pravkar odpeta pesem cLjubim te» mladega skladatelja Pavla, ki jo je poklonil nji, umetnici, je osvojila občinstvo. Njen drama-tičnokoloraturni sopran je podal skladbi tisto lepoto, ki jo je vlil skladatelj v note in ki jih zna citati le ona, umetnica Magdalena, kateri so napisane. Dva velika šopka, iz samih vrtnic povita, ji padeta k nogam. Tretji, majhen, skromen, iz rdečih nageljnov, sredi katerih je vpleten beli s čipkastimi cveti, ji pade v naročje. «To je on*, ji je reklo, «Pavel.* Spominja se, kako ji ie v prsih srce nenavadno poskočilo, za trenotek obstalo, nato pa vzvalovalo še močneje. Zdi se ji, da je začutila obenem nekako tiho, neznano bolečino, ki se je zlila z radostjo v eno in sta obe, tako zliti, ustvarili občutek, ki je bil trpkosladek, sočnat, kakor sok citrone s sladkorjem prepojen. Sedla je h klavirju in tihi vzdihljaj je vzplaval iz prsi. «Ali prav delam?* se ji je zdelo, da je slišala v tistem vzdihljaju. «Ali naj se prepustim čuv-stvu. ki se mi je vzbudilo v dneh, kar zahaja mladi skladatelj k nam in preizkušamo njegove skladbe?* Roki sta se nevede doteknili tipk klavirja. Prsti so pritisnili ob tipke. D-mol je svareče zazvenel, kakor bi govoril: , kjer ima lepo in zelo težko vlogo, ki jo je naštudiral v štirinajstih dneh. Konec januarja je tudi monakovska državna opera praznovala petinsedemdesetletnico rojstva komponista K i e n z 1 a in se je proizvajala po petletnem presledku njegova opera »Evangelimann*. Betetto poje vlogo »Justitiiir*. Opero je dirigiral komponist sam, rojen Avstrijec, ki je izredno simpatičen in živahen starček. Prve dni januarja je pel naš Betetto s krasnim uspehom deželnega grofa v novo insceniranem »Tannhiiuserju*. Vodilni kritik dr. Pander je zapisal dne 7. januarja v «Neueste Nach-richten«: »J. Betetto sang den Landgrafen mit prachti-ger Linienfiihrung seines volumindsen Basses.* «Baye-rischer Kurier* od 8. januarja pa pravi: »Vorziiglich an seinem Platz der schone und fullige Bass Julius Betettos als Hermann.* Čeprav te vrstice našemu mojstru ne bodo po godu, saj noče hvale in ropota, vendar je prav, da tudi mnogobrojni njegovi prijatelji vedo, da živi nekdo v muzikalnem centru južne Nemčije, ki dela čast našemu imenu in svoji ljubljeni jugoslovanski domovini. Naj bi bilo svidenje z Julijem Betettom prisrčen glasbeni dogodek v radost njegovih učencev, zborovskih in instrumentalno-vokalnih koncertov (oratorija), predvsem pa naši operi ter solistični pesmi. Po novih izkušnjah stroge tujine bogatemu umetniku bo spet domačija navdušeno priznala moč njegovega velikega znanja in toplino njegove umetnosti. Julij Betetto je s svojim delom zaslužil, kar mu gre... Ivo Peruzzi in prijatelji. Gledališki pregled Dne 19. novembra 1931. K i r Janja. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Jovan St. Popovič. Režiser g. Plaovič. Gostovanje članov drame Narodnega pozorišta v Beogradu. Jo v a n St. Popovič (1806—1856), še zdaj v srbski javnosti najbolj priljubljeni dramatik, je bil zaeno šolski reformator, prosvetni delavec in vsestranski literat. Spretno je presajal tuje vzore — v komediji zlasti Moliera in v drami Shakespeara — v domačo književnost, a vedno je ohranil v svojih delih srbsko narodnostno bistvo in posebnost. Srbski gostje so nam prinesli s posetom njegovo igro »Kir Janja* in s tem uvedli hvalevreden uvod gostovanj beograjske drame. Ljubljano so že ponovno obiskali Francozi, Rusi, slišali smo Nemce in Čehe, a Zagreb in Beograd — kakor da sta kje na Kamčatki! Tudi naša drama se zdi, je gostovala ponekod po jugu v več ko tuji deželi... Kje je krivda? Politične neuravnovešenosti ne smejo kaliti kulturnih odnosov med plemeni državne enote. Saj niti ne vemo, kako se smejejo, kako plakajo tam doli. In oder je vendar vsega tega zrcalo in podoba. No, »Kir Janja* je prinesel nekaj smeha, nekaj živih karakterjev. Ostro in sočno ustvarjene srbske originale, povprečno modre meščane in oglate ženske za-žive svoje orientalsko poskrito življenje. Vse te osebe so še neizčrpen človeški študij. Kir Janja je bogat posrbljen grški trgovec — skopuh iz Banata. Svojo hčerko Katico oddaja petičnemu, a odurnemu Kir Dimi, a Srb, notar Mišič, prešestnajsti Janjo za hčer in doto. Režiser g. Plaovič je staremu komadu nadel mestoma moderno režijo (simbolske scene) in održal enotnost časa in kraja klasičnih komedij, kar je bilo uprizoritvi prej v škodo ko v korist. Kir Janja (Gošič) je svojo nosilno vlogo močno uveljavil in podal umetniško dosledno kreacijo. Ga. A r -senoviče.va (Juca) je imela kot žena Janje slednjemu podrejeno vlogo, a je zdravo in močno južnjaško ženo kot kvalitetna igralka dobro uveljavila. Katico (Mikuličeva) je režija izpremenila v karakterno lutko, notair Mišič (D u š a n o v i č) ni svoji vlogi mogel dati resničnosti, situacijske in igralske nadvlade. Tip Kir Dime (Marinkovič) je bil izvrsten in originalno zamišljen. Želeti je k sklepu, da ne ostane obisk beograjske drame osamljen pojav. Gostje so bili deležni toplega sprejema, obilne pohvale in so imeli odličen obisk. Dne 6. decembra. Zapravljivec. Čarobna pravljica v treh dejanjih (10 slikah). Spisal Ferdinand Raimund. Poslovenil Fr. Albrecht. Režiser Ciril Debevec. Ferdinand Raimund (1790—1836) je bil teatrski človek, ki je kakor njegov dunajski sorojak Nestroy poznal svoj Dunaj in je umel pisati ljudske igre, saj je izšel iz ljudstva in živel razburkano, neugnano življenje igralca-dramatika. Po šumnih uspehih, konfliktih in srčnih blodnjah je tragično končal. Tragikomedija teatra... Kakor Nestroy ima tudi on svojo domovinsko upravičenost na vseh pozornicah zbog svoje pristne igralske krvi. Svojim burkam in igram je nadel čestokrat pravljično odelo. Najbolj znane so v tem žanru njegove igre: «Bauer als Millionar*, »Ver-schwender* s slavnim pevskim vložkom »o obliču* in »Rappelkopf*. Neglede na dejstvo, da je bil »Zaprav-ljivec* na našem odru že igran, in kljub temu, da smatrajo Raiinunda za klasičnega staroavstrijskega dramatika: »Zapravljivec*, »Arsene Lupin*, ki je tej pravljici sledil, in »Cerkvena miš* kot tretja ne ravno širši publiki neznana noviteta — so skoroda prepogoste koncesije sicer vsega uvaževanja vredni krizi, ki je očividno hudo zajela tudi teater. Režija »Zapravljivca* je izluščila realno plat igre, a ohranila pravljične momente ostro ločene od pravega dejanja (Shakespeare). Flottwell, bogat graščak, zapravlja. Denar mu vabi prijatelje, ki z njegovim obubožanjem skopne in z uboštvom skopni tudi ljubezen bogate deklice. Njegov duh Azur ga vodi kot njegov boljši jaz skozi padce in ga s pomočjo vile Keristane pripelje zopet k sreči. Preprosti ljudje iz naroda se prikazujejo v srčnodobri luči v nasprotju z goljufivimi oskrbniki in neresničnimi tipi »višje družbe*. »Zapravljivec* daje torej ljudstvu, kar je ljudskega. Odtod je ta igra še vedno priljubljena in učinkovita po svoji bujni teaitraliki in zasnovani iskrenosti. Vila Keristana (Bol tar jeva) ostaja pri podobnih kreacijah žal preveč v akademsko točni recitaciji vloge. Azur ga. Debevca je bistvo te Flottwelove »vesti* izčrpno izrazil, a »vest* je bila mestoma pretežka. Pel je odlično. Flottwell (Levar) je bil izrazno močan, večkrat svojim že ustvarjenim likom blizu, a vedno »razred zase*. Oskrbnik Wolf (Skrbinšek) je sijajno zamišljen, hladno računajoč protiutež zapravljivca in je visoko dvignil neprav-ljično vsebino igre. Kralj je spet obogatil svoje večje vloge in prinesel z Valentinom svoje najboljše: odrsko vedrost in toplino. Svojevrstno in veselo pozornost budeča je bila podana vloga Železnikovega Dumonta. Gg. Daneš, Drenovec in Lipah so tvorili vigrano trojico Flottvvellovih prijateljev. Scena s staro ženo (R a k a t j e v a) je dovršena epizodica. G. Uljaniščev je za naše razmere priredil efektno sceno, Kreutzerjevo glasbo je dobro odigral del opernega orkestra pod vodstvom M. Lipovška. (Dalje prihodnjič.) 10.000 UkfizMU daril v vceduadi150.000cUacufa/ Star pregonor prani: „Kamor Drag snoje parklje stakne, tam je gotono izguba.“ flo, in takšno izgubo je tiskarski škrat napranil nam. Kriza ga je spranila n slabo noljo. Re mislite, da je samo za nas kriza. Tudi nragu trda prede. Zato mu ni ošeč, če si kdo kaj posebnega izmisli. imenitna ideja se je porodila d naših posloonih ljudeh. Sklenili so, da napraoijo skupno kolektiono propagando za snoje domače blago in izdelke, napraoili so lične oglase. Vsak oglas je imel sliko in besedilo d oezani besedi. Kar lepo se je čitalo. Use je bilo d izbranih rimah. To pa tiskarskemu škratu ni bilo po ooJji, najbrže so ga podkupili inozemski pridobitniki, ni mu dalo miru. Ko je oidel oglase z nerzi, ga je bodlo in grizlo, ni mogel drugače, da je pri nadaljnjih štirih straneh zmešal orstice. na osaki strani je zamenjal med seboj orstice. Sedaj pa prosimo naročnike, da osako stran posebej pazljioo prečitajo. Doanajst orstic osake strani naj pranilno postaoijo. ne bo tako težko. Saj ima osak oerz soojo rimo. To napranite na ta način, da k osaki sliki pripišete tisto Drstico, ki se rima. Ko boste ose praDilno razorstili, pa nam pošljite popraoljene strani. Če si nečete lista poškodonati, pa prepišite samo uerze, in to tako, kakor se morajo pranilno glasiti. To delo Uam bo d prijetno raznedrilo. Pri tem boste pa še lahko pokazali, koliko ste o oezani besedi doma. Da pa bo Uaše neselje še nečje, dobite za soojo zabano lepo knjigo »Potočnikona Truda0. Je to ena najlepših ponesti, kar jih je spisala odlična pisateljica Gabriela Preissooa. Ponest priponeduje o žalostni usodi koroške matere. Ponest Uas bo ganila do solz. Je to lep knjižni dar, ki ga boste zelo neseli. Pa ne mislite, da bodo to knjigo dobili samo nekateri. Vsi brez izjeme, ki pošljejo pranilno se-stauljene uerze, jo dobe. Vsak naročnik, ki pranilno reši to nalogo, ima pranico, da od nas jauno zahtena snoje knjižno darilo. U eni izmed prihodnjih štenilk prinesemo pranilno postanljene orstice, da bo lahko nsak kontroliral, če je pranilno rešil. Kdor bi knjige pomotoma ne prejel, naj jo n osmih dneh, ko bo objauljena rešiten, reklamira pri naši uprani. Knjiga ima 120 strani in se že izplača, da se zanjo potrudite. Ko bi pa res ne mogli sami spranih rim skupaj (kar pa seoeda ne nerjamemo), naj Uam pomagajo Uaše prijateljske družine. poskusite jih, spremljale Vas bodo sreče vile! ki Drago Pne jih izdeluje. DRAGO PUC, tapetnik in. dekorater, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18. Josip Pogačnik na dobrem je glasu. v junaka čvrstega se Vam razvije! Fotoatelje JOSIP POGAČNIK ml., Ljubljana, Mestni trg 5. Le pri Dragu Gorupu vstopimo, Vsak udobnost stolov občuduje, DRAGO GORUPocCO DRAGO GORUP &, CO., konfekcija, Ljubljana, Miklošičeva c. 16/1, tel. 32-33. Otrok, ki dr. Pirčevo kavo pije, pri njem vsi najboljše obleke dobimo! Izdeluje jo velepražarna^ tfl tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. A. Goreč nudi vse potrebščine Vam za kolesa in avtomobile, varujejo pred tatovi in plameni! A. GOREČ, d: z o. z., trgovina z avtomobilnim in kolesnim blagom, Ljubljana, Dunajska cesta, palača Ljublj. kreditne banke, tel. 30-06. Martinčičevi valjčni zastori jekleni Kdo slika tako, da primerno je času? AVGUST MARTINČIČ,Ljubljana, Rimska cesta 14, tel. 25-53. Pokličite na pomoč prijateljske družine, če Vam se zdravje na obrazih ji ne skriva! Slovenčevi oglasi mali! * Uprava «SLOVENC,A», Ljubljana, tel. 29-92. Vsak «The Rexove» pisalne stroje občuduje, Poleti, pozimi, jeseni, spomladi THE REX CO„ Ljubljana, Gradišče, tel. 22-68. v njegovo tiskarno vsak naj se potrudi! si bo kopalnico na plin pri »Mestni plinarni« vzel. MESTNA PLINARNA, Ljubljana, Resljeva cesta 28, tel. 29-77. Kdor bi rad v petih minutah toplo vodo imel, za Din 62*— pri «Embal» se dobi! Kartonaža «EMBAL», Ljubljana, Celovška cesta 14, tel. 32-29. Kdor zanesljive trgovske informacije želi, naj dobi od Hamanna perilo! I.C.HAMANN. trgovina s perilom, Ljubljana, Mestni trg, tel. 34-93. Če kavo dr. Pirčevo družina uživa, katerih lepota vse dame osvaja! Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z a z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Ko se dete staršem je rodilo, «AlomaCompany» zaupno mu jih preskrbi! ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, tel. 21-74. Alojzij Paulin damske plašče prodaja, naj piše že koncept, ali samo prepisuje! Aj PAULIN, Ljubljana, Kongresni trg 5 kaka rima dela težave. Dobro misel so posredovali kurivo Čebina imamo vsi radi! D. ČEBIN, trgovina s premogom, drvmi in koksom, Ljubi jana,Wol-fova ulica 1, tel. 20-56. pri njem gneto se naročniki od ponedeljka do nedelje! kupi ga v «Mestni plinarni«, da sam boš spoznal! MESTNA PLINARNA, Ljubljana, Resljeva cesta 28, tel. 29-77. Za Vašo pisalno mizo tri stvari «Levante» urno Vas preseli, s tovornim avtom vse prepelje, «LEVANTE», mednarodna špedicija, d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica 30, tel. 21-17. Čemažar Vam vso umetnost litografsko nudi, Plinski likalnik je vseh gospodinj ideal, ČEMAŽAR IN DRUG, umetniški zavod za litografijo, Ljubljana, Igriška ulica 6, tel. 25-69. Vaš trud, da popravite, kar je pokvaril tiskarski škrat, Vam poplačamo s knjižnim darilom. Kako vesela z detetom je mati, Tiskarna «Grafika», to vemo vsi! Tiskarna «GRAFIKA», d. z o. z., Ljubljana, Resljeva cesta. Kava dr. Pirčeva res zdravnik je pravi, Izdelke po vsem svetu znane Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Vse zvezke, vse knjige in tudi učila pošilja Slamič iz Ljubljane! FRANC SLAMIČ, velemesarija, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, tel. 29-73. Pojdi k Legatu na Miklošičevo cesto, vsakega bolnika okrepi in ga pozdravi! ATNON LEGAT, špecerija in delikatese, Miklošičeva cesta 28. Otrok le Pauerjeve kekse slastno je, ostal bo lep in mlad na vekov veke! B> PAUER, d. z o. z., tvornica keksov, vafeljnov, biskvitov, Ljubljana VII., šiška. «Kuverta» vsakovrstne kuverte izdeluje, zato naj jih povsod zahtevajo ljudje. «KUVERTA», d. z a z., tvornica kuvert, Ljubljana, Vožarski pot 3. Gospod, ki nosi Drago Schwab-ove obleke, on te postregel bo z velikomestno gesto! DRAGO SCHWAB, manufaktura, konfekcija, Ljubljana, Dvorni trg 3, tel. 25-10. niti v nogo niti v žep Vas ne tišče! Reichova je pralnica res dika! Tovarna JOS. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4—6, tel, 22-72. J i i * Kdo perilo škrobi in izlika? v «Učiteljski knjigarni* bo mati kupila! KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, tel. 33-97. Glejte, da boste vedno «Buddha» čaj pili, ves svet pri nji ovitke za pisma naročuje! TEA IMPORT, d. z o. z., Ljubljana, Večna pot 15, tel. 26-26. Kdo tiskovine dobre naredi? ker pije kavo Pirčevo, je zdrav njen malček zlati! Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d- z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3; tel. 24-48. Žibertova obuvala so za vse, pa še dolgo zdravja se boste veselili! A. ŽIBERT, trgovina s čevlji, Ljubljana, Prešernova ulica 5. »Potočnikova Truda" [e Vaša, če pogodite, kam spadajo rime. . -r.’ . • ________________' Če boste plinski štedilnik pri' «Mestrii plinarni» kiipili, katerim nič na svetu ne škoduje! MESTNA PLINARNA, Ljubljana, Resljeva cesta 28, tel. 29-??. Dijaku, ki študira in se trudi, dajte Vilharju jo v popravilo! LUKA VILHAR, ure in optični predmeti, Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 Posode Otorepec izdeluje, Človeka bistrega selitev ne skrbi, Splošna kovinska industrija JOSIP OTOREPEC, Ljubljana, Za Gradom 9 Kar srce si žensko poželi, ker špediciji dobri brige prepusti! «SLOVENIA-TRANSPORT*, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21, tel. 27» 18, Kdo domače osem ja jčne testenine dela? Tapetniku Kobilici sem se zanje priporočil! AVGUST KOBILICA, tapetnik, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. Kdo izdeluje res dobro opravo? jih pri Pogačniku dobi in tudi filme, ploče! JANKO POGAČNIK, trgovina s fotopotrebščinami, Ljubljana, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne «Evrope». takoj bo vse skuhano, čeprav se boste kje zamudili. «Oh, ker pijem vino, ki ga toči Mencinger Tomaž!* TOMAŽ MENCINGER, trgovina s špecerijskim blagom in vinom, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43, tel. 22-33. Kaj modruje zdaj mladina nam najmlajša? Lancoš ugane prav vselej Vam pravo! D. LANCOŠ, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Kdor res le dobre fotografske aparate hoče, kava doktor Pirčeva osvežitev živcev nudi! Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Kadar se je z uro kaj zgodilo, «Bežek E.», to govori Ljubljana danes cela. E. BEŽEK, specialitetne testenine, Ljubljana, Groharjeva ul. 7. «Prijatelj, kaj tako prijazno se smehljaš?* to pri Leitgebovi le dobi! LEITGEB MIROSLAVA, trgovina z ročnimi deli, Ljubljana, Jurčičev trg. Kje si svoje krasne žimnice naročil? «Da Založnikova torta je najslajša!* \ JAKOB ZALAZNIK, slaščičarno, Ljubljana, Stari trg. Knjigo Vam podarimo, če raztresene verze pravilno zberete kdor ne verjame, naj se v njej naspi! ima le tovarna Potnik in drug! SREČKO POTNIK in DRUG, tovarna sadnih sokov in esenc, Ljubljana, Metelkova ulica 13, tel. 21-10. V današnji krizi pač edino pojdi kar k Mikužu; koj ti bo bolje! L. MIKUŽ, tvornica dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15, tel. 22-82. Pri Dragu Franzu barve so najbolje, vsa grafična dela se v njem izvrše! DRAGO FRANZ, trgovina z bnr-vami in slikarskimi potrebščinami, Ljubljana, Stari trg 24. Po balo ženin in nevesta Pri «Chic» vprašajte, ker tam so kulantni! Modni salon «CHIC», Marija Kaj-fež, Ljubljana, Wolfova ulica. Za narodovo zdravje mnogo zaslug je dobro Stepičevo vino! MIRKO P. STEPIČ, trgovina z vinom, LjubljanaVII, Tržna ulica 6, tel. 21-71. in za vse podjetne tvrdke inserira! ko pije kavo doktor Pirčevo, se ne boii strmine. Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Aloma Company inserate nabira Turist pogumno stopa na planine, ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2, tel. 21-74. Kateri klobuki so res elegantni? k Bogataju vedno gresta! Salon perila ALBINA BOGATAJ, Ljubljana, Gradišče 13. Kdor ima centralno kurjavo ali ameriške peči, za južino doktor Pirčeva ga kava čaka! Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Rudar veselo v črni rov koraka, kuri s koksom «Mestne plinarne*, ki povsod slovi. MESTNA PLINARNA, Ljubljana, Resljeva cesta 28, tel. 29-77. Udobno postelj Erjavec naredi, Če si od dežja premočen zle volje, EGIDIJ in KAREL ERJAVEC, mizarstvo, Brod pri Tacnu pod Šmarno goro (pri tacenskem mostu). «Mico» je prvi reklamni umetniški atelje, če slikate, takoj ste dobre volje! «MICO» pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, tel. 21-74. Pravilno postavljene verze prepišite ter-jih pošljite upravi revije prijatelj", Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. Saj znano doma je in tudi v tujini, • kava doktor Pirčeva mu srce ogreva! Izdeluje jo velepražarna in tovarna hranil «PROJA», d. z o. z., Ljubljana, Aškerčeva ulica 3, tel. 24-48. Vsak trgovec s klišejem «Jugo-grafike» opremi oglas, Kje dobro se pije, kje dobro se je? JUGOGRAF1KA, d. z o. z., kli-šarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23, tel. 24-95. Le hitro po knjigo, ki uspehe rodi, Aloma Company plakatno reklamo ima, ALOMA COMPANY, anončna in reklamna d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, tel. 21-?4. Drzni smučar v snegu ne sameva, V «Zvezdi» ljudje kot v nebesih žive! Kavarna in restavracija «ZVEZDA», Ljubljana, Kongresni trg, tel. 25-16. ki je razširjena na vse strani sveta! da «žena in dom» je v vsaki družini. Pišite dopisnico upravi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10, da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. da res dobre uspehe imel bo pri nas! to «Sreča je v tebi», — za drugo mi ni. Knjiga «Sreča je v tebi» se naroča pri upravi «USPEHA», Dalmatinova ul. 10. Ženske stave Tudi dame danes pridno tekmujejo in stavijo. Zanimiv je primer dunajske dvome igralke Rože Isjordmannove. Stavila je z mecenom, ogrskim gitofom E., da se bo v treh mesecih tako gladko *naučila madžarščine, da bo igrala glavno vlogo v budimpeštanskem narodnem gledališču. •Grofije navdušen hotel staviti visoko vsoto, da bi podnetil njeno voljo. Ona jo je zavrnila, češ da gre‘predvsem za čast. In res je še pred tem rokom igrala glavno žensko vlogo v Echegaray-sovem «Galeottu». Prav tako vztrajna je bila neka mlada dama v Moskvi. Z nekim rentnikom je stavila, da bo v dvejjJtjneseeili nabrala pol miljona že uporabljenih ^voznih listkov za prevoz konj. Gospod si je bil ^st zmage. Kaj takega se mu je dozdevalo nentp|;oče. Toda še preden sta minila dva meseca, mu je predložila 500 ovitkov. V vsakem je bilo 1000 voznih listkov. * ' ' . • Neka priljubljena dunajska igralka je zavrnila gqstppda N., ki se je hotel z njo poročiti. Užaljen ji; jet rekel: «Kmalu me boste prav ljubeznivo poljubili na usta.» Ona se je razburila: •sNikoli ne! Stavim, da neb In stavila sta. Čas je hitel. Umetnica je že pozabila na svojo stavo. Na Miklavžev večer se je pa oglasil! pri nji Miklavž s parkljem. Popridigal ji je, ji svetoval, naj bo pridna, ter ji izročil nekaj bogatih darov. Preden je odšel, ji je ukazal, naj ga prijazno poljubi. Umetnica ga je res poljubila. Miklavžu je tedaj zdrknila z glave mitra in pred njo je stal njen zavrnjeni ženin. * V Parizu so pred leti dame imele čudno modo. Gospodje so namreč trdili, da ni res, da bi elegantna dama mogla vse uvesti v modo. Dame so stavile. In tedaj bi morale uporabiti sočivje za okras las. Premišljevale so o tem in naposled naprosile lepo markizo Lesdiguieres, naj ona uvede to modo. Prav nič se ni branila. Kmalu se je pokazala z okraskom iz cvetače, artičok in radiča. Vmes je bil preprežen batist. Okrasek je bil hrupno sprejet. In Parižunke so ga dalje časa uporabljale. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga! Din 85' — Čevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Din 125 — Iz črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pumps obliki. 145 — Najnovejši model V’' * Din 85” — Deški visoki čevlji iz črnega ali rujavega usnja z dolgotrajnimi podplati. ZA VELIKO NOC! Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! — Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. — PEKO čevlji so izdelek domače podjetnosti in domačih delovnih rok. — PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Din 195 — Iz laka s Najnovejše pete!. Isti če\'elj imamo tudi v pumps obliki. ČEVLJI so iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati. Din 195 — K novi obleki morate nositi ta čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Neob-hodno potreben za elegantnega gospoda. Din 165 — Za pomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko, z visoko ali polvisako peto. Šivan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejši in ustreza bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. Din 165” Čevelj iz izbranega gornjega usnja iu prvovrstnih podplatov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj. Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenah! Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga! Roke srca in roke pameti Moške «roke srca*. Resnica popularne psihologije, ki je tudi eksperimentalno dokazana. Lahko jo preizkusite tudi na sebi in na svojih znancih ... Razen sistematične znanstvene psihologije imamo tudi . še popularno, preprosto psihologijo, ki so je ustvarila večkratna in slučajna opazovanja posameznikov. Te »narodne* psihologije znanost po navadi ne omenja. In to večkrat tudi po pravici. Nedavno pa je bil objavljen v ameriškem listu za eksperimentalno psihologijo zanimiv primer, ki je vzbudil splošno pozornost. Res je, da obravnava to snov tudi še nekaj drugih spisov, zlasti pa Wundtovo znamenito delo »Psihologija narodov*. Ali ta dela so obravnavala popularno psihologijo posameznih narodov, v prvi vrsti primitivnih. Učenjakom tudi ni bilo do tega, da bi iskali v narodnem pojmovanju psihičnega življenja kaj, kar bi obogatilo psihološko vedo. To se je, in sicer slučajno, primerilo nekemu Američanu, asistentu ugledne univerze. Poslušajte, kako je to bilo. Mlada dijakinja je napravila diplomsko izkušnjo in je povabila k sebi na dom več tovarišev in tovarišic. Vsi so bili dobre volje vzlic temu, da vlada v Ameriki še dandanes suhi režim. Ko so bili gosti in gostiteljica že utrujeni od plesanja, se je zmislila ena izmed dijakinj, Moške »roke pameti*. da naredi za kratek čas majhno statistiko »ljudi srca in ljudi pameti*, seveda vseh tistih mladih ljudi, ki so bili tisti večer tam zbrani. Kako je ona naredila? Na prav preprost način, kakor se to že dela ob takšnih prilikah. Velela je vseip, naj sklenejo roke tako, kakor kažejo naše slike. Sicer je pa podobna družabna igra tudi pri nas že davno udomačena. Komur je prišel levi palec navrh, tisti je človek srca, komur pa desni, je človek pameti. Ker so se ti mladi ljudje že dolgo med seboj poznali, so z občudovanjem ugotovili, da to popolnoma ustreza značaju vsakega posameznika. Mladi asistent eksperimentalne psihologije se je začel precej zanimati za to vprašanje. Spoznal je takoj, da mora biti nekakšen vzrok, ki dejstvuje, da se roka sklene tako ali pa tako. Preiskovati je začel svoje znance, nakar je delal eksperimente tudi na popolnoma neznanih osebah, in njegovi rezultati so bili v 90 odstotkih povoljni. Pokazalo se je namreč, da so ljudje, pri katerih prevladuje afektivna stran, pri katerih dominirajo čuvstva, tisti, pri katerih ostane levi palec zgoraj, kadar sklenejo roke, pri tistih, pri katerih ostane desni palec zgoraj, pa prevladuje razum. Strah in preplašenost Strah ima za osnovo zavest ali instinkt, s katerim hoče živo bitje spoznati ali zaslutiti nevarnost, medtem ko je preplašenost hipna reakcija na nenaden dogodek. Ta ali oni bi navsezadnje še lahko trdil, da ni vse svoje žive dni še nikdar nikoli užil nobenega strahu, nihče pa ne more reči, da bi se ne bil še nikoli prestrašil. To sta dva čisto različna doživljaja. Vsi gotovo poznate našo narodno pripovedko o mladeniču, ki ni poznal strahu. Ta pripovedka pripoveduje o mladeniču, ki ga ni moglo pripraviti v strah nič od vsega tistega, od česar gredo sicer ljudem lasje pokonci, samo če slišijo govoriti o tem, in ki ga je poslal gospodar, pri katerem je služil za hlapca za stavo ponoči k obešencu v gozdu, pa ga je mladenič snel z vislic in po- Preplašila se je. stavil na glavo v lužo, nikar da bi se ga bil ustrašil, kukor je gospodar mislil, da se bo. Kako je prebil ta mladenič vso noč v mlinu, ki so o njem pripovedovali, da hodi vanj vsako noč devet hudičev mlet moko in kvartat, in kako so hudiči pred njim bežali, ko je zgrabil prvega za vrat in mu potisnil glavo pod mlinski kamen, da mu jo je odmlčlo. Kako je kuhal kašo v starem gradu in se kratkočasil z duhom nekdanjega grajskega gospodarja, ki mu je nazadnje odprl zakladnico, v kateri si je pogumni mladenič nabral zlatnikov in srebrnikov, da jih je komaj odnesel. In kako se je užejal domov grede in šel pit k studencu. Medtem pa, ko je pil, je skočila žaba v vodo, in te žabe se je sicer tako srčni mladenič tako ustrašil, da ga je kar kurja polt oblila. On se ni bal ne hudiča ne biriča, kakor pravimo, pred ubogo žabo pa ga je obšla groza. Ali ni to čudno? Ali pa če greste ponoči mimo pokopališča. Nehote boste vzdrhteli in občutili nepojmljiv strah. Vse tisto, kar ste kdaj kot otroci pa tudi pozneje slišali ali čitali o pokopališču in njegovem skrivnostnem nočnem življenju v bajkah in knjigah, se bo v vas podzavestno vzbudilo, in vi boste zatrepetali. In ta strah bi prešel v grozo, ko bi nenadoma opazili na pokopališkem zidovju kakšno senco, kakšno belo silhueto, ki bi bila za vas prava prikazen, poosebljena smrt. Preplašena čreda ovac. Naše stanje in naši občutki v tem in onem primeru so čisto različni. Zakaj dokler ima strah za osnovo zavest ali instinkt, s katerim živo bitje lahko spozna ali zasluti nevarnost, dotlej je preplašenost hipna reakcija na nenadejan dogodek. Zviškoma se pojavi nekakšna dozdevna nevarnost ali pa nekaj, kar nam je še neznano, za kar si še nismo v svesti, da ni nevarno za nas, in raz. burjenost, ki naglo pretrese vso našo podzavest, reagira s koncentracijo naše pozornosti na ta dojem. Ali ta razburljivi dogodek mora nenadoma nastopiti brez vsakršne zveze s prejšnjimi dogodki ali nam pa vsaj ta zveza ne sme biti znana. Noben občutek nima te moči, da bi nas hipoma tako popolnoma prevzel kakor pre-strašenost. Mi smo kakor odreveneli in kakor bi nam srce zastalo. Kadar se ustrašimo, je vse drugo daleč od nas. Zdrznemo se, mišice nam otrpnejo ali pa odpovedo, tudi zoper našo voljo, tako da izpustimo kaj iz rok, kakor hitro se ustrašimo. Daši je to stanje samo hipno, izgubimo vso oblast nad svojim telesom. Strah se pozna na potezah našega obraza, oči se nam razširijo, usta odpro, roke se nam brez moči dvignejo. Strahu ne doživljajo samo ljudje, ampak tudi živali. Celo pri rastlinstvu so že opazili podobne pojave. v" Tudi.rastline.se lahko preplašijo. Mimoza takoj zapre svoje liste, kakor hitro se jih dotaknemo. Japonski vojak strelja iz strelskega jarka na Kitajce. Krvava Kitajska Meščanski spopadi, upori in pokolji na Kitajskem trajajo že dvajset let. Zaradi plenjenja in nereda živi narod v bedi in gre rad v vojno, da bi se rešil lakote. Ja-ponsko-kitajska vojna je samo prvi znak velike kitajske vojne. Meščanska vojna na Kitajskem, ki že dvajset let uničuje starodavno cesarstvo, je stopila v novo fazo, odkar so osvojile mandžurske čete čienčin in Peking. Kakor po navadi, tudi ta vojna ni zahtevala velikih žrtev. »Sinovi neba» se prav pametno vojskujejo. Kakor hitro vidi kateri nasprotnikov, da je slabši, se modro umakne in prepusti svojo postojanko sovražniku. V kitajski zmedi se pogostem menjavajo ljudje in dogodki, toda kitajski običaji in navade se ne izpreminjajo. Najmanj se izpreminjajo smernice stalnih spopadov, ki so se pričeli po odhodu dinastije Manžu. Izmed mnogih kitajskih generalov s čudnimi imeni in skrivnostno preteklostjo je uspelo samo štirim, da so se obdržali na površju. General Čank-Kaj-Šek je bil dolgo predsednik osrednje vlade v Nan-Kingu, dasi so ga z dveh strani napadali ljuti sovražniki: južnjaki in severnjaki. Čank-Kaj-Šek ni tako močan, da bi zbral dovolj vojske in da bi premagal komuniste z juga in upornike s severa. Kitajski vojaki po bitki na grobu svojih padlih tovarišev. Čang-Hsu-Liang je veliko trdnejši v svojih severnih pokrajinah, ki jih je po vojaško organiziral njegov oče Čang-Čo-Lin. »Mali maršal*, ki je nekoč bežal iz vojaških taborišč na »rumeni reki* na ples v Peking, je dandanes prav pameten in zelo lokav guverner in vodja lastnih čet, priznan tudi zaradi svojih diplomatskih sposobnosti. Vsi drugi generali so navadni odmetniki, ki jih je mandžurski diktator »spravil k pameti*. Najmočnejši izmed teh upornikov Jen-ši-šan se ni maral udeleževati meščanskih bojev. Njegove pokrajine so cvetele, in narod ga je imenoval vzornega guvernerja. Meseca marca je nastopil tudi on, pregovorjen po Feng-Ju-Šangu, proti Čang-Kaj-Šeku, češ da je izdal program kuomingtanga. Feng-Ju-Šang je »slaven* krščanski general, ki je v ugodnem času postal boljševik. Pozneje se je izneveril Moskvi in Nan-Kingu in je še vedno glavni kamen spotike za nesrečno Kitajsko. Generala Jen-ši-šan in Fen-Ju-Šang sta osvojila z združenimi močmi nekaj velikih pokrajin, zavzela Peking, staro kitajsko prestolnico, in ustanovila svojo lastno vlado. V svojih rokah sta držala tudi Čien-Čin, veliko izvozno pristanišče severne Kitajske. Carinski dohodki tega pristanišča so postali glavno oporišče moči teh dveh zaveznikov. Medtem so mandžurske čete naskočile zavezniška generala iz Čien-Čina. Ta dogodek je minil, ne da bi bila tako rekoč le ena puška izpaljena, Zaradi vojevanja Kitajski vojaki izvidniki se bližajo japonskim strelskim jarkom. Japonski vojak spremlja ujeta Kitajca. I Moderen kitajski tank, ki gre po tiru in po zemlji. Poveljnik bojnih čet v Mandžuriji general Mori. trpe na Kitajskem najmanj vojaki. Najhuje je revnemu in miroljubnemu prebivalstvu, ki mora hraniti armado in trpeti nasilja teh ljudi, zbranih z vseh štirih strani sveta. Večkrat preidejo ta nasilja v nezaslišana divjaštva. Vojna in plenjenje, to sta dve težki bolezni sedanje Kitajske. Tema se pridružuje še strahovita in nepomir: ljiva mržnja do tujcev, ki vodi do krvavih izpadov proti evropskim uradnikom in svečenikom. Vlak pelje ranjence iz Mukdena v Peking. Kitajski vojaki v strelskem jarku. - Ko je mladi guverner Mandžurije Čang-Ksu-Liang premagal Jen-Ši-Šana in Feng-Ju-šanga, je izjavil, da se v vsem strinja z nankingsko vlado, ki ji načeluje Čang-Kaj-Šek. Medtem pa se je zadnji čas izjavil Čang-Ksu-Liang proti širokim pooblastilom nankingskega diktatorja, in vse tako kaže, da zmaga nad gospodarji Čien-Čina ne bo dovedla do pomirjenja, ampak do novih spopadov med severom in jugom. Gre nazadnje za to, kdo bo vsilil svojo oblast nebeškemu cesarstvu: temperament in polet juga ali hladni razum in strogi račun severa. Kitajska je v bistvu dežela večne revolucije. Če se Kitajci ne koljejo med seboj, dobe vedno kakšen povod, da vojujejo s sosedi. Zato ni na mejah Kitajske nikdar miru. Zadnji spopad med Japonci in kitajskimi četami v Mandžuriji je očiten dokaz bojevitega tempe- Po inandžurskih cestah leže mrtvi vojaki in konji. ramenta kitajskega plemena. Ta spopad, ki se je zgodil ob meji na mandžurski progi zaradi neke malenkosti, se je izpremenil v pravo vojno. Res je, da tudi Japonska ni brez temperamenta. Ta spopad traja že nekaj mesecev in se vse bolj razvija v krvavo klanje. Evropa je nekolikokrat poizkušala posredovati in preprečiti to vojno, toda nje interesi ji niso dovoljevali, da se kaj bolj spusti v to akcijo. Tako je ostal japonsko-kitajski spopad nerešen, oziroma ga rešujeta Kitajska in Japonska kar naprej in pogubljata na tisoče in tisoče svojih ljudi. Kitajsko-japonski spopad je dobil oblike velike ^ejne. Na vsako toliko časa se preliva tam kri tako grozovito, kakor se ni prelivala niti v svetovni vojni. Glavni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji general Mori je izjavil pred Društvom narodov, da bo v enem mesecu napravil konec tem spopadom s tem, da bo zasedel vso Mandžurijo in jo osvojil, če Kitajci ne umaknejo svojih čet. Kitajci se pa na vse to izzivalno smejejo. Potemtakem je pričakovati še hudih bojev. Kitajska je velika in odporna. Ondi neprestano vre. Preko štiri sto milijonov njenih prebivalcev je v neprestani napetosti. Nikjer na svetu ni toliko bede in lakote kakor na Kitajskem, in to je tudi vzrok, da se meščani radi bore. da lahko plenijo. Močna in velika, temperamentna in razumna Kitajska išče instinktivno svojega pravega izraza, svoje prave vrednosti, svoje svobode in neodvis- Mehanizem nosti, zato se tudi vojskuje. Kitajska se bo še dolgo vojskovala, ker ji to narekuje njena grandioznost. Modri Gandi tu ne bo veliko pomagal. To vprašanje rešujejo tanki, topovi, mitraljeze, bombe, zrakoplovi, dušljivi plini in drugi moderni silni pomočki moderne vojske. Paradoksno je za nas Evropce, da se uporabljajo na kitajsko-japonskem bojišču tako moderni in popolni pomočki za pobijanje, kakršnih ni bilo videti ne na solunski ne na zapadni fronti v svetovni vojni. Odkod je dobila Kitajska vse to? Pravijo, da so vsi topovi, mitraljeze, tanki in zrakoplovi sistema ameriških in evropskih tvornic orožja in da imajo celo njih znamke. To kaže drugi paradoks: ameriško-evropska akcija za mir in razorožitev. Sicer pa, kdo ve, morda prinese prav to Kitajski civilizacijo! Naj se že konča vojna z Japonsko tako ali tako, Kitajska se bo še naprej vojskovala — sever in jug! Tako utegne dobiti japonsko-kitajsko klanje podobo velikega kulturnega spopada, v katerem sta trčila dva velikanska vala ljudi, nazorov in temperamentov v pre-računjeni borbi za prevlado drug ob drugega. Na oceanu brezmejnega kitajskega cesarstva sta ta dva vala že od nekdaj označevala usodo Kitajske. Sever in jug: psihološki problem, temperament. A neki učenjak je rekel, da politika tudi ni nič drugega ko vprašanje in.spopad temperamentov. živih bitij Telovadec med skokom v daljavo in preskokom čez konja. Vsako živo bitje ima svojo posebno dinamiko, ki sc s sedanjimi modernimi aparati, ki jih imamo, lahko posname. Pri človeku prav tako kakor pri živalih ustreza pri skakanju, plavanju, letanju in celo pri navadni hoji vsak gib gibu stroja. In zato je napačno mnenje, da mi te gibe poznamo in da jih celo lahko porazdelimo v skupine, kakor to delajo na pr. vsi učitelji telovadbe. Do leta 1878. so mislili, da vedo, kako konj dirja in v kakšnem redu in ritmu meče svoja kopita. A prav tedaj je prišlo ameriškemu učenjaku Edvardu Mei-bridgeu na misel, da je postavil na nekem hipodromu celo vrsto' fotografskih aparatov (24 po številu), in sicer vse v enaki oddaljenosti. Zaslonka na aparatu je bila privezana za konec, ki je bil napet čez dirkališko progo. Med dirko je konj potrgal te konce, zaslonke so se odprle, in tako je dobil Meibridge okoli dvajset posnetkov konja med dirko. Te slike, nanizane druga za drugo, so bile prvi kinematografski film. In ta prvi film je pokazal, da niti jezdeci niti živinozdravniki niso natanko poznali ritma, v katerem dirja konj. Rudimentarna analiza Meibridgejeva se lahko čisto dobro obrne na človeka, a na ptico na primer ne. Zakaj izmed vseh gibov, ki jih dela živ organizem, je mahanje s perotmi najbolj misteriozno. Jules Mare, znameniti francoski zdravnik, čigar stoletnico smrti so nedavno slavili, se je ukvarjal s temi vprašanji na pobudo nekega svojega ameriškega tovariša. Napravil si je aparat, s katerim je opazoval žival v vseh njenih gibih, tudi najhitrejših. S tem svojim aparatom je analiziral hitro letanje lastovic in kroženje sokola. Leta 1890. je Jules Mare konstruiral svojo «fotograf-sko puško, ki je v enem samem objektivu kondenzirala raztreseni Meibridge jev mehanizem. S tem aparatom se je dalo napraviti dvanajst zaporednih posnetkov, razširjenih kakor pahljača. Vendar niso mogle posnete ptičje peroti pokazati preletene distance med vsakim posnetim zamahom s perotmi niti brzine letanja. Po dolgih poizkusih je Mareu uspelo, da je konstruiral svoj s&rifo je že vse in za vse pripravljeno, tudi za Vas. V miru in s premislekom sedaj lahko izbirate med najlepšimi modeli pomladnih plaščev in blagov, in to po do sedaj nedoseženih nizkih cenah in v priznani kvalitetni izdelavi pri strokovni domači tvrdki A. PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 5 (ZVEZDA). Smešnice Naši otroci. Sinko (šestih let): cAta, koliko je ura?» Oče: «Čez deset minut bo pet.» Sinko: «Jaz te ne prašam, koliko bo, ampak, koliko je zdaj!. Slovnica. Mala Verica se pridno uči svojo nalogo. Naenkrat se ustavi: — Mama, povej mi, kateri čas je to: ljubiti? — Ah, detie moje, odgovori mama, to je izgubljeni <