w©lf©ljill TOVARIŠ List za šolo in dom. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo. List 19. V Ljubljani, 1. oktobra 1877. Tečaj XVII. Učencem o začetku šolskega leta. i. Počitku ura je odbila, Telo in duh si odpočila, Le mamo h knjigi spet mladost! Učenci urno vkup hitite, Da ved si novih pridobite — Učenje vam naj bo radost. 2. Začetek dober, konec tudi, Zatoraj nihče ne zamudi, Hiteti v šolo pervi dan! Pred vsem Bogu se izročite, In blagoslova ga prosite — Brez njega delo je zaman! Če blagoslov ste izprosili, Lahko se bodete učili, Nalaga kar vam zdaj dolžnost. Povsod postavno se vedite, Nikogar nikdar ne žalite — Pred vsem naj mar vam bo modrost! 4. Učitelje zvesto slušajte, Spodobno čast jim vsikdar dajte — To bode tudi vam na čast. Kdor drugim rad se ne uklanja, Le prazno glavo s tem naznanja — Napuh kaj gerda je pošast! 5. Ko delo bodete končali, Na dom očetov se podali Uživat zopet prosti čas; Med sabo bratovsko živite, Imejte radi se, ljubite, Tako je pesmi moje glas! Ivan Zamik. Ktere zgodovinske podobe in kako pa naj se jemljo v I. — 3. razrednej šoli? (Konec cf. i. 17.) Na podlagi beril naj se obravnava zgodovina, pravi postava. S tem bi bila zgodovina iz slovenskih šol toliko, kolikor odstranjena, ker se v slovenskih berilih, katera so bila sostavljena še preden se je vpeljala zgodovina v ljudske šole, zgodovinske tvarine ne nahaja nič. Prav dobro je toraj prišla brošurica „Pripovesti Štajerske". A vendar, Če se tu smejo prosto in ne prisiljeno izreči lastne misli, tak se smelo terditi more, da ona brošurica ne ugaja skoz in skoz. Po mojem mnenji naj bi se zgodovina v ljudskej manj razrednej šoli prednašala v kratkih, v zanimivem slog u pisanih povedkah, katerih naj bi bila, vsaka sama zase, uže nekaj celega. Iz posameznih djanj naj bi odsevale duševne kreposti ali slabosti v kolikor mogoče živih barvah. Suhi zgodovinski dogodjaji na otročje serce malo vplivajo, naj bi se v narodnej šoli popolnoma izpustili, ali pa primerno za mladino predelali. V narodnej šoli naj bi spodbudljivi, na serce vplivajoči momenti imeli prednost pred zgodovinsko vrednostjo. V zadevi izbiranja zgodovinskih podob sem jaz tega mnenja, da naj se začenja vselej z naj bližjimi, kakor pri zemljepisji; toraj po času in kraji najbližja pripravna zgodovinska tvarina. Posebno bi bilo paziti, da se kot temelj jemljo zgodovinsko podobe iz domovinske povestnice, in tukaj v pervej versti narodne pravljice in pripovedke iz dotične krajine, iz okraja in potem iz dežele. Tako potem iz sosesknih dežel, iz našega cesarstva itd. — Po takim bi bilo zgodovinsko podučevanje večje vrednosti, pa tudi zanimiveje. Tako zgodovinsko blago bi bilo treba mej ljudstvom in pa po knjigah nabrati in potem, bodi si uže v berilih ali pa v malih brošuricah, ponatisniti. Na to bi se potem še le jemala zgodovina po raznih dobah. Naj perve naj bi bile toraj narodne pravljice in pripovedke. Tem naj bi sledile bijografije nekaterih slavnih mož, i njih zasluge za narod. Našemu narodu na pr. so iz raznih stališč priljubljeni in zasluženi možje: Slomšek, Vodnik, Janežič itd,, itd. V kratkih obrisih naj bi se omenilo njihovo življenje in delovanje, ter vrednost njunih del za potomce. Glavne poteze o vojskah 1866 in 1859 itd. polagoma po važnosti in poletih nazaj grede. Turško-slovanske in turško-avstrijske vojske — Herbart Turjaški, Ivan Tatenbach, Celjski grofi itd. Oblega Dunaja 1529. Avstrijska dinastija — grof Habsburški, njegovi nasledniki, kolikor mogoče v posameznih pripovedkah in zgodbah. Naj novejše znajdbe, železnice, telegraf in dragi stroji; tisk, papir, pisanje, ure itd. Kacianar, Svatopluk, Kocelj, kralj Samo; Ciril in Metod, Slovani in starodavna ljudstva. Blizo taki naj bi bil obseg zgodovinskemu predmetu v ljudski šoli. Pedagogični pogovori. (Spisuje J o s. Ciper le.) 19. Mnogokrat slišimo tožiti stariše: naši otroci so tako razposajeni, tako neubogljivi, tako divji, če ravno jim dajemo toliko lepili naukov. Dragi stariši! To je jako lepo od vas, da dajete otrokom lepe nauke, kako se imajo obnašati, kako imajo ravnati, in česa ne smejo storiti. Ali to je napačno od vas, da jim dajete mnogokrat preveliko, da celo preveč lepih naukov. Česar je preveč, to ni nikdar dobro. Ako kdo povžije preveč hrane, si preobloži želodec, in postane bolan; tako tudi s preveč lepimi nauki preobložena otrokova glava ne more biti zdrava. Če ste pa zmedli otroku glavo s temi večnimi pridigami, s temi premnozimi lepimi nauki, kako morete od njega pričakovati, da bo ravnal po vaših naukih. Posebno matere imate to napako, da rade preveč govorite. Ženske so že tako preveč jezične, posebno pa matere, ki hočejo vedno, da bi bili njihovi otroci mnogo popolnejši in boljši kot drugi. Ako tedaj vgledate kako napako pri otroku, precej mu začnete očitati in ga zmerjati, ter ga s premnozimi besedami hočete pripeljati na pravo pot. Otrok še znabiti do sedaj ni vedel, da je ravnal napačno, nihče mu morda še prej ni povedal, da ni prav, ako stori kaj tacega. In zdaj se mu očita njegova napaka s tako neizmerno množico besed. Najpervo je potreba dati otroku jasen pojem o tem, kaj ni prav. Ni treba čakati, da bi otrok storil kaj nepravega, da bi se mu potem povedalo to. Poduk o tem, kaj ni prav, naj se mu da prav kratko, s par besedami. Kajti, ako otrok še ni pokvarjen, bode gotovo pri vsakem dejanji vprašal stariše, ako sme to storiti? In potem se mu kar kratko reče: „Tega ne smeš, jaz ti prepovem". Vse daljne razlaganje o škodljivosti je nepotrebno, celo škodljivo. Starišev beseda mora biti otroku božja beseda, saj daje Bog po rokah starišev vse dobrote otroku. Znabiti se bode komu čudno zdelo, zakaj sem rekel, da morajo dati stariši otroku jasen pojem o tem, kaj ni prav, in ne o tem, kaj je prav? V tem mi je izgled sam Bog. On je dal na sinajski gori večino svojih zapovedi tudi v tem smislu, da je Izraelcem kaj prepovedal. On n. pr. ni rekel: Pričaj pravično za svojega bližnjega, ampak on je dejal: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega i. t. d. (Dalje prili.) Dr- Jakob Zupan. Vojsko zoper Metelčico je javno prvi pričel dr. J. Zupan v „Ca-rinthia" 1831 št. 20, kar je na kratko omenjeno v letošnjem str. 16, 19* bolj na drobno popisano v Jezičn. IX. str. 32 i. t. d. — Ondi je str. 38 povedano, kako je po Prešernovem sonetu „Čerkarska pravda" v III. Bukv. 1. 1832 sprožila se bila abecedna vojska tudi na Kranjskem, in str. 39—40, kako je Čelakovski v Čas. Česk. Mus. 1. 1832 presojeval prve tri Čbelice in Čbeličarje, in da je vse to po nemški opisal po tem v „Illyr. BI." 1833 M. Čop. Iz tega opisa naj se pove tukaj, kako je Čelakovski sodil na primer pesmarico Zupanovo: „Unter bie fruc£)tBarften Smtarbeiter an ber frainifdjen 83i ene gefjort aujšer bem §eraulgeber felbft, ein gemiffer §err S. unb Dr. Prešern . . . ®en ©ebbten bel £errn Ka-stelic fann man ¿mar Seicfjtigfeit unb SDiannigfaltigfeit nicfjt abfprecfjen; bocf) bermiffen mir barin oft ©in^eit ber ©ebanfen, Sünbigfeit unb f)ö^eren ©cfjmung. SStel meniger lobenlmertlje ©igertfcijaften finbet man in ben Herfen bel §errn S., mel^e burcfjaul nicljtl anberel finb, all gereimte Sßrofa (rymowanä prosa). 23efonberl aber mieberfjolt fiel) bal iljm, jo mie aud) anberen biefer Sinter fo fef)r gefnllenbe Sftetrum u-uu-u gar ju oft, unb fällt unangenehm inl Df)r. fabeln, ©pigramrne, fcfjerjljafte unb befdjreibenbe, überhaupt ©ebicfjte jeber ©attung bremen fid^ um biefel gacfernbe (kdakawe), ben gefcljmacflofen öfterreidjifcijen unb beutjcf) = fteljeri* fdjen Siebern entlehnte Serlmafi bil ¿um Ueberbruffe, unb mir erflaren fdjon bieg für ein gutel .ßeicfjen bel ©efdpacfel bei ¿errn prešern, baf? er fiel) biefel Stetruml gänjltdj enthalten f)at. Uebrigenl öerbient §err S. menigftenl baburcf) Sob, bafj er in bieten feiner ©ebidjte auf ben 9iu§m feinel SSatertanbel bebast ijt". Str. 24: „Unter ben Ueberfe^ungen toerbie» nen (Srmätymmg . . Asan-Aginica unb fedjjeljn ferbifcfje SSolfllieber... 8m jmeiten Sanbdjen <5. 41 itnb 42 berfucf)te ftdj ber ®icf)ter in flomemfcfjen ©tfticfjen. Ser Slnfang lautet alfo: Biti kaj tel bi volit'? ne nehä od pravdanja pravdar; Bodi krotek, mirän, davil te lakomnik bo i. t. d. . Stefj fcfjeint unl nici)t ber mafjre unb aul bem (Seifte ber fiomenifdien (Sprane Ijeröorgeljenbe SSerlbau ju fet)tt. SBir ra%n ben frainifdjeit ieronhmu3 ju Sftom, fommen, unb eine flabifche 3eitung ;u Saibadj erfdjeinen lieft. 2. ©raf be SKaitre, jtoar ju ©hamberi? in ©aboijen geboren, botf> franjöfifdjer 2lbfunft, la§ alg farbinifdjer ©efanbter ju Petersburg, alle f£a= bifdj; grtedjifdjen Kirchenbücher burch- ©in Seifpiel ohne Seifpiel für einen granjofen, Jlichtgeiftlichen, ©rafen, Diplomaten. feinen Soirees de St. Petersbourg unb in anbern Schriften fann er nidjt aufhören, baž ©tubium ber fdjönen, retten, originellen, auSgebil= beten, alten flabifdjen ©pradje bent ioeftlidjen ©uropa ju empfehlen. 3. 2orb griebridj Jiorti), ©raf bon ©ilforb, ber ©ofin bes gleichnamigen premier=9ftinifterS bor 50 3af;ren, ber ©rünber ber jonifchen ©iebeninfeln=Uniberfität, ber ©chüler bes feiigen Paul Solarich im ©labifdjen, ift feit mehreren Sauren bemühet, ben Satiniften unb ©räeiften bie SBatyr» heit beizubringen, bajj ftch ohne ©labifdj, toeber bem Sateinifdjen, noch bem ©riechifthen, noch bem Seutfc^en auf ben ©runb fefyen laffe. 3n einem höhern ©inne fe^en biefe bier ©pradjen nur ©ine. Qum Söetoeife hier nur fünf Sßörter: 1. Matere, urpr/o, mater, 2Rutter. 2. Pefh, novg, pes, gufi. 3. Mifh, fivg, mus, äftaus. 4. Vino, oivog, yinum, aBein. 5. Olje, thaov, oleum, Del. ©ben foioie ber Sritte, backte ber Seigier, "prinj be Eigne, ber berühmte ofterreidjifd^e gelbtnarfdjall, ber greunb ber Seiten Sofeph» tharina unb griebridj. ©r hielt bie flabifche ©pradje für bie erfte in Innftdjt auf ethmo= logifche Sluffchlüffe, unb für bie allerältefte ©pradje auf ©otteS ©rbboben, ioetl fie bte ausgebreitete ift. 4. Sie ferbifchen 3tationallieber machen feitbem Vuk Stefanovich, auf= gemuntert bon bem ferbifchen gürften Milofh, beffen ©taatSfecretär er i|t ift, bem ferbifdjen pnbar, Lukian Mufhizki, i£t 33ifdjof bon Sarlftabt, unb bon unferm SanbSmanne Kopitar, §of;Sibliothe! = ©ufto§ ju 2Bten, im $ahre 1815 befannt 311 machen anfing, ganj ©uropa auf baS auch in Politiker §infidht fo intereffant getoorbene ©erbten aufmertfam. lieber 18,000 Säerfe ftnb bereits gebrudt, unb itod) fo biele bürften gebrudt iberben iönnen. £eutfd)e, grauen fogar, lernen biefen Siebern ju lieb bas Scrbtfdje. 5. ©öthe, ber Xeut= fi^en Slpotlo, bent einen Tempel ju granffurt am SKain, feiner SSaterftabt, ju bauen, nur baS ^riftti(h=retigiöfe ©efühl berhinbern fonnte, ©öthe berteutf^te baS fobiel gepriefene fer= bifd^e Sieb bon beS Siga Slfan Iga grau, ©öthe überfeht auS bem ©labifthen! Sffieldie ©hre für uns! SBenn einft aitd) ben ©laben ihr Sßlato, ihr S ante, ihr genelon, ihr ^ope, ihr ©öthe erfchetnt, ibelcher Stteratur barf ft^er fe^n, bon ber ©labifchen ni^t eflipfirt ju Werben? Reposita est spes haec nostra in sinu nostro! Schon bor mehr ata 100 ¿ajjiett tourbe ^etec ber erfte, ber gio^e ©labe, entjüdt bei bem ©ebanien, bajj bic äßufen au§ ©riedtenlanb, ihrem erften l^iftorifc^=6eiartttieit ©tfjc itt Surova nacf) Stalten, auš Italien ttadj grantreich, auš $ranireich nad) ©nglanb, auš ©nglanb nad? Seutfdjlanb Wanberten, Bon bort ihre Steife ju ben ©laben unb unter flaBifchem Schufce toieber ju ben (Stiegen jurüdgefje! ecyadrj tf SQiq tj'd t ßporoigi. ffitefer Kampf foftet ber SJienfdiiieit feine Seufjer! leine Spänen! lein Sruberblut! er beurlaubet ben göttlichen $unlen im SWettfcIjen! er tilgt baS Siiebrige auš bem Äopfe unb §erjen, er bilbet bie Stefan-Borgia's in 3lom ju greunbeit ber SWünter in Kopenhagen uttb ber SpergeS in SBien, unb bie Berber unž ©nfeln ber Bon ihren Verfahren auggerotteten Sßolaben unb Dbotriten in Sadjfen, ju äJiuftern ber Humanität unb beS KožmopolitišmuS. 6. Sßeber ein früherer, nod) ein festerer, loeber ein öfterreidjifcher, rtoc^ irgenb ein frember ©eneral hot fidj be§ ©emütheg unb ©ebächtniffeS ber ©übflaBen fo bemächtiget, al§ Soubott, ber ^Jf)itani^roi> in Uniform. Ser ©erbe fingt Bon ihm, Bon DrfhoBa biž jutn abriatifchen SOieere tragen mehrere Drte feinen Siamen, unb mit ben Saibadjern madjteer fd^on als Dbrift 33efannt= fdjaft, ja mit bem ^anbeföfyaufe SBeitenhüller, bem Qn^aber ber bamaligen £ud>fabrii ju ©elo aufier Saibach, fogar eine engere, für baS ganje Sanb erfreuliche, bereu ^eiliges Slnbenien im öerjen ber Ärainer nicht erlifcht. Deus omen bene vertat! B) giorian ©entimer, ein geborner Trainer auž Krainburg, ftubierte auf ber hohen ©djule ju SBien bie SJiebicin, tsurbe Slrjt, unb machte als foldjer unter 9?af>oleon§ §eere ben 3"g nach 9iufitanb im 3. 1812 mit. ®ort blieb er, felbft nach Siüdjuge ber granjofen, unb übte, bie rufftfche ©prache als geborner ©loBene leicht Berftehenb, feine ^rafiž aus. 3m Berfloffenen 3«hre 183° fiel er al§ ein Dpfer feiner Pflicht, ^intnegge= rafft Bon ber furchtbaren ©h°iera ju 3Jio§!au. (Erläuterungen. 1. Istina, SBahr» heit, ioahrlich. 2. Malnarzhizh, ein geborner Saibacher, ju Lima in ©üb=3lmerifa reich geworben, ftarb Bor toenigen 3ahrcn iu ^ßatig, nachbem er furj beBor noch einmal ferne iöaterftabt, Saibad), befugte. 3. Saron ¿allerftein, Sluguftin, Qefuit, feit 1730 beinahe burdj ein halbeä 3aWunbert äRiffionär unb iaiferlicher §ofaftronom ju geling in ©hin«. 4. Pater Žherne, ©htifto}>h» ber SSorftabt ©t. Sßeter ju Saibach, granjišfaner unb SKiffionär in ©giften unb ben iiachbarlänbern, geftorben auf ber 3nfel ©oiotora, im arabifdjen äJleere. 5. Baraga griebridj, auž treffen in Unterfrain, Bollenbete bie juribifofmer ber Stobt Mofkva. 20. Kosak, noch ©intgen foBiel als Hircanus, ein öirtanier, einer auS §irfonien, in älfien: hircus, kosel. S. Govor grofa Leona Huma ob sklepu splošnega avstrijskega katoliškega shoda (v četertek 3. maja). (Dalje in konec.) Ali razumete, gospoda moja, ta stavek, ali si ne mislite tukaj, da je v teh besedal ravno taki pomen, kakor v znanih besedah časopisa učiteljskega društva nad Anižo, o katerih je bilo govorjeno v deželnem zboru nad Anižo pa tudi v deržavnem zboru; stavek se pa glasi: „Nova šola •— pri nas — naj nikar, kakor prejšna otrok ne izreja v kristjanje, marveč naj jili izreja v ljudi". Ali razumete, kaj se to pravi? (Klici: žalibog, da!) Gotovo, da si niso vsi, ki hvalijo in se potegujejo za novo šolo, v zavesti teh smotrov. A kdor globočeje gleda, ve, odkod izhaja ta misel in kam da mora pripeljati, in kdor tega ne vidi, ta živi v zaslepljenosti, in pomaga s tem, kar dela, smotrom podvzetnikov, akoravno morda to ni njegov namen. Da, nekateri so še celo te misli, da s to napravo izvanredne zasluge za deržavno oblast pridobe. (Veselost.) Kako pa pridemo mi v katoliških deželah Avstrije do vredbe takih šol ? Ako ljudje imenovanega duha hočejo iz svojega napraviti take šole za svoje otroke, je to umevno. A ne takisto so take šole pri nas nastale. Pri nas so prišle se splošnimi vredbami, postava jih je vpeljala. Postava je na jeden hip vse naše katoliške šole spreobernila v brezverske imenovane ver ste. Kako se je to zgodilo? S deržavnim šolskim monopolom. Kako pa se je začel deržavni šolski monopol? Začetek tega v nekaki meri lahko iščemo pri reformaciji; ta je namreč naredila deželnega kneza za najvišega škofa (summus episcopus) in po pravilu, da šola spada k cerkvi, je tudi on postal gospodar v šoli, ali namesto njega njegovi vradniki. Vendar se še celo v protestantovskih šolah ta misel ni precej popolnoma razvila, še tam so verske šole ostale dolgo časa pod nadzorstvom cerkvenih oblasti. Popolnoma jasno je bilo postavljeno pravilo deržavnega šolskega monopola še le ob času francoske prekucije, takrat namreč, ko je najhuje divjala. Tistega časa, l. 1793, je bilo, ko je jeden poslancev v zbornici (konventu) rekel: „Otroci obojega spola naj se na deržavne stroške skupaj izrejajo pod sveto postavo jed-nakosti" in Robespierre je to misel sprejel in terjal, da odgoja v prihodnje nima več biti prosta; Danton jo je sprejel in naravnost rekel: Otroci slišijo najprej ljudovladi in potem pa starišem. In na podlagi teh spod-budljejev je bil sestavljen osnotek postave tega zaderžaja: Kdor odteguje svoje otroke javnemu poduku, temu naj se za ta čas, vzamejo deržavljan-ske pravice. Deržavni monopol ravnokar razglašen je bil v najtesnejši zvezi z najbolj surovim bogatajstvom, razglašen je bil v tistem času, ko je boginja pameti imela svoj slavnostni sprevod po ulicah Parižkega mesta. Imenovani osnotek ni bil sprejet v postavo. Železna roka Napoleonova ga je prehitela in zaterla bogotajno revolucijo. On je hodil svojo pot, in leta in leta je zdihovala Evropa, zdihovala so ljudstva v nji, tisti, ki so se l. 1793 prestrašili nad gospodarstvom v Franciji, so tega pozabili zarad prigodkov, ki so se za njim veršili. A prekucija je po kertovo rila pod zemljo in naredila pota do vseh ljudstev. Vsi ljudje, ki so več ali manj zagasili v materielno smer in zarad tega prišli ob vero, ki -je jedina pravo ravnilo v življenji, so se zoreli za take misli, ki so izvirale iz francoske revolucije, in ki so, pervikrat prikazavši se, svet tako prestrašile. In tako tedaj pride, da je prišla med ljudstvo misel deržavnega šolskega monopola, to misel ni vsililo razjarjeno ljudstvo v ljutem boji, ampak prišla je v dostojnejši obleki, na videz v obliki pravnih postav. Tako smo tudi mi prišli do tega. Pri nas deržavna šola ni izostala v sled zapletenih praktičnih razmer, kakor v Ameriki ali na Angleškem i kaj še! ne zarad tega, da ni bilo mogoče vstanoviti verskih šol zarad dejanskih razmer, ampak zgol iz učenostnih razlogov. Najprej so rekli: Vednost je prosta, a za tem: deržavne službe so pristopne vsem brez razločka vere; na to pa je prišel izrek: šola je deržavna naprava, tedaj so vsi učitelji deržavni uradniki, tedaj so tudi vse učiteljske službe pristopne prosivcem, ne glede na njih veroizpovedanje. Ako se danes pritožimo o zlegu, ki izhaja iz tega, odgovarjajo nam pa s paragrafi te postave. Bazlogov nihče ne ometu je, marveč — postave se ne sme nihče dotakniti. A, gospoda moja, katera postava je nedotakljiva ? Le jedna je, to je božja postava, vse človeške postave so prenaredljive (wandelbar) in naime v vstavnih deržavah je pervotna misel, da so vse postave prenaredljive. In bile bi že prenarejene, ko bi ne bilo mnogo ljudi, ki niso iz hudobne volje, marveč iz zaslepnjenosti nezmozni spregledati, kam nas stvar pelje. Le jeden ni preslepljen pri vseh zmotnjavah sedanjega časa, in to je naš svet Oče, papež Pij IX. Tedaj je precej tačas, ko so se začenjale pri nas te obžalovalne postave, govoril o tem, obseg tega govora ne bomo pozabili, dasiravno teh besed ne navajamo. Pri nas je pa vsled tega, kakor sem rekel, namreč vsled deržavnega šolskega monopola in brezverskega šolskega sistema, ki je bil vpeljan s pomočjo deržavnega šolskega monopola, splošno in redno nastopilo stanje, ki je vsi gledamo z globoko žalostjo, naime zarad tega, ker smo nasproti njemu vsi, kakor da bi bili ohromeli. Ker je vsa administracija pri šoli postala birokratnični deržavni stroj, prihaja iz tega, da je z ozirom na šolsko posamezno delavnost oslabljen vpliv tistih, ki stvari vidijo z lastnimi očmi, in ki bi bili pred vsem poklicani, gledati na to, da šola stori svojo dolžnost. (Zarad pomankanja nadzorstva se menda nova šola nima pritoževati, vprašanje je menda le to, kdo ima nadzorovati učitelja? Vr.) Govornik pripoveduje po tem, da ni istina, da bi bili sv. Oče ukazali katoliški shod; marveč to misel so sprožili nekateri na Dunaj, papež so le pohvalili in odobrili to podvzetje, to pismo je bilo poslano že pred pol letom. Tudi govori zoper očitanje, kakor da bi katoliki bili tisti, ki vodo kale t. j. nemir delajo v deržavi, marveč dokazuje, da so katoliki pri svoji vesti dolžni, govoriti zoper take postave, ki s skepticizmom (versko dvomljivostjo) sejejo nejevero med prosto ljudstvo, in s tem pa podkopujejo stebre, na katerih sloni red v deržavi, da, tudi deržava sama. — Pretresljive so potem besede, s katerim prerokuje propad modernemu šolstvu ne le zarad materielnih žertev, marveč zavolj škodljivosti postav za kerščansko izrejo, ko ljudstvo pride do te zavesti sklicaje se na Zveličarjeve besede: Gorje njim, ki pohujšajo kterega malih, ki v mene verujejo. — K sklepu še pove, da so pervo misel za napravo katoliškega shoda sprožili v odborovi seji nadbratovščine sv. Mihaela tukaj (na Dunaji). Konečno pa želi govornik, da bi vse to, o čem se je govorilo in kar se zapisalo tudi v djanje stopilo zunaj po deželah. — Ta govor je globoko pretresel in presunil vso skupščino, in gotovo to učini tudi povsod, kjer se bore — pri prijateljih in neprijateljih. — Vsaka prestava je nekako podobna obernjeni suknji, in ostane daleč za originalom. Zborovanje katoliškega shoda je prišlo tudi v posebni knjigi (nemški) na svitlo. — Načela v tem govoru navedena so neoverg-ljiva, a v praksi je navadno vsaka postava taka, kakor se izpeljuje ali prav za prav: takošna, kakoršni so tisti, ki jo izpeljujejo. Prejšna šolska postava se je imenovala »politische Schulverfassung«. Verhovno načelo je bilo tudi to, kakor je v novi šolski postavi, namreč: »Šolstvo je deržavino«. — V »politische Schulverfassung« je postava skerbela za verski poduk, ukazovala verske vaje, tudi sedaj tega ne prepoveduje naravnost, največ je tedaj na toin (na šolski postavi), kakor se razlaga in izpeljuje. — Šolska postava je pa v tesni zvezi s postavodajo v drugih rečeh; kedar se spremene verske in druge postave, spremenila se bode tudi šolska postava v svojih verhovnih načelih, naj se že to imenuje »Schulkrach« ali kakor koli. Med tem naj pa vsakemu, vzlasti pa učitelju, kerščanska modrost in previdnost pravo pot kaže, da svoje duše ne pogubi, drugič pa tudi, da si v sedanjih okolnostih na glavo ne nakopava nepovoljnosti, katerih bi se s previdnostjo, ne da bi zatajil svoja načela, lahko ognil. Toliko prijateljem in neprijateljem v prevdarek in premislek. Dopisi in novice. — Okrajna učiteljska konferenca ea Kamnik bode 10. in 11. oktobra v šoli v Kamniku. Program: I. dan. 1. Konferencija se začenja in volita se dva zapisnikarja. 2. Naznanijo se ukazi in oglasi od dobe zadnje konference. 3. Nadzornikove opazke. 4. Kako se doseza šolsko obiskovanje, kar moč ured-jeno (por. g. Zajec). 5. Podučevanje v spisji, kako se ima vravnati, da se doseže učni smoter (por. gdč. F. Verne). 6. O šolskih vertovih, kako se primerno vrede (por. g. Fr. Golmajer). 7. Geometrijsko oblikoslovje v ljudski šoli (por. g. J. Mesner). 8. Poročilo bukvarničnega odseka; nova volitev. 9. Nasveti. — Volitev stalnega odbora. — II. dan. Praktično podučevanje v številjenji, jezikovi poduk, risanje in telovaja z učenci višega oddelka (Obergruppe) g. g.: France Cerar in Janez Potrato. — Razgovor o ti skušnji. — Konferencija se sklene. — — Okrajna učiteljska skupščina v Kerškem dne 9. avgusta 1877. Navzoči so bili vsi učitelji in učiteljice tega okraja razen gne. V. zarad boleh-nosti nenavzočne. Počastil je skupščino s svojim obiskovanjem gospod okrajni glavar za Kerško. — Opustivši drugo, bomo navedli le nasvete in sklepe k V. točki: »šolski in učni red.« K §. 1. alin. 2. nasvetuje g. Gašperin: Roditelje... naj voditelj šole naznani okrajni šolski oblasti, a ne krajni. K §. 2. nasvetuje g. Lavrič, naj se začenja dolžnost v šolo hoditi pri otrocih, ki so % milje daleč od šolskega kraja, s sedmim letom, sicer pa se šestim letom. — Sprejeto. — K §. 3. stavi g. Lunder nasvet, da naj tudi poljsko delo opravičuje zamude. — Ne sprejme se. — K §. 6. stavlja g. Gašperin nasvet: opravičene zamude naj se naštevajo skupno (summarisch), a neopravičene po imenu (nominell) in šolski vodja, a ne krajni šolski svet naj določuje, ali so zamude opravičene ali ne? — Jednoglasno sprejeto. — K §. 18. stavlja nasvet: Odpustno spričalo naj daje le šolski vodja. — K §. 20. stavlja g. Saje nasvet, naj se napredek naznanuje z znaki: »zelo dobro (sehr gut), prav dobro (recht gut), dobro (gut), zadostno (genügend), srednje (mittelmässig), nezadostno (ungenügend)«. K §. 13. nasvetuje tudi: Otrok naj obiskuje šolo toliko časa, da si pridobi potrebnih vednosti. (Ko bi šolske oblasti izrekle se za to načelo namreč: otrok naj hodi toliko časa v šolo, da si zadobi potrebnih vednosti, potem bi bilo upati, da bi si stariši in otroci res prizadevali, da se kaj nauče. — Oj, koliki napredek bi bilo to načelo šolskemu poduku; šolska dolžnost bi potem zavisela ne toliko od let (starosti), marveč od napredka, in to bi priganjalo zanikerneže. Sicer je res pravo čerkolovstvo, ako mora otrok, ki že zna vse ljudski šoli prejpisane predmete, hoditi še v šolo, ker je slučajno še kake mesce premlad za šolski izpust. Posebno sitno mora to biti na jednorazrednicah, ko pride jednemu učitelju podučevati mladino od 6.—12. leta. Vred.) K §. 24. »Naj bi bilo tudi privoljeno, otroke popolnoma, a ne le začasno izključiti.« K §. 47. alin. 2. se stavi nasvet: Po jednorazrednih šolah s poldnevnim podukom ima perva skupina 10, druga pa 16 ur poduka na teden. K §. 66. Šolska sporočila se dajejo 2, a ne 4krat na leto. K §. 60. stavi g. Spin tre nasvet, da naj na večrazrednih obojespolnih šolah podučuje v telovadbi učitelj dečke, a učiteljica deklice. Med posameznimi predlogi omenimo predloga g. Saj et a: »Kako naj se vadi na posluh peti«, ki je tudi prišel v razgovor. — V bukvarnični odsek so voljeni g. g.: Lunder, Gašperin, Gerčar, in ravno ti tudi v stalni odbor za učiteljske konference. — V prihodnji okrajni konferenci ima biti razgovor o otročjih vertih. — Nasveti se imajo podpirati in vsaj 14 dni poprej odboru predložiti. Seja se konča ob poli treh se slavoklici Njih Veličanstvu. Pričujoči spis je bil že postavljen, ko dobim drug dopis te konference iz Kerškega okraja, ki nam s živimi barvami naslikuje ondošnjo konferenco. Posnamem le nekaj. C. k. nadzornik, g. profesor Wurner, je vpričo okrajnega glavarja med drugimi koristnimi rečmi tudi rekel, da naj se učitelji s gospodi kateheti porazumö, ob katerih urah da bode podučevanje v kerščanskem nauku, in da naj se to postavi v učni načert. Pristavil je še zraven, da se čudi, kako da ne morejo nekateri z duhovnimi v miru živeti, ter opomni, ko bi bil on učitelj, bi z duhovnimi gotovo v ljubezni in miru živel, in tudi lahko svoje dolžnosti opravljal. — Sicer smo že to tudi od drugih slišali. — Dasiravno na take posamezne izjave ne stavimo posebnega zaupanja, dokler se sistem ne prenaredi, vendar z zadovoljnostjo konstatiramo, da se učiteljem sploh ne šteje več v greh, ako žive z duhovnimi v miru in složnosti. — Pri ravno tej konferenci, ko je šlo za nakupovanje knjig v šolsko bukvarnico je nasvetoval učitelj X, naj se naroče za okrajno bukvarnico tudi slovenski šolski listi, a je ostal s svojim predlogom na cedilu, kajti visoki gospod je rekel, da na ljubu jednemu učitelju se ne bodo kupovali slovenski listi, marveč kupovati se morajo veče reči. »Grössere Werke zu 20—30 gl.« Tedaj na Kranjskem smo vže, vsaj po nekodi učakali, da sme učitelj prijazen biti z duhovnim, kedaj pride nek tist čas, da bode smel biti tudi naroden? društva v podporo ljudskih šol in učiteljev, od dne 28. septembra 1876 a o ■M "o Dohodki Posamezno Skupaj gi- 1 kr. i gi. | kr. 1 Ostanek konec leta 1875/6 brez ustanovnine 167 10 2 30 učiteljev po 1 gl. — kr........ 30 _ 3 1 1 15 4 8 n » 1 i) 50 „ ....... 4 50 5 8 n D 2 B „ ....... 6 — 6 2 6 — V 2 8 — 41 učiteljev je vplačalo doneskov skupaj . . . 55 65 8 21 ljudskih šol po 1 gl. — kr....... 21 _ 9 1 n »»1»50„ ...... 1 50 10 7 14 — 11 8 n n i> 3 „ „...... 24 — 12 1 4. 4 — 13 1 n n n 4 „ 55 ....... 4 55 14 4 20 lb 1 6 —■' 16 1 n n n 6 „ 40 ....... 6 40 17 1 6 72 18 2 14 — 19 1 n » n 9 „ — ....... 9 — 20 3 30 — 62 ljudskih šol je vplačalo doneskov skupaj . . • • • 161 17 21 3 nabiralne skrinjce.......... 2 75 22 4 dobrotniki po 1 gl.......... 4 _ 23 1 dobrotnik 2 .......... 2 _ 24 1 dobrotnik 3 „ 21 kr........ S 21 25 2 dobrotnika „ 5 „ .... 10 _ 26 dar g. vitez dr. F. Močnika v Gradci . . . 10 _ 27 darovi pri Sokolskemu večeru...... 10 30 28 dar Hranilnice ljubljanske....... 100 — 29 Narodno predavanje v ljubljanski čitalnici . 142 10 30 5% obresti od naloženih 170 gl. vstanovnine 8 50 darovi skupaj . . . 292 86 a Vsota dohodkov . • » - 676 78 b Ako se odbijejo troški one strani . . . . • 517 18 C Ostane gotovine za prihodnje leto . • • ■ 159 60 Verhu tega je naložene vstanovuine d od 7 vstanovnikov po 20 gl....... 140 — e » 3 - -10........ 30 — j f od 10 ustanovnikov......... 170 — K Pri sklepu računa ima toraj „Narodna šola" razun nekaj blaga gotovega premoženja . • • • 321 10 Pregledali in poterdili Jos. Levičnik, Jernej Čenčic, Marico Kovica. P v s sedežem v Ljubljani za opravilno dobo do 27. septembra 1877. tž p: (h Koliko 1 126 2 77 3 266 4 105 5 41 6 12180 7 231 8 76 9 109 10 30 11 4 12 13 1460 14 15 16 17 T r o gl- kr. & 41 b 52 C 4 d 97 e f g h knjig, šolskih, pripomofinih in drugih..... snopkov čertalnikov........... tucatov peresnih deržajev......... bukev pivnega papirja.......... bukev papirja za pisanje......... lepopisnih zvezkov ........... tucatov svinčnikov ........... tucatov raznih prožnih in kamnitih tablic . . . škatljic jeklenih peres.......... bralnih skrinjic ............ računski stroji s krogljicami in drobci .... fizikalna učila: toplo- in zrakomeri, magneti i. dr. risank, ter risalna in oblikoslovna učila .... vezanje raznih šolskih in pripomočnih knjig . . zemljepisna učila............ razni troški za černilni prah, gumilastiko, tiskovine ravnila, cesarjevo podobo, in doplačilo na akcijo razpošiljanje, zavitni papir, špaga, pečatni vosek, voz ni listi, poštnina, do- in odnašanje blaga . . Vsota troškov . Od teh troškov je dobilo: učiteljev za 55 gl. 65 kr. vložnine povernila . . . ljudskih šol za 161 gl. 17 kr. vložnine pa povernila ljudske šole brez vložnine v podporo .... deležnikov skupaj........... Ako se troški pod verst. štev 17 prištejo . . stane tedaj „Nar. šolo" vse razposlano blago . z ostalim šolskim blagom vrednim..... znašajo vsi troški „Narodne šole" F. Slegnar, predsednik. 33 17 10 7 4 113 20 61 30 24 24 31 58 14 7 42 13 M. Močnik, tajnik. 36 75 80 43 78 26 26 68 91 60 45 71 85 77 6 51 517 18 159 280 15 455 13 469 47 517 68 56 49 73 51 "24 94 18 — (Iz seje c. Jc. dež. šl. sveta dne 6. septembra 1877.) Prošnje za spraznjeno službo glavnega učitelja na c. k. učiteljišču so se oddale z nasveti si. ministerstvu. — Ko je farni urad ugovarjal zarad splačevanja ostanka za šolske davščine iz nekega zavoda, so bili dani potrebni ukazi. — Ko je Ljubljanski mestni šolski svet priganjal, da naj se kmali postavijo šole v okolici Ljubljanski se je na dalje določilo tako, da so otroci iz okolice, kolikor jih je namreč sprejetih v mestnih šolah, zastran šolskih zamud podverženi ravno tistim naredbam, kakor otroci lastnega šolskega kraja. O priliki, ko oskerbništvo cerkvenega premoženja ni hotelo vplačati cerkvenega doneska za šolo, ki se je dosihmal zmirom vplačeval, se je spoznalo, da je oskerbništvo dolžno plačevati prejpisani cerkveni donesek. — Predstavljanje (presentacija) Franceta Se ve rja za stalnega ljudskega učitelja v Loškem potoku se je poterdilo. — Ravnateljstvo c. k. žensk, učiteljišča je dobilo 300 gl. da si napravi nazorovalne pripomočke pri naravoznanstvenem poduku. — Prošnja nadučitelja za stalno vpokojenje se ni sprejela. — Pritožbe, prošnje za prizanašanje kazni zastran šolskih zamud, prošnje za nagrade, denarno pripomoč in posojilno izplačevanje so bile rešene. — Šolska letina. Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru v šolskem letu 1876-77 ima I. Kratek pregled štajerske in kranjske zgodovine. II. Šolska naznanila. Podučevali so v ljudski šoli 4. učitelji in 2 učiteljici, v I. razredu nižje realke je 1. učitelj podučeval v vseh naukih. Nemščina je bila učni predmet, razen 1. razreda, v 1. realki tudi učni jezik poleg slovenščine. Šolski dnevnik nam pove, da se je leto začelo 2. in 3. novembra. — Šolski dobrotniki so zopet letos darovali za šolsko veselico in za letno sporočilo. — Razredba šolske mladine se začenja s I. razredom ljudske šole, ter končuje s I. razredom nižje realke, v katerem je bilo 23 učencev. — V I. razredu je bilo 86 dečkov, a 84 deklic; v II. raz. 92 dčk., a 80 dklc.; v III. raz. 58 dčk., a 34 dklc.; v IV. raz. 23 dčk., a 18 dklc. skupaj 475 šl. otrok. Prihodnje leto se bode začelo 3. novembra 1877. Vsak razred, razen I., ima oddelka, kar javolne šolsko podučevanje pospešuje, a je postavno. — — Jahresbericht der vierklassigenVolkschule zu Adels-berg (nemško-slovenski) našteva učitelje, ima kroniko te učilnice, iz katere zvemo, da se je pret. šl. leto začelo 23. sept. a končalo 11. avgusta. Javne preskušnje so bilo 9. in 10. avgusta. — Za obleko ubogih šolskih otrok so nabrali pr. 1. 115 gl. 20 kr. in za ta denar kupili obleko 12 dečkom in 19 deklicam. — Učni pripomočki so se pomnožili se Schreiberjevimi tablami, — 25 gl. je dobila tudi industrijska šola od krajnega šolskega sveta za nakupovanje volne, pletenic in šivalne robe. V ženskih ročnih delih je podučevala gna. Matilde Zagorijan po 3 ure na teden. — Letno sporočilo čveteroraz redne ljudske šole v Černomlji našteva I. učiteljstvo. II. šolsko kroniko. III. šolsko knjižnico. IV. popis učil. V. pregled šolske mladine, poslednjič VI. zahvalo za podarjeno šolsko orodje ter imena učencev in učenk vse pisano slovenski. V I. razredu je bilo dečkov 105, a deklic 90; v II. raz. dčk. 63, a dkl. 62; v III. raz. dčk. 60, a dkl. 47; v IV. raz. dčk. 43, a dkl. 18, skupaj 488. — Šolsko leto se je sklenilo 18. avgusta se slovesno sv. mašo, potem so se razdelila šolska naznanila in letna sporočila; prihodnje šolsko leto se začenja 15. oktobra t. 1. Učenci se vpisujejo tri dni poprej. —Letno sporočilo dvorazredne ljudske šole v Višnjigoriima povest »I. Ljubezen do starišev« v kteri se pripoveduje, da je 16 letna deklina daljno pot iz Sibiriji v Petrograd prehodila, da izprosi pri cesarju milost starišem. — II. Napredek šolske mladine. Konci šl. leta je bilo v obeh razredih 108 učencev in 86 učenk, v ponavljavni šoli je bilo 26 učn. in 20 učenk. Opomba nam pove, da se bode prihodnje šolsko leto pričelo 1. okt. 1877. Drugih šolskih reči nam sporočilo ne pove. — Učiteljski izpiti se začenjajo letošnjo jesen 22. oktobra, čas za razglašenje je do 16. oktobra. ■— V Idriji je bila nova ljudska šola slovesno otvorjena 17. pr. m. Iz Dunaja je bil navzoč seckijski vodja v poljedelskem ministerstvu pl. Schroeckinger, iz Ljubljane deželni predsednik, deželni šolski nadzornik, dr. pl. Schrey za dež. odbor. Šola velja 100.000 gl. in je baje prav primerno šolsko poslopje. Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Na štirirazredni ljudski šoli v Černomlju učiteljska služba, 1. p. 500 gl. Prošnje do 15. oktobra krajnemu šolskemu svetu v Černomlju. Premembe pri učitelj stvu. Gsp. France Sever, sedaj definitivno v Ložkem potoku. Gdčna. Leopodine Rozman na lrazredno šolo v Nevlje, a gna. Emilija Gerkman na 2razredno šolo v Moravče, začasno. iT,» ^ • č ~ r •. ~ ■ ■ t ~ • • ^ | Knjiga: „P@duk @ ititifelfti PGilctcfl) dteilfl" spisala | | Ana S tu m p fi, nadučiteljica v Trstu, se dobiva | pri J. Lercherju in J. Giontiniju v Ljubljani. 1 Cena ji je 80 kr. v Šolsko leto se začenja, tedaj priporoča S. Milic-eva tiskarna v Ljubljani h. št. 19 nova, 33 stara, č. č. g. g. šolskim prednikom in učiteljem: Spisje za slovensko mladino (četertega natisa). Spis. Andrej Praprotnik, šolski vodja na I. mestni šoli. Slavno ministerstvo je to knjigo poterdilo za slovenske šole. Prodaja g. Matija Gerber. Cena ji je 32 kr. Slovensko slovnico za pervence, spis. Andrej Praprotnik. Četert. natis. SI. ministerstvo je to knjigo spoznalo za dopustljivo in si. c. k. deželna vlada jo je z ukazom 27. decembra 1. 1869 ljudskim šolam na Kranjskem priporočila. — Dobiva se pri R. Mi licu na starem tergu h. št. nova 19. a stara 33., ter velja vezana v platnenem herbtu 30 kr. Kdor jih več vkup vzame, dobi na vsakih 12 iztisov 1 po verhu. Telovadbo v ljudskej šoli. Knjižica za našo šolsko mladino. Spis. Janez Zima, učitelj na vadnici. Cena 15 kr. Geometrijo aH merstvo za slovenske ljudske šole. Spis. Janez Lapajne, nad-učitelj v Ljutomeru. S 95 v les vrezanimi slikami. Velja 24 kr. Prodaja R. Milic. Mali sadjerejec, kratek nauk za učence na kmetih. 4. popravljenega natisa. 5 kr. Knjižica sicer mala, a zelo rabljiva in koristna. Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in izdal Andrej Praprotnik. 12 kr. Wörtersammlung und Regeln zur deutschen Rechtschreibung. Zusammengestellt von F. Gerkmann. 2. natis. 4 kr. Armuthszeugnisse fiirStudierende. — Empfangs- u. Ausgabs-Journ. — Musterschülerkarten, slovenisch und deutsch. —Fleisszettel (Spominki pridnosti). — Todtenbeschau-Protokolle. — Todtenbeschau-Zettel. — Voranschlag über die Schulerfordernisse. — Notenpapier, 6 zeilig. — Vollmachten. — Klagsblanketten. — Exliibiten-Protokolls- (Gestions-) Blanketten. — Lehrer-Gehalts-Quittungen. — Reise-Partikularien. v Solskim vodjem. Obrazci se dobivajo slovenski posebej, a nemški posebej. Obrazec A. Šolski zapisnik (Schul-Matrik) — B. Zapisnik (Katalog). — C. R a z-rednica (Klassenbuch). —E. Izpustnica (Entlassnngs-Zeugnis). — F. Odhod-nica (Abgangs-Zeugnis). — G. Knjiga o izpustu (Entlassungs-Buch). — H. Šolsko spričalo (Frequentationszeugnis). — I. Šolska naznanila (Schulnachrichten). — Kazalo šolskih zamud. A. in B. — Tednik. — Inventar za ljudske šole. — Opominovanjski listi do starišev zastran otrok za šolo vgodnih. Šolska kronika, lično vezana, 1 gl. 60 kr. Pri naročilu naj se določi, ali hoče kdo slovenske ali nemške obrazce. Za šolske bnkvarnice pripravne knjige: Darek pridni mladosti, podelil A. Praprotnik. Z nekterimi podobami. I., II. in III. zvezek. (I. zvezek je v drugem natisu na svitlo prišel.) Posamni po 36 kr., vsi trije vkup 1 gld. Zlati orehi slovenski mladosti v spomin. Spisal Ivan Tomšič. Z eno podobo. Vezana 36 kr. Marija naša pomočnica. Povest za mlade in odraščene ljudi. Vezana 24 kr. Oče naš. Povest za keršansko mladost in keršansko ljudstvo. Z eno podobšino. Vezana 40 kr. Organistom se priporoča: Sveta maša za sopran, alt, tenor iu bas. Besede Fr. Marn-ove. Vglasbil La-voslav Belar. Cena 50 kr. Sveta maša z blagoslovom (v F-dur). Besede A. Praprotnikove. Zložil Fr. Gerbic (op. 6); velja 60 kr. Velika sveta maša. Besede A. Praprotnikove. Za moški ali ženski čvetero-spev postavil L. Belar, vodja II. mestne gl. šole v Ljubljani. Velja 40 kr. 4 Tantum ergo, postavil L. Belar. — Veljajo 30 kr. Bone deus pro una voce cum organo aut physharmonica composuit A. Ne d ve d. Velja 20 kr. Velika noč. Besede A. Praprotnikove, napev Fr. Ser. Adamičev. Velja 20 kr. Ofertorij. Psalm 96. Za bariton-solo s čveteroglasnim zborom zložil Fr. Sr. Adamič. Velja 20 kr. Odgovorni vreduik: Matej Močnik. Tiskar in založnik: J. R. Milic.