poštnina plačana v gotovini. Leto X. št. 11 (»J*1™0" sv"1-« 62 a) Ljubljana, ponedeljek IS. marca 19>7 UpravnlStvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. -aeratnJ oddelek: LJubljana, fielen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. - J n . f ■ Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Cena t Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon dt 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. VLADNE ČETE PREŠLE V OFENZIVO Po celotedenski ofenzivi Srankovcev je včeraj nastal nepričakovan preokret - Vladne čete so vrgle sovražnika iz malo prej zavzetih postojank in ga pritiskajo nazaj na vseh frontah Pariz, 14. marca. r. Prvič po Fran-covi ofenzivi so vladne čete včeraj zabeležile pri Guadalajari znatnejše uspehe. Velikopotezno zasnovana ofenziva, ki naj bi dovedla do padca Madrida, je zaustavljena. Italijanskim divizijam se ni posrečilo zavzeti Guadalajaro z istim poletom, kakor so zavzemali kraje vzdolž ceste od Bajdesa do Trihuegue. Odmor, ki je bil potreben frankovcem, da se znova zberejo in pregrupirajo, so vladne čete izkoristile za nenaden protinapad. V tej protiofenzivi so vladne čete vrgle Italijane in frankovce nazaj izza Torihe, 20 km severno od Guadalajare, kateri so se bili približali že na pet kilometrov. Frankovci so se morali umakniti v teku včerajšnjega dne vse do Trihuegue, ki leži 28 km daleč od Guadalajare. Z vojaškega stališča je zanimivo, da so se sedaj tudi vladne čete začele posluževati nove taktike. Proti motoriziranim divizijam generala Bergonzonija, ki si je pridobil svoje izkušnje v abesinski vojni, so poslali vladinovci v boj goste oddelke svojega letalstva, ki je zasulo Italijane s točo bomb in jim prizadejalo silne izgube. Baš ta okolnost je imela za posledico, da so se morali Italijani in frankovci naglo umakniti, ker bi jih sicer popolnoma uničili. Istočasno so vladne čete prešle v ofenzivo tudi na Jarami južno od Madrida ter pri Morati de Tahue, kjer so vrgli frankovce za več kilometrov daleč nazaj. Ta dva uspeha vladnih čet sta imela za posledico, da se je Francov obroč okrog Madrida zlomil in se je odprtina razširila za dobrih 80 km. Najnovejše vesti poročajo o novi ofenzivi frankovcev vzdolž morske obale v smeri proti Almeriji. Ta ofenziva se je pričela že pred tremi tedni, a so jo zaustavili po padcu Motrila. Kakor vse kaže, prehaja španska državljanska vojna v popolnoma novo razdobje. Na mesto dosedanjega obleganja posameznih mest, ki ni prineslo nobene odločitve, se sedaj razvijajo borbe, ki morajo dovesti do odločitve. Hud poraz Srankovcev pri Guadalajari ski in nemški oddelki umikati v redu, ko pa Madrid, 14. marca. o. Središče vseh borb je bilo danes na severovzhodnem bojišču. kjer so republikanske čete pod poveljstvom generala Miaja definitivno izvo-jevale veliko zmago nad nemškimi in italijanskimi motoriziranimi oddelki. Močna nacionalistična ofenziva je s tem doživela svoj poraz in je definitivno zaustavljena na položajih pri Trijiqui, ki leži 64 milj severno vzhodno od Madrida. Po prvem porazu na položajih pri Brihuegi so se začeli italijan- so stopila v akcijo letala, je nastal splošen nered in se je umik izpremenil v paničen beg. Republikanske čete so vrgle sovražnika 30 km daleč nazaj in s stalnim obstreljevanjem iz letal in s topovi onemogočajo konsolidacijo nacionalistov. Pri tej zmagi so zajele republikanske čete tudi ogromen vojni plen, zlasti mnogo italijanskih tankov, avtomobilov, topov, strojnic in muni-ci je. Obtožbe španske vlade proti Italiji in Nemčiji ženeva, 14. marca. o. Posebni delegat iipanske vlade je danes izročil tajništvu Društva narodov noto, v kateri opozarja španska vlada Društvo narodov na najnovejše kršitve mednarodnih obveznosti s strani Italije in Nemčije, španska vlada navaja v svoji noti podrobne podatke o številu in sestavi italijanskih in nemških čet, se bore na strani generala Franca. Obenem opozarja španska vlada Društvo ]narodov na tajne načrte, ki jih imata Nem- čija in Italija. S poredno s koncentri.nim napadom na Madrid, ki ga namerava izvesti general Franco prihodnje dni nameravata Italija in Nemčija s svojimi vojnimi ladjami, ki sodelujejo pri mednarodni kontroli španske obale, napasti Valencijo in Barcelono. Italija in Nemčija sta tudi poslali v Španijo nove letalske oddelke, ki bodo stopili v akcijo šele pri nameravanem generalnem napadu na Madrid. 110.009 Nemcev in Italijanov se bor! za zmago generala Franca Madrid, 14. marca. o. Člani francoske in belgijske parlamentarne delegacije, ki se mude v Madridu, so osebno zaslišali več italijanskih ujetnikov ter so na ta način izvedeli za razne podrobnosti. Italijanski poročnik Fulvio je izpovedal, da plačuje italijanska vlada rodbinam italijanskih vojakov, ki se bore v Španiji na strani genera-Franca, mesečno po 31 dolarjev. Vojaki sami dobe dnevno po 1.5 dolarja od česar morajo plačati 90 centov za hrano. Italijan-!»ki vojaki so bili poslani v Španijo s posebnimi transportnimi ladjami v skupinah po 2.500 mož. Vsi so najmodernejše opremljeni. Prve oddelke so izkrcali 6. februarja v Cadizu od koder so jih takoj poslali na fronto. Po izpovedbah tega oficirja je na španskih bojiščih 120.000 dobro opremljenih italijanskih in nemških vojakov, in sicer 80.000 Italijanov in 40.000 Nemcev. Vsi nosijo nemške, odnosno italijanske vojaške uniforme ter se bore pod poveljstvom svojih oficirjev in pod svojimi zastavami. Italija je pošiljala svoje čete v Španijo iz Ne-apelja, Nemčija pa iz Hamburga in Stetti-na. Vladna poročila Madrid, 14. marca. AA. Snoči ob 22. je odbor za obrambo prestolnice izdal komunike, ki v njem pravi, da je bil včerajšnji dan dan slave za republikanske čete.Republikanska vojska je prevzela inciativo na frontah pri Jarami in Guadalajari in dosegla velike uspehe. Republikanci so zavzeli tri važne nacionalistične postojanke in zaplenili izredno velike množine vojnega materi-jala, 12 topov, 2 tovorna avtomobila, polna streliva, 60 strojnic, 40 manjših topov itd. Na fronti pri Jarami je republikansko topništvo popolnoma onemogočilo koncentracijo nacionalistične vojske. NTa južni fronti so kljub silnemu neurju republikanske čete vzdržale v hudi borbi pri Pozoblanci, in dosegle sijajnj uspeh. Pri Villi Ncubi del Luque so vladne čete s smelim napadom potisnile nasprotnika nazaj ter mu zaplenile dva tanka; mnogo nacionalistov je bilo ubitih. Na fronti pri Guadalajari so vladne čete vršili več nenadnih napadov, ki pa jih je vladno topništvo strlo. S silnim ognjem je povzročilo v vrstah nacionalistov pravo paniko. Posebno hudo so republikanski topovi zdelali nacionalistične konjeniške edinice. Izgube nacionalistov so ogromne. Vladna arfiljerija je razdejala tudi nacionalistične proviantske in municijske kolone, ki so jih poslali četam v prvih rovih. Vladno letalstvo je prav tako odločilno poseglo v borbo na tej fronti. Danes opoldne je odbor za obrambo Madrida objavil naslednje službeno poročilo: Na fronti pri Guadajalari so vladne čete s pomočjo letal, topov in tankov pričele z novo ofenzivo v smeri Siguenze. Vladne čete so ponovno zavzele mesto Trijuequo. 2'.aplenile so šest poljskih topov, 2 protiletalska topova ter večje množine sanitet- nega blaga. Ujetih je bilo tudi več italijanskih vojakov. 12 Italijanov je prostovoljno prestopilo na vladno stran. Nacionalisti so izvršili oster napad pri Jarami, Vladne čete so se začasno pri Pioanoru nekoliko umaknile, s sijajnim protinapadom pa so takoj zopet zavzele izgubljene postojan-ke. Naši letalci so ugotovili povsem neizpodbitno, da se celi bataljoni, ki pripada italijanski diviziji, v popolnem neredu umikajo po cesti pri Guadalajari. Naša letala so jih ponovno napadla in obstreljevala s strojnicami, hkratu pa so vrgla nekaj bomb na njihove velike tovorne avtomobile. Nekaj teh vozov se je vnelo. Vodja letalske eska-drilje, ki je izvršila ta napad, je imel vtis, da je uničena cela italijanska divizija. Položaj na severnem bojišču Bilbao, 14. marca. AA. Snoči je bil objavljen komunike baskiške avtonomne vlade o položaju na fronti, ki pravi: Pri Ej-baru je naše topništvo uspešno bombardiralo nacionalistične postojanke in nacionalistično provijantsko kolono, sestavljeno iz 72 tovornih avtomobilov. Kolona se je že približala Caracatu in je bila skoraj vsa uničena. Na ostalih sektorjih oviedske fronte se je z obeh strani razvilo precej močno topniško obstreljevanje. Topništvo je včeraj bombardiralo nekaj zgradb v ovied-skem okraju Cadellaju. Nasprotnik je imel hude izgube in veliko materijalno škodo. Razdejanih je bilo tudi več nacionalističnih strelskih jarkov. Neuspela akcifa Francovega letalstva Barcelona, 14. marca. AA t^o komunikeju odbora za narodno obrambo sta se pojavili včeraj nad Besosom dve uporniški tri-motorni letali, ki sta ju spremljali še dve lovski letali. Na mestece so vrgli 80 vnetljivih bomb Skušali so uničiti električno centralo, kar jim pa ni uspelo. Na potu proti Sabadelu so zažgali 2 koči v vasi Gra-maneti. Neka žena je bila tedaj ubita. V Badaloni so obstreljevali tamkajšnjo tovarno, ne da bi jo zadeli. Pač pa so razdejali dve hiši. Neka oseba je bila ubita, 3 ranjene Nazadnje so obstreljevali tudi neko ladjo v bližini obale Tudi ladje niso zadeli Nacionalisti priznavajo zastoj svoje ofenzive Salamanca, 14. marca. AA. Nacionalistični glavni stan poroča: Nacionalistične čete, ki so pričele snoči z novo ofenzivo, so morale proti večeru zaradi nalivov opustiti vtako nadaljno akcijo. Silni nalivi so skoro že vso okolico okrog Guadalajare spremenili v močvirja. Zaradi tega so postale operacije zelo težavne. Kljub temu so nacionalisti na raznih sektorjih te fronte prodrli dalje še za 2 km. Odbili so napad nasprotnikov pri AravacL Ubitih je bilo tedaj 7 republikanskih prostovoljcev in vojakov. Na fror.ti pri Jarami so nacionalisti zavzeli nasprotnikove postojanke v bližini Pingarona. Tu se je premaknila fronta za 3 km bliže Madridu. Nacionalisti so tu ujeli večje število republikancev. Na južnem bojišču ni prišlo do nikakih važnih operacij. General Queipo de Liano je imel včeraj po radiu govor, v katerem je demantiral vesti, da bi bile vladne čete pri Guadalajari zavzele neke vasi, predvsem pa Tri-jequo. Prav tako je demantiral trditev, da bi se bili nacionalisti v zadnjih borbah posluževali plinskih bomb. Med drugim je dejal, da so rdeči začeli širiti take vesti, da bi vnaprej prepričali sami sebe, ker očividno nameravajo uporabiti tudi strupene pline v nadaljni borbi. V takem primeru bomo prisiljeni nastopiti z enakimi sredstvi. Z operacijami, ki so se izvršile včeraj zapadno od aragonske ceste so si nacionalisti osvojili tri važne postojanke, in sicer: Postojanko na reki Jenarez, drugo postojanko v bližini železniške proge Ma-drid-Saragosa in končno važno postojanko ob jenareškem kanalu, ki je speljan do Alcale de Janerez. Republikanske čete se napadom nacionalistov niso mogle dolgo upirati. Nenadoma pa so vladne čete ustavile nadaljne prodiranje nacionalistov s pomočjo oklopnega vlaka, ki so ga poslali proti njim po železniški progi od Val de Ancete, ki vodi proti Espinosu de Jenarez. Nacionalisti so skušali nato republikance obkoliti in onemogočiti oklopnemu vlaku umik. Zaenkrat še ni znano, kako so se razvili nadaljni boji. Tudi nacionalistične kolone, ki operirajo pri Guadalajari, so imele včeraj velike težave zaradi vlaka in močvirij, ki so nastala po zadnjih nalivih. Posebno motorizirani oddelki so se morali skoraj popolnoma ustaviti. Pehoti pa je le uspelo prodreti proti jugu proti Briujege, in po dolini reke Ria Jenarez za nekaj km. Na fronti pri Jarami so nacionalisti prav tako dosegli nekaj uspehov. Potisnili so nasprotnke za 4 km nazaj. Pri Pingaronu je prišlo do hudih spopadov, vendar so tudi tam nacionalistične čete dosegle neke uspehe. Zavzele so postojanke, ki obvladajo cesto proti Valenciji. Nj. Vel. kraljica v Bukarešti Bukarešta, 14. marca. AA. Davi ob 10.50 je prispela v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Pogačnika. Na postaji Cotroceni so Nj. Vel. kraljico sprejeli rumunski kralj Karol, predsednik rumunske vlade Tatarescu, baron Sparker, general Zibanek, dvorni dami Mavrodi in Prokopiu, dr. Manuela ter člani vojnega doma Nj. Vel. kralja, nadalje jugoslovenski poslanik v Bukarešti Kasidolac s celokupnim osobjem poslaništva in z vojnim atašejem v Bukarešti. Poslanikova soproga je Nj. Vel. kraljici izročila lep šopek cvetja, čim je izstopila iz vagona. Po pozdravih s prisotnimi se je odpeljala z Nj. Vel. kraljem Karolom v Cotrocenski dvorec. Sokoli v SoSiji " Sofija, 14. marca. AA. Snoči se je vršila v sofijskem nacionalnem gledališču svečana akademija, na kateri so sodelovali naši Sokoli in bolgarski Junaki. Sokoli in Sokolice beograjske sokolske župe so predvajali zelo lep telovadni program. Razen članov vlade in zastopnikov odbora je prišla na sokolsko akademijo vsa sofijska elita. Na akademiji so bili med drugimi bivša ministrska predsednika Aleksander Cankov in Kimon Georgijev, bivši minister Kičev, češkoslovaški poslanik Maxa, odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Sofiji dr. Dragan Božovič, s celokupnim osebjem poslaništva in mnogo drugih uglednih osebnosti. Sokoli so nastopili strumno in z dovršeno tehniko. Občinstvo je točko za točko njihovega programa spre jelo z navdušenimi aplavzi. Truplc Milana Pribičeviča v Zagrebu Zagreb, 14. marca. o. Truplo Milana Pri-bičeviča je danes dopoldne prispelo v Zagreb. Na kolodvoru Sava se je vršila kratka spominska svečanost, ki so se je udeležili zastopniki KDK z inž. Košutičem na čelu. Po cerkvenih obredih, ki sta jih opravila dva pravoslavna duhovnika, je imel narodni poslanec dr. Hinko Krizman govor, v katerem je slavil pokojnikove zasluge kot vojaka in politika. Ob 11. je vagon s krsto krenil dalje v Beograd, kamor bo prispel jutri zjutraj ob pol 2. Pogreb bo v Beogradu jutri popoldne ob 3. Pamik v plamenih San Francisco, 14. marca. AA. Ameriške križarka »Louisville« je z vso naglico pohitela na pomoč angleški ladji »Silev Be-ach«, ki je pričela 400 milj daleč od obale goreti. Križarka je prevozila vseh 400 milj z brzino po 28 vozlov na uro. Doslej je rešila 8 potnikov z angleške ladje, na kateri je pa še okrog 40 ljudi. Gentlemen agrement med Jugoslavijo in Italijo? Senzacionalna poročila francoskih listov — Italija bi za jamčila status quo na Jadranu Pariz, 14. marca. »Echo de Pariš« in »Oeuvre« objavlja poročilo, po katerih bo med Jugoslavijo in Italijo v najkrajšem času podpisan gentlemen agrement, s katerim bi Italija zajamčila status quo na Jadranu in s tem tudi prevzela obvezno jamstvo za nedotakljivost jugoslovenskih meja. Oba lista te informacije obširno komentirata. Agencija Havas pa poroča iz Rima, da so vesti, po katerih bo v kratkem sklenjena nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, netočne. Trgovinski odnošaji med obema državama so urejeni s provizornim sporazumom, ki poteče konec maja. Možno je, da se bodo pričela pogajanja za sklenitev novega sporazuma, če bi bil ta odpovedan, kar pa se doslej ni zgodilo. Ugodnosti, ki jih je imela Jugoslavija zagotovljene s tem sporazumom, so bile izčrpane z najnovejšimi finančnimi ukrepi italijanske vlade. adžarska pred diktaturo Regent Horthy naj bi dobil izredna pooblastila, da bi mogel neovirano uvesti avtoritativni režim Budimpešta, 14. marca r. V tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo vlada takoj po velikonočnih počitnicah predložila parlamentu predlog zakona, ki pomeni v bistvu spremembo ustave i ns katerim se bodo razširile pravice državnega upravnika Horthyja. Ta zakon bo parlament sprejel takoj po proračunski razpravi, vsekakor pa še pred odhodom na parlamentarne poletne počitnice. Madžarska vlada se je odločila za ta korak zaradi fašističnih stremljenj, ki se pojavljajo zadnje čase v skrajnih desničarskih krogih. Vlada se je nameravanemu hitlerjevsko usmerjenemu puču sicer uprla in ga preprečila, vendar pa v gotovih pogledih simpatizira z uvedbo avtoritativnega režima in ga bo skušala uvesti na nekak legalni način. V to svrho je predvsem potrebno, da dobi regent Horthy, ki soglaša s temi načrti, primerna pooblastila. Nameravani zakon bo pooblastil regenta Horthyja, da more brez sodelovanja parlamenta izdati zakone v soglasju z vlado slično, kakor to dela v Nemčiji Hitler in v Italiji Mussolini. Na ta način bo tudi vlada dobila večjo neodvisnost od parlamenta ter bo mogla docela neodvisno od političnih strank usmerjati državni voz. V opozicijskih krogih so izzvale te vesti veliko razburjenje, ker pričakujejo, da bo s tem odstranjen poslednji ostanek parlamentarizma, ki je opoziciji omogočal vasj to, da je mogla povedati svoje mnenje. Zaradi tega tudi po mnenju političnih krogov ministrski predsednik Daranyi ni dopustil nikake debate o nameravanem nacističnem puču v parlamentu in je enostavno izjavil, da so vse vesti o tem izmišljene. Vojska Male antante steber miru v Evropi Odločna izjava češkoslovaškega ministra narodne obrambe Praga, 14. marca. r. Češkoslovaški minister za narodno obrambo g. František Mahnik je dal novinarjem izjavo o obrambni moči češkoslovaške vojske ter se v zvezi s tem dotaknil tudi vojaškega položaja Male antante. Med drugim je izjavil: češkoslovaška ne opusti nobene prilike, da poveča in okrepi svojo obrambno moč. Ona gre sporedno s tehnično izpopolnitvijo in z razvojem bojnih metod. Največjo pozornost posveča motorizaciji vojske, povečanju vojnega letalstva, a na posebno ogro ženih mestih gradi primerne utrdbe ter organizira protiletalsko obrambo ter se na vse strani prilagodeva toku časa. Poleg zavesti naše moči nam daje pobudo tudi naša solidarnost z zavezniki, v prvi vrsti z Malo antanto. Jugoslovenska, češkoslovaška in rumunska vojska imajo sijajno tradicijo, ter so pod modrim vodstvom opremljene z vsem, kar je potrebno. j Medsebojno prijateljstvo, sorodni značaji ( in privrženost istim idealom spajajo naše narode in naše vojske. Tesno politično sodelovanje in najtesnejši stiki med generalnimi štabi so pripomogli, da predstavljajo naše vojske nezlomljiv branik proti vsakemu rušenju miru v Srednji Evropi. Mi imamo pravico do življenja in bomo to svojo pravico branili do skrajnosti. Sa<-mozaupanje nam daje tudi zavest, da je novi red v Srednji Evropi, odkupljen s potoki krvi, pravičnejši in boljši, kakor pa je bil pred svetovno vojno. Zato smo odločeni, da branimo ta red z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami. Vojske držav Male antante predstavljajo najmočnejši steber miru v Evropi in smejo zato tudi računati z lojalno podporo vseh ostalih braniteljev miru, reda in miroljubnega razvoja. Zahteve občinskih uslužbencev Beograd, 34. marca. p. Zveza organizacij mestnih in občinskih uslužbencev je imela danes svojo letno skupščino, ki je bila zelo dobro obiskana. Delegati so prišli iz vseh krajev države. Z zborovanja so bili najprvo poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in notranjemu ministru, nato pa je predsednik Zveze Josip Maroševič podal obširno poročilo o položaju občinskih nameščencev. V imenu beograjske občine je zborovalce pozdravil beograjski župan Ilič, beograjski poslanec g. Jeremija Protič pa je podčrtal v svojem govoru, da bodo občinski uslužbenci le s čvrsto organizacijo in slogo dosegli uresničenje svojih upravičenih zahtev. Sledilo je poročilo uprave zveze. Zveza šteje nad 60.000 članov. Vse stremljenje organizacije je šlo za tem, da bi se primerno iz-premenile in izpopolnile določbe v zakonu o mestnih in v zakonu o podeželskih občinah. Sedaj so občinski uslužbenci brezpravna raja ter jih lahko po mili volji prestavljajo in odpuščajo. Občinski uslužbenci zahtevajo zagotovitev stalnosti in odgovarjajočo materialno zagotovitev njihovega položaja. Posebno so govorniki protestirali proti določbi, da se lahko občinski uslužbenci premeščajo iz ene v drugo občino. V tem smislu so bile sprejete tudi resolucije. Ob koncu je bila izvoljena skoro vsa dosedanja uprava. Ljubljanski mestni proračun sprejet Kakor smo poročali v nedeljski številki, je ljubljanski mestni 6vet v soboto zvečer razpravljal o mestnem proračunu za leto 1937-38. Po uvodnih poročilih župana dr. Adlešiča in načelnika finančnega odbora prof- Dermastje je bi'la debata, v katero je poseglo 12 članov mestnega sveta. Prvi je govoril podžupan dr. Ravnihar, ki je v začetku omenil, da on kot podžupan nima glasovalne pravice. Kljub temu smatra za svo« jo dolžnost, da da nekatere pripombe k proračunu. V nadaljnjih svojih izvajanjih je kritično obravnaval mestni proračun in razne njegove postavke. Med drugim je opozarjal na visoke banovinske in cestne sreske doklade, ki ljubljansko prebivalstvo bolj obremenjujejo od občinskih doklad. Dravska banovina je iz skupnih banovin-6kih fondov mnogo premalo dotirana. Ljubljani in Zagrebu bi bilo treba priznatj enak položaj kakor ga ima v finančnem pogledu Beograd, kj tvori banovino za sebe. Danes plačuje ljubljanski davkoplačevalec na državne davke še 127 odstotkov doklad, ako pa bi se Ljubljana izenačila z Beogradom, bj te doklade lahko padle morda na polovico. Nadaljni govorniki so seveda priporočali sprejem proračuna, pri tem pa fenafiafi še razne zelje in predloge. Med drugim je dr. Štele omeni], da bo mestni muzej že v krat kem urejen in dostopen za občinstvo. Dr. Ažman je bil mnenja, da je letošnji pnr račun mnogo boljši od lanskega, pa se je zato čudil, zakaj je opozicija odšla s seje. Ker opozicija, kakor smo že poročali, pri proračunski razpravi ni sodelovala, je bil proračun pri glasovanju seveda sprejet soglasno. Župan je nato omenil še izjavo, ki so mu jo pred svojim odhodom izročili opo» zicijski mestni svetniki. Rekel je, da njemu ni znano, da so podpisniki izjave zahtevali, naj bj 6eja ne bila pred ponedeljkom. Zavračal je potem še očitke, da bi bilo predsedstvo zavlačevalo predložitev pro» računa. Dr. Korunu oi početku seje ni mogel dovoliti besede, ker se je moral držati poslovnika. Seja je bila končana ob pol 2. zjutraj. Poplave v Franciji Pariz, 14. marca. AA. Iz Larosa poročajo, da je silen vihar omajal nasipe na otoku Noiru Moutjeru. Mo) jc se je razlilo preko nekih 100 ha zemlje. Prebivalstva m jo umaknilo s svojih hi& •JUTRO« ponedeljska Izdaj« 8 Ponedeljek, 15- IE. 1937- Zbor vojnih dobrovoljcev Lepa manifestacija idealov, ki so ustvarili Jugoslavijo, in v ognju preizkušenega tovarištva Ljubljana, 14. marca Danes dopoldne je bila v dvorani >Zve zde« idilična skupščina, ki je lepo manifestirala ono najtrdnejše prijateljstvo, ki se kakor plemenita kovina utrdi ln izkaže v najhujšem ognju. Zborovali eo vojn-, dobro? voljci, člani sreske organizacije Zveze voj nib dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije. Predsednik prof. Josip .Jeras je posvetil zbor spominu znanih in neznanih padlih tovarišev, v prvi vrsti pa najvišjemu m najboljšemu tovarišu iu vrhovnemu poveljniku pokojnemu kralju Aleksandru. Nagla eil je, naj manifestira zbor slogo vseh zavednih poštenih Jugoslovenov. naj pa ho tud, vseai, ki živijo v svobodni jugosloveiu 6ki državi, svarilo, da so svetinje, za katere je bila prelita dragocena kri, nedotakljive. Vdanostno brzojavko Ni. Vel. kra lju Petru II. ter brzojavne pozdrave kraljevskemu nameetništvu, ministrstvu vojske in mornarice in Zv-ezj vojnih dobrovoljcev so zborovalci z velikim navdušenjem spre» jeli. Potem ie predsednik pozdravil zastop-nike vojske, komandanta vojnega okrožja polkovnika Žjvanoviča ter zastopnike raznih oreanizacii. Invalidsko organizacijo je zastopal g. Osana, organizacijo rezervnih oficirjev Lorger, ki je odbornik dobro voljske organizacije, Sokolsko župo s. Smo-lejeva, Narodno odbrano g- Prosenc, eeU niš ko organizacijo pa gg. Koš in Brizaj Posebej je predsednik še pozdravil vojnega tovariša konzula CSR g. inž. Mihovskega in zastopnike tiska. V svojem poročilu o lanskem delovanju organizacije je naglasih da je bila največja skrb posvečena notranji utrditvi organizacije, tesnejšim stikom z javnostjo, afir maciii dobrovoljskega duha, v prvj vrsti pa stjkom z našo vojsko, s katero so dobro-, voljci za vedno najtesnejše zvezani. Pri vseh teb nalogah so bili doseženi zadovoljivi rezultati, organizacija vojnih dobro vol.u cev pa mora svoje delo nadaljevati, da bo v javnosti dosegla mesto, kj so ga zaslužila požrtvovalna dejanja njenih članov. Dobrovoljci ne poznajo nobenih fraz, kakor jih niso poznali tudj takrat, ko so tvegajoč vse, stopili v borbo. Vojni dobravo!jci poznajo samo dejanje in za njih velja samo načelo: Poedinec uič, celota vse! Po zaključku svojega govora je predsednik prebral dopis mestnega poglavarstva. v katerem g. dr. Kodre naznanja, da je bil določen za zastopnika mestne občine pri dobrovoljskem občnem zboru, a da ni mogel pritj, ker je bolan. (Medklici Ali je samo eden pri mestnj občini?) O živahnem delovanju organizacije je obširno poročal tajnik hdvard Prinčjč. Lani je bilo 12 rednih in 3 izredne seje ter slavnostni občni zbor 28. junija. Bilo je tudi več sestankov s predavanji. Lansko leto je bilo za dobrovoljce jubilejno, posvečeno 201etnici slavnih borb I. srbske do« brovoljske divizije v Dobrudži in spominu onih tovarišev, kj so leta 1916 žrtvovali svoja življenja za ustvaritev Jugoslavije. Odposlanci organizacije so se udeležili tudi romanja v Dobrudžo, o čemer je >Jutro: obširno poročalo. Odbor sreske organizacije je prelagal glavnemu odboru, naj ukre ne vse potrebno, da se izdajo serije dobro-voljskjb znamk, da bi se tako pridobilo nekaj sredstev za revne dobrovoljce, v pr vi vnsti pa za dobrovoljce-koloniste. Dnev« no časopisje in celo katalogi so že pisali, da bodo take znamke izšle že meseca septembra, vzrok, zakaj niso izšle, pa ni znan. Lani ni izmed dobrovoljcev v Sloveniji nihče dobil zemlje. Prošnje, ki so ostale ne rešene na banovini, so bile poslane poljedelskemu ministrstvu. Zveza dobrovoljcev je dosegla, da n] bila odvzeta zemlja onim dobrovoljeem, ki se niso mogli naselili do 1. septembra. Pripravljen je nov osnutek pravilnika, po katerem se bo zemlja dodeli la le onim dobrovoljeem, ki se mislijo na5 6elitj, vsem ostalim pa bo priznana vrednost v bonih Privilegirane agrarne banke. Doseženo je tudi to, da bodo priznani za borce oni dobrovoljci. ki niso po lastnj prošnji vršiji službo v ediinicah neborcev. Sresk3 organizacija vojnih dobrovoljcev šžeje 146 članov Niso pa v organizaciji še vsi vojni dobrovoljci in na nje je tajnik naslovi] naslednje besede: — Tovariši! Dolžnost nas vseh je, da ostanemo tovariši, kakor smo bili na bojnih poljanah. Pozabiti ne smemo, da smo se borili za to državo, katero naim je za pustil blago pokoj ni viteški kralj Aleksan* der I. Uedinitelj in da jo ohranimo našemu mlademu kralju Petru II. Za njo je padel naš veliki mučenik, a njegov duh ži-vj med nami in mi moramo za njim, če bo treba tudi v borbo za našo s krvjo pridobljeno domovino Malo podpor — veliki izdatki Blagajnik dr. Hebein je podal natančno poročilo o denarnem prometu organ izaei je. Posebno značilna je navedba, da ie or» ganizacija lani od vfleh Oblaslev prejelli 3000 Din. a da je morala v podporo svojih najbednejših članov izdatj preko 2.300 Din. Nabiralna akcija organizacije je sicer odlično uspela, za svoj prapor pa ie morala organizacija vendarle še nekaj doplačati. Predsednik prireditvenega odseka Žagar je podal lepo poročilo o vseh prireditvah in. ko je omenjal akademijo ob proslavi ŽOletnice prvih bojev v Dobrudži. je izre kel iskreno zahvalo konzorciju »Kazine, k) je dala brezplačno na razpolago pros*ore. vojašk srodbi jn drugim za sodelovanje, oficirskemu in podofsrirskemu zboru pa za lepo udeležbo Pri vidovdansk- proslavi, ko so dobrovoljci razvili svoi prapor, pa ima velike zaslugp Narodna Odbrana, ki je da5 la iniciativo za ustanovitev akcijskega od bora in je nosila tudi velik del gmotnih žrtev Akcijski odbor je vodi! g. dr Du lar Zahvalo so dobrovoljci dolžni tudi bivšemu komandantu dravske divizijske obla sti generalu NedepkoVčn. Lanski Vidov dan ie bi1' najpomembnejša nacionalna oia, nifestariia Zgledno is pr te; manifesta ciji sod e lova1 Sokol kar pa ie »ud* razumljivo Dobrovo!je* bili fr. ostanejo ^okoli ^okolsk? 'd»is Hh 'e ?od?'a na oo' oo žrtvovanja Pr 'an«k; vidovdansk- proslavi je bi! v<5H v duhu Slovenec k: jp veden Jugoeloven Pri uspehu 'ene vidov danske proslave tnifl velike zasluge tudi mestna občina. Dobrovoljci učijo in opozarjajo Ob zaključKu svojega poročila je predsednik prireditvenega odseka Žagar še z zanosnlm poudarkom orisal važno nalogo dobrovoljske organizacije. Dobrovoljci morajo narod učiti in opozarjati Dragocene žrtve zahtevajo, da se vsa naša javnost zavedajo kaj so one pomenile v naši zgodovini Dobrovoljci so največji zgodovinski dokaz narodnega edinstva in sloge. Odpor proti krivicam jih je združil in požrtvovalnost, s katero so se podali na najnevarnejšo pot, sta najtrdnejša temelja naše narodne svobode in državne samostojnosti. V svojem požrtvovanju niso poznali dobrovoljci nobenih plemenskih razlik In ko je danes toliko ljudi, ki se v miru in svobodi ukvarjajo s problemi, ki so bili za dobrovoljce rešeni že v ognjenem krstu, morajo dobrovoljci z isto odločnostjo, ki jih je nekdaj vodila v najbolj tvegane borbe, opozarjati vso javnost na veličino in zaslužnost dobrovoijskih idealov, a jo tudi opozoriti, da se teh idealov ne sme nihče dotakniti, dokler dobrovoljci živijo. Zaradi pouka hi opozorila javnosti naj odbor skrbi, da bo aobrovoljcu-heroju Go-3arju postavljen skromen spomenik v njegovem rojstnem kraju v škofja Loki, da dobi Ljubljana prihodnje leto ob 201etnici borb v Dobrudži spomenik vojnih dobrovoljcev iz Slovenije, da bo važnejša ulica Ljubljane posvečena kakemu pokojnemu junaku iz dobrovoijskih vrst ln da bo prihodnje leto dostojno proslavljena 201ctni-ca preboja solunske fronte O spominski knjigi slovenskih dobrovoljcev je obširno poročal prof dr Turk, ki je prečital tudi naslove njenih najvažnejših Člankov. Knjig« bo obsegala 800 stran!, imela bo okrog 300 slik in prispevanih je bilo za njo 79 spominskih Člankov in 11 ne- krologov. Vsi članki bodo razvrščeni tako, da bodo nudili pregled vsega dobro-voljskega pokreta od balkanskih vojen do vrnitve v osvobojeno domovino. Ta knjiga bo zgodovinska in Is nje bo razvidno, da so tudi Slovenci prispevali velik delež v borhi za osvobojenje. Jugoslovenski dobrovoljci iz Slovenije so se zavedali, da se da zrušiti zatiralec samo z oboroženim uporom. Poleg srbske vojske se moramo samo oboroženim upornikom proti Avstriji zahvaliti za našo narodno svobodo. TovariSko soglasje je prišlo do lepega izraza, ko Je v imenu nadzornega odbora njegov predsednik Ml-kui poročal, da Je našel vse v redu in da se zahvaljuje odboru. Ko je predsednik vprašal, če ima kdo kaj pripomniti k poročilom odbornikov, so vsi zborovalci potrdili, da so poročila z zadovoljstvom sprejeli. Ravno tako Je bila soglasno sprejeU tudi lista upravnega odbora: Jeras Josip, Gorečan Fran jo, dr Hebein Josip, dr. Mer šol Valentin, Lorger Alfonz. Per Franjo, Prinčič Edvard, Pavlin Rajko, dr. Turk Ernest. Žagar Joco, železnik Rudolf; namestniki: Fon Vekoslav, Lahamar Ivan, Habe Anton; nadzorni odbor dr. Kambič Mirko, Kolar Milan Mikuš Franjo, Javor-nik Ivan, Sifrar Andrej; namestnika: No-san Franc in Gazvoda Ivan; delegati za zvezno skupščino Jeras Josip. Žagar Joco, Stanič Stanko. Predlogi, ki jih pošilja odbor sreske organizacije glavnemu odboru v Beogradu, vsebujejo naslednje točke; Skrb države za brezposelne dobrovoljce, štetje vojnih let državnim uradnikom dobrovoljeem v efektivno službo, železniške olajšave, premestitve dobrovoljcev v dTžavnih in samoupravnih službah samo po disciplinski pre iskavi, priznanje dobrovoljcev-disidentov in sibirskih dobrovoljcev, ki so se spet Javili v jugoslovensk. vojaške edinice do 5 novembra 1918 vsestransko zboljšanje glasila dobrovoljske zveze »Dobrovoljske-ga glasnika«. Na debelo so kradli Orožništvo Je na Dravskem polju izsledilo nevarno cigansko tolpo, ki Je v Sloveniji kradla, na Hrvatskem pa prodajala - Nameravali so otvoriti kar trgovino za ukradeno blago Ptuj, 14. marca V zadnjih mesecih so se na Dravskem polju, \ Halozah in v Slovenskih goricah tako množili vlomi in tatvine, da je postalo ljudstvo že skrajno vznemirjeno. Neznanci so kradli kokoši, denar, konje, obleko, vino, žito, sploh vse, kar se da kakorkoli porabiti ali spraviti v denar. Po vaseh so zaman oprezali za tatovi in postavljali posebne nočne straže. Tatovi so si izbirali viharne, temne noči in kradli tam, kjer so jih najmanj pričakovali. Razpolagali so ne samo z vozovi in konji, marveč so imeli celo svoj avtomobil, da so mogli naglo pobegniti, če so jih kje zasačili. Orožniki so bili noč in dan na delu. Aretirali so več sumljivih ljudi, ki pa so drug za drugim dokazali nedolžnost. šele te dni pa se je zadeva razjasnila. Orožniki so namreč ugotovili, da so se navadno pojavljali nekaj dni pred vlomi in tatvinami v dotičnih krajih cigani, ki so oprezali okrog, nato pa izginili. Razen tega so dognali, da prihajajo v te kraje razni sumljivi ljudje in prodajajo najrazličnejše blago po zmernih cenah. Po večini so ti ljudje prihajali it sosedne savske banovine. Tam p? so ugotovili enake pojave. Tudi na Hrvatskem so se vrstili vlomi, ne da bi moglo orožništvo priti zlikovcem na eled. Tako se jo pojavil sum, da gre za organizirano tolpo, ki krade po Sloveniji, spravlja plen na Hrvatsko in ga tam prodaja. in narobe. Skupno z r.rožniStvom v savski banovini izvedena akcija je rodila zdaj popoln uspeh. Orožniki so izsledili in zaprli cigansko tolpo, ki je štela čez sto glav. Aretirali so jih po raznih krajih v dravski in savski banovini, po večini pa na Ptujskem polju, v Halozah in Sloven-sitih goricah. Nekje na Ptujskem polju so odkrili tudi glavno skrivališče. V nekem gozdu so imeli cigani zakopano večje število zabojev raznega manufakturnega blaga, platna, oblek, čevljev in drugega. Vse to blago je bilo nakradeno zadnie mesece. Vrednost tega blaga je ocenjena na blizu 100.000 dinarjev. Več sretirancev je izpovedalo, da so to blago spravljali, ker so nameravali v kratkem otvoriti v Ptuju trgovino, ki bi prodajala samo na ta način pridobljeno blago. Ta trgovina bi iih naj krila pred oblastvi in jim omogočila, da brez nevarnosti spravijo v denar svoj tatinski plen. Prebivalstvo Ptuiskega polia tn sosednih okolišev si je sedaj oddahnilo. Vse priznanje gre orožniStvu. ki nI mirovalo prej, dokler ni spravilo kradljivcev za varne zapahe. riborska kronika MariboT 14 marca. Muzejsko društvo je imelo danes dopoldne v prostorih čitalnice Studijska knjižnice občni zbor Poročila o uspešnem društvenem delu so podaji predsednik prekat dr Kovačič društveni tajnik profesor Baš. blagajnik inž Baum-gartner in knjižničar ravnatelj Glaser. Društvo ima zunaj na deželi kader zaupnikov, ki skrbi za to da np sredo zgodovinske dragocenosti v izgubo. Olbor se je mnogo Pečal z vprašaraiem preselitve muze a iz dosedanjih prostorov v mariborski grad. kjer bodo poleg muzeja imel; še svoj3 prostore banovi.ns.ki arhiv, Študijska knjižnica in druge mariborske kulturne ustanove. Tudi se bo v gradu uredila velika umetnostna razstavna dvorana in se bo Maribor s tem uvrsti! med na.šn vodilna kulturna mesta Dragocen« izkopanine (grobišča) so se naš e pri čeršakii. Vurbergu -n v Prekmurju. Društvo šteje 874 članov Pri volitvah so bilj izvoljeni- predsednik dr Kovnic, odborniki prof Žužek, prof Raš inž Ramn-arartner mšr> dr Polianee m vm.fe.lj dr. He-ric in dr. Travnar: pregl^dn-ka računov upravni1- Vrabl in prof dr Dolar Rezervni ©Sicirji so imeli občni zbor pri »Novem svetu«- Poročali so o uspeš! em delovanju »oflodbora Udruženja rezervnih oficirjev in Wj e v nik o v predsednik Perhave,* tajnik Korbei in blagajnik Gtešak Udružcnje šteje 285 članov Na oljčnem zboru sta s pregovorih^ Njkodi-ie BoedJvroovjč predsedn k osrednjega odbora UROIR in polkovnik Petrovič v ime- , wmkV>v Krocn,*itn tw poveljnika g.nerala MiUnkoviča Z obč- j fc nega zbora ao poslali vdanostno brzoiavko < v ?m N; Vel. kralju Petru II. in pozdravno br- Pw.hflveCi zojavko ministru za vojsko 111 mornarico generalu ManKm. Pri volitvah -e b'la v smislu pravil izvoljena tretjina odltorniikov. ki ji je a"tnmnti(5wi Potekla funkciis»ka dolia. Borba proti j etiki V prostorih 01JZD ie bil redni občnJ z!x>r Protituberkulozne litre, ki uspešno delu* proti tuberkulozi. Društvo je podpiralo tuberkulozne Ivjlnike jn ie poš!li^lp l>ol-ne otrnke v počitniške kolonije Sklad za ^gradivi azila /a rvljii^mo l>o!np v Mnrjboru ie naras>' na 9Pfi.rwv> rim Pr: -olitvah t hi1 izvolje-ti r>»r*p»T!o lnf»f>dani: "d1x»T z dr fpavc^.^ n*i •'o'u M^rf.^ors&S ml^arf! organizirani v Združenju mizarskih rnoj-fttmv v Mariboru so irnoli pri Gamlvritiu občni &bor. Potooali eo predsednik Munda. tajnik Koren, blagajnik Munda, za nadzorni odbor pa Erhartič. Clanov šteje združenje 149 pomočnkov ie 238 in vajencev 110. Na občnem "boni je h!lo m^ogo govora protj šušmars.tvu in zaradi uvoznine. Dni-štvena imovina izkazuje 50.878 Din. Volit av letos ni bilo. Združenje trgovcev za mesto Maribor ie imelo v gornji dvorani hotela »Orla* oljčni zbor. ki ga je otvoril podpredsednik Miloš Oset in po uvodnih formalnostih predal besedo bivšemu predsedniku združenja Fer-du Pinterju ki ie tudi vodil občni zlx>r. Najprej je dolgoletni zaslužni predsednik Pintpr orisal splošiv gospodarski položaj in Se v svojem poročilu izčrpno bavil z gospodarskimi razmerami v naši državi. Po d robno poročilo o delovanju združenja je nodal agilni ta:nik Skaza V združenju je včlanienih 578 članov, od katerih je f>7 zadrug. družb in zavodov. T>ani je prejelo obrti*, pste 60 novih članov, odiiav-limih in izbrisanih pa je bilo 69 obratov. Marfljor-ski trgovci zaposljujpjo skupno 661 nameščencev in 144 vaiencev in vaienk. V tr-govsk' nadaljevalni šoli le bilo v šolskem Mu vpisanih 80 učencev in učenk. So'ska kn^žnici šte:e 1Wi knj;g. Bla 2ra."niškr> noro •Čilo je poda' vestni bi ar a. j nik •n kn ^ovo^Ha Zid^nšek. Dpravn; sklad izka zn i- t ?t 214.54 dOlKKl.Vov in 19A«71.3? Dm 5 zda tV o v h-šn! «klad 409 115 71 D'n dohodkov in 1R1 i->3 2 Din izdatkov, rv^o-^mj I sk1-»d 3C 0-^4 86 T)in dohodkov in 10.001 Din j i/d-' f kov proračun je 7j\ 4000 Din v!šji ka-fndar ostane članarina ista imenu nadzornega odl^ora ie no.roČa.! P^rhnvec. Dpresrovorila sta nato zastopnik mestne oi-v.in ? dr. Senekovjč jn zastopnik Zvez« treovskih združeni Zdravko Anderle. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: Miloš Oset. predsednik. Karel Jančič prvi podpredsednik Franio Majer drugi podpredsednik: Rado Lena nt, Ferdo Lov rte Branko Mejoviek. Hinko Saks. Zdravko Anderle Maks .Ja5 Jakob lah, Stanko Ko;ii Izvoljeni; MlloS .tnkob Lah. Branko Mejovšek. Janko Preac. Ra- Sueška, preglednika sta Rado Lenart ta J-Juršo. Hladna kopel mu nI prijala Danes dopoldne so je nudji pasant^m ob Pristanu razburljiv prizor 361efcni viničariev gin Avgust Cerne iz Radvanj ee Je poenal v Dravo, da se poslovi od življenja. Toda kmalu si ie premislil in sku&al zaplavati proti nabrežju Pr; »Malih Benetkah« so ga spravili ua varno in so ga nezavestnega obudjli k življenju. Nato pa bo ga morali prepeljati v tukajSnie policijske zapore, ker ie kazal trdovratno namero, da so zopet vrže v Dravo. V teku dne ce je pomiril m so ga nato izpustili Racija • • V nočj na nege!jo je izvršila policija po raznih man lordih lokalih racijo meneč da bo lahko izsledila vlomilce, ki 60 v zadnjem času izvršili v mestu in okolkS vrsto vlomov. Vlomilcev niso dobili, pač pa 9» imeli večjo srečo pri nočnih krilatkah katerih so ujeli 16. Med njuni je nekaj takih, ki se bodo morale zdraviti v splošni tajnici- Rezultati mednarodnega plesnega turnirja v Kazini Ljubljana, 14. marca Odkar obstoja v Ljubljani Plesni športni klub narašča zanimanje Ljubljančanov za družabne plese, kakor je pokazal v soboto zvečer mednarodni plesm turnir v Kazini. Dvorana je Dila polna in občinstvo je z napetostjo sledilo turnirju, ki je bil vzorno organiziran. Tekmovali so v družabnih plesih pari iz Ljubljane, Zagreba, Gradca in Berlina. Predsednik PSK inž. arh. Herman Hus je pozdravil goste in zastopnike oblastev ln plesnosportnih organizacij, nato pa v imenu kluba izročil g. Ludoviku Cernetu diplomo, s katero ga Je klub imenoval za svojega častnega predsednika. Tako Je kljub proslavil 30-letnico udejstvovanja g. černeta na tem polju. V vrhovnem razsodišču so bili gg. inž. arh. Hus, Kosiček, dr. Krodemansch iz Gradca, dr. Schele-snikar iz Gradca, Cerne in Keglevič iz Zagreba. Vodstvo turnirja so sestavljali gg. Jenko. Seunig Vital in Rode. Točkovni sodniki so bili dr. Dure iz Zagreba, Poetscher tz Gradca in dr. Kante in prof. Trost iz I jubljane. Tekmovanje se je vr«ilo v štirih razredih. V razredu C za tekmovalce, ki v tem razredu 6c niso prejeli kdaj prej boljše kot 3. nagrado, je tekmovalo 6 parov, in sicer štirje člani PSK, dva pa člana zagrebškega APK. Turnirski plesi za to skupino so bili foxteot, tango ln angleški valček kot Izločilni ples. Prvo mesto si je priboril par Jožko Weiss-Lisl Rustič Iz Zagreba, drugo par Modrijan Ivan-Naglič Da rinka (PSK). tretle pa par Vojska Stane-Bajželj Mara (PSK). V razredu B Je tekmovalo 8 parov, ki so se že na turnirjih kvalificirali za tekmovanje v višjem razredu, in sicer 5 parov iz Ljuhliane in 3 pari iz Zagreba. Vsa prva tri mesta so si priborili člani ljubljanskega PSK: prvo mesto par Seunig Marjan-Fini Stradner, drugo Lojze Lom-bar-Fanči Pire, tretje pa Vodušek Karel- Moran Tinka. Plesali so foxtrot, angleški valček ln kot izločilni ples tango. V razredu A za pare, ki so si na turnirjih že priborili nagrade, je tekmovalo 7 parov, in sicer dva para iz Gradca, člana kluba WG, eden iz Zagreba in štirje iz Ljubljane. Prvo mesto je zasedel par Som-mer Otto-Greta Casso iz Gradca, drugo mesto Mirosavljevič-Lili Kastner iz Zagreba, tretje pa Boebel Fritz-Anita Dahlen iz Gradca. Najboljši za temi na četrtem mestu je bil ljubljanski par Kenda Hana-Roeger Ria. ki je kot najboljši par, ki je član PSK. dobil tudi prehodni pokal Staneta Seuniga za 1. 1937. Predpisani plesi so bili foxtrot, tango in slowfox kot izločilni ples. V izrednem razredu M za pare, ki so tekmovali za mesto prvaka mednarodnega turnirja in za prvaka Jugoslavije za 1. 1937., je tekmovalo 7 parov, in sicer 4 pari iz Gradca, par iz Berlina in dva para iz Zagreba. Plesali so foxtrot, angleški valček, slo\vfox in izločilni tango. Prvo mesto si je priboril par iz Berlina g. Teipel-gdč. Kratz, ki je dobil naslov prvaka mednarodnega turnirja v Jugoslaviji in poka! za ta naslov; drugo mesto par Becač Kor-nel-Grete Spitzi, člana zagrebškega APK, ki sta dobila pokal in naslov prvaka za Jugoslavijo za 1. 1937, tretje mesto pa par Albert Meier-Gertrude Stieger, člana graS-kega GW kluba. Ti trije zmagovalci so po zaključku turnirja zaplesali še vsak svoj častni ples. Berlinčana sta plesala karioko z eleganco in dražestjo, ki jo je občinstvo sprejelo z navdušenim aplavzom. Mojstrsko je zaplesal tudi zagrebški par tango in graški par valček. Igral ie priznani Negodev jazz, s katerim so bili tekmovalci zelo zadovoljni, pa tudi občinstvo, ki je plesalo pred turnirjem, med njim in po njem. Čez drn in strn... Šport krepi telo in duha V 32. minuti prvega polčasa ie pr^3a Jugoslavija spet v napad. Loiančič. na ka^ terega ie Se! Hassi je Hassla močno udaril v levo stran tre Puha. H3««1 ie P°del n(;za" vesten na tla jn so ga morali odnesti z Igrišča . . Ko je pri Sel Bertoncelj k igralcu Lojančiču in ga posvaril, da to ni nogomet. 6e brca goste namesto v žogo mu je ta na njemu last»n način opsoval mater in mu ie Bertoocalj dejal da je s temi izrazi podal samo dokaz svojega značaja in kulturna Izobrazbe umi ie Lojančič kot gostu is Slovenije pljunil v obraz Obramba Ljubljane ie bila v 6talni nevarnosti zaradi izredno surovih izpadov beograjskih igralcev Ran je 1 liassL ki le padel na igrišču v nezavest Bertoncljeva rana na desni nogi Janežičeve ogrebotine po prsih in ble-sure 06talili igralcev Ljubljane so najboljša dokaz, kai vse je sodnik dovolil Beograjčanom. (»Slovenec« III.) Kranjčani so iz of s-ide pozKjc zabili pel ki ga sodnik Kos nI priznal. Igralci Kranja eo t9dai obkolili »oblika, reditelji in funkcionarji, pa tudi občinstvo ie vdrlo na igrišče tako da ie bčl sodnik prisiljen k svoji odločitvi. Prišlo ie do neugodnih 'cen. pri katerih sta bila dva stražnika ranjena s kamenjem Ilermožansko moštvo so ni orali stražniki spremili na kolodvor (»Jutro« 8. marca). Šport Ima svoj stil Tekma se je pričela v lepem stilu in je bilo pričakovati fair borbe za točke. Tu pa je kvarila razpoloženje občinstva sodnikova piščalka . . Take napake so se opazile zlasti pri odločitvah glede kazenskih strelov ko je sodnik ustavil d »no zvezo Kranja, češ da ie nepravilno startala na žogo v zraku, v resnici pa ie oddal žogo z glavo popolnoma pravilno, saj .je stal nasprotni igrač en meter pred niim . . . Kmalu nato ie bito levo krilo Kranja zrušeno, ker mu ie nasprotnik spodnesel nogo . - Sedaj pa je prišlo najhujše. Leva zveza Kranja strelja iz daljave 16 m krasno n-i gol, vsi že vidijo gol - žvižg — žoga zaden« prečko, nakar priteče desna zveza J.n zabije gol (»Jutro«. 9. III). Canossa zida Bluma Rlumova pot v Canosso . . . Polom gospodarske politike vlade ljudska fronte . . . Francoski varčevalec ie bil preveč udarjen, da hi verjei v to spreobrnitev Vprašanie je. če bo svoj denar sedaj poveril tistim ljudem, kj so ga 9 mesecev Obirali in so se sedaj ko so se znašli pred polomom, spreobrnili. Vprašanj« je. če ne bo zahteval tudi politične spreobrnitve, to je nove vlade novih mož, ki nimajo obremenjene prošlosti. Ni do*t.i da je Blum sam šel v Cano^so, ž njim morajo na kolena tudi tiste demagocrioae mase ljudskP fronte ki so zadnje mesec« terorizirale vso pošteno javnost. Politične strasti, ki jih je vzvalovila demagogija liudske fronte, se morajo pomiriti. Ce se bo to zgodilo, bo francoski patriotizem ki je legendaren, prabrede! vse težave in bo Blum. v kolikor tiče državne obrambe, lahko računal tudi na vso oporo tistih plasti ki jih ie n:egov režim najbolj tlačil. (»Slovence.*. 10. III.) Ko ie tri dni kasneie francoski narod v prvih dveh dneh obrambnega posojila zaupal Blnmovi vladi nič manj ko deset milijard frankov »Slovenec« te vesti ni maral zabeležiti da ue bi napravil v tisk a. kakor da ie kdal lagal Od tu ln tam Štiri ladie. kj »o bile v sestavu avMrijtfke volns mornaric« ki 1e ori V|«u premagala JtaliianRko mornarico Se sedal nahaja io v naAih vodah, vendar pa ne ftlužtto tistim nnmpnom kakor vi prej. (»Slovenski dom«, it. i«inv!'> Psi in ljudje Stekel pes je v Sisku ogrizel kar štiri ljudi. Ogrizel je svojega gospodarja^^ njegovo ženo, hčerko in slugo. Domači niso vedeli. da je pes stekel. Sele po ogrizu eo opazil j na ni? m prve znake bolezni. Vsi ogrizeni so morali v Pasteizrjev zavod, dočim ostaJf) pse. ki so bili še v hiM nadzorujejo (»Slovenski dom«, ll. III.) Da, da. trelia se Ik> privaditi na ease. M nam jih obetajo novi preroki. Na. čas*, namreč, ko bosta človek in pes dobila v skupni rubriki skupno ime. General Franeo in njegov adut Tudi za. generala Franca se nabirajo baje v naši državi prostovoljci, le da naše oblasti nifo še in>ogle priti ha sJed agentom t« vrste Menda tudi fci agenti širijo tsnden-cioznc vesti, ki pravijo, da je na španskem bojišču padlo že mnogo jugoslovanskih pro-gtovolicev po<3 ra-zli-čnimi okolnostmd. (»Slovenski dom« 11. III). Misel na smrt. ki te prijazno čaka, na bojišču za tuje interese, utegne resda, biti najboljši lini, na katerega ee love kalini. Angleška vlada Predsednik vlade BaJdwin ne bo odstopil pred 5. majem, ker je za ta dan napovedano svečano kosilo, k? ga pri red; vlada kralju, (»Slovenski doni«. 11. III.) Čežana na katoliški način Toda kaj slišimo naenkrat? Kjer Franco-ve čete piično 3 kako večio ofenzivo, povsod ponteta-o pred seboj rdeče čete. To se je pokazalo zlasti pred Malago in so nekaj podobnega pripravlja sedaj pred Madridom A kdo je tasti, pred katerim se vsa mednarodna rdeča sjla ne mora ustavljati? Če bfremo komunistične in tri nas »nacionalne« liste, niso Marokanci aii pa laiki delieloglavi Prusalti tisti ki delaio iz rdečih čežano. (»Slovenec«. 12. ITI.) Ko je uredništvo »Slovenca« pred tremi leti naprosilo l.iut»ij-a,nekega Pskofa dr. Gregorja Rozmana za kratko izjavo o poslanstvu katoliškega lista med Slovenci, je Skot dr. Rozman dejal. (»Slovenec«, 31. XII. 1933) »Katoliški tisk mora v vseh vprašanjih politike, gospodarstva, kultur« jn umetnosti prinašamo načelno jasnost. To je ravna pot našega tiska, dosledno in neustrašeno mora oditi po njej. Trditi smemo, da ie doslej to pot hodjl . . .« Radovedni smo. ali bo škof dr. Rozman tudi po tej čudoviti črtici o čežani še pripravljen da »Slovencu« daje na razpolago svoj blagoslov. Zakaj, če ta ton ustreza nalogam katoliškega pisanja — kakšen mora biti brez verski ali celo boljševiški stil! „Slovenecu sebi Ta dOhtari sa enoglasen skl-enil. da boja začel z gladouna staulca. ke ie zdej ša ta narb! muderrui. Staukal boja pa tolk časa, dokler se jim ne boja začel lounikj smilt. pa sami seb tud ke ne boja nč jedi pa tud ne pil K sreč. sa se začel hmal sami seb Mnilt, ke sa bli lačen, žejen pa šr bi. No in tlcu je ustal še vse pr starem. Mal sa se pa. tud lxil 6 14 : 28 8 11 1 3 6 10 : 20 7 11 1 2 8 10 : 36 4 Hašk:Ljubljana 3:1 (2:1) Zagreb, 14. marca. Na grišču I laška, ki je kakor znano brez tribun, se je danes ob 15.30 pred približno 400 gledalci vršila ligaška tekma meti Haškom in Ljubljano, ki je prinesla docela zasluženo zmago zagrebškemu moštvu. Hašk: Šmarna — Slivak, Konstanti-novič — Golac, Pajovie. Berberič — Hrubcc Horvat, Hitrec, Požega, Vidovi č. Ljubljana: Logar — Hassl, Jug — Boncelj, Pupo: Pišek — Jože, Slapar, Lah, Pepeck, Šercer. Prvi vtis, ki so ga dobili gledalci, je bil, da igrata dve enakovredni moštvi. Ljubljana ie močno pritiskala na vrata Haška. V 10. min. lep Hitrecev pas levi zvezi, ki strelja, toda Logar sigurno brani Takoj nato strelja Hitrec z daljave 16 m. Logar s padcem reši. Menjajo se napadi, vendar pa so ljubljanski nevarnejši kot zagrebški Joža dobi 16 m pred golom krasen pas Lahov, iz katerega bi lahko rezultiral gol, vendar gre žoga v out. V 17 min. prvi kor-ner za Haška, ki ostane neizrabljen. V 18. min. strelja Hitrec na pas Hru-beca z daljave 16 m in Hašk vodil 1:0 V 20. min. Logar s padcem krasno brani Hitreccvo bombo. V 23. min. zabije drugi gol Ilrubec. Logar je po nepotrebnem zapustil svoje svetišče in žoga je šla v prazen gol. 2:0 za Hašk Hašk je stalno v napadu, Ljubljana pa se zelo slabo brani. V 35. min. gneča pred Haškovim golom. Ljubljana pa nima napadalca, ki bi znal izkoristiti te ugodne prilike. Ljubljana se vse preveč spušča v driblanje in zaporedoma izgubi žogo V 30. min. jo dobi Lah, ki jo pošlje prostostoječemu Sercerju Ta predriblja Slivaka in centrira. Joža v centru prestriže žogo ter jo pošlje v levi gornji kct. 2:1 za Hašk V 33. min. Logar zopet lepo brani. Sledi mehka igra. ki nikakor ne odgovarja prvenstveni borbi. Igralci igrajo zelo fair. Zadnjih 5 minut pred koncem polčasa Hašk stalno napada ljubljanska vrata. V 44. min. opali Hitrec oster strel tik pod prečko, vendar pa Logar odbije v korner, ki ga strelja Hrubcc. Logar zopet sigurno reši. Hašk in Ljubljana sta bila v prvem polčasu enakovredna nasprotnika v polju. V streljanju pa je bil Hašk uspešnejši. Zlasti se je odlikoval Hitrec, ki je še vedno stari »Ica« ter je mnogokrat bil deležen odobravanja publike. Občinstvo je bilo zelo objektivno. Rezultat prvega polčasa bi moral biti po poteku igre 1:1, zlasti ker je bil drugi gol za Haška ubrani j iv. V 2. min. drugega polčasa Logar zopet pokaže lepo obrambno akcijo. 2oga pa inu pade iz roke, nevarni položaj pa reši Boncelj. V 9. min. zopet nevaren položaj pred ljubljanskim golom, Jug pa reši v korner. V 10. min. korner za Ljubljano, ki je sedaj nekoliko v premoči. V 13. min. je začelo deževati. V 15. min. sledi lep napad Ljubljane. Lah si da žogo preveč naprej, sicer utegne oddati Šercerju, ki pa slabo strelja. Ljubljana ima nekaj prilik za izenačenje, toda njen napad jih ne zna izrabiti. V 1.9. min. korner za Haška, ki ga strelja Vi-dovič. Desna zveza Haška Horvat dobi žogo in jo z glavo potisne proti levemu spodnjemu kotu mreže. Logar utegne žogo prijeti z roko, vendar mu pa uide v mrežo. 3:1 za Hašk banse Ljubljane za izenačenje so se zelo zmanjšale, zlasti ker je postal veter zelo močan m vedno bolj dežuje. Napad Ljubljane igra zelo raztrgano. Tudi branilca sta nesigurna V 24. min. Ptodoren napad Haška Hitrec dobi žogo, ki jo pa z roko namesti na nogo, česar sodnik ne vidi Močno strelja toda toga gre v out V 25 min zopet Hitrecev strel ki ca Logar brani Minuto ka-snejf Hitrp" ponovi =vojo skeijo a Logar reši s padcem V 30 min. gnera pred ljubljanskim golom Logar v pad- cu zopet brani in Jug pošlje žogo v korner, ki ga desno krilo Haška zabije v out. Joži se vidi, da je utrujen, tako da ne more izkoristiti lepih pasov, ki jih stalno dobiva. V 33. min brani Logar strel iz daljave 2 m v korner ki pa gre zopet v out. V 41. min Jug zelo ostro odda Logarju, ki je komaj preprečil lasten gol. Igra se je končala prijateljsko z zasluženo zmago Haška. Sodnik Vasiljevič iz Beograda je bil zelo dober in objektiven. Gradjanski: Slavija O 5:1 (3s0) Zagreb, 14. marca Istočasno kakor tekma Hašk : Ljubljana se je vršila na igrišču Gradjanskega pred 2500 gledalci tekma med Gradjanski m in osiješko Slavijo. Gradjanski je s slabo igro vendarle porazil svojega slabega nasprotnika. V vodstvo je prišel Gradjanski v 7. min. Brozo-vič je lepo centriral. Lešnik prevzame volley in strelja neubranljivo v mrežo. V 11. min. doseže Pleše s k-asnim strelom drugi gol. V 14. min. prosti strel proti Slaviji, ki ga pretvori Kokotovič. 3 :0 za Gradjanski. V drugam polčasu je zvišal Lešnik v 30. min. na 4 : 0, v 38. min. pa isti igralec ,ki je predriblal obrambo nasprotnika, na 5 : 0. V 44. min. je Slavija dosegla svoj častni gol. Smeliček ga je z glavo zabil po lepem napadu Tekmo je avtoritativno sodrt italijanski sodnik Datilo. Kaznoval je vsak najmanjši foul, BSK: Concordia 0:0 Beograd, 14. marca. Pred 2000 gledalci je zagrebška Concordia priredila pravcato presenečenje. Zagrebško moštvo, za katero je po dosedanjih tekmah že obveljalo ime »repek«, je v Beogradu samem izsililo proti dosedanjemu državnemu prvaku BSK neodločen rezultat. BSK je bil izrazit favorit. Oon-cordijaši so se odlikovali z zelo efektno in tehnično lepo igro ter je zlasti ožja obramba nudila ves čas odločen odpor, tako da so bili Zagrebčani popolnoma enakopraven nasprotnik. Sodil je g. Stefanovič. Jugoslavija: Slavija S 1:0 (1:0) Drugo presenečenje v Beogradu je bilo na igrišču Jugoslavije, kjer je rezerva Jugoslavije — prvo moštvo, ki je kakor zna no odpotovalo na Irsko — premagala Sarajevsko Slavijo. Te zmage nihče ni pričakoval. Rezervno moštvo Jugoslavije je skoraj bolje nego prvo moštvo. Da bi imelo še malo več sreče, bi bil rezultat lahko še ugodnejši za Beograjčane. Jugoslavija je bila ves čas v premoči ter je diktirala tempo Sarajevčani v tehničnem oziru niso igrali slabo, toda moštvo je že v začetku igre izg-ubilo živce ter predvedlo zelo raztrgano igro. Sodil je dobro g. Kario iz Skoplja. Hajduk: Bask 3:1 (2:1) Split, 14. marca. Ob zelo slabem vremenu in močnem vetru je »majstor s mora« porazil Baska. Publike 2000. Hajduk je začel z velikim elanom ter je že v 5. min. po krasni kombtnaciji notranjega tria dosegel vodstvo po Aluje-viču. V 10. min odda Lemešič Alujeviču, ta pa Blaže viču. Golman Baska Mirko v ič leti proti Blaževiču, ta pa strelja mimo preko njegove glave in postavi na 2 :0. Hajduk nekoliko popušča, saj se že zaveda svoje zmage. Beograjčani igrajo sedaj nekoliko bolje ter dosežejo svoj edini gdl v 27. min. V drugem polčasu igra Hajduk proti vetru, toda kljub temu zelo odlično. Baskov« so le redko prestopili črto med svojim in nasprotnikovim poljem. Hajdukov golman je sprejel v tam času samo en 1 strel. (orbe v podsavezni ligi Trije favoriti, Slovan, Hermes in Železničar poraženi Tudi v Ljubljani znajo delati nered V podsaveznem prvenstvu so se vršile prav zanimive tekme, ki so prinesle nekaj presenetljivih rezultatov Omeniti je treba poraz Slovana od strani kranjskega moštva ter zmagi Olimpa nad Hermesom in Celja nai železničarjem. Tudi Maribor je imel s celjskimi Atletiki precej posla, vendar pa je rešil >bc točki. Kranj: Slovan 5:2 (2:2) Precej dežja, mnogo hude krvi, a malo nogometa — to bi bila v dveh treh besedah glavna karakteristika tega srečanja. Napeta situacija, ki je tako značilna za ljubljansko skupino prvega razreda, je seveda dokaj vplivala na potek borbe, v kateri je obema moštvoma šlo ne samo za obe točki, temveč za vsak zgoditek. Med tekmo sta bila dva vdora publike na igrišče, slabo znamenje za naše prilike na igriščih! Tudi v kočljivih situacijah se mora občinstvo privaditi nekoliko resnosti in dostojnosti. Brez dvoma znata i eno i drugo moštvo nekoliko več zaigrati, kot sta v tej tekmi pokazali. Malo je vplivala nerveza, malo se je poznalo, da sta moštvi nastopili z rezervami, toda končni efekt je bil vseeno precejšnja nogometna mizerija. Kranjčani so začeli z veliko vehemenco in je prve četrt ure kazalo, da hočejo odnesti partijo v naskoku. Slovanovci so se morali obupno otreaati neprestanih napadov, in ker se je od vsega začetka prakti-cirala z obeh strani velika ostrost, je bilo že v naprej predvidevati, da se ne bo vse srečno končalo. Do polčasa je sodnik držal vajeti krepko v rokah, igralci so pa-rirsli in tako je vsaj dotlej šlo brez kakih nezgod. Kljub napadom Kranjčanov so prišli Slovanovci prvi v vodstvo. V 10. min. sa je znašel Keravec nenadoma sam pred kranjskim golom in potresel. Kranjčani še nadalje pritiskajo in v 14. min. zaključi Jakše odločen napad z uspehom. V tem delu je igva zelo živa, ostra, žilava. V 19. min. izkoristi Jovanovič nesporazum kranj ske obrambe in potisne v prazno, Slovan vodi 2 :1. Nato je v 20. min. zelo kočljivo pred Slovanovim golom, varadar obramba reši v kot. iz tega se pa rodi gorje, žoga šviga pred golom sem ter tja, naposled najde pot do mreže. V 33. min. strelja Unterreiter enajstko v vratarja, rezultat ostane do polčasa. Po odmoru je kmalu prišlo do loma. Se prej si Kranj zagotovi vodstvo, v 4. min. bije Jakša prost strel skoro s kota, žogo spusta Gašperšič v mrežo Odslej Kranj, čani zaigrajo s previdnostjo in Slovanovci se vsidrajo v njihovo polovico V 11. min nastopi kritična situacija Sodnik izključi zaradi preostre igre Slovanovca Jo-vanovlča, gledalci posežejo vmes in šele Celjem in mariborskimi železničarji, ki ae je končala z občutnim porazom Mariborčanov, ki so veljali za favorite. Kombtaa* torno znanje obeh moštev je bilo približno enako. Tehnično je bil železničar, ki je danes nastopil v močnejši postavi kakor zadnjo nedeljo . proti Atletikom, nekoliko boljši. Njegov napad pa je premalo povezan in nesiguren, dočim je Celje igralo z elanom. Pri Celju se je zlasti odlikovala ožja obiacnba. Tekma je bila živahna in fair. Takoj je železničar začel pritiskati, a tudi Celje izvede nekaj lepih akcij. Celjani pa niso znali Izkoristiti niti ene od mnogih prilik. V 17. min. je Celje v napadu. Presinger II. da Gobcu točen predložek, ki ga ta pretvori z glavo sigurno v gol. Igra ostane Izenačena, vse žoge pa postanejo plen obrambe, odnosno gredo mimo gola. Po odmoru skuša železničar z dobrifni potezami izenačiti, toda obramba Celja čisti. V 10. min. Gobec lepo centrira pred gol. Presinger I. zviša na 2 : 0. Gostje popuščajo in Celje preide v lahno premoč, ki jo pa izkoristi šele v 34. min., ko pošlje Gobec po Slamičevem predložku zopet z glavo v mrežo. 3 : 0. šele šedaj se gostje znajdejo in v 38. min. zniža Pavlin po energični akciji na 3:1. Vsi nadaljni napori gostov, da izboljšajo rezultat, so ostal; brez uspeha. Sodil je g. Mrdjen strogo in točno. Predtekma med rezervama Celja in Atletikov je z 1 :1 (1 : 0) ostala neodločena. Ljubljanski drugi razred: Svoboia — Mladika 1 : 2, Moste — Mars 2 :4, Slavija — Korotan 2 : 1, Jadran — Grafika 1 : 0. Maribor : Atletiki 2 :0 (2 : O) Maribor, 14. marca V nadaljevanju tekmovanja za podsavez-no prvenstvo so danes poslovali celjski Atletiki, ki so na Rapidovem igrišču odigrali svoio tekmo proti Mariboru. Za nastop Celjanov je bilo bore malo zanimanja, kajtj današnji tekmi je prisostvovalo komaj 54 pUčujočih gledalcev, tako da se je prireditev končata a precejšnjim primanjkljajem. Vrh tega jc LNP določil sodnika iz Ljubljane, kar je pri mariborskih klubih povzročilo nevoljo. ker se klubi v provinci itak morajo boriti s finančnimi težkočami. Dauašnja igra je bila v glavnem sveža in živahna in je v prvih potezah obetala visoko zmago Maribora. Toda kmaTu se je pokazalo, da stvar ne bo šla tako enostavno in so končno morali domačini napeli vse sile, da so dosegli v 17. min. po Ticar-ju vodstvo, nakar je Miloš v 25 mi«, zabjl drugi gol. V nadaljnem poteku so si sicer Mariborčani prizadevali, da bi zvišal} res stuilat, toda napori so Mi zaman. V drugem polčasu ae je vnela prava borba, (oda obe obramb] sla bili preccj previdni in nista kar tako dovoljevali ugodnih prilik. Sicer sta imela oba napada po nekaj zrelih -situacij, toda ostale so vse neizrabljene. V splosneni ie bila današnja tekma tudi za oko lepa in v mejah dovoljene igre. Maribor je bil s:c«r znaten del igre v premoči in je spuoh imel glavno besedo, toda na pad te premo?!, kj je bila očitna Z las; i v prvi polovici, ni znal izrabi-tj, kar gre pred; vsem na roveš hiperkomblnacije v kazenskem prostoru. V splošnem je enajetorica zadovoljila, toda fKjgrešali smo danes požrtvovalnost in e]an, s katerima vrlinama se moštvo Maribora navadno odlikuje. Očivid-no so domačini nasprotnika podcenjevali, kar M ae kmalu zelo bridko maščevalo. Atletiki so Ce zopet pokazali kot borbeno mo&tvo z dobrioi startom. Poudarjat, je treba, da so bili Celjani vzorno disciplinirani ter igrali zelo fair. Napad so imeii sicer raa prvi polčas poginoma raztrgan, toda v drugem polčasu se je ta del moštva odiično popravil ter izvedel precej nevar* nib akeij. tako da je bila domača obramba ▼ drugi polovici p reče; zaposlena- Krilci »o ves čas igrali samo defenzivno, leprot; koncu igre so se spustili tudi v pomoč svojemu napadu. Obramba je biJa * celoto še dokaj zanesljiva. Sodil je g. Lukeiič iz Ljubljane. Zaradi discipliniranosti in fair igre obeh nto&eT, je imel zelo lahko stališče. V prvenstvu 11. razr&da je Gradjanski iz Čakovca porazil Slavijo (Pobrezje) z 2:1 (l:l). ______ Ostale nogometne tekme Merska Sebeta: Mura t Drava (Ptuj) 5:1 (3:0). Praga: Prvenstvo, Sparia : Nachod 4:0, Viktorija Žižkov : Kladno 1:1, Viktorija Plzen : Rus v 1:0, Žideniee : Bratislava 2:1, Slavija ; Moravska Slavija 6:2, Plzen : Prostejov 2:1. Dnnaj: Pr vezivo. V sobote: Vienna : FAC 2:0, Sportklub : Postsport 2:2. V ne delio sta bili dve senzaciji, namreč poraza Rapida jn Avstrije. L/iberta? : Rapid 1:0. Admira : Wacker 1:0. FC NVie-n : Hakoah 0:0. Favortfner AC : Austru 2:1. Rini: Prvenstvo. Roma : Juvenlue 3:1. Genova : Fiorfcntina 2:1. Milano : Bari 4:0. Bo'otftia : Na pol i 2:1, Lazio : Saivpiev-darenft 2:1, Novara : Triestina 2:1, Luche« sc : Alessandrla 1:0, Ambrusian* : Torino 2:1. BndiinpeSta: Prvenstvo. Fereii^varos : Szeged 8:1. N&mzeti : Ki^pest 4:1. Phobus : Bud a i 0:0. Budafok : III. okra; 2:1, Uj-pesl : Haladas 0:1, Elektron«* : Bocskai 4:1. Slovenci vodijo v kolesarskem športu Kolesarski savez ostane v Zagrebu — Zanimive dirke V Sloveniji po preteku skoro četrt ure se more nadaljevati igra; medtem je sodnik še Slova-novega vratarja poslal na hladno. Slovanovci sedaj neverjetno pritiskajo, ne da bi jim kaj uspelo. Proti koncu zabijeta Jakše in Sretenovič za belo-rudeče še četrti in poslodnji zgoditek. Kranjčani so bili znatno boljše moštvo na terenu. Sicer še dolgo niso zglajena enajstorica, mnogo neenakosti je med njo, Lepo je vodil napadalne akcije Golob, opažen je bil Baumkircher v krilcih, levo krilo prodorno. Vse ostalo ni mnogo pomenilo. Slovanovci 30 po nedeljski zmagi nad Reko močno razočarali. Dokler so bili kompletni so se sicer jima&ko držali in čeprav so bili za Kranjem za en gol v zaostanku, še veino ni bila bdtka odločena. Pozneje seveda niso mogli priti več do odločilne besede in so morali zabeležiti še dva zgoditka v zgubo. Igrali so taktično precej slabo, poleg tega so bili do neke mere nedisciplinirani in »o si sami zakrivili nesrečo. Sodil je g. čamernik. Olimp : Hermes 5 :2 (1: 0) Cel j«, 14. marca. Danes popoldne je Olimp odigral na svojem igrišču zadnjo ptiisavezno tekmo v pomladanski sezoni. Glcdaiccv je bilo okoli 200. Tekma je bila zelo živahna in zarvmiva. Moštvi sta bih v kombinatornem ozli-u enakovredni, gleie odločnosti in elana pa je Olimp prekašal goste. Igra je bila v začetku izenačena V 7. m.n. je Catar s prostim strelom zabil prvi gol za Olimp. Hermes se kmalu znijde in začne krepko napadati. Ima pa premehak napad, ki ne zna izkoristiti situacij pred golom. V zadnjih 10. min. prvega polčasa uprizarja Olimp energične protiakcijc. Rezultat se ne menja. Po odmoru začne Hermes zopet pritiskati. V 6. min. izvede Olimp lepo akcijo in Primožič pretvori tečen čatrov predlo-žk v drugi zgoditek. Po tem uspehu preide Olimp v lahko premoč. V 17. min. zviša Cater na 3 : 0, v 28. pa Dimitrovič na 4 :0. Dve minuti kasneje diktira sodnik enajstmetrovko proti Olimpu, ki jo Sve-tic pretvori v prvi gol za goste. Tri minute pozneje zviša čater s prostim strelom na 5:1. Hermes se končno otrese Olimpovc premoči. Dve minuti pred koncem zniža Brodnik s prostim strelom na 5:2. Sodil je g. Hobaher objektivno, a precej neslgurno. Celje i železničar J: 1 (1: o) Pred 400 gledalci se je danes vršila na Glaziji v dežju podsavezna tekma med i Zagreb, 14. mam Danes se je nadaljevala glavna skupščina Kolesarskega saveza, ki ie bila zadnjič od policije prekinjena. Na dnevnem reda današnje skupščine so bile samo volitve novega odbora in slučajnosti. Slovenski klubi so opustili svojo zahtevo glede prenosa saveza iz Zagreba v Ljubljano, imeli pa so z zagrebško opozicijo veliko večino iu z njo tudi izvolili novj upravni odbor po svoji volji. Nov; odbor, ki je bil izvoljen s 27:4 glasovom, je naslednji: Predsednik Rosenberg (Zagreb), pods predsedniki Kolar (Zagreb), Gorjanc (Ljub Ijana) in Ames (Beograd), tajnika Ferari in Kržič, tehnični referent Gregor o. V oiboru so Slovenci Fišer (Maribor), HlebS (Maribor), Cajnko (Slovenjgradec). v nadzornem odboru pa Steinbiirher in inž. Lah, oba iz Maribora. V odboru so še vsi predsedniki podsavezov. Načelnik zbora sodnikov je Fajs Mirko iz Celja. Važnejši slde^ današnje skupščine «o: Podpore n»instrslva za telesno vzgojo se bodo razdebl« na upravne stroške in po7, Maralo« »1 točk. Ilimen. Znana gorenjska športnica in za služna delavka v smučarskem športu, učiteljica Minca Rabičeva se je včeraj poročila v Mojstrani s posestnikom Zupanom Rudijem Yt Mojstrane. Simpatični in sploSno znani športnici naše iskrene čestitke! Objave Nov grob. Včeraj je nenadoma preminil g. Ivan Kuralt, industrijec v Domialah. Pogreb bo v torek ob pol 16. na domžalsko pokopslišče. Blag mu spomin, žalujo-č:m naše sožalje! PropnjaHtlni tedwM >l'ei*e se glasbe« » produkcijami šole G!a?bene Matice in dri koiiservatorjja. se začne danes, in sicer bc prva produkcija ob T-žtrt na sedem v nia? li f;lharnionieni dvorani. Danes nastopijo gojena otroškega glasbenega vrtca. Staršf in ndadino vabimo k posetu. Jutri nastopi šola Glasbene Malice, in sicer njen klavirski in violinski oddelek. Začetek prav tak« ob četrt na 19., *o pot pa v veliki dvorani. Natančen sjtored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 Din Ln velja obenem za vstopnico. Veliko tihotapstvo kokaina Njujorška (.»oliiiija je zaplenila velikansko HuiOšino kokaina. Njecovo vrednost eeaiio na več sto tisoč dolarjev. Pripeljala ga je ufika ladja ki je last ene največjih mednarodnih Mhotapfcki-h tolp. Po natančni preiskavi je policija odkrila 600 zabojev blaga med dvojn<«ui st«*rtr»nw ladje. Tr; mes?-Ce >e prežnla n» »o poSiljko iu nadaljnja (Kisledku) Ut aeda-j morda ta, da ur mkrila v«o tihotapsko družbo, k; ime svoje zasiuiMrifce od Amerjk« do Kfttf&e, »JUTRO« ponedeljska izdaj« Ponedeljek, 15. UL 1937. Delovanje Rdečega križa v naši banovini * Občni zbor banovinskega pododbora je izpričal živahno delavnost naše vodilne humanitarne organizacije Ljubljana, 14. marca. Ob veliki udeležbi delegatov iz vse Slovenije se je dopoldne vršil v mestni zbornici občni zbor banovinske organizacije Rdečega križa, našega vodilnega humanitarnega društva. Zborovanje je vodil predsednik dr. Krejči, na čigar predlog so zbo-rovalci pred prehodom na dnevni red odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n., pozdravno brzojavko predsedniku RK Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu in pismene pozdrave glavnemu odboru v Beogradu. Ko so bile odpravljene otvoritvene formalnosti, je tajnik, višji svetnik Skalar pre-čital poslanico, ki jo je glavni odbor naslovil na vse odbore v kraljevini, ki poudarja med drugim, da je RK dosegel ob koncu lanskega leta rekordno število članstva, odkar obstoji: v državi deluje 1474 odborov in 850 poverjeništev, v katerih je združenih 165.349 članov, pomladek pa je organiziran na 3761 šolah, tako da deluje 14.975 dijaških pododborov s 42.887 člani. Za podpore v stiskah in nesrečah je glavni odbor nakazal posameznim lokalnim organizacijam 230.000 Din. V teku jeseni in zime je 105 odborov organiziralo 174 tečajev za prostovoljne bolničarie in bolničarke, ki jih je dovršilo v celem 3794 oseb, med njimi 2.600 vojnih obveznikov in 1.194 žena. Za opremo bolnišnic RK in za. sanitetne potrebščine, posameznih odborov ie glavni odbor nakazal 347.375 Din rednega in 2,195.000 izrednega kredita. Iz predsednikovega poročila povzemamo, da je nedavno poteklo 18 let. odkar smo Slovenci pričeli z delom RK Od leta 1933. pa do konca lanskeea leta je število rdečih križarjev naraslo od 5.605 na 13.408. članstvo podmladka pa je v zadnjih letih padlo od 29.023 na 19.220 V splošnem n^pravlia društvena bilanca vtis, da doseženi uspehi niso v pravem razmerju z vloženim trudom in s stroški, ki so potrebni za vzdrževanje aparata, vendar pa ie velikega pomena tudi moralno delo ki ga ni mogoče izkazati v suhih številkah. Ponos- banovinske organizacije je njeno lepo urejeno, za dve kompletni bolnišnici pripravlieno in še z drugo potrebno robo dobro založeno skladišče, ki ga vzorno oskrbuje upravnik ravnatelj Jagodic. Razen te?a ima naš RK izdaten sklad za prvo nomoč. ki ie vsak hip na razpolago, kakor hitro nas doleb" nesreča, prav tako p9 so naša tudi velika, skladišča davnega odbora in tam zbrani denarni fondi Podrobnega delovnega poročila, odbor na skupščini ni podajal, ker ie izšlo že v posebni brošuri. Iz obširne, pregledno sestavljene knjižice povzemamo, da ie delo na terenu precej težavno, ker v naših krajih še zmerom prevladuje nekakšno nerazpolože-nje nasproti RK, ki izvira še iz predvojnih časov, ko je bilo društvo domena skoraj samih visokih osebnosti in nam nenaklonjenega tujega življa. Mnogo je vplivala na razvoj, zlasti pa na število članstva tudi redukcija službenih prejemkov državnih nameščencev, po kateri je odpadlo mnogo vne tih sodelavcev. Med 13.408 člani, kolikor jih je bilo ob koncu preteklega leta, so bili posamezni stanovi takole zastopani: trgovci in obrtniki 1216 rednih in 462 podpornih članov, kmetovalci 565 in 451. privatni nameščenci 3S2 in 277, zdravniki 213 in 5. delavci 171 in 317, odvetniki in notarji 164 in 6, banovinski in občinski nameščenci 163 in 253, duhovniki 101 in 20 itd. Na področju banovinskega oabora deluje razen ljubljanskega pododbora še 23 okrajnih in 120 občinskih odborov ter 1 okrajno in 146 krajevnih poverjeništev. Na samarijanskih tečajih je diplomiralo 112 novih samarija-nov in samarijank, bolničarski tečaji pa so dali 285 novih bolničarjev in bolničark. V pomladku je na 223 šolah organiziranih 19.151 mladih samarijanov, a še pred enim letom je njih število znašalo 37.784. To nazadovanje gre v dobršni meri na rovaš znižanja prejemkov državnih uslužbencev, zavoljo katerega je mnogo učiteljev popustilo v delu, nekaj pa bo krivo bržkone tudi splošno obubožanje prebivalstva Ne 102 šolah poslujejo priročne lekarne pomladka. na 38 šolah delujejo kuhinje, v katerih prejema hrano 2400 otrok. Ob začetku novega šolskega leta pa se je delo za organiziranje mladine vidno poživilo in v februarju je bilo že 330 šol, ki imajo svoje pon adke. Po kratki debati v katero so med drugimi posegli dekan Tomažič iz Trebnjega, župnik Vrbanjšek iz Dolnje Lendave in prof Sever z Ježice, je bil na predlog predsednika nadzorstva ravnatelja Pretnarja soglasno spreiet absolutorij odboru s posebno pohvalo blagajniku Mešku in upravitelju skladišča ravnatelju Jagodiču. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor v katerem so predsednik dr. Kreiči, podpredsednika dr. Fettich in ravnateli meščanske šole Hočevar, odborniki: častna dvorna dama Tavčarjev. inšpektor Wester. glavni knjigovodja Mestne hranilnice Mešek svetnik Gregorka prof Sever, v nadzorstvu na ravnatelj Pretnar prof. Jeran in ravnatelj meščanskp šole Tone Gaspari z Rakeka Za delegate na glavno skuoščino so bili izbrani dr Fettich. r-avnateii šnbic 5z Celia dr. Vidic iz Kammka, tajnik Skalar blo.fra.i^k Mešek in zastopnik sa.mariianov šenk Na koncu ie ohčni zbnr obravnava' samo-stoine -predloge nekaterih kraipv okrajnih odborov ki iih je banovinsu-«- ««">*stvo ^rv^nhra predelalo in iih strnile T"-sto sklepov, k' so bili soglasno sprejeti Ljubljana popije letno nad šest milijonov litrov mleka, ki ga dovaža nad 1900 mlekaric — Vprašanje osrednje zadružne mlekarne Ljubljana, 14. marca V lovski sobi Mikličevega hotela so se danes mlekarji na pobudo Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani zbrali na anketi o vprašanju, kako izboljšati slovensko mlekarstvo v korist producentov in kon-zumentov. Govorniki so se v glavnem sklicevali na ljubljanske razmere, to pa zato, ker jim je gradivo o njih na razpolago in ker bo ugodna rešitev tega vprašanja lahko služila la vzgle 3 ostalim predelom dravske banovine. Zborovalci so si izvolili za predsednika sestanka Lovra Novaka iz Naklega pri Kranju, ki že dolgo let deluje za povzdigo našega mlekarskega zadružništva. Predsednik je predal besedo mestnemu zdravniku dr. Misu, ki je predaval o mleku in narodnem zdravju. Uvodoma je poudaril da je mleko tako važen čin i tel j. da že sama poraba mleka kaže, kako visok nivo dosega posamezen narod na gmotnem in na kulturnem polju. V naprednih in kulturnih državah je konzum mleka največji. Ker pa je mleko pripravno sredstvo za prenašanje bolezni, se mora s tem pro- blemom baviti tudi zdravnik, da z izboljšanjem higienskih razmer obvaruje ljudsko zdravje. Higiensko pridobivanje shranjevanje .transport in razpečavanje mleka je najtežja naloga v prometu hranil. Tako je n. pr. v ameriškem mestu Ore-gomu, kjer so bili higienski predpisi najstrožji in je bila predpisana sterilizacija, nekoč obolelo 487 ljudi, od katerih je umr lo 12. Preiskava je dognala, da je okuže-nje povzročil na angmi oboleli moški, ki je polnil steklenice s steriliziranim mlekom. To je sadno er primer, ki kaže nevarnost nečistega mleka za človeško zdravje. Uživanje mleka rudi človeku največjo možnost, da ostane z j rav V mleku se nahajajo vitamini A, B, C, D, ki pospešujejo rast in preprečujejo vnetje živcev, skor-but in rahitis. V mleku se nahaja sladkor, \ maščobe, ogljikovi hidrati itd. tako da ' uživanje mleka najbolj pospešuje zdravje. To so uvideli napredni narodi, ki propagirajo porabo mleka z vsemi sredstvi, obenem pa tudi skrbijo za higienski napredek v mlekarstvu. Predavatelj je navedel razne podatke iz Anglije, ki presenečajo, zlasti 6e jih primerjamo z našimi, kjer je mlekarstvo prepuščeno samo sebi. V drugih državah je prevzela država vso oskrbo mleka, ker le ona riore s strogimi predpisi in kontrolo nad čistočo in zdravjem živine, mlekarskih delavcev, hlevov, trans porta in mlekarn napraviti, da je mleko ljudskemu zdravju koristno. Tudi v Ljubljani vrši mestni fizikat kontrolo mleka z uspehom, vendar pa ni mogoče, da bi fi-zikat preprečil uvoz nečistega mleka, ker je čistoča mleka odvisna izključno od posameznega producenta, ker le on more s svojim ravnanjem doseči, da bo mleko neokuženo. Kontrola je lažja, če se vrši trgovina mleka v enotni organizaciji. Predavatelj je zaključil z besedami, da je mleko hranilo, ki mu je tieba posvečati največjo pažnjo. Nato je prevzel oesedo tajnik Zveze mlekarskih zadrug Benko. V svojem izčrpnim predavanju, podprtim s statističnim gradivom, je omenil med drugim, da se da z raoionaliziranim in organiziranim mlekarstvom, pri čemer mora sodelovati država, kakor tudi kmetje sami, podpreti naše kmetijstvo, ki je gospodarsko depresijo občutilo najbolj zaradi neorganiziranosti. V Ljubljani, kjer se porabi nad 6 milijonov litrov uvoženega mleka na leto, bo treba ustanoviti zadružno centralno mlekarno, ki bo ščitila na eni strani kmete s pravično ceno na drugi strani bo pa le taka mlekarna mogla vršiti kontrolo nad mlekom, kar danes ni mogoče, ker prodaja mleko v mestu nad 1000 mlekaric. Vsak meščan porabi povprečno 3.1 decilitra mleka na dan, kar je zelo malo v primeri z Nemčijo (4 del ), Noveško (6.8), Dansko (7.2), Angleško (9.2), Švico (10.4) Tudi poraba masla in sira je na posamez- nega Ljubljančana na leto majhna in sicer komaj 1 kg, dočiin porabi Dunajčan 4 kg surovega masla. Le organiziranje kmetov v zadruge bo omogočilo pametno trgovsko politiko v mlekarstvu in s tem pravične cene. Za to vprašanje se mora zavzeti tudi oblast, da bodo iz mlečne tr-I govine izrinjeni posredovalci, ki škodujejo i konzumentom i producentom. K besedi se je oglasil kot zastopnik v Ljubljano inkorporiranih kmetov, ki je pojasnil njihov težavni polažaj ter se zavzel za centralno mlekarsko zadrugo, ki naj bi upoštevala vse mestne in okoliške produ-cente. Govorih so še Rigler, Florjančič, Puš, Pavlič in nekateri organizatorji zadružništva, ki so poudarjali, da le zadružništvo mora ugodno rešiti probleme našega mlekarstva. Navzočni so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da cene mleka padajo pod produkcijske stroške, da naj se konzum mleka in sploh mlečni trg v Ljubljani organizira, pri čemer naj pomagajo vsa upravna oblastva, da z administrativnimi predpisi in materialnimi sredstvi pomagajo izvesti mlekarsko zadružništvo, ki bo izpodrinilo prekupčevalce. Sprejet je bil tudi predlog, da se ustanovi odbor upravnih oblastev in posameznih mlekarskih organizacij, ki bo proučil to vprašanje in izvedel enotno organizacijo. Predsedujoči je zaključil zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki oblastev, mlekarske šole in zadrug, s pozivom, naj vsi delujejo složno, ker je le v zadružni organizaciji rešitev kmetov in se tudi mlekarsko vprašanje da rešiti le s pomočjo zadrug. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! FOTOAMAT L Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek tihožitja pri umetni luči, praktične demonstracije, vodi Marijan Pfšifer: Kamere s seboj. V petek izhera prvega gradiva za slikovno centralo. Na klubske večere so prijatelji kluba stalno vabljeni — Klub pripravlja za konec maja razstavo del svojih članov v Jakopičevem paviljonu. Predstavila se bodo dela, ki so v zadnjih dveh letih ponesla sloves slovenske fotografije po vsem svetu in ki jih specialno Ljubljana še ne pozna. Razstava bo obenem pokazala, da se v ljubljanskem klubu goji tudi fotografi a praktičnega značaja. Trije posebni oddeikj bodo posvečeni tujsko propagandni in domoznanski fotografiji. Tako da bo en oddelek obsegal samo planinske, drugi samo ljubljanske slike. Nad vse zanimivo statistiko priobčuje glasilo Italijanske fotografske zveze (A. L. A.) »Pagine fotografiche«. Iz njegovih podatkov je razvidno, da so jugoslovenskiin amaterjem od junija 1934. do junija 1935. sprejeli na mednarodnih razstavah 97 del in so bili s tem številom med petdesetimi državami na 23. mestu. V letu 1935/36. (od junija do junija) pa je število razstavljenih jugoslovenskih del doseglo 396, Jugoslavija je presedlala s 23. mesta mahoma na 10. mesto in je prišla tako tik za mnogo večjo Italijo, ki se je v obeh letih držala 9. mesta, a je po številu razstavljenih del zaradi zmešnjav v dobi sankcij celo nazadovala (prvo leto 507, drugo 426 del). Te številke seveda ne morejo biti popolnoma točne, ker je pač težko zbrati podatke z vseh (250 do 300) mednarodnih razstav, vendar bodo po vrstnem redu držav prilično ustrezale. V drugem polletju lanskega leta pa se je Jugoslavija po vrstnem redu povzpela gotovo še višje, saj je samo iz statistike ljubljanskega fotokluba razvidno, da so lani njegovi člani na zunanje internacionalke poslali skoraj 1000 del (!!), pri Čemer je bil njih odstotek sprejetih del izredno visok, namreč 63 odstotkov (normalno sprejemajo na internacionalkah okrog 30 odstotkov doposlanih del). In sploh je treba pribiti, da vzdržuje ljubljanski klub glavno breme naše fotografske reprezentance v svetu, ne da bi se našim činiteliem z redkimi izjemami niti sanjalo, kakšno propagando vrši s tem za našo deželo in državo. Seveda vrš:jo naši amaterji to delo na račun lastnih žepov in odgovornim činiteliem se še manj sanja, da bi bilo treba njih prizadevanje podpreti, pa ne samo z obljubami in lepimi besedami. Naj pripomnimo še to, da so fotoamaterske organizacije drugod (n. pr baš omenjena italijanska zveza in zveza nemških amaterjev i pod posebno zaščito države in lokalnih činiteljev, ki pod- pirajo amatersko fotografijo na vse mogoče načine. V naših klavrnih razmerah pa se bo znalo zgoditi, da bo sama secri prepuščena iniciativnost in požrtvovalnost amaterskih organizacij omagala in da bo Jugoslavija s svojega sedanjega ponosnega mesta med prvimi fotografskimi državami na svetu zdrknila tja. kjer je bila pred tremi leti. Ali pa še nižje... Za amatersko knjižnico Agfa-Photoblatter št. 3. so posvečeni fotografiji na avtomobilskih vožnjah in z motornimi vozili kot glavnim motivom, obravnavajo pa še mnogo drugega. Tako bi omenili zanimivi članek, ki nas pouči, kakšno spoštovanje izkazujejo Japonci umetniški fotografiji v svojih domovih. Tehnika bo zanimala članek o novih dognamjih glede fiksaže pozitivov, našli boste tudi dragocen načrt za gradnjo električne kopirne ure in še marsikaj v krajših sestavkih in nasvetih, odlične, kakor vedno v tem mesečniku, so slike, men njimi pomladni motiv Jugoslo-vena Bartoleja iz Petrovgrada. List je poceni in ga dobite v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami. Der Satrap končuje v marcu obširna, sistematična in bogato ilustrirana navodila za slikanje portretov in skupin v domu. Isto tako bogato ilustriran članek obravnava zimske in snežne posnetke. Marsikatero dobro zrno se da izluščiti iz premišljenih razlag in tehničnih podatkov k slikam. Ta številka objavlja tudi prve posnetke, ki so bili nagrajeni na zadnjem natečaju tvrdke Voigtlander. Ta tvrdka je ob tej priliki razdelila 5000 mark. List se dobiva isto tako v fotografskih trgovinah. ★ Popravek. V zadnji številki je treba brati v članku »Tehnika fotografskega snemanja«, prvi odstavek »K drugi točki«, da imajo rumenice razen za ortokromatski material pomen kvečjemu za pankromat-ski tipa a, in ne tipa b, kakor je pokvaril tiskarski škrat. Iz akvaristov© t®rbe O železobetonskem akvariju in rdečeglavi mreni Ker so akvariji s štirimi stranskimi ste-/rli precej dragi, je priporočati železobeton ske, ki prav tako ustrezajo namenu. Vzemi mo za primer akvarij z 200 litri v razmer« ju 50 krat 50 krat 80. Dno in tri strani »o iz železobetona. debele 4 om, samo na četrti strani je nameščeno steklo. V cement eo vdelane 5 mm debele železne šibice. Zmes cementa in peska je 1:3, a tej zmesi je dodati nekaj cerazita. Ce ne računamo gradiva za kalup, bi stal akvarij 300 Din-Stekleno stransko .pdoščo je vdelati v obliki okna. Zatem se prepieska akvarij t zmesjo cementa Ln cerazita, da postanejo stene popolnoma goste. Tak akvarij stoji obrni en s stekleno 6tranjo proti oknu, a od* daljen je 1 m od okna. Ribe opazujemo z okenske strani. Treba bo najti izdelovate-lia takih akvarijev, ki so 6e v inozemstvu dobro obnesli, zlasti pri neki razstavi domačih ribic, kjer je bilo izdelanih 10 dve-stoiitrskjh posod. Ker .-.mo pravkar omeniii domače ribice, ' za kdiere se v splošnem manj zanimamo i kakor za tujezemske, je treba ugotoviti, da I na demo ta očitek vedno tudi v strokovni Iiii:rautri inozemstva, in res je, da so do inače ribice mnogim akvaristom neznane. Večina tujezemk zahteva toplo vodo in se* dem mesecev v letu jim jo moramo ogrevali, kar je spojeno z znatnimi stroški. Priznati moramo, da so toplovodnice pestrejše kakor večina domačih rib, tudi je med topiovodnicami mnogo več vnst, ki so po velikosti prikladnejše za akvarije, kar vse pa ne opravičuje zanemarjanja ribi« rodne grude. „ V tem času se začenja zeniti tudi nas ljubki pezdirk, kj zaupa svoje ikre potoč* ni-m in rečnim školjkam. Iz Indiije je pa prispela preteklega "leta njemu po obliki trupa zelo podobna ribica, namreč rdeoe-glava mrena (Barbus nigrofasciatus), samo, da ji je repna plavut malo bolj zarezana, ne zrase pa čez 6 centimetrov. Luske so'precej velike in svetlo obrobljene, glava rdeča. Med škrgami in repno plavutjo so 3 počezne proge. Hrbtna, trebušna in pod" repna plavut so črne, prsni plavuti pa me» dlordeči. Samec je zlasti pri drsti v krasni halji, med tem ko so ikmice bolj blede, kar velja tudi za ostale mrene toplovodnice in za domačega pezdirka Rdečeglava mrena se dreti pri toploti 25 do 30 stopinj na isti način kakor rdeča mrena (Barbus conchonius) in tudi odgoja m'adičev je ista. Ker se večina rib loti ne samo lastnih iker, temveč tudi mladičev, je treba premestiti parček po preteku medenih dnj v drug akvarij, sicer večina iker kmalu izgine, zatem pa tudi mladiči, ki vise v obliki 1 in pol mm dolgih tenkih črtic na steklih in rastlinah. V začetku jim je donašati najdrobnejšega planktona Samooki in vodne bolhe so takim malčkom nevarni in jih moramo odstraniti takoj po drsti s starši vred. Požar je napravil iz noči dan Zalog pri Ljubljani, 14. marca. V noči na petek so zbudili prebivalce Zaloga in okoliških vasi gasilski rogovi Kmalu po polnoči je bilo, ko je začel goreti velik kozolec dvojnik, last gostilničarja in posestnika Gradiška. Ker je bil kozolec poln suhe detelje, na njegovo rešitev ni bilo misliti in so ga prihiteli gasilci prepustili svoji usodi in se omejili na to, da so varovali druga poslopja, škoda znaša okrog 40.000 Ddn. Požar je bil tako velik, da je bil Zalog razsvetljen kakor podnevu. še v petek popoldne, ko je potegnil močan piš, se jo razvnelo še tleče tramovje in znova začelo goreti. Vonj po dimu pa se je občutil vse petkovo jutro. Lastnik je bil zavarovan za 15.000 Din. Bolgarske planine na umetniški razstavi Ljubljana, 14. marca V Jakopičevem paviljonu je bila danes ob 11. otvorjena razstava akvarelov Pavla Francalickega, odličnega slikarja in plann-ca iz aSmokova v Bolgariji. K otvoritvi je prihitelo lepo število občinstva, med katerim smo opazili tudi soprogo predsednika mestne občine go Adlešičevo in načelnika kulturnega oddelka g. dr. Moleta, zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave g. Široka in upravnika Narodne galerije g. Zormana. Gosta ie v imenu SPD in Jugo-slovensko-bolgarske lige predstavil občinstvu predsednik Pustoslem^ek, nato pa so si obiskovalci z zanimanjem ogledali razstavo. ki obsega okrog 80 akvarelov, pre« težno planinskih motivov, in kj je napolnila dvoje dvoran. Razstavo toplo priporočamo. Pestani in ostani član Vodnikove družbe! Katalogi znamk omenjajo aa so bile med vojno ponarejane znamke osrednjih držav, namenjene za vohunsko službo. Ker so nekateri o tem dvomih, se je oglasil v najboljšem francoskem glasilu filatelistov »Echoju de la Timbrologie« di. Terwagne, vodja propagandnega belgijskega društva »Domovina m svoboda«, ki je potrdil obstoj teh znamk in pojasnil njihov nastanek. Znamke so bile izdelane v Angliji za propagando v Nemčiji. Znano je bilo, da so agenti antante razpošiljali med nemške če- ; te letake, brošure in knjige v nemškem je- i ziku, ki so pozivali Nemce, naj se vdajo, in ! sploh skušali delati zmedo med nirai Za razpošiljanje takih tiskovin je bilo treba, seveda kupiti nemške znamke in propagand ni materijal oddajati na nemških pošt h v zasedenih krajih. Nakupovanje prevelik h količin znamk pa bi zbudilo sum Zgodilo se je celc, da so enega izmed agentov, ki i je kupil večio količino znamk, zaprli. Tedaj so angleški prijatelji dr Tervvagnea preskrbeli potrebno količino r.emškh znamk, rdeče po 10 pfenigov ter sivo višnjeve po 15 pfenigov Nemci teh znamk niso med vojno odkrili. Ko je bil konec vojne, je vse preostale | znamke razdelil dr. Tervvagne med francoske vojake, ki so odšli na fronto ob Renu. da so se jih posluževali za svoj" dopisovanje. Zavezniki so ponaredili v isti namen tudi avstrijske in še nekatere druge znamke. Španske znamke Iz Španije prihajajo neprestano nove znamke. Sprejemati jih je treba seveda z veliko rezervo, ker se ne ve, katere so res -zšič uradno, in Katere m same plot t> -kiiišLna uprara bo za io uiiO/.nO ..tkoi ujo že pisali, ziaua v-, uuii;iisk. znamk. V Parizu bo ob času csve'ovne razciave .ud; velika razstava znama od 18. io 27. junija. Oficielr.o se bo imenovala >PLX1P^ (Premiere Exsposition Internationale Phila tčliaue). Francoska poštna uprava je napovedala za to razstavo dva oosebna priložnostna bloka in razpisala subskripcijo za naročila, ki je potekla že 31. decembra ia ni. Vsa naklada ie bila trikrat prodana tako da bodo dobili bloke le Mstj, ki so se prvi javili, ker poštna uprava naklade zaradi večjega povpraševanja na ir.'sli povečati. Tako kaže vse. da bo ta blok kmalu precej drag. Razstavo znamk pripravljajo tudi «f Pragi. Zaradi nje je naslal v čeŠK h listih velik spor. Razstavo m? namreč skien-lj ofi« cielno imenovati »Praga«, Čehi pa pravijo, da je ime njihove prestolni-e »Prahu« in hočejo videti v imenu Praga žai:t.-v nacionalnih občutkov, čudno je, ia česa ta- kega niso odkrili Nemci, ko e ir>ela njihova razsta/a v I eipzigu uraden latinski naslov »Lipsin«. Tudi za to razstavo, kj bo mednarodna, bosta .zšlj dve posebni znam ki. Nove avstrijske spominske znamke Avstrijska (K)štna uprava namerava iz dati posebne spominske znamke za svetnico. kar vzdržuje >Dunavska paroplovna družba« promet na Dunavu. V letu 1837. je namreč začel voziti prvj parnik >Mar;ja Ana« redno med Linzem Ln Dunajem. Za stoletnico družbe boao velike svečanosti. Tri spominske znamke, ki jih misij izda tj poštna uprava v Avstriji, bodo imele nas slednje slike: na znamkj po 12 grošev bo stari parnik »Marija Ana«, na znamkj po 24 grošev sedanji modemi brzi paruik >Franz Schubert«, na najvišji vrednoti po 64 grošev pa največji dunavsk tovorni a nik >0sterreich«. Spominske znamke bo do izšle v začetku ;unija Barve bodo iste kakor pri frankovnih istih vrednot. Nakla- da bo kakor pri vseh avstrijskih dobrodelnih znamkah zelo omejena. Angleške znamke za kronanje Napovedali smo že posebne nove izdaje za kronanje, kj jih bodo dobile vse koloni; je. Kakor smo zvedeli, so znamke za Novi Zeland že tiskane. Obsegajo tri vrednote in sicer po d. svetlo rdečo, po d. temno višnjevo in po 6 d. rumeno. Nove znamke Združene države: V spomin na ameriško armado in mornarico sta izšli 15. januarja dve znamki po 2 c v živo rdeči barvi. Na prvi je naslikan sedmi predsednik Združenih držav Andrew Jackson (1767 — 1845). Njegova slika je v meda-ljonu na levi, na desni pa je general Scott (1786 — 1866). V sredi je pogled na Jack-sonovo prestolnico. Druga znamka kaže staro jadrnico, ob straneh pa sta narisana admiral Decatur in Macdonough. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je v soboto 13. marca ob pol 9. zvečer po dolgem in mučnem trpljenju umrl previden s tolažili sv. vere naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod JOSIP ŠKORJANC davčni poduradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 15. marca ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Danijela v torek 16. marca ob 8. zjutraj. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! CELJE, dne 14. marca 1937. Žalujoča soproga IVANA ŠKORJANC in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravlien. — Izdaja ca konzordl »Jutra« Adotf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za fnaeratnl del je odgovoren MoJe Novak — Fd ▼ I^nbtJaoL