Naročnina mesečno 2*> Din. /.a možem* sivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno o::i; Tiiiiik o prvenstveni vrednoti nacionalnih interesov jo postala dogma vseh novodobnih nacionalizmov: vsakemu narodu posebej so njegovi voditelji dopovedovali, da ima pravico do prvega mosta pod soncem in dn so imperialistična stremljenja na račun šibkejših sosedov povsem naravna, upravičena in cclo nacicrnina dolžnost: mesto evangelija miru in sporazumnega delu. preplavlja Evro|wi literatura sovraštvu in narodnega šovinizma: znova se vcepijo mladini prepričanje, du je lo sila in moč. ki dolu narode velike v zgodovini Tukaj so vzroki, da io mednarodna letna bilanca tako tragična Zakon pravice in ljubezni je nadomestil« postava sebičnosti in brezmejnega pohlepa. Velik dol Evropo io izgubil Boga in z njim osnovno počelo in središče, ki bi vse narode moglo družiti v ono družino Po trdih Icfili vojne polnih odpovedi in zatajevanja, lotih krvi in gosnodstv« stroja nad človekom, bi izmučeni narodi predvsem potrebovali človeških pravičnih režimov, ki naj lii iiin omogočili zaceliti rane in pričeti novo. boljšo življenje. Zgodilo pa so jc ravno nasni-olno. Siln jc zavladala turi' na znotrni; ustoličila so je vrsta trdili, skoraj vojaških režimov. nad ljudstvom in proti Ipidstvn. ki za svoie blodne pagauske ideje zahtevajr vedno novih žrtev in nehote ter novod1 liniji narode v revolucionarno razpoloženje. Edini, ki jo tudi v zadnjih lolih jasno doumel lok ^asu in pogubno smer, kamor drvi Evropa, jo bil čuvar večne resnice. — namestnik Kristusov na zemlii. Neštcvilno je okrožnic, iz in v. opominov in prošenj. ki so iz, Vatikana bilo v zadnidi letih naslovljene na narode in njihove voditelje. Brez oleošavania je papež še nedavno celemu svetu zaklieal. da bo oil sedanjega stanpi. ako so bo nadaljevalo, žela edinole revolucija komunizem in smrt. Toda koliko jih je. ki bi g« liotoli poslušati? Seštejmo v naglici še postavke naše domače, čisto slovensko letno bilnn.t. Kol najsvetlejša točka preteklega lota stoji šo vedno pred nalili in bo šo dol",o stal veličastni ovhari-stični kongres v Ljubljani, ki jo bi! dosedaj gotovo najlepša iu najbolj prepričevalna manifestacija verne slovenske duše v zgodovini našega narodu. Evharistični kong:es je brez dvoma mnoge močno utrdil v veri in božji ljubezni. mnogo pa jih je zopet pridobi' za ido«! 110 duhovno življenje. Vendnr pn bi so motili ko bi mislili, da je evharistična misel versko in socialno zajela čiste vos naš narod, 'žal jih je mnogo ostalo ob strani: mnogi sr v svojem kultu materije niso prav nič da'' moliti Stare zgodbe se uresničujejo tudi mod nimr - Nekomu Ivjgutomu človeku jo polje dobro obrodilo. In premišljal jc sam pri sebi: Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojili pridelkov? ln rekel jc: Tole bom storil: podrl bon svojo žitnicc tor postavil večje in tam bom spravil v-e svoje pridelke in svoje blago. In reke' liom svoji duši: Duša, veliko blaga imaš. spravljenega zn veliko let: počivaj, jej. pij in I,odi dobre volje!« (Lk„ 12.) Slovence so več desetletij drugi narodi zavidali za to. kakor so oni imenovali socialno ravnovesje. Resnica jo. da so socialno razmere med nami noknj desetletij nazaj bilo priliono naravno in zdravo, knkor si iili ip poč v skromnih razmerah mogel ustvariti delaven rod Nismo imeli velikega bogastva, pn tud: ne popolne siromnšoino. Blagodejen vp!n zndrugnr-stvn so jo poznal na vseli poljih Obstojni« io neka socialna gospodarska ravnimi brez visokih vrliov, u tudi brez globokih prepadov. V zad- zaupnico Priznal je, da ie dal Italiji v Abesiniji prosto roko — Italija je odbila vse pomirjevalne predloge — Sporazum med Iranc. in angl. gen. štabom Pariz, 28. dec. c. Danes se je ves dan nadaljevala debala o zunanji politiki Lavalove vlade v francoskem parlamentu. Dopoldne ob 9 se je nadaljevala snoči prekinjena seja z govori nadaljnjih interpelantov. Med temi govori je bil posebno zanimiv govor bivšega finančnega ministra iu podpredsednika vlade Parila K ey na uda. Dasi desničar in član Tardieujevega republikanskega centra, jc vendarle zelo napadel Lavala zaradi njegove zunanje, še bolj pa zaradi finančne politike. Ostro sta napadla vlado tudi prvaka radikalne stranke Cot in Campinchi. Opoldne so bili ti govori interpelantov končani, nakar so ostali poslanci obrazložili, zakaj bodo glasovali za vlado, oziroma proti vladi. Nato je bila opoldanska seja prekinjena in se je nadaljevala ob 3 popoldne. Medlem so se zbrali vsi poslanski klubi na sejo, da bi zavzeli stališče glede glasovanja o za-npnici. Težišče položaja se je preneslo v klub radikalne stranke, ki ima v Lavalovi vladi največ j ministrov. Sprejela je bila resolucija, s katero poslanski klub predlaga parlamentu, da se preide na I dnevni red z običajnim dnevnim redom, la dnevni red bo Laval seveda odbil in zahteval, da se o njem glasuje z vprašanjem zaupnice vlaui. Predlog radikalnega kluba, ki torej izreka nezaupnico vladi, so jDodpisali predsednik radikalnega kluba Yvon Delbcs, Cot in Campinchi. Borba je bila torej postavljena na ostrino iu vsi, pristaši in nasprotniki vlade, so lovili jMslance v zbornici in jiili nagovarjali, da naj glasujejo za ali proli vladi. Še pred začetkom seje parlamenta je bilo poluradno ugotovljeno, da Laval lahko računa na 20 glasov večine. Popoldanska seja parlamenta se je razvijala v vročičnem razpoloženju. Prišlo je do več incidentov med levico in desnico in eno uro sploh lii bilo mogoče slišali nobenega govornika. Ilrušč in trušč je bil tolik, da se je moral ob 4 uni predsednik parlamenta pokrili in prekiniti sejo za četrt ure. Seja se je nadaljevala ob četrt na 5 in je dobil besedo takoj ministrski predsednik Lav'al. V svoji izjavi je bil Laval tokrat še bolj jasen in je izvajal sledeče: Laval opravičuje svojo poiiSiho »Poslušal sem z velikim zanimanjem odlične govore svojili prcilgovornikov in sem skrbno iz-praševal svojo vest, kakšen zločin sem mogel zagrešili proti domovini in proti miru. Nuj pogleda vendarle vsakdo dejstva nasproti tako, kakor mi se razvijala. Dne 13. septembra 1935 som izjavil v Ženevi, ila jc Francija tista, ki lin zmeraj izpolnjevala vse obveze, ki izhajajo iz pakta Zveze narodov zatu, ker je pakt Zveze narodov za nas mednarodni zakon. Dejstva, ki so sledila, so potrdila važnost le moje izjave. Od 1(1. septembra 1935 sem se razgovarjal s sirom Samuelom Hoareom in lordom Klicnimi, kako naj organiziramo sistem kolektivne varnosti. V svojili posvetih smo takoj izločili vse vojaške sankcije, nadalje blokado in pa zaporo kanala Sueza. To je, zavrnili smo vse. kar bi vodilo v vojno. Pač pa sum proučili gospodarske in finančne sankcije proti Italiji in Francija je v štirih dneh storila vse potrebno, ila .ie mogla sankcije lako,j izvajati, kakor so bile sklenjene v Ženevi. Delegat Kanade je predlagal petrolejsko sankcije proti Italiji, .laz, pa som zaliteval pred tem debato pred svojim parlamentom. Sir Samuel Hoare je govoril pred angleškim parlamentom z znanim uspehom. Vedeli morate, du smo pariške predloge izdelali v imenu 54 držav, ki so nas za to pnbliistile. Poudarjam, da so bili li predlogi samo poskus za rešitev spora med Italijo in Anglijo. Vprašali ste ine. če ho Francija sledila Angliji v izvajanju petrolejskih sankcij proti Italiji. Poudarjam na tem mestu. da se vprašanje petrolejskih sankcij tokrat ne postavlja.. Tu zadeva ni v miših rokah, ampak moramo čakali na odločitev ameriškega senata, ki ho sklepal o tem. ali bo Vmerika izvajala pelrolejske sankcije ali ne. in na odločitev Sveta ZN. ki se sestane 2!', iaiVuar.ia I9;tfi v Ženevi. Prej ne ho mogoče n sankcijah nič sklepati. To vprašanje je tako težko in važno, ila noben predsednik vlade ne bo tega vprašanja rešil, ne da hi vprašal svojega parlamenta za svet. Nekateri govorniki so očitali novi vladi, ila nisem nič storil, ker llisoni poslal niti ene francoske vojne ladje iz francoskih vojaških Ink in nobene ediuice vojaštva na italijansko mejo. Razumeti morate, da so nekateri koraki italijanske vlade zelo razburili Anglijo. Toda tudi vse angleško brodovje je prišlo v Sredozemsko morje. Vendar pa sem storil do konca svojo dolžnosl iu že 10, oktobra tega leta jc angleški veleposlanik dobil iz mojih rok nuto o vprašan,ju francoskega sodelovanja z angleškim broilovjem. časopisje je pisalo tedaj, da sem to noto izročil samo zato. da lii se navidez opravičil pred zgodovino. Toda storil sem še več: francoski in angleški generalni štab stit takoj stopila v stik. Šli -mo šo (lilijo in takoj nato so se vršili že neslo ilni sestanki med generalnimi štabi angleške in francoske mornarico, siihozetnne vojske in pa letalstva. Težko mi jo o teli stvareh javno govoriti pred visoko zbornico. č'e pa sem lo storil, sein storil to z zavestjo, da je Francija doslej edina od 51 držav, članic ZN. ki je storila te korake skupno z angleško vlado. Druge države doslej tega še niso storile. Vse to sem sloril v prepričanju. da je sodelovanje med Anglijo in Francijo predpogoj za mirili razvoj vse bodoče mednarodne politike. Očita se mi dalje, ila si Italija domišlja, da sem ji jaz dal na sestanku v Rimu 7. januarja 1.1 proste roke. Priznati moram da je bilo treba med milili in Italijo urediti mnogo računov. Spor je liil posebno hud glede dodelitve kolonij. Ti spori med nami iu Italijo so se mogli rešiti samo s kompromisom glede kolonij v Afriki. Vedeti morate, da ie imela Italija vse dotedaj zelo veliko iu težko hipoteko na našem Tunisu. Italija je bila opravičena zahtevati koncesije na strani afriške Sonrdije iu pa glede železnice, ki vodi iz, Djihu-tiijt ) Addis Abebo. Lavril priznava, da je Italiji (liil populilo svobodo glede Abesinije. Te proste roke so bile edina koncesija, ki sem jo dal v Afriki v interesu miru. Toda le koncesije Italiji nismo dali zato, ila si iili izvojuje z vojno, Ta koncesija lii se morala pridobiti samo z mirnim delom. Toda prišlo je do nesrečnega incidenta pri Uni Calu in takoj po tem incidentu sem dal vedeli Italiji, da računamo samo na mirno rešitev spora. Že 19. junija tega lela je naš vele- poslanik v Rimu dobil nalog, du naj sporoči italijanski vladi, iltt bo Francija ostala zvesta Zvezi narodov. To sem zmeraj poudarjal. 15. avgusta sc je v Parizu vršila konferenca med Kdcnuin, Suvlchom in menoj. Italija je odbila vso naše predloge. Sledil je načrt petorice ZN, Italija je tudi to odbila, Izbruhnila je vojna in sledile so sankcije. Toda v istem smislu, kol to Irili sir Austen Cllam-herlain. mislim, da je liilo na mestu, da sem poudaril, ila pol za posredovanje še ni zaprta. Kar se tiče pogodbe med Francijo in sovjetsko Rusijo in v kolikor se la pogodba nanaša na naše uilnošajc z Nemčijo, moram izjaviti, da Je sodelovanje med Nemčijo in Francijo edina garancija za mir v Evropi. Toda ta organizacija miru je možna samo z izpo polnitvijo sistema kolektivne varnosti v Evropi, jviir se tiče pogodbe s sovjetsko Rusijo, moram izrečno poudariti, da ta pogodba nima nobenega vojaškega značaja. Francija in sovjetska Rusija si samo obljubljata medsebojno pomoč v shirani napada in izražata željo, ila zgradita varnostni pakt na vzhodu Kvrope. V Krokovvu sem imel takoj nato sestanek z (loliringom in sestanek med Hitlerjem in Friuifnisoin Poncetoni ni inicl za cilj. da bi raztrgal našo pogodbo s sovjetsko Rusijo. Povedal selil vam vse. kar je važno v zunanji politiki. Ko odločate o usodi vlade, vedite, da gre tudi za usodo našega franka ter proračun še ni sprejel. Vso francosko politiko ste postavili na svojo kocko. Sedaj odločujte!« Prvo glasovanje Takoj nalo se je vršilo prvo glasovanje o zaupnici, ker Lava! odbija predlog radikalne strank? g.cde dnevnega reda. Glasovanje je dalo Lavalu 20 glasov večine, ker je za vlado glasovalo 2% poslancev, proli pa 271), Takoj nalo se jc prešlo na glasovanje o besedilu zaupnice same, ker je (udi radikalna stranka predložila svojo, desnica na svojo, lo drugo glasovanje šc lra,a. ko to poročamo. Drugo glasovanje Pariz, 28. dcc. c. Drugo glasovanje o pravi zaupnici Lavalovi vladi se je začelo ob pol 8 zvečer. Ta drugi predlog za zaupnico je predlagal bivši minister de Chapdclainc v imenu ccntruma. Zaupnica jc bila izglasovana s 304 glasovi, proti pa jc glasovalo 201 fioslancev. Laval ima lorej Končno 43 glasov večine. Ob 0 zvečer se nadaljuje debata o ligah. Jugoslavija, Turčija in Grčija brezpogojno ob slrani Britanije Oficiozna nota iz Londona priobčuje «Je-ilooo: »Velika Britanija je dobila zagotovilo od Jugoslavije, Grčije in Turčije pa tudi od Francije, da bodo podprle britansko brodovje v Sredozemskem morju, ako bi bilo od Italije napadeno. To zagotovilo je dobila vlada na svoje vprašanje omenjenim državam, ki se naslanja na paragraf 3 člena 16 statuta Zveze narodov.« Ta paragraf so glasi: »Člani Zveze narodov si bodo nudili medsebojno pomoč in uporabili vsa sredstva, ako bi katerikoli član Zveze narodov bil napaden od drugega člana Zvezo narodov.« Angleški komentarji k tej uradni obvestitvi pravijo, da so Jugoslavija, Grčija in Turčija obljubile pomoč v smislu tega paragrafa brezpogojno. Res. ila je Turčija pri tej jiriliki izrazila željo, na.i lii se razveljavila določim lausiiniiske pogrnile iz 1.1923. ki določa, da mora Turčija Dardanele popolnoma razorožiti. da bi lahko plule skozi ožino vojne in trgovske ladje vseh držav, bodisi v mirnem, njih letih pu so ie v ioni oziru podoba naše deželo, rekli bi. bistveno spremenila Doživljamo socialno diferenciacijo ki jo ni oni strani označuje morda nc toliko pnvpi < v in delavstva knkor popolna proletariznciju kmečkega ljudstvu. — kar je pri našem še vodno pretežno kmečkem narodu usodno —. n« drugi strnili pa so kljub krizam čezmerno kopiči bognstvo v rokah nekato.rnikov. ki ga vsi uo u|M>rnhl jn jo socialno, ampak mnogi po geslu svetopisemskega bogatinu: duš« počiviij. joj. jiij in bodi dobro voljo! Tog« razvoj« ni mogoči prezreti in tudi nc usodnih posledic, ki iili poraja žo danes in mi katerih bo noš narodni organizem trpel šo dolgo Za gospodarskega človeka, za politika, prosvetitelin in /a dušni gr pastirja nastajajo novi. težki problemi, radi katerih so naši prodniki šo lahko mirno spali. Saj jo v veliki mori tukaj vzrok d« se pričenjn in vi jati komunizem tudi p r i nas. Mod lotom smo na tem mestu večkrat poudarili. kako nujno jo. da sedaj ko jo nam sovražni politični pritisk odnehal, poleg političnem dola osredotočimo vse svojo silo nn versko-kultiirnom področiu. Kajti 110 gre samo z« ozdravljenje gospodurstvn. ki g« v mnogočom 110 moremo sami Oil sobe vpostaviti — l>or Slovenija nc more biti izoliran gospodarski paradiž sredi docela razrvano Evropo — temveč gre tudi z« zdravje ljudske dušo. ki pod težo razmer pričenja omahovati. Marsikje so ljudje pritirani fako dnloč, d« jim preostaja lo dvoje: obup ali [ ver«. Obup bj bil neonstno priznanje, du je bil znniun ves napor človeku poodinca in človeštva t do danes da bi so uveljavil kot kralj stvarstva I in kot podob« božja. Narodu murnom pomagati, da so zopet opogumi in da jioišče zdravila pri : lislih notranjih vrelcih svojega bistva ki so j skozi tisočletje držali naš muli narodič 1111 površju kljub strahotnim težuvuiii in 11111 vlivali še veselega zaupanju, da jc cel" z optimizmom j zil nemili usodi v obraz, takšno zdravilo pa vidimo šo tudi danes lo v moči nuši vere. k« iti veren človek 111110 tudi sred' najhujših noprilik rešiti svoje človeško doslotanstvo. Edino 011 ima dovol j silo. du 110 podleže mnlodušiii jn obupu. Samo vera 11111 mimo ginečih mtferinlnih dobrin kilžo še drugo vrednote, radi katerih je vredno živeli in so boriti. Samo, verno l judstvo ne bo zapadlo naukom sovraštva, ki jih razširja komuni/oni. nebo v splošnem uničenju in razdejanju kakor komunizem zrlo pričetek pot« navzgor, pač pit v dolu in nesebičnih žrtvah zn svojce in svoi narod. Dokler bo ta korenina našega narodnega bistva zdrava toliko časa smemo šo vodno upati, d« jo bomo tudi iz sedanjih stisk in noprilik srečno izvozili. S tem spoznanjem in s temi nalogami hočemo delo /;i naš narod in našo državo nadaljevati tndi v bodočem letu inM). ki nuj z božjo pomočjo in našimi skupnimi napori postane zarja boljšo bodočnosti. tlrin bodisi v vojnem času. Ker pa bi v slučaju skupne akcije Turčije z Anglijo proti Italiji tu določba dala Italiji možnost, da se polasti Dardancl kol opore v vojski zoper Turčijo, jc treba to določbo črtati. Anglija in Francija sta odgovorili, dn sla v lo pripravljeni, Turčija pa je izjavila, da bo v slučaju potrebe podpirala Anglijo tudi v primeru, če bi so omenjena določba lausiuinske pogodbo do tedaj še ne mogla spremeniti. Kar se tiče Grčije, se je trdilo, da je nd Anglije zahtevala za svojo pomoč vrnitev t'i prn, vendar pa'to 110 odgovarja resnici. Pomoč Grčije je Angliji zasigurnna brezpogojno, vprašanje Cipra v obstoječih okoliščinah, ko Anglija Ciper potrebuje bolj ko kila.i in misli nji lo, dn njegovo pristanišče Famngostn spremeni v vojno opirališče. zaenkrat ni ak; tunino. Trdi se, da sta Turčija in Grčija tudi pripravljeni poslati Angliji na pomoč vsaka eno divizijo. Jugoslavija in Grčija dasta Angliji v slučaju potrebe tudi na razpolago svoja pristanišča. Španija, ki je tudi dobila vprašanje Anglije, doslej nanj še 11 i odgovorila. Govori se sicer, da je sklenjen tajni pakt mod Španijo, Portugalsko in Anglijo o medsebojni pomoči, 110 more so pa presodili, ali je res kaj na tem, ali pa je to samo božična senzacija. Italijanski listi seveda trdijo, da bo Španija odgovorila Angliji, ila so ne želi zaplesti v nobeno vojno, angleški lisli pa so nasprotnega mnenja. — IC lom novicam prihaja najnovejša, ki pravi, da je Poljska obljubila, da bo v slučaju italijanskega napada na angleško brodovje v Sredozemskem morju dala Angliji nn razpolago svoje letalske sile. Za obrambo britanskega cesarstva Tudi sicer Anglija z vso odločnostjo in naglico nadaljuje svojo priprave za vsak slučaj. tako ilit jo vest iz. Rima češ dn je angleški poslanik pri itnlijaAskem dvoru sir Kric Driimmond vzel 3-tcdenski dopust zato. da bi v Londonu prisostvoval pri nekakih jhi svetovanjih o novem mirovnem predlogu, popolnoma lioosnovanit Narobe — iz Londona prihaja vosi. dn novih poskusov za ureditev Italljansko-abesinskega spora še n| tako hitro pričakovati. Islotnko iz Londona poročajo, dn se bo ustanovilo posebno ministrstvo za (Nadaljevanje na 2. strani.) obrambo britanskega cesarstva, ki bo v stiku /, vojnim, mornariškim iu letalskim ministrstvom ter v sporazumu z vladami britanskih dorninioiiov skrbelo za varnost imperija. Britan. vlada gradi v bližini Pljuioiitha ogromno podzemsko skladišče za bencin v vojne svrhe. Drugi lord admiralitete je odpotoval v tiibralt a r, kar jc gotovo v zvezi z britskimi ibrambnimi pripravami v Sredozemskem morju. , Vsled pritisku britanskega vrhovnega komisarja v Egiptu je egiptovska vliulu sklo; nilu, da zaenkrat šc ue ponulosti dijakov, ki so v zadnjem času demonstrinili proti An-gli ji. V Hujlo jc prispel admiral Kisher nu krovu vojne'ladje Klisabeth«. Njegov poset je v zvezi /. namero, da se zgradi v llajfi vojna luka. Zaenkrat gradijo v llajfi stanovanjske hiše za poročene častnike in mornarje angleškega brodovja. kralj posreduie za mir V London je prispel belgijski kralj Leopold III. Oficielno sc trdi, da sc je prišel zdravil k nekemu očesnemu specialistu. Njegov glavni namen pa jc ta. da bi posredoval me«l Anglijo in Italijo in da bo predvsem skušal vplivati na kralja Jurija V., da bi Anglija zavzela napram Italiji prijaznejše stališče. Kakor znano, je belgijski kralj vplival v vlo- gi nekakega mandatarja Italijanskega kralja Viktorja Kmanuela žc za ministrovanja g. Hoarea. Voje italijanske mornarice v Rdečem morju Massaua, 28. dec. b. Danes je italijanska vojna mornarica končala velike manevre v Rdečem morju. Italija doslej š; ni nikdar imela toliko mornariških enot v Rdečem morju. Mornariški opazovalci trdijo, da so manevri odlično uspeli in da je vrhovno vedstvo zelo zadovoljno z udarnostjo italijanske mornariške divizije v Rdečem morju, ki mora biti za vsak slučaj pripravljena. Manevre je vodil italijanski spoleiski vojvoda. Angleži utrjujejo Ciper London, 28. dec. b. Po vesteh iz Famaguste, glavne luke na otoku Cipru, se je tamkaj pričela graditi močna pomorska baza. Zgrajeno je tudi veliko vojno letališče. V luko so že prispeli štirje veliki rušilci in napovedan jc prihod nadaljnjih vojnih ladij. V zvezi s temi vestmi poudarja angleški tisk velik pomen otoka Cipra, s katerega bodo angleške pomorske sile vedno lahko preprečile italijanskim eskadram z Rhodosa pot proti Suezu in Aleksandriji. Razen tega se bo iz ciper-skega opirališča lahko branila Hajfa, ki doslej ni odgovarjala za pomorsko bazo. Radikali za dr. Stojadmoviea Belgrad, 28. dec. m. V pogledu nadaljnjega oblikovanja našega notranjega političnega življenja je bila važna zadnja seja izvršilnega odbora JRZ. Seja je bila sklicana radi znanega pisma g. Ace S t a n o j e v i i a , ki je podlegel vplivu nekaterih članov iz bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke, ki so iz čisto osebnih razlogov neprijateljsko razpoloženi napram vladi dr. Stojadinoviča. G. Aca Stanojevič je na prigovarjanje teh krogov izdal omenjeno pismo, v katerem izjavlja, da se ne strinja z dosedanjim načinom organiziranja stranke in ne z vodstvom državne uprave. To pismo, ki so ga nekateri člani bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke dali tudi tiskati, so potem razpošiljali svojim prijateljem in nekaterim krajevnim organizacijam. Pri tem je bivši tajnik JRZ g. Ivkovič zagrešil tudi to nekorektnost, da jc na te letake udarjal strankin pečat. Ko je bil napad, ki so ga na dr. Stojadinoviča napravili nekateri člani omenjenega odbora s tem, da so nagovorili bivšega gradbenega ministru Bo-biča ter ministra za telesno vzgojo ljudstva Mirka Komnenoviča. da sta podala demisijo, odbit na ta način, da je bila takoj izvršena delna rekon- strukcija vlade z vstopom ministrov Cvetkoviča in Kožulja v vlado, so se spričo takega stanja stvorili taki sestavki na same člane izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Sp.»ho ter so sklenili, da v vsem ostanejo zvesti programu in pravilom JRZ, ter so pozvali vse krajevne organizacije, naj nadaljujejo započeto delo na končni organizaciji stranke. Na isti seji so omenjeni člani izvršilnega odbora sklenili, da takoj odstranijo dosedanjega tajnika lvkoviča ter postavijo na njegovo mesto za tajnika JRZ 1 ripko-viča. Da je ostalo pismo g. Ace Stanojeviča, ki so ga izdali nekateri člani bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke, brez učinka, se sedaj jasno vidi. ko dobiva tajništvo JRZ vsak dan nešteto brzojavnih sporočil od posameznih krajevnih organizacij, v katerih organizacije izrekajo popolno zaupanje članom izvršnega odbora, to je dr. Stojadinoviču. dr. Korošcu in dr. Spahu, ter jim zagotavljajo svojo zvestobo in jih pozivajo, da ne-odstopno vztrajajo na započetem delu za konsolidacijo notranjepolitičnega življenja v državi. Krajevne organizacije JRZ pa povsod nadaljujejo za-početo delo. Kje je naš sc Krščanstvo je v vednem boju. Le njegov sovražnik zelo menja obraz in orožje. Ko se v eni obliki izrabi in upeha, si prevzame drugo. Zato je sovražnik krščanstva vedno sodoben, vedno moderen, nov v novih razmerah. Tak sovražnik, ki se je pred našimi očmi upehal v gonji za krščanstvom, je liberalizem. Skozi desetletja in desetletja je strašil po Evropi in preganjal in obkladal s priimki vse, kar je bilo količkaj navezano' na vero in na krščansko nravnost, V Sloveniji je hotel biti klicar svobode in napredka, pa se je izkričal — podoben proces se neizprosno vrši tudi v širokem svetu —, liberalci so postali utrujeni državljani, ki so, kadar so na oblasti, domišljavi in naduti uničevalci krščanske kulture in »nepokornega naroda«, brez oblasti pa so užaljene veličine, ki tožijo nad mladino, ki je ni za njimi. Vstal pa je nov sovražnik krščanstva komunizem. Liberalizem je sicer nekaj opletal zoper škofa in župnike, ob volitvah pa jc le kakor spo-kornik hodil po župnišČih in moledoval za glasove ključarjev in farmanov, zasebno je še ves živel v krščanskem ozračju, komunizem se je pa ves obrnil naravnost proli Bogu in proti vsemu, kar je božjega. In mlajši liberalci, ki so jih ponekod točneje imenovali framasone, so izprevideli, da je šele komunizem polnost in doslednost liberalizma in so se ga oprijeli — in nastala je »skupna fronta«. Pa tudi komunizem je izpremenil svoj obraz. Izprva se je boril zoper mostove, pod katere je podtikal peklenske stroje, in zoper mogočne stavbe, ki jih je spuščal v zrak, toda v človeštvu je še preveč krščanske miselnosti, ki se ji še upira tak surov način borbe, treba se je bilo potuhniti. In komunizem — evropski namreč, ker ruski sc je razvil gospodarsko v najbolj centralizirani kapitalizem, politično pa v do malenkosti izpeljani fašizem — si je po navodilih VIL kongresa Kominter-ne nadel ovčji kožuh, da se otroci ne bi bali njegove volčje narave in bi začeli vpiti. V prvotni obliki, v direktni akciji podiranja, | ga v Sloveniji ni bilo bogve kaj. Slovenec je pre- vražir'* tableta Aspirina, ki odpravi vse bolečine! Varujte se ponaredb! Na vsaki tableti je utisnjen Bayerjev križ. ASPIRIN Bodoče delo skupščine Belgrad, 28. dcc. m. Danes dopoWne je sprejel pre.lsedn-ik narodne skupščine Stevan Cirič v »volem kabinetu domače časnikarje ter jim ]e na njihova vprašanja o bodočem delu v narodni skupščini v nevezanem razgovoru izjavil, da se bo plenu m skupščine sestal okoli 15. januarja. Plenom Ivo takoj odstopil finančnemu odboru proračunski predlog za prihodnje lelo 1936/37. V času, ko bo plenuin razpravljal o zakonskih osnutkih zakona o prekrških, trgovinskega zakonika in zakona o gospodarskih zadrugah, ki se sedaj nahajajo v razpravi v skupščinskih odborih, bo finančni odboi pretresal proračunske predloge. Omenjeni zakonski osnutki bodo najbrž v plenumu sprejeti koncem januarja. nakar bo narodna skupščina v prvi polovici lebruarja pričela razpravljati o proračunskem predlogu v načelu in posameznostih. Preureditev občin Bdgrad, 28. dec. m. »Slovenec« je svojca s že poročal, da je notranji minister dr. Korošec predpisal uredbo o združitvi občili Riibnica-trg in Rib-nica-okolica. nadalje uredbo o ustanovitvi občine Radvanje ter uredbo o izločitvi kraja Zagojiči iz občine Mar-kovtiči in priključitvi k občini Gorišnica. Vse Iri omenjene uredbe so objavljene v današnjih »Službenih Novinab« ter so z današnjim dnem dobile obvezno moč. Administrativni odbor Belgrad, 28. dec. m. Po[»tdne je imel v narodni skupščini administrativni odbor svojo sejo. Sa njej je odbor sklenil, da se fond. ki je ustanovljen v skupščini 1. 1933 za nastavitev brezposelnih učiteljev, v celoti vrne narodni skupščini, ker ni bil porabljen za te namene. Dalje je administrativni odbor na svoji današnji seji razpravljal o uredbi o znižanju plač drž. uradnikov, ker hi se ta uredba morala nanašati ludi na uradništvo narodne skujiščine. Administrativni odbor pa ie |X> pooblastilih, ki jih ima v § 21. skupščinskega pravilnika, sklenil, da se uredba u znižanju plač državnih uslužbencev nc bn nanašala na uslužbence narodne skupščine, čeprav je znano, ila so plače nekaterih uradnikov v skupščini zelo visoke. Administrativni odlvor je ludi sklenil, dn se bodo nagrade za nadurno delo odslej izplačevale tudi služiteljem in dnevničarjem. Sodnijske zadeve Belgrad. 28. dec. m. S kraljevim ukazom so napredovali: Janvko Karlovšdk, sodnik okrajnega sodišča v Liliji, iz V. skupine v IV./2, Josip Zorko, sodnik okrajnega sodišča v Vranskem, iz V. skupine v IV./2 in Josip Cerne, sodnik c-krajiicga sodišča v škof ji Loki, iz V. skupine v IV. /2; Vladiimir Kraut, sodnik okrožnega sodišča v Celju, in Franc Logar, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Konjicah, iz VIL v VI. skupino. Belgrad, 28. dcc. m. S kr. ukazom je razrešen službovanja pri državnem sodišču za zaščito države v Belgradu dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik apielacijskega sodišča v Ljubljani. Železniške zadeve Belgrad. 28. dec. AA. Z odlokom prometnega ministra so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani postavljeni v osmo skupino prometnih > uradnikov: Ivan Kušar, Franc Peternel, Oton Se- I jiič, Albin Perhavec, Ivan Glavač, Valen Benedi- ■ kič, Marcel Jončič, Ladislav Zupančič. Jože^, jpo- 1 lene in Vladimir Medved. — Za tehniftio itjrud-nike: Jakob Babnik, Stanislav Obereigner, Edvard | Kralj, Boris Gregorka in Ludovik Mlakar. — Za administrativnega uradnika Pave! Pinlar. — Za oficiale: Franc Klun. Peter Petrovčič, Josip Oblak. Franc Vidovič, Amalija Sretkar, Janez Sever, Ivan Pip, Josip Pelicon, Viktor Ciniperuian. Alojzij Mahkovec. Jožef Vene, Janez Gregorič, Frančišek ; Kušar. Jožef Rozanek, Jožef. Skubčič. Anton Zidan. Jožef Počkaj, Boguniil Kovaržik, Marija i Šventner. Ivan Lukovič, Ljudmila Gregorič. — Za prometnike: Ferdinand Pleničar, Allicrl Golob, Štefan Poljak. Ivan Rebolj, Ciril Prostor, Franči- i šek Zupančič, Ivan Kokolj. Leopold Šlemberger, j Janez 1'angršič, Frančišek Tratnik in Franc Vari. — Za strojevodjo Ivan Rebek. — Za poslovodjo Frančišek Leban. — Za tehnika: Frančišek Tojer in Josip Steinbl. Zu progovne nadzornike: Alojzij Kompare, Alojzij Leban, Karol Dvoržak, Blaž Rožič. Albin Mlakar, Konrad Rulunajsker in Stanislav Stanič. — Za brzojavnega nadzornika: I Ivan Rant; vsi v deveti skupini. Seigroislte vesli Belgrad, 28. dcc. m Kmetijski minister je nakazal limeljarni na Vranskem podjioro 20.000 Din. Belgrad, 28. dec m Prosvetno društvo v Belgradu priredi v torek na Si-lveslrovo družabni večer v s|"xxlnjih prostorih Ruskega doma m to za člane in |>o njih vpeljane goste. Začetek ob pol 0. Belgrad, 28. dec. m Z dekletom poštnega ministra je prestavljena v istem svojs-tvu na poštni urad v Celje Ema Bu rdi jam. manipulantka v Šoštanju. ..Mladina se zbira oholi JRZ" Pojasnilo k Mladina se zbira okoli JRZ Z ozirom nu čluuek -Mladina sc zbira okoli JRZ«. ki gu je »Slovenec« z dne 27 dcc t. I. |)osncl pn »Slovenskem jugu«, radi točnosti pojasnjujemo — kur sc tiče ljubljanske univerze da so katoliška akad. društva Akademska zveza«, »Danicu« in Zarja slej ko prej izključno kulturna društva nc h po pravilih, ii m pu k tudi -po svojem delovanju. Tu društva sc niso nikdar vezala in se tudi danes nc vežejo nu kako politično organizacijo kar pa seveda jiošaincznih njihovih članov nc more ovirati, tla se nc bi po svojem političnem pre-pričunju mlcj-stvovali v političnih strankah. j mehak za peklenski stroj in revolver, ta novejša oblika, potilhnjenost in hinavščina, pa ie kakor nalašč za zatrto duševnost izveslnega dela slo-i venskega naroda. Komunistov, ki bi vprizarjali j atentate, v Sloveniji ni veliko, Ko pa se je od uše-t sa do ušesa razvedelo, da se ne bo treba izpo-; stavljati nevarnosti, da se ne bo treba žrtvovati, ampak da boš lahko v krogu zakonito dovoljenih društev in strank potuhnjeno čakal na komunistično plačilo, je tudi v Sloveniji za komunizem nastopila rodovitnejša doba. Krotki uradniki, sramežljivi študentie. zadolženi tovarnarji, nesrečni zakonci, boječi bajtarji — vsak omahljivec, vsak strahopelnež, ki bi si pri belem dnevu občinskega psa ne upal spoditi z dvorišča, si je v temi upal postati komunist. V vse stanove, v vse oblike sedanjega družabnega življenja je zalezel komunizem, odkar si je iznašel novo pot. Komunizem je šel povsod za ljudmi in vsakomur na uho povedal, kako mora delati v svoji okolici, v svoji službi, da bo Slovenija lepega dne komunistična z vso nesrečo. ki jo komunizem prinaša. Zooer takega sovražnika se je silno težko boriti. Nikjer se ga ne moreš lotiti. V tem je satanstvo te iznajdbe. Razumljivo, da se je ob takem s-ovražnikli slovenskega naroda naselilo v vse javno življenje neko nezaupanje, nekateri celo pravijo ozkosrčnost. Toda širokogrudoost ima svoie meje. Samo tisti, ki je načelno hinavec, je lahko vedno in povsod širokogruden, ker ima svojo misel za bregom. Kdor pa hoče svoje vršte, kakršnekoli, obvarovati pred komunizmom, ne more biti tako širokogruden do hinavca, kakor je mogel biti njega dni do odkritega nasprotnika. Tudi naša kmečka vas je zelo gostoljubna in širokogrudna. Ko gredo od doma, nič veže ne zaklenejo, samo vrala zapro in kliu-ko na okno polože in ako kdo od sosedov pride k hiši, pravi: »Kljuko imaio na oknu, jih oa že ni doma« in gre. Če pa pridejo cii'ani v vas, pa vsi ozkosrčno zakleneio vežo in hlev in še skedenj in ključe vzamejo s seboj in otrokom naroče, naj ne hodijo z vrta, Dokler je komunizem v deželi, je treba naša vrata skrbneje in ozkosrčneje zapirati. Zoper tegu sovražnika jc treba nastopiti z vso previdnostjo, požrtvovalnostjo in odločnostjo. Nekateri dogodki v Sloveniji kažejo, da šc ni prepozno. Zadnja leta so |>ri nas izklesala toliko krenicnifih značajev, tako sc ljudstvu odprla oči, da zn dema-goško delo komunizma ni tako lahko dovzetno. Komunizem pa izziva samo idejo, ki bi sc mogla pomeriti z njim. nc organizacije, ki jih imamo šc iz lepih; starih poštenih, klerikalnih in liberalnih časov, vse tc organizacije so lahko loplo gnezdo komunistom, tudi ne izziva oblasti, ker oblast izvršujejo ljudje, ki so profesorji, učitelji, sodniki, itd., ki so lahko pristaši komunistične ideje, nji |ia kake druge, tiste, ki daje upanje zu boljšo in pametnejšo rešitev i/ sedanje zmede. Poleg tega pa je oblast radi tolikih zlorab prišla jio celem svetu ua zelo slab glas. Oblast klicati na j>omoč proli komunizmu jo znamenje slabotnega strahu in duševne praznote. Komunizem izziva idejo. Samo v idejo se komunizem ne more vriniti. Samo z idejo se jc mogoče obvarovati komunizma in se obenem otresti jarma kapitalizma. Oblast samu bi šc mogla iz.rcbiii komunizem. toda s tem poganski kapitalizem, ki ljudem duši vero in jim odjeda kruh, še ni dobil nobenega udarca. Tako idejo pa jc mogoče najti snmo v živem ■ii borbenem krščanstvu, v krščanstvu, ki se spusti na ulico, v- parlament, na sodnijo, v Solo in na univerzo, ki se hoče polastiti življenja od rojstva do zadnjega očennša ob grobu, ne samo nekaj minut 1111 dan ob jutranji in večerni molitvi, ki hoče biti zapisano v zakonih države, v pogodbah delavcev s podjetji, v učbenikih in časopisih. Pokristjaniti Slovenijo tako da bo njeno krščanstvo javno in splošno, se pravi Slovenijo rešiti komunizma. V zavesti, da jc kapitalizem prav tako poganski in ovira za krščanstvo, |>a se mora temu gibanju pridružiti tudi socialna plat. da narod pr.de dn boljšega kruha. Več vere, več kruha, samo s to zahtevo sc moremo jiostaviti po robu komunizmu in njegovi pretvezi, kapitalizmu. V vero se komunizem nc bo vrinil! In več kruha med najširše sloje ljudstva, tn jiomcni konec kapitalističnega družabnega reda. Zato pa: včč vere več kruha! Dunajska vremenska napoved: dni dež z zapadnimi vetrovi. Milo. dva Smuške drese kompletne iz naibotjših lodnov raznih Imrv. suknje, suknjiče, sjiortiie obleke kupile naj. ceneje |iri DRAGO SCHWAB NA ALEKSANDROVI CESTI Omenjenemu sestanku tudi delegati podpisanih društev. Ljubljana. 28. decembru Vkiulcmsku zveza. |. j? k h. d. niso prisostvovali I9V> k h d. /urj u«. -1 )nnicu Drobne vesti Praga, 28. dec. AA. Češkoslovaška Narodna banka je sklenila pečenši s I januarjem prihodnjega leta znižati eskontno in lombardno mero za pol odstotka. London, 28. dcc. AA. Letošnje leto je na Angleškem izšlo 16.110 knjig. To je največje število knjig, kar so jih na Angleškem kdajkoli natisnili v enem letu. V letu 1934 je izšlo 15.628 knjig. Stutlgarl, 28. dec AA. DNB porča: Tukajšnji polresomerski zavod jc zabeležil katastrofalni potres v daljavi 0i00 km vzhodno od Stutlgarta. Čeprav še ni o tem |votresn nobenega jioročila. mi; sl-ijo. ila se njegovo središče nahaja na zajvadni Sumalri. ,Prepiri v klerikalnem taboru" To je zadnje mesece naslov stalni »Jutrovi« rubriki, ki naj bi temu generalnemu glasilu generalnega sekretarja falirane JNS dala ob oopolnein I izostanku drugih izvirnih vesti vsai majčkeno iz-| virnost in obenem uteho njegovemu vdovelemu ' srcu, morda tudi iskrico nade njegovim razredče-' nim vrstam. Vse se mu je podrlo na glavo. Ogromna stavba JNS. ki jo je »Jutro« proslavljalo kot granitni steber, se je ob prvem rahlem pišu razblinila kakor milni mehur. Ostalo je le nekaj generalov brez vojske in celo brez uniforme. 'I a brezidejen preostanek batinaškega režima sedaj ne more živeti od drugega, kakor da obvohava poli-! tičnega nasprotnika in oprezuje, kje bi našel kaj za pod zob. Na nekem JRZ sestanku se pojavi dvojno mišljenje: »Ha, se že koljejo med seboj,« : zatuli »Jutro«. Drugod krožila pri volitvah ka-I kega kegljaškega kluba dve listi: »Popolen razkroj v klerikalnem taboru«, čitamo drugi dan v »Jutru«. Nekje se nekdo pritožuje, da ni z vsem zadovoljen in da bi rad drugačno ureditev. »Prepiri v klerikalnem taboru divjajo vedno huje,« bo oznanila Knafljeva ulica. Itd. Od takih senzacij sedaj živi »Jutro«, da bi svet pozabil na njegovo lastno pogorišče. Klerikalci pa se za njegove alarme tako malo zmenijo, da svojih »prepirov« in »razkolov« pred njim niti ne skrivajo. »Klerikalen tabor« je namreč zgrajen na demokraciji, kjer sme vsak govoriti, povedati svoje mišljenje in podati celo oddvojeno mišljenje. »Klerikalni tabor« ni kasarna, kjer se najmanjša samovolja označi že kol upor in revolucija. Takšna kasarna je bila JNS, v kateri je »Jutrova« generallteta neomejeno ko-m,-.odirala. Vse je šlo na videz po taktirki, vsaj generali so verjeli, da gre. Samo nekega dneva so poveljniki ostali sami. -Jutro« je vajeno le takšnega političnega poslovanja, zato je razumljivo, da gibanja in življenja v »klerikalnem taboru« ne razume in ga tudi razumeti ne more. Torej naj le še naprej tolaži svoje čitatelje s klerikalnimi razdori in prepiri«, kadar bo prišla ura odločitev, bo celokupen klerikalni tabor preskrbel, da bo ludi »Jutro« čutilo, koliko je ura. Ljubljana 28. decembra. AA. Kr. banska uprava sporoča, du ^ ban ilr. Marko Natlačen v torek 31. t. in nc bo sprejemul strank. Atene, 28. dec. A A. Iz obmejnega kraja klo-menija |x>ročajo. da se je carinarjem zdela nekoliko čudna delvelost nekega jx>tn,ika. trgovca s tobakom, in da so ga zaradi tega preiskali. Pri tem so dognali, da ima la čudili potnik na sebi osem hlač. pet koitibincž in devet parov nogavic. Dali so ga takoj aretirati. Dobil jc osem d mi zapora in izgubo političnih pra-vic, obleko, ki so jo našli na njem, so pa zaplenili. Vlom v Mariboru Maribor, 28. dec. Ko se je danes okrog 1 lastnik krojaškega ateljeja »Elegance«, Kos in drug, v Cankarjevi ulici šl. 1, podal s svojimi pomočniki h kosilu, jc neznani vlomilec vlomil s ponarejenim ključem v atelje ter izpraznil skoro vso zalogo manufakturnega blaga. Za tatvino je imel časa komaj 10 minut, ker je lastnik prišel lakoj nazaj, pa je že našel izpraznjeno delavnico. Takoj je bil poklican na kraj tatvine daktilograf, ki je našel prstne odtise. Vlomilcu so morale biti razmere odlično poznane, ker bi sicer ne mogel tvegati vloma v tako pičlen' času. Upati je, da bodo vlomilca kmalu prijeli, Poplave Madrid. 28 decembra. A A. Po vsej Španiji so tudi včeraj divjali hudi viharji. Napravili so veliko škodo zlasti v Vign V okolici Madridu so narasle reke in potoki. Reka Vanzanares jc malone prestopila bregove in resno ogroža nižje mestne okraje Madrida. Avignon, 28. decembra. A A Rrku Rliona ic spet začela naraščati Mestoma jc prestopila bregove, lako so spodnji deli Avignona že pod vodo. Vodu je prodrla do gluvn»i mestnih ulic. Po vaseh v okolici jc položuj izredno kritičen. Ostale vesti Dunaj, 28. dec. A A. Da bi jiodprla |vrofe.;io nalne igralce, je avstrijska vlada pripravila uredbo, po kateri bodo v bodoče dovoljene javne dilctant-ske gledališke družine samo v izjemnih slučajih. Redoma bodo smeli nastopati pri javnih gledaliških predstavah samo igralci, ki so položili strokovni izpit. Newyork, 28. dec. A A. Agencija Štefani jx>-roča: Glasilo nevvvorškega zdravniškega društva javlja, da so se prvi poizkusi s serumom proti revmaliziuu izvrstno obnesli. Varšava, 28. dec, AA. V Lodzu je resno obolelo 18 otrok, ki so iih cepili proti škrlatinki. Trije so že umrli. Oblasti so uvedle preiskavo in se je ugotovilo, da cepivo ni bilo dobro sestavljeno. Atene, 28. dec. AA. Iz Carigrada poročajo, d« patrijarh Folij II. umira. Amsterdam, 28. dec. AA. Število nezaposlenih delavcev je znašalo meseca novembra na Holand-skem 415.180. Madrid, 28. dec. b. V Aiodaru je izbruhnil požar v neki hiši, ki se je hitro razširil na sosedna štiri poslopja. Slišale so se močne detonacije. Štiri hiše so bile popolnoma uničene. Gasilci so z največjim trudom omejili požar. Oblasti mif*ijo, da so bila v oni hiši, kjer je požar izbruhnil, tajna skladišča eksplozivov. K sreči smrtnih žrte* •>' bilo, pač pa je bilo nekaj lažje ranjenih. Nove Brezje v Franciji Ob koncil mesecu in ob koncu starega letu pu moramo tudi mi podati nekoliko bilance o svojem življenju in delu. (Zamrli nekega nesporazuma jc zadnje čase izostalo nekaj dopisov: odslej upamo, ila se bomo pogosteje oglušuli.) Izseljensko nedeljo »nn, oMiajuli sicer prav skromno, vendar prisrčno. Četudi n> bih nobene posebne prosluve, snu) se vendar spomnili svojih dragih domu in po svetu kar med odmorom Male pevke«, kri nntn je predsednik drumutič-negn odseku \ kratkih beserluli oer'ul pomen izseljenske nedelje. /. Mulo pevko, snu bili pu ludi nruv zadovoljni: vsi igralci so se resno po-Irnilili in zaigrali, da je bila \sa dvorana polna priznanja. Igro je po\v. lignil -u'riu-1; orkester ki jr dovršeno spremljal petje Prizor z otroki je bil luko ljubek, da ho \srin ostal v spominu. V soboto 7. decembru je priredilo .Slomškovo prosvetno društvo svoj običajni Miklavžev večer. Ko jc sv. Miklavž obdaril velike in mule oiročujc, in so muli odšli domov. s,, j,, razvila domača znbuvu. Miklavžev večer pu se je spremenil v družabni večer, ki je prav lepu uspel, l udi tnkc prireditvi' so lu in tuni potrebne, dn se goji družuhnost in prijateljstvo ne sumo med člani drušlva. marveč sjitolt med v-enti somjnki. Zalo bo Slomškovo društvu priredilo turli Silvestrov večer, kamor Mihi vse svoje prijatelje. Du pa ne ho kdo mislil, da u božičnih praznikih lako rudi prilni|ti'i k lioku. š,, druge nedelje napolnili prijazni liram božji. Mohorjeve knjige so prišle že pred božičem. Pridite ponjc vsak k svojemu poverjeniku' In obenem poravnajte nuničiiiuu /,i prihodnje leto. Nu žalost iiiorumn priznati du jc lelos \ Zagrebu manj Mohorjunov knkoi luni (_'4 udov manj!). I o uu m ni \ čust. da niti I odstotek zagrebških Slovencev nima Mohorje! k' Zalo letos vsi uu delo. tla |io|>'uvim<> svojo iieiuurnnsl! >e neko /mlinih ost: zugrebški noiinvski list K i j 11 ii \ i'< so uvedle Slovenski kn'irrk . Nirrr ne M-nio, komu gre zasluga za la veliki nkt, ilustrira gu pu najbolje debelo mini-en nushiv: Anfbiks! če hočejo Koprive« ta •atilbiks« ohraniti kot sm>j motto jim nc branimo ampak jih le opozorimo nu v«rbino le inteink iie. ki imn dostikrat ravno /u sMijegu uvtorju neprijetne posledice. Slovenci v Zagrebu Marijina slika v sprevo iln od Društvenega doma V dveh velikih avtobusih smo se omenjeno nedeljo odpeljali iz Merlebaclta. Poleg jx}l]skega duhovnika Poslusznija smo imeli s seboj [>od \od-slvom g. Domanjška godbo na pihala, zastave društev: Barbara in Saves iz Merlebaclta, cerkveni pevski zbor, zastopnike raznih društev in nekaj družin iz okolice. V debri pol uri smo dospeli v 12 km oddaljeno delavsko kolonijo Ilabstcrdick pri Stiringu. Tu jc okrog 400 Jugoslovanov iu slovenskih Primorcev; tu v bližini se izvrši v rudokopih jih prodajala slovenska dekleta, odkorakali z godbo do avtobusov, kjer se je predsedn k drušlva Bled g. Motore iskreno zahvalil za udeležbo. Sedaj imamo tu res, kot so pisali francoski časopisi, ludi mi kos domovine, lu se borne zbirali — brez razlike strank in društev -- vsi vdani Marijini otroci • Zeleč vam vsem obenem v imenu kal. misije srečno in blagoslovljeno novo le;o — vas iskreno pozdravlja Slanko iz Merlebacha. največ nesreč (v preleklcnt mesecu 16 smrtnih slučajev). V koloniji smo pozdravili poljska društva, ki so bila tudi pripravljena, da spremljajo svojo miloslno podobo iz Poljske (Czensloehovv), ki je bila istočasno blagoslovljena. Ob |xil 10 do|x>ldne so prinesle slovenske deklice iz lokala novoustanovljenega pevskega drušlva »Bled« krasno okrašeno Marijo, ki jo jc lakoj pozdravil jicvski zbor s pesmijo: Marija, Mali ljubljena. S solznimi očmi so se poleni uredili v vrslo: S|iredaj zastava »Edinosti« iz Stiringa, nato godba, predsedniki društev s svojim izseljeniškiin duhovnikom, nalo milostna podoba, spremljana od strani z zastavami, nalo oba |xrvska zbora in drugi udeleženci. Na |XDl'i se je sprevodu pridružil še |x>ljski sprevod. Poljski in jugoslovanski izseljeniški duhovnik sta šla na čelu, za njima poljski skauti, za njimi naš in poljski sprevod, V kaj^eli, ki stoji ua prijaznem griču pred kolonijo. se je zaslišalo, ko je vstopila slika, vedelo presenečenje barona, direktorjev, inženjerjev |ire-mogokopa »Pefite Rosselle« in drugih visokih dostojanstvenikov, ki so že sedeli na o-dkazanili jiro-slorih. Največji misijonar te delavske kolonije, g. kaplan Iloffmann, je zaigral na harmonij, medtem pa se je kapela popolnoma na|x>lnila s samimi za-stopniki in povabljenimi. Slovenski izselieniški duhovnik je nalo s 3 slovenskimi in 3 jx>ljskimi strežniki pristopil k oltarju. Sv. mašo je pel |>oljski cerkveni zbor v latinskem jeziku, vmes so peli slovenski in poljski zbori v narodnem jeziku Marijine pesmi. Po evangeliju ;e -Hiški duhovnik v svojem jeziku navduševal roiake k češčenju Marije czenslo-liovvske, ki naj brani, kol v domovini, tudi tu vse Poliake jired brezverskim boljševizmom, /a n'im je slovenski izselieniški duhovnik v kratkih besedah poudaril velik pomen tca dne. s rotim i 1 milosti, ki so jih b!li deležni tla Freziah /e tisoči in lisoči in naznanil, da bodo Jugoslovani posebno Slovenci iz Francije in drugod, imeli odslej tu »Brezje« in da se ho vršil vsako lete vel:k rrrnnrski shod na tem mestu Na desni slrani oltarja bo imela od sle i naša milostna podoba svoj prodor. Od tu nai čuva vero naših družin (10 slovenskih družin je lu /e odnadlo od naše verell, od tu naj čuva jxisebro družinske očete, ki skoro vsak dan hodijo lu m i mo v 500 do 600 m globoke eevsr-e nremogokone. od tu nai čuva Marija vse otroke, ki so v tujini lako zapuščen' in nimajo tn '-obene bodočnosti. V franco=kent in nemškem 'e/iku 'e nalo |ickaral p župnik llaller iz Slirinr-a veličino iiilernacionalnosti naše sv vere in želel, da bi iz te kapeli nastala mogočna bazilika milostne A"atore božje. Trkoj nalo je isti g. žuonik blagoslovil obe sliki, nalo se je sv. maša nadaljevala Po sv. maši je bil blagos'ovljeu tudi Društveni dom. kier so bili govori zopet v štirih jezikih Naš izseljeniški duhovnik jc priporočal naše rudarje cerkveni in svelni oblasti ter baronu in zastopnikom premogovnika »Pelite Rosselle«. Po končani proslavi sem še enkrat slopil v kapelo: ni bila še prazna, cela četa dobrih slovenskih mamic je klečala s svojimi olročiči |ired podobo Milostne, z zaupanjem so dvigale roke. zdelo se mi je, kot da sem na Brezjah. V najboljšem razpoloženju smo tx>tem, ekra-šeni z majhnimi Marijinimi fotografijami, ki so Merlebach, 30. decembra. Mnogokrat, ko sem obiskoval bolnike v raznih bolnišnicah, sem slišal svoje sorojake ložiti: »O, ko bi mogel le še enkrat ua Brezje! Tolažil sem jih, da naj sc »Mariji Pomočnici« zauj>no jiripoiočijo, da bo prišla še prilika, ko bodo lahko zrli milost-I j Ivi Njen obraz. Od 15. decembra dalje jim je ta prilika dana. 15. december 1035 je zopel ena svella točka v zgodovini naših izseljencev, dan, ki jc in bo še l>rinesel novo veselje, mnogo tolažbe našim družinam v tujini. Ia dau je bila blagoslovljena 1.20 m visoka in 70 cm široka, umetniško izdelana slika »A-larije Pomagaj« z Biezij. Takoj, ko je dospela iz Ljub- Triumvirat iz Merlebacha želi vsem cenj. bravcom »Slovenca« srčno novo leto. (Od leve: poljski duhovnik Silvester Posluszni, slovenski izseljeniški duhovnik Stanko Griins, Pierre Velsch, vikar v Morlebachu.) Ijane, je vzbudila med nami veliko veselja, med Francozi in drugimi izseljenci jia največje občudovanje. Daleč naokoli ni niti ene slike, ki bi bila tako lepa — lako so enoglasno pritr-dili domači duhovniki. Velika Ivrdka iz Forbacha, ki dela okvirje, je darovala radi lep>ote slike okvir, vreden 200 frankov. Rovte — zdravilišče jeseniškega delovnega ljudstva NPZŽL°/'f£0JStf- Jesenrc. 28. dec. Ločeno od doline, kjer ohrn'uje ob Suvi močmi žrle/na industrija, le/i v vence sončnih gora znana planinska vas sv kri'/ nad Jesenicami. Rovte ali Planina Samo tri četrt ure jr i/, doline v v a.- in vendar luko različno ži\-Ijrrijv. I u doli piskanje siren, k' kličejo pridne rrrkr, zamahi strojev, |iesein kuniinov in bliski topečegu sr železa: tum gori hlag planinski mir, sliku prdvegu kmrtskcgu naselja nu kutrregu glrduji) v soncu sr kopajoči gn-k- velikani: I rigluv. Golica in llnžra \ vsej MO|t lepoti \ ta prijazni k ru j gre dan /u dnem jeseniški delavec:, hodijo tja delavske iene, ilrluvska mladcž jio mir po sonce in zdravje, po razpoloženje in po kmetsko dobro voljo Dn bi liili čini več svojega prostega čusu v tej božji |ilu-nini, so si nekatere družine tum pesiuvilc eelo lastne planinske hišn e. Nu ravn c; -redi gozda, kjer žuborijo številni studenci mrzle planinske vode, stoji danes nova lesena \ ■ planinska koloniju jeseniškega drlovnrga ljudstvu Prvi je tatn postavil svojo kočo g. I o, kar ki je znan mnogim slovenskim vasem s«j je uglashil nuil 1200 /vonnv /.u vso nnšo domovino. Okrog njega se zbira vedno več prijateljev n nehivskr hišice rastejo kakor gobe ]io dežju«. Ku je narasla kolonija ria sedem lii-ii, -o si posti vili v sredo svoje kolonije križ. v znamenje, da tu prebiva delovno ljudstvo, skiomno, verno in pošteno. Kolonija ima svojega starešino gosp. lorkurja. ki jr pokazal pot v ia lep' kraj. V zulivalo pu ima sedaj lo. da mu očitajo, da je n jegova koča zgrajena v najslabši m slogu. Tudi svoj vremenoku/ imajo v k doniji. Po pravici se lahko prerokuje vreme in to če je vrv mokra, bo m jc dež. če jr snežena, i" sneg. če je suha. je lepo iu če se vrvi it" vidi, je znamenje, du je megla ali pa da jc dotični, ki gleda — pijan. Zadnji ta« je koloniju dobila tndi elektriko, kar bo nupravilo to jilatiinsko bivališči* še bolj prijazno Obenem jr ta nnjie-Ijuva elektrike tudi najvišja \ "nši državi, saj leži nail Iiilto 111 visoko Omeniti bi bilo še notranjost koč. ki so jih delavci -umi /gradili — desko za desko, preprosto in čedno. l'o notrn- II 'iii sienali |>o\snd ločna drla il. luv-kili drklrt in žena, stene izrezljane v narodnih motivih in čisto kmetskn oprava Vse to lelujo sumi po načrtu: vsnki rinil ena rri/a in novi dom bo lep. Kolonija ni zgrajena |io nobenih načrtih. Ir to I je starešina zupovedal, rlu mora liili nierl hišico i 11 hišico vsaj nekaj mu rek. Zadnje čase pn so ! ta kraj odkrili tudi oni, ki gov ur o nrki ko- I loni/.iiciji. Iliidomiišneži jiravijo. du ho moral kmalu šr krt |)iedložil; nučil, titedru bo sme1 i/iiti krtino. Značilen doka/ kuku jr Sv. Kiiž prirasel k srcu vsemu okoliškemu Ijurlsl'. 11. |r že to, du je dobil lepo cesto Jio kntrii i/prl;r \ lil inin. vsuk avto Vašrani iniujo tudi rli Liriku luni- Križ sredi naselja knjšnji g. žti|)iiik sr poteguje celo zu telefon, ki jr zdraviliškemu kraju potreben V Belgradu jr dokazul, da ima Sv Križ morsko podnebje, ho so gu v|)tušali, kako je to mogoče, je mirno odvrnil: Od Sv. Križu sr vidi Tiiglav. s Triglava pu sr potem vidi nuruvnost morje, ergo . .< Iles pa je, da je zdravniška preiskava dokazala, rlu ni pri Sv. Križu nihče bolan /n jcliko, zato tudi tuk naval v ta zdravi kiuj. Pridne delavske roke grude s,oje planinske koče. tla ho več zdravju, vrč sonca in dn bo vrč sonca lurlt \ njihovih bodočih rodovih. A. K. najvažnejše Mislite vedno na to, da je milo podlaga vsake nege kože. Slabo milo lahko vse pokvari. Samo tako milo, katerega ime jamči za kakovost, neguje kožo tako kakor je treba, da postane lepa. IZBIRAJTE MED SLEDEČIMI ELI DA MILI ELIDA KRIMA MILO popolnomo novol — Posebno blago zo občutljivo koio. Posrečeno dopolnitev nove Eli da kreme. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST ELIDA 7 CVETIC luksusno milo, ki si ga lahko privoiči vsakdo Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEO milo snežnobele barv« — omamljivega vonja. Pusfile nam izhodno pot m dali vam bomo človeka, ki bt vsi radi iri itahršnega danes potrebujem o Ka!; slra?eu kaos vlada v našem šolstvu, oso- i svet že sprejel, kaj nenavadno in po mojem bito tako zvanem srednješolskem i" strokovnem. | mnenju prav neumestno skromen in ponižen. •,e ali vsaj čuti vsak in starši kakor otroci stojijo ' ' ' '-......' '...... ........ pred posameznimi zav.Ji ko pred sliugo, ki ji ne vedo ne "domena ne namena, ila m rečem niti smisla. Pa čc bi sodili pi. številu in dilerencijacijah teh šol. bi se bržčas laliko prištevali 'neti najnaprednejše države v Lvropi. žal pa temu ni lako in zdi si nam. da smu po prefinjenem :>lctisii današnjega časa in po ekskluzivnem znanstvenem presojanju zamenjali šolo s finim strojem, ki naj bi nam ustvaril nekakega Homuriktiltisa. Fumlamenti človeške narave pa so prekrižali le račune in iz leh sol prihajajo ljudje ki jih Cesto star očanec, ki je posečal šolo samo kako zimo, daleč prekaša o najpotrebnejših »znanostih-, t. j. v pisanju, izražanju itd. Hudo krivico pa bi delali učitelju, ;ik<> hi prisojali krivdo na takem neuspehu šole njemu, ker učitelj danes ne more in večinoma no sme ver delali, kakor je spoznal za prav, ampak mora podajati učencem točno odmerjeno -nen. i«1 strogo določenih obrokih in često tudi . natančno odrejenem časti. Ta navodila pa ni in: : ia i delal kdo, ki pozna našega človeka, ki živi. ki čuti, misli in ki deia in ustvarja, ali kd . ki p: run potrebe današnjega človeka, ampak te r e c e p sestavljajo ljudje. ki sede za zaprašenimi foiiauti in ki poznajo človeka lc jio njegovih točnih sestavinah, torej nekakega Homunkulusa, iu ki vedo kvečjemu točno le za njegove organske potrebe. Take misli so me obhajale, ko sem preti par dnevi pregledoval nove učne načrte za meščanske šole. No ju sklep, da so ii načrti .nesprejemljivi«, ki so ga tovariši-ice izglasovali, je spričo dejstva, da je načrte ministrski prosvetni Naje/ egan tn e/ši aparat letošnje sezone! J, lil z rezonančnimi vrati /ato bi s leni nestvorom nekakega učnega načrta rad seznanil širšo javnost in prilegnil k odgovornosti tudi vse one, ki laliko px>maga|o da obvarujejo nas, predvsem pa naše otroke pred novo psevdoiolo. V glavnem naj omenim samo učni načrt za slovenščini*) Po tem načrtu so slovenščini odmerjene v lil. in IV. razredu tedensko samo '3 ure, po prvotnem pa eelo samo po 2 uri Že ob di sedanjih 4 urah v 111. in 3 v IV razredu je primanjkovalo časa in preostajalo snovi iii iz šole so izstopali učenci, ki se jim je pač nekaj sanjalo o literaturi iu slovniških pravilih, a često niso znali napisati samostojno niti preprostega pisma. Pa kaj bi govoril še več o tem vprašajte rSjc trgovce, obrtnike in druge, ki sprejemajo izšolane vajence. Opazko nekega odločilnega gospoda, češ da je tudi tta šolah na našem jugu odmerjeno materinščini samo toliko ur-, je treba odločno zavrniti. Saj vendar ni vse za vse. sicer pa vsak zna svoje najbolje ceniti. V zvezi z jezikovnim poukom pa bi se še dotaknil druge strani tega pouka. — Ob času ko je nacionalna >z oja splošen problem, ki ga rešujemo z raznimi predavanji, paradami in ne vem šc s čim. pa kakor ne bi vedeli, da je jezik elementarna vo-jina naroda iil čaša njegovega duha in ga zanemarjati; . kakor ga niso ko so se zanj še naš: očetje borili. Dajte, da bomo mogli otroka c!'1 ra seznaniti s tem največjim zakladom tiare. d;:. da bodo spe-znali lepoto čaše, ki hrani bogastvo, ki bi bilo tudi | Težka zimska hrana ir^^ZIZZ S prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja, Stare ja bolezni se vsled mraza zope. izrazitve po avijo hemoroidi, motnje v želodcu M zaprtje, zastrupljeni«, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrcleiše in starejše osebi so tem nadlogam podvržene. PLANINKA-čal BAHOVEC Sf t.isti ter tako deluje blagodejno oa vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje | Zahtevajte v apotekah m dro.teri.ah izrečno le „PLAN1NKA f AJ"-BAHOVEC, B ki se ne prodaja odprto temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20' g in 2 napisom proizvajalca: Lekarnit Air. BAHOVEC, Ljubljana največjemu narodu v ponos, m nacionalna vzgoja ne bo več problem Preveč bi bilo. čc bi pisal še o vseli ostalih predmetih, žc samo po lem edinem primeru jih bo vsak sam, če ima le količkaj fantazije, uganil. Slednjič naj ;e pomttdim le še pri oni diferen- i i.. ,-.,.i -/nf^fii aimah 11 cijaciji šol. ki sem jo zgoraj omenil. Danes imamo kmetijske, trgovske, obrluc, mlekarske in stične ole in ue vem, po čigavi nič kaj duhoviti domislici, nai bi se tudi meščanske šole šc diferencirale, in sicer v take s kmetijsko smerjo, druge z obrtno-industrijsko itd. Ne samo. da bodo, kakor se je nek 'tovariš na nekem sestanku pravilno izrazil, v teh diferenciranih meščanskih šolah idele kmetijske, obrtne, trgovske in druse šole konkurentlnje, ampak nihče in gotovo tudi oni, k) je to uredi'..-. jv-aloisal. .n imel jasne?;:' tc ma o ciljih in namenu trkih diferenciranih ol Vn-š.iiiska la nai bo višji - .lo no vzgojni in učili zavod ka ;a naj izoblikuje):; ljudje, ki po-znaio r-..;f ''bt ljudstva so praktični fedaifojfl in ki imaio i: :I' nekaj »rt ima o šolstvu tvornih in zdravih narodov. Jače, o « ©U fomrp "• zu vati; u tm me&cczi -z-ev itfs • o-""? '". V 'S f^^Jl m p: - i|l -M m^m 1' Štirielektronski oktodni super za kratke, normalne in dolge valove. Čudovito ubrani glasovi. Regulator za fading, optična nastavitev. Dobi se tudi na obroke. reg. xacIr. z o. s. « v JLfutolfaum Miklošičeva cesta 7 Slovenski zasebni uradniki uživajo dobrote bolniškega in pokojninskega zavarovanja To še ni celotno socialno zavarovanju, vendar pa nosilci teh dveh zavarovanj razlagajo ;voje do'ž:iosti tako ši roko, da vzamejo na svoje rame maraikako obvezo, ki prav za prav spada v druge vrst. zavarovanja. Trka praksa ni upravičena |X zakonu, upravičena pa jt po dejanskem položaju. ! iti vsakdo ve, da ;c to stanje le začasno, ker se morajo prej ali slej uvesti e ostale panoge socialnega zavarovanja. Ce se dosedaj sc niso, so krivi |>recei interesenti sami, k"r se za to v svo;i celoii premalo brigajo ali pa so preveč razcepljena njihova mnenja o razširitvi socialnega zavarovanja. Ostali privatni uradniki po državi pa leh do-brol nimajo. Kdo bi jim zameril, če jih hočejo imeti za vsako ceno. Kdo bi jim tega ne privoščil. Tako se godi, da se vsako lelo začne debata o razširjenju socialnega, posebno pa pokoiumskega zavarovanja na celo državo, in da tudi finančni zakon vsako leto prinese kako določbo o lijem, žalibože pa se linančni zakoni dosedaj niso prav nič ozirali na želje in mnenje interesentov, kako naj se razširi pokojninsko zavarovanje zasebnih ura«1 ni kovna celo državo: ravno zadnja dva finančna zakona predvidevata strogp centralistično ureditev z enim nosilcem zavarovanja za celo' državo, čemur so se dosedaj zasebni uradniki po celi državi v ogromni večini upirali. Letos pa se je zgodila nevarna sprememba. Začetkom novembra ie bila v Belgradu anketa o socialnem vprašanju zasebnih uradnikov vseh strok. Sodelovali so pri njei zasebni uradniki iz cele države po zastopnikih svojih organizacij. Res je, da tam n i so bile zastopane vse organizacije zasebnih uradnikov, da jih je |>recej manjkalo, zalo pa je tudi res, da je bil tam zastopan vsak del naše države vsaj po nekaterih organizacijah. Tudi zastopniki nekaterih slovenskih organizacij zasebnih uradnikov, posebno poklicnih kot n. pr bančnih, zavarovalnih, trnovskih in industrijskih, ;o bili it m. Novemberska belgrajska ankela pa e na splošno nresenečenje sklenila resolucijo, na: se pokojninsko zavarovanje za zasebne uradnik: razširi na celo državo na osnovi sedanjih postavnih odielb ro finančnih zakonih za leto 1034 35 in leto 1035/36, io je v strogo centralističnem duhu ir. smislu. Ta resolucija je sevcua izredno dobrodošla vsem centralistorh po mini trslvih. vsem centrali-stično-usmi rjenim stro!:> vnj.akom kol tudi vsem tistim, ki sc nad razširitvijo pokojninskega zavarovanja že obupali in si mislijo »bolie ista ne:ro nista'. Pograbili so zanjo, češ, sedaj je vprašanje razširitve v načelu rešeno, saj so vsi zasebni uradniki cele države za razširitev na centralistični osnovi, in ministrstvo za socialno i>oliliko naj hitro izrabi zakonska pooblastila iz zadnjih dveh finančnih zakonov, da centralizira in razširi pokojninsko zavarovanje. Ministrstvo za socialno noHlikc se ie začelo zato konkretno pečali s tein problemom in zahtevalo od sedaniili nosilcev socialnega zavarova ki Šele v tem trenutku so se zasebni nameščenci vedah nevarnosti in začeli dvigati glave. Onim, i ?o jili zastopali v Belgradu. je postalo vroče od elgrajsfc' res luciie m zgodilo se je, da so«v Ljubljani in Zagrebu slovesno prekleli to, kar so v Bel-ado ■ v ;,v"vali ' o pa tudi laki. ki pogumno zagovarjajo centralizem belgrajske resolucije. Nas ne zanlmd vprašanja, kako bodo zasebni uradniki ■ ravili s svojimi voditelji, ki so ali postali cen-i-slisti ali pa kar jc še slabše nihajo med centralizmom in avtonomijo, kakor jim pač narekuje trenutna taktika Nas zanima dejstvo, da enotnosti posrltda "a socialno, posebno pa na pokojninsko zavarovanje med slovenskimi zasebnim; uradniki ni več in da so tri strti je: prva, ki je ni bilo v Belgradu pri anketi in ki odklanja vsak socialni cen-ralizein. druga, ki se jc v Belgradu spreobrnila v centraliste. in tretja, ki v Belgradu glasuje za cen-ralisticne resolucije, doma pa rohni proii njim in misli, da je lepo, če se s svojim postopanjem v javnosti še celo baha. Prezreti pa ne smemo hkrati iudi posledice tega, po našem mnenju žalostnega dejstva, da je, namreč odporna sila slovenskih za-s-bnih uradnikov močno nalonrljena in da pridob-!jenih pravic na pokojninskem zavarovanju ne bodo mogli več branili lako žilavo, vztrajno in složno, kci so to delali dosedaj. vsai tako dolgo ne, dokler se ne ustvari nova res odkritosrčna in dosledna skupna fronta proti socialnemu centralizmu. Široke javnosti bi vse to še ne brigalo preveč, če ne bi bili sedanji nosilci socialnega zavarovanja zasebnih uradnikov že zelo globoko zasidrani v našem gospodarskem življenju. Vpliv njihovega dela in delovanja pa se pri nas pozna in čuti vsepovsod in zato je njihova usoda nekaj, kar se ne tiče samo zasebnih uradnikov, ampak prav vseh. Nočemo, ne moremo in ne smemo torej brezbrižno gledati na ta problem, zato pa smatramo za tiašo dolžnost, da jasno jravemo, kaj hočemo Predvsem poudarimo, da smo ostali, kar smo bili; kar imamo, tega brez boja dati nočemo,' pa naj ankete sklepajo, kar hočejo. Dalje zahtevamo, da se o tej resoluciji zaslišijo tudi poslodavci. Upamo, da bodo previdnejši in uvidevnejši kot udeleženci novemberske belgrajske ankete. Pozivamo dalje vse nameščenske organizacije, ki po belgrajski anketi nimajo vezanih rok, da pred visoko javnostjo povedo svoje nazore in tam iščejo zanje jioclporc Mislimo seveda še tudi to, da morajo delavske organizacije brez oklevanja stati ob strani tistim zasab-r.im uradnikom, ki še bere nroti socialnemu centralizmu, saj same skušajo sadove centralizma pri Suzoriii. lu šc tole. da bo jasnost popolna; če zasebni uradniki radi razcepljenosti v lastnih vrslah oma-oajo v tem boju vklinb vsej podpori, omagali ne bodemo mi Ce zmagamo, potem seveda zasebni uradniki ne smejo misliti, da jim je uprava lako lia novo pridobljenih pravi" zagotovljena v dosedanjem obsegu Kdor bo pravice na novo priboril, tisti ii!: bo upravljal. Za lihih mmut ((Jh kuncu Ivin.) Kunec letu, m.s obračunov in biluiic. V novoletnih številkah litine iiii hotno brrili: o mednarodnem poltiiaju kome I. 1!):>~>; o stanju na Daljnem vzhodu; n gospodarskih stiski I. 11)35; u notranjem političnem stenj« raznih driuv; o tut-retlku športa ti preteklem lelu; o prosvetnem delu preteklega teta itd. itd. ild. i "te količek utij i zpodbudi bralcu k resnemu obračunu v vrtini zadevi, dit, nitjvuinejši; Ic obrti-c u n u o d u š i. Kakšno je dušno stanje; mirno uli kritično.- Kakšnii je tendenca* notranjega življenja: trdna f gre navzgor? teii navzdol'i Nu božični praznik in v osmini moli cerkev: ■ Vsemogočni Bog, prosimo te: podeli, da ttas novo človeško rojstvo tvojega Bdinorojenca os vo-.',. o d i., ki nas stara sužnost pod jarmom ili-elia drii.-r Tu imava, drugi bralec, razpredala, kuinor za-piiiivu dolgove in imetje svoje duše. Stara sužnost: neporavnani ilolgovi iz prejšnjih let? stare strasti nezmanjšane ali celo okrepljene'i nova grešna nagnjenju? zanemarjanje dolžnosti v družini, v poklicu? sovraštvo? zanemarjanje verskih dolžnosti? — O sv ob o j en j c po Kristusu: molitev? prejemanje svetih zakramentov? sveta maša? premagovanje samega sebe? zvestoba v po-klicu? spruvljivost in miroljubnost? Takšen lih obračun narediva, dragi bralec, narediva ga vpričo vsevednega Boga, ki mu nobena najina misel ni skrila. Važnejši jc od vseh drugih. ■ Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo? Prišel bo namreč siti človekov v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo povrnil vsakemu po njegovih delih« (Ml 16, 26—28). Sladkor fa drag. gospodinj«! Manj ga potrebujete, če kulmte dvojno sladno žitno kavo Adria Siado! Bo žičnica revni mladini Zagorje. 27. dec. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju ob Savi je tuli letos bogato obdarilo revno deco z močnimi čevlji. Tokrat jc obdarilo f58 otrok, ki so bili brez obuval v hudi zimi. Društvo vsako leto težje zbere potrebna sredstva, ker je navezano le na pod-poro javnosti, oblasti in raznih korporacij. Za letošnjo obdaritev so prispevali- kr. banska uprava v Ljubljani i(H)0 Din. ravnateljstvo TPD >00 Din. TPD namesto pogostitve rudarjev ob proslavi sv. Barbare 1200 Din, in TPD še en-k ra I 2870 Din. občina Zagorje 2^00 Din, Delavska zbornica v Ljubljani 1000 Din. Trgovski gremij v Zagorju 900 Din. II. rudarska skupina S00 Din. ravnatelj TPD inž. Biskupski 100 Din, -tevni novčič 1600 Din, članarina članov ca 1000 dinarjev. Na obdaritvi se jc predsednik društva g. učitelj Kolenc Lojze vsem darovalcem javno zali valil', kar ponavljamo sedaj še enkrat: prav iskrenu hvala! Naše humanitarno delo. ki pomaga lajšati bedo v tako prizadeti zagorski dolina, nc zmore vseh potreb, ki so od leta do leta vedno večje, zato že danes apeliramo na vso slovensko javnost. ko bo Zagorje prisiljeno prositi tudi njo zn pomoč, da se obvaruje pred najhujšim. — Odbor. Moški box visoki • • 125 mn Smučarski......... 200 DlSl Ženski moderni ■ . od 135 do 105 DŠH Otroški nepretnočljivi od 65 do 90 Dlil Prodajalna čevljev „p1 POLLAKU" sedaj UllCa 11. Herodi irhajo na slovenska vrala nja načrte o uredbah, kako naj se razširjenj? izvede. mmmmmmmmmmmmm mtmamamm s TS? : r -1 • • s-^smiras? življenjem in smrtjo otrok. V družbi imajo un- njeni postelji kopica sirot ali |i;i strmi v mrtvo slov: Mož in žcnii. uli celo oče in mati. I.e | telo. ki je bilo še za svojih živili dni grob, mnogo bolj rn lin i run i so kakor, je bil llcrol: oče«, ki ima ubrano žc drugo »partijo«. D otroka niti nu svet nc puste, da nc bi kcbij -o lel k njihovi mizi in zahteval kruha, dn ni bi gospoda in gospe zadrževal, nko bi hotela ili nu izlet ali zabavo, da nc bi obteževni njihov ve o proračuna in jima kalil življenju. Ubijajo jih, šc preden morejo z jokom svetil rnzoneti. tlu se je zgodil zločin. Herod je opravil svoje delo s policijo in vojsko, z oigutii države, ki so že takrat imeli nalogo, preprečevati in zasledovati zločine, ti pu kličejo na pomoč zdravniku in v zadn jem čnsu še — znkonotl ivcu! Zdravnik, ki znu po najnovejših izkušnjah znanosti odvračati smrt. naj odvrne nc. umiki preti zuiiidi pronarejanjn narave zdravju lov m a t i. Kralj Herod, ki je bil kralj prav za prnv samo po imenu, je bil prvi materijalisl. ki sc je v strahu za svoj ubogi prestol lotil otrok. Ko so neki učenjaki, astronomi, prišli iz daljnega Orienta v jeruzaleni povpraševat, kje Iii oil rojen novi judovski kraij, ji izvedel, dn je najbrž, v Hctlehemu neko Dete ki se mu je lakoj zdelo nevarno, še preden gn je videl in • pozimi Dostojanstveni gostje iz Mezopotamije ,o se tnkii visoko izražali o Njeni, prišli so s olikiin spremstvom in - tako bogatimi darili kor deputacija na nek novi dvor dn sc je '•Vroil takoj zimi za svojo kariero, katere ti god i, i -1 i je užival po milosti rifliskih okupatorjev >4i sklenil, dn se je treba novega prctendunlH za kraljevsko čust čimprej iznebiti Ker |ia ni mogel točno izvedeti, kdo bi bil. — kaj bolj natanko tudi poizvedoval ni — jc udaril nnj-ln>lj varno pot: ...dal jc pomoriti v Betlehc-rnn in v vsej njegovi okolici vse dečke dvoletne in mlajše.« češ. eden ined njimi bo že tisti, ki ga je imela v mislili visoka poklonitvena tlepu-lucija. Inko je kralj Herod, statisi rimskega orla, za blagor svojega dvora prelival otroško krt. in nastal je jok iu velik kiik: (lahelu je jokala po svojih otrocih in se ni bolela lilo laziti, ker jih ni vi-i-l« Herodi so sc namnožili in začeli trkali tudi ua slovenska vratu So ž.e tu, /v gospodarijo mul dume. ki iula že v tem polo aju nn ali pa nnj izmed dveh žili v izbere eie in jo vpiše v službeno statistiko: medicinska indikacija je ziilitcvnlu smrt nurojenegii otroku. Zdravnik jc postni rahel j! Poslnžil se ie zdravila. s katerim sme oil vekoma j zdrav iti samo narava smrti, in potolaži! sein- in elove'-ivo. du je z otrokovo smrtjo odr.išeeii, zen-ki rešil življenje, zn kol i U o let ji je odmaknil - m rt. : .. tem nihče ne vpraša- uli jn je povozil tramvaj ko st je po tej junaški žtlvi viiiiiiln i/ bolnišnice. ali je umrla teden pozneje, ali ni i'-.lnjo pomlad, uli je podlegla prvemu Uiiviilu - p ,i 11 - i. • ■ - leh statistik niliee ne vodi vemo pa. bi it i ženska znrndi smrti otrokov - smrti -i- olir,r-o vutlu, prej ili lej bo iztiihuilu, pa noj joka ob •oer otrok je postal lek. '.dravilo. kukor doza aspirinu. žrtvuješ vii. ker pričakuješ, da s: s tem vkonin oz. neki zn nekaj trenutkov odvrnil smrt. Zdravnik pn je povzročil gotovo smrt otroku, da jc ženski morda za negotovo dobo podaljšal življenje. To je medicinska in-ilikncijti jiogiinstvn: ^ Kličejo nn pomoč tudi zakonodajalca, da bi v vrsto kaznivih zločinov podtaknil dovoljene 'ločine, du Iii določil, do katere starosti, do katere velikosti je človeka dovoljeno umoriti, češ, sa j ital. ne bo mogel živeti, čeprav ga pustimo pri življenju, laki. ki preko svojega nizkega nroriH-nna obupani" zrn v življenje, si domišljajo. dn z e o i o v o 11 j o vedo. d:i bodo njihovi otroci večni reveži in zločinci, sebi in človeštvu v nadlego in škodo, znto nadlegujejo državnega dovoljeno z gotovostjo ubiti. V tem jc notranje protislovje socialne indikacije našega poganstva. Pogan Herod je poznal dinastično indikacijo — ako jc bil toliko nesebičen, da je preko sebe mislil ua svojo dinastijo'—, moderno fHi-gunslvo si je izmislilo li dve indikaciji, čez nekaj let sc bo morda skušalo opravičevati šc s kakimi drugimi pretvezami, vedno pa bo do težav življenju tako brez moči, kakor je danes. Vedno sc bo borilo proti posledicam, ker je preveč samo vase zaljubljeno, da bi sc upalo lotiti vzrokov. Poganstvu sc vedno vse ponesreči; proti brezposelnosti se bori s podporami, proti smrti žene uli ženske s smrtjo otroka, proti pomniljkanju kruha s pomanjkanjem ljudi ker sc hoče odkrižati samo neljubih posledic, obdržati pa hoče vzroke, družabni red, ki jc z.a vladajoče pogane tako ugoden, in naravo, v ko-ikor jim njeno snovanje nudi užitek. Obdržati pravilnika, no iil- ue kaznuje, nko iili pobijajo I ugodnosti sedanjega družabnega roda in ugod-p. oilen mu io pokazali, ali bodo reveži ali j nosti večne narave, proti neljubim posledicam more, ,, pu sc bodo povzpeli do blagostanja, ali bodo zločinci ali zgledni državljani. In državni pruvdnik je v veliki nevarnosti tlu bi pozabil, tla prid vsak človek nag nn tn ubopi svet io da ol'-. i i - barake včn«ib stanujejo v pala-pneostokrat pn v ( isto čednih hišah, i on otroci iz palač nn stara leta več-bunikah in urestih, ila o n telesu nj mogoče reči. ali e vn poz.nc;e v podporo ali ako gotovostjo, du bi gu bilo Čil It. lili s p t krut I 1 I o po -1 111 iii i. , saj in- pu boriti z raznimi indikacijami — to je poganstvo! Poklicna dolžnost zdravnikov pa je, da vse store, kar znanost premore, da ostaneta otrok i n mati pri življenju in da vse store, da sc bo vsuka. tndi revna mati iz predmestja ali s ceste mogla poslužiti zdravniškega pregleda ali varnosti porodnišnice. Ako pu si ob vsej cene-no-tl /drtivljenja. zu katero se morajo -zdravniki poteirovatl in ob vsej požrtvovalni skrbnosti ili strokovni spretnosti zdravnikove nege narava, Nov slovenski dnevnik Včeraj opoldne jc v Ljubljani izšla prva številka nmegu slovenskega dnevnika »Slovenski dom«. Uvodna beseda novega dnevnika je sledeča: »Ni treba dolgih predstavljanj in pojasnil, zakaj smo se pojavili in čemu prav zdaj. Poklicala slu nas v življenje čas iu poMcha. Potreba tiste socialne in narodne skupnosti, katere glas naj bi bili. S tem dvojnim je ze dana naša naloga iu smisel našega dela, ki ga nameravamo s pošteno voljo vršiti lako, kakor je prav, ne dn hi skušali segati v področje komurkoli Zadostovali moramo ua časnikarskem pouročju zahtevam času v vseli njegovih bližnjih in daljnih pojavih, zadostovati potrebi slovenskega narodnega občestva, ki nas pričakuje, zadostovati svojim ljudem predvsem v njihovi osnovni želji zn vsem novim, za dogodki, ki tvorijo zunanjo sestavino življenja. Služba novosti služba dogodku — po njima služba ljudem, ki obojega potrebujejo. Takemu dolu grozi neprestano nevarnost, dn sc izgubi zgolj v lovu z.n plehko zanimivostjo. Zlito moramo stati kljub svoji navidezno inhki zunanjosti zvesti svojim načelom. Načelom, ki naj se ne kažejo v pridigi, marveč v podajanju. Načela so tista, katera priznava tako v nazornem kakor v političnem pogledu večina slovenskega naroda, v čigar službo se vsako javno delo mora posloviti. Vsebina našega namena je zapisana in poudarjena v naslovu, ki smo si ga nadeli.« »Slovenski dom« izhaja vsuk delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, zu inozemstvo 25 Din. Posamezna številka slane I Lin. Urednik je g- jožc Košiček. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Božično zborovanje kal. učitetjstva Glusbena prireditev v Črnomlju Črnomelj, 27. decembra. Naše meslo v glasbenem pogledu gotovo ni zadnje. Poleg dobrega cerkvenega zboru, ki se je žc večkrat izkazal pri tem ali onem nastopu, je naslal v zadnjem času še mladinski zbor pod vodstvom triindvajsctletnega gla&bei ika Jožeta Šterbenca. Nn Štefanovo zvečer je pred polno dvorano hotela I nekner prvikrat nastopilo dva in trideset mladih pevcev. Prireditev, ki je obsegala dvajset komadov, je bila vabljiva posebno zato, ker jili je osem izmed njih uglasbil mladi pe-vovodja sum. Te njegove kompozicije so, ako ne upoštevamo maše (izšle letos v Cerkvenem glasbeniku), prve in reči moramo, dn nas jo z njimi prijetno iznenndil. To so: Mlatiči (mnlo-ruska), Pesmica o kruhku, kjer smo slišali prijeten sopran la.jner.jeve Milene in ki so jo morali ponoviti. Deklico v tujini (A 'žužek) je prisrčno peln solo Jermanova Ma-n. Pesem o rožici (I). Gorinšek), Zajček (D. Gorinšeki. Vrnlueva, Uganka (L. Toršič) in končno pogumna Mladinska koračnica (J. šterbenc). Nc moremo se tukaj spuščati v podrobnejšo strokovno oceno mladega zbora. Jasno sc je videl trud pevovodje in navdušenje pevcev. Ne dvomimo, da se bo oboje sčasoma še povečalo in bo potem izginila tudi nougla jenost. ki sc je lo in tam občutila. Verno ceniti požrtvovalnost z>iora in Jožetu šterbenca in smo obema hvaležni z.a prijetni večer, kakršnih pri nas ni dosti. To naj jima bo v spodbudo k nadaljnjemu delu. Do nezaves'i pobit — zmrznil V Smolenji vasi pri Novem mestu so ponoči trije lanlje z ročicami od voza do nezavesti pobili Ljubljana, 28. decembra 1930. v I roihrionelnn zborovanja Slomškove družbe so ž.e izdavim znana po svojih izbranih programih, se bolj pa po svoji Intimnosti in domačnosti, katere se že dolgo vnaprej veseli vse članstvo. Tako, kakor zboruje Slomškova družba, more zborovali samo s katoliško idejo prežeto drušlvo, samo katoliška družina. Tako je bilo zopel današnje zborovanje, ki je zbralo učitelje in učiteljice katoliškega mišljenja in še vse one, ki so raztreseni po raznih drugih banovinah, pa že od nekdaj spa-tlajo_ v skupno občestvenost Slomškove družbe. Božična misel je vso lo armado zbrala najprej k sv. maši v frančiškanski cerkvi, ki je bila vsa polna, da so se ljudje iz.prnševali, kakšen poseben praznik se pač danes praznuje, da je prostorna cerkev luko polna, kdo pač tako lepo in dovršeno poje prelepe božične pesmi. V tem svetem in prazničnem razpoloženju je učiteljstvo v gručah odhajalo v belo dvorano Uniona, saj so si po dolgem času imeli toliko povedati. Dvorana se je hitro napolnila in predsednik, ban. šol. nadzornik Štrukelj, jo v prisrčnih besedah pozdravil zastopnike raznih organizacij, korporacij in društev, ki so se zborovanja udeležili, posebno še zastopnika Profesorskega in Katehetskega društva, lepo število štajerskih tovarišev in tovarišic, čč. redovne sestre, vse tovariše in tovarišice mlade in slare, od blizu in daleč. Takoj milo pa je prešel k prvi točki dnevnega reda, k predavanju mešč.-šol. ravnatelja R. Pečjaka, ki je govoril o temi »Obče-stvena vzgoja«. Ker ho celotno predavanje prinesel Slovenski Učitelj«, nnj Iu omenimo le par misli, ki so nam kakor posebno svetle točke tega nadvse aktualnega predavanja ostale v spominu. Obče-slvena vzgoja obsega vso osebno, družinsko, šolsko in socijalno vzgojo. — Božje roke nas v sedanji duhovni in vnanji krizi stiskajo, da napravijo iz nas svetnike. — Nove sile se bore za novega človeka. — V nas vseli je živo zakoreninjeno narodno občestvo. — V občestvu ni mesta za sebičnost. — Domorodna vzgoja je in mora biti v znamenju evolucije. — Šola naj ne bo trdnjava, ki se je ljudje boje iu zalo ogibljejo; učilelj in šola morata biti vrastla v ljudstvo in ljudski živeli. — Ni več mogoče npgovali obSestvene vzgoje pod vaško lipo, kakor pred sto leti. Vsa domorodna vzgoja se mora vršili polom doživljanja: le doživljanje je gotovost za uspehe: zahteva nekako duhovno realizacijo. — Domorodna vzgoja rodi resnično občestvo po doživljanju. — Vzgaja apostole. — Domorodna vzgoia je boj sedmerim poglavitnim grehom. — Nihče ni naroden, če ni skromen, dober, blag in usmiljen. — Novodobne reforme šole so nastale zaradi vzgoje, ne zaradi pouka. — Občpsfveni šoli morejo dati le krščanski vzgojitelji pravo smer. — T,e kreposten človek je zmožen občestveno vzgajati: Ie tak razume poglobljeno nncijonnlnost, ki je res prava. — Treba je izboljšali šolske knjige, ki bodo služile občestveni vzgoji. — Analizirali znamo, sinteze pu ne znamo uporabljati. — Premog opišemo in ga analiziramo, ne naslikamo pa trboveljskih rudarjev in njihovih tisoč bednosti življenja. — Če hoče učitelj res vzgajati z.a občestvo, mora biti sam vrastel v lo občestvo naroda; poznati mora dušo prebivalstva, otroka, sile in težnje, ki v kraju delujejo. A kako, če ni stalen in samo čaka, kdaj pojde drugam. — Iz tega je tudi jasno, dn se učitelj navzanie vplivov svoje okolice in poslane tak, kakršno je ljudstvo, med katerim živi in dela. — Potreben nam je dober učiteljski naraščaj, ki mu je poklic učitelja res božji klic. Zalo pri izbiri ne sme bili morodajno samo znanje in izpričevalo, ampak resnično notranje zvanje. Tišina, ki je trajala še nekaj trenutkov, ko je predavatelj že nehal, je pokazala, kako zelo so poslušalci delali z njim in si na tihem izoblikovali svoj delokrog; frenetični nptavz pa mu je pokazal iskreno hvaležnost vseh. Tudi predsednik se mu je iskreno zahvalil ter otvoril razgovor o predavani!!. S kratkimi dodatnimi mislimi so se oglasili: Horn, Golobič, I.eskovarjeva i. dr. Pri drugi točki dnevnega reda, o delu za razširitev in poglobitev dela Slomškove družbe so se izklesale v razgovoru lepe misli, ki so jih podali Vider, in drtnti. Predsednik iih je povezal v en stavek: Vsi. ki jim ic 7a krščansko vzgoto, spadalo v Slomškovo družbo in so iskreno dobro do-šlil Današnje zborovanje naroča odboru, naj tozadevno napravi vse korake. Pri zadnji točki dnevnega reda je padlo vprašanje, kakšna so bila vendar ona Strukljeva pisma, o katerih se zadnji teden nasnlošno govori in debatira. Predsednik ie zalo oddal predsedstvo zborovanja podpredsednici Sadarjevi in je zadevo pojasnil. Oglasilo se je več tovarišev in tovarišic, ki so izpopolnili njegovo pojasnilo po izkustvih iz prejšnjih let. Ban. šol. nadz. v p. F. Lužar je v kratkih besedah povedal, da sla se vse dotlej min. ref. F. Erjavec in ban. šol. nadz. 1. Štrukeli z vso močjo zavzela za popravo krivic in predlaga nastopno izjavo, ki naj se da na glasovanje današnjemu zboru: Prizadevanju min. ref. Erjavca in ban. šol. nadz štruklja, da se preganlonemu učiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zahvalo in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonio in intrigantstva proti navedenima in proti izvršitvi vladinega programa za popravo krivic. Velikanski aplavz je pričal o sprejetju celotne izjave in na vprašanje predsednice, kdo glasuje za, so se dvignile vse roke navzočih. Predsednik se je nato zahvalil vsem zboroval-cem za vztrajnost do konca zborovanja in je, že-leč vsem zborovalcem blagoslovljeno novo leto 1936, zaključil zborovanje. Veličastna proslava katoliškega prosvetnega deta v Trbovljah Na Štefanovo pred 10 teli je bil blagoslovljen in olvorjen naš razširjeni Društveni dom, ker jc stari, pozidan 1910, poslal po 1,3 letih z.n našo živahno delujoča društva premajhen. Svojo upravičenost do obstoja je dokazal Društveni dom in v njem nastanjena društva tekom vseh let. V nobeni drugi prosvetni ustanovi v Trbovljah, se ni toliko in lako resno delalo za izobrazbo, ko pri nas. Zato smo veseli in ponosni zopet in ravno na Štefanovo obhajali naše društvene obletnice. In 26 letnega ložeta Erjavca iz Sel pri Ratežu. Neza- i z.a naš prosvetni praznik smo imeli tak obisk pri vestnega iri krvavega so poleni pustili kar v snegu —----'--•= ----'-■•-- —' *—' -------- in mrazu, ki jc tislo noč dosegel 13 stopinj. Drugi dan zjutraj pa so ga vaščani našli mrtvega. Rane, ki so bile sicer hude, vendar niso bile smrtne in bi bil pokojni Erjavec vsled njih ostal najbrže pri življenju, če bi mu bil kdo priskočil na pomoč. Ker pa so ga pustili brez pomoči, je revež v hudem mrazu zmrznil. VSomilčeva smofa Božično noč je hotel izrabiti neki roklicni uzmovič v to, da bi vlomil v župnišče v št.^ Pavlu pri Preboldu. Ko je namreč gosp. župnik in njegova služinčad bila pri poliiočnici, se ;e približala župnišču elegantna postava in posvetita z lučjo v ključavnico glavnih vrat župnišča. To pa je opazil poveljnik tamkajšnje orožniške postaje. Orožniška postaja je namreč zelo blizu župnišča. Pristopil je k neznancu in ga vprašal, zakaj sveti v tuje ključavnice. Vlomilec se je hitro izgovoril, češ, da hoče poklicati neko »Micko«, ki služi v župnišču. Toda poveljnik ga je vzel s seboj in ko so mu na pastaii pregledali malo bolj natančno žepe, so našli v njih vse polno vitrihov in drugega vlomilskega orodja. Drugi dan ga je poveljnik peljal v župnišče. da bi poiskal dozdevno »Micko«. Izkazalo se je, da lake osebe sploh ni v župnišču. Zato so elegantnega vlomilca s pumparicami uklonili in od- | peljali v Celje v zajx>re. Svojega imena zaenkrat ni j hotel izdati. dopoldanski proslavi in popoldne pri igri, kakor še nikoli. To je bilo tudi najlepše priznanje za naše neumorno in idealno delo. Tisti, ki so stali ob strani, so kar gledali, kje se nas je toliko vzelo, saj so nas razpuščali in zatirali. pa nas je šlo takšen sprevod v cerkev, kakršnega še ni dosedaj spravila skupaj nobena prosvetna ustanova v Trbovljah. Pri slavnostem dopoldanskem zborovanju je slavnostni govoril; orisal duhovni razvoj Trbovelj in njegove zaslužne oblikovalce, Kakor so bili Pehar, Erjavec, Meznarič, Gregorc, Veternik, Lon-čarič, Pečnak, Časi, Zupan ild. Bile so ležave in skromna sredstva, a plam-teča ideja in srca goreča za vse dobro, in zmagali so. Tudi v bodoče ostanejo za nas merodajne smernice, ki so nam jih začrtali Slomšek, dr. Krek in dr. Korošec, ki je pred 25-leti pri otvoritvi prvega Društvenega doma v Trbovljah kot slav- ženam se izpraznijo čreva po vporabi naravne Franz-3osefowe grenke vode neovirano in lahko. Rbk. po min. soc. pol. tu nar. /.ilr. S-br. 15185, 25, V. 33. ki je močnejša, nekoga izbere, otroka ali mater ali oba, zdravnik ni postal rahel j. Storil je svojo dolžnost. To je medicinska indikacija krščanstva: du se vsakomur omogoči, da pri zdravniku ali v bolnišnici zdravja išče in da zdravnik nikdar in v nobenem slučaju smrti ne deli. Poklicno dolžnost vsakega pravoznnnca in državoslovca je, da z močjo oblasti in po smernicah večno veljavne pravice vsem ljudem očetom in materam in otrokom, zdravim in bolnim, omogoči, iln pridejo do krililo. Kruha vsem ljudem materi z otrokom v naročju pn dvojno mero — to jc socialna indikacija krščanstva. To indikacijo izpeljali je dolžnost zakonodajalca. pobijati ljudi, ki bodo silili Ii kruhu je pu zločin, kakor jc zločin pobijati ljudi, ki so že pri krulili. Ob tem vprašanju prepirati sc. kdaj človek poslane človek, je prozno govoričenje. Vprašajmo se rn jo, kdaj ženo ali ženska poslnne moti: ali šele takrat, ko se sin kol odraščen delavec nekje ponesreči, nli takrat, ko gre k vojakom, oli tokrat, ko gre prvič v šolo. ali šele takrat, ko gu prvič pelje v cerkev, ali šele ob tistem trenutku ob prisotnosti babice in morda zdravnika, ali že takrat, ko otrok živi z njo še eno telesno življenje? Ali šele razdalja med dvema telesoma obremeni družbo z dolžnostjo, dn ženo uli žensko spoštuje in varuje kol mater? Ako sc ne bi vsak dnn otresnli mukijovetiz-mn in poganstva, bi si kot katoliki in Slovenci ieleli, du bi iinelu Herodova miselnost \cliko pristašev, da bi vsi naši sovražniki že pod materinim srcem zalezovali svoj zarod, do bi čim p rej izumrli tisti inamonisti, ki vzdržujejo kapitalistični družabni red, vsi komunisti, ki skušajo uvesti državni kapitalizem in novo poganstvo. da bi bili mi čim prej edini gospodarji našega svela. Toda težave in zmede naših dni so tolikšne, da jim razredčeno človeštvo ne bo ko* Zato je treba veliko ljudi, ki bodo vedno odločneje zahtevali pravico in kruha, zato želimo, da bi bila Slovenijo polno otrok, ker otrok zna zahtevati kruha! Vemo. da bo vsak sam- .i in življenja naveličan bankir prej omahoval od lakote, kakor jui deseti otrok zadnjega bajtarja! Tudi ni nikjer zapisano, do bo olrok komunista komunist, otrok denarnega mogotca mogočen denarnik. Poleg lego pa je z.n rešitev iz dnnašnje krivice in stiske treba veliko ljubezni in jiožrtvovalnosti, otrok pa je najboljši učitelj teti družabnih čednosti, zato ob spominu nu prvi pokolj nedolžnih olrok prosimo kakor Mojzes, največji narodni voditelj vseli časov, ki jc v puščavi prosil rasti svojemu narodu, čeprav go je zaradi težkih gospodarskih razmer. v katerih jc živel cel rod, komaj šc krotil: »Nc moreni vas sam prenašati; zakaj Gospod, vaš Bog, vas je pomnožil, da vas jc zdaj silno veliko, kakor zvezd mi nebu. Gospod, Bog vaših očetov, prideni k temu številu šc mnogo tisočev in vas blagoslovi kakor jc govoril.« (V. Moz. I, 10, U). liostni govornik naglašal: Sejmo seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov, narod vrlih mož! Danes — v nedeljo ponovijo v Društvenem domu igro Martin Krpan. Smrt pobira. Vsled srčne kapi je umrla žena rudarja Korent Marija, stara 46 let. Zvečer je bila še popolnoma zdrava in nu obisku pri sosedih, ponoči pn je izdihnila. Mož in otroci so imeli žalostne božične praznike. — V starosti 84 let pa je umrla Čamrovn mali. 89 Iel po je doživela Tabor Marija iz Sludenc. Naj počivajo v miru I Pre-ostalim pa naše sožalje! Na Silvestrov večer bodo uprizorili v Dru-števenem domu šoloigro »Sluga dveh gospodov«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Vir K. s. prosvetno društvo Vič priredi v torek zvečer ob osmih v dvorani društvenega doma nn Glincah Silvestrov večer pri pogrnjenih mizah z zelo pestrim sporedom. Na sporedu so razne burke, šole, kupleti, petje itd. Med odmori igra domači salonski orkester. Vsto|)nina 4 Din. Pridite! RAZLOČEK/ So dobre in slabe. Za Vašo kožo je najboljša komaj zadosti dobra. Elida Ideal-krema Vam pomore kakor nobena druga, da ste negovani, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej j izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kolo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znojnice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. KREMA Dol pri Ljubljani Silvestrov večer priiedi naše Prosvetno društvo v torek, 31. decembra ob pol 8 zvečer v društvenem domu v Dolu Spored je bojrat in zabaven, za okrepčila bo poskrbljeno zatorej obiščite nas na Silvestrovo! Mladini vstop za-branjen. Še: JUU in premestitve Prejeli smo: Kot naročnik »Slovenca« in i eden od politič no prizadetih učiteljev iz znanega preganjanja učiteljev v dobi režima prežolost-nega spomina, se mi zdi potrebno, da na I Vaš članek od 20. decembra t. I. pod naslovom j »JUU in premestitve učiteljev« dam malo izjavo, odnosno svoje začudenje v par vpraša- I njih. 1. Vse, kar omenjeni članek piše, čudno vpliva na človeka, ki jo slučajno član jireccj i velikega odnosno mnogoštevilnega učiteljskega stanu, čc samo malo pomisli no po: prošle čase. Pri tem mislim na vse one nesrečne persekuci-je učiteljstvo, kjer se ni vprašalo niti za knke službene ocene, še manj za stvarno in prnktično učiteljevo delo, niti za n jegovo materijelno stoli je. niti zn kako njegovo znanje, nego — bodimo odkriti, vprašalo sc je edino za njegovo politično pripndnost, ali — celo nn osebno pri- I jateljstvo. Zaradi vsega tegn ni preveč, če — ! 2. vprašamo JUU. kje je bil odbor tedaj, ko so se vse te persckuei je vršile bi oz. milosti, brez preiskav itd. — celo brez misli, da »se nekateri osebno poslužujejo in izrabljajo ugodno silu-aeijo«? 3. Je-li JUU znano, kako so se učitelji premeščali tedaj, ko so bili na vladi ljudje, s katerimi so si tedaj mnogi učitelji stiskali roke z eno edino soglasno in prisrčno željo, da, »le dajmo jili —c — soj vemo — katere. 4. Dn-li vsaj sedaj ako ni preje, JUU obsoja slučaje, kakor se jc godilo samo enemu, dn drugih učiteljev ne omenjamo, tla je moral učitelj tako rekoč »nn poziv«, odnosno no zahtevo nekega, mirne duše rečeno, futiranega učitelj iščniko. zapustiti brez knke |>rciskave, kljub opctovnni prošnji občine, naj se to učitelj še naprej pusti na dotični šoli, moral šolo, ki je , vočrazrodnn. zapustiti in sc »nn|iotiiic no eno-rozredno? Pri tej priliki samo to omenjamo, da i je v gornjem slučaju učitelj sodeloval pri vseli raznih društvih, da je prirejal razne roditeljske sestanke nn šoli. da je imel ciklus liigi-jenskih predavanj itd., torej, re« — delal v smislu vseli predpisov. Zaradi tega pa gu je narod vzljubil, celo tako vzljubil, dn je poslal , nu tedunjega prosvetnega ministru prošnjo, ki 1 jo je od 306 davkoplačevalcev podpisalo 2%. Pa — seveda ni bila »ugodna situacija« — in proš-nju je oslala brezuspešna soj — ministrstvo celo vedelo ni, do je isti učitelj premeščen, ker go je soin tedanji ban -— »predlaga1 ministrstvu prosvete za preinestilev«, učitelja pu — predhodno napotil nn službovanje nu enoraz-redno šolo.« Tu je bil učitelj »predhodno napoten« soino skoro tri leto! Ker pa je bil, po res lepili izrazih, tako nesramen, da si jc upal kritizirati JNS župana.« da slabo gospodari, do ima namenoma zarodi svoje gostilne in trgovine občinsko pisarno kar v svoji hiši. |>a. fla menda ni vse \ ledu, če jc ves upravni odbor občine sestavljen od samih najbližjih sorodnikov in slično No, tokrat na zahtevo tega župana — učitelj romaj — zopet malo dalje, dn — ve. da sc »mi ne damo« Tokrat je seveda že romal ven iz Slovenije. Potrebno je še to omeniti, da je bil »predhodno dodeljen« — na svoj strošek, drugič po »premešten« — da plačanega pota nima. 5. V čem vidi JUU sedaj, ko vsi učitelji, na več načinov preganjani, žele nazaj v Slovenijo — knko nepravilnost? Mislimo namreč, do vložitev prošnje med šolskim letom ni pač tolik »prekršaj« — posebno še. če vemo. dn so ti učitelji, čeprav že s praznimi žepi. vseeno šc pripravljeni, da si od ust pritrgajo še za tretje potovanje. 6. Končno naj JUU in vso slovenska javnost ve, do so še učitelji, ki so toko požrtvovalni, da kljub težkemu položaju somi sprejemajo veliko bremeno selitve nase, do s tem ne obremenjujejo državne blagajne, ker so vedno pripravljeni z vsemi močmi delati za korist svojega naroda — med svojim narodom — zato se žele vrniti somi domov! Ni tu prav nič kriv g. v. d. ban. šolski nadzornik štrukelj, ki z notni učitelji isto čuti, nego, kriv: so temu oni. ki so nos protizakonito razmetali po vsej državi. Bolje je torej, da se JUU v popravljanje krivic ne spušča, ker to jc preveč glasno vpitje, da • morda — krivice odobrava... Učitelj v pregnanstvu. Drobne novice Koledar Nedelja. 29. decembra: (Nedelja pe božiču) Tomaž. škof niučenec Ponedeljek, "ili decembra: tvgcuij. škof, Liberij; Nicefor. Osebne vesti — Dr. Bogdan Itrccelj je napravil izpit zn spccijalisla iz kirurgije z odličnim u.-i>f- | bum pred komisijo, sestoječo iz načelniku VI. oddelka banske uprave g. dr. Krnesta Mu.vor.jn in čef kirurgov gg. dr. Robertu Blu-niauerja in dr. Božidarja Lavriča. Iskreno čestitamo. : Poročila sta so \ frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospod Bori« R u p n . k. profesor mi gimnaziji v Kranju iu gdč. Minka K i s t r o v a, šolska upraviteljicti pri Sv Križu nad Jesenicami. Iskreno čestitamo! I/, vojaške službe. Odrejeni so uu službo pri poveljniku topništva II. armijske oblasti topil, podporočnik Leo|)old 0uček; za vodnik« L divizijona '25. topi), polka topn. poročnik Lovro Kanape; za vršilca dolžnosti iji; Iciidniita jadranske divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekonom, stroke Evgen Polonc in zu vodnika 1. divizijona 81. topu. polka topn. poročnik Štefan kadliček. 9ri revrni, gihtu tn tšiosti ublaž.uiejo bolečine ..MIBOI." lablele Mr. Bahovec. V lekarnah 20 labl Din 20 — ali pa 40 tabl. Din 54,- z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec ri^BMOVEC IJU81/J ANA Ljubljana. Kongresni Irg Rl S. br. 178IU 24 VI. 11)33._ — Kdaj sc je pela božična pesem »Sveta noč, blažena noč« prvič na Kranjskem in kdo jo je poslovenil. Lepa letošnja božična štev. »Slovenca« .ie prinesla na str. 10. zgodovino svetovno znane božične pesmi »Sveta noč, blažena noč«, v katerem spisu omenja, da sc je ta res krasna božična pesem v kratkem času razširila po vsej zemlji, da je prevedena nn razne jezike in se dandanes poje po vseh delih sveta. Mislim, da bo primerno, če sporočim pri priliki, kdaj in kako .je prišla med Slovenec in kdo jo je poslovenil, kolikor nn jc znano. Bilo je v adventu 1. 1884.. ko so priredili neki večer višjegimnazijci v Novem mestu v risarnici stare gimnazije božični oratorij. Med drugimi prireditvami so zapeli dijaki tudi »Sveto noč, blaženo noč«, seveda v nemškem jeziku, kakor jc bila vsa prireditev nemška, vsaj jc bil takrat ravnatelj znani Gustav Fischer, nemški Celi, in kakor so govorili, renegat. Bil sem takrat kaplan v Št. Petru pri Novem mestu, od koder se nas je bilo odpeljalo k prireditvi več oseb. Ko je zadonela ta krasna božična pesem iz mladih dijaških grl po dvorani, smo bili vsi ganjeni ob tej nenavadni do srca segajoči pesmi, sa.j smo jo slišali prvič. Prireditve se je udeležilo obilno novomeškega ob činstva. meščanov in gospode. Kako so dijaki peli. si lahko mislimo, saj jc bil njihov pevo-vodja t p. Hugolin. ki je poučeval takrat na gimnaziji petje. Takrat pa Slovenci še tudi nismo imeli slovenskega prevoda. Zato pa sc je p. Hugolin. kolikor mi je znano, obrnil nn tedanjega šmarješkega župnika Jan. Volčiča, slov. pisatelja in pesnika, s prošnjo, naj h: or preskrbel prevod, kar je tudi rade voljo sloril. Vendar pa mislim, da so njegovo besedilo kasneje nekoliko spremenili. Kolikor mi je torej znano, se je ta prelepa pesem glasila na bivšem Kranjskem prvič I 1X84. v Novem mestu v nemškem jeziku, po 1. 1885 pa se je naglo razširila v slov. Volčičevem prevodu po vsem Slovenskem. Ijctos obhajamo toraj 50 letnico, odkar se glasi ta lepa iiožična pesem po naših cerkvah. — I. šašelj. Kje )e nihlC? litra na harmoniko Pleinel d Herold! Naj bo stara al pa mlada v^aka pije „Naš čaj" rada Čez fare tri devet vasi „NaS £aj" vse druge prekosi. branju pravilnosti Ier vodi t vi razvidnosti«, in v šl 104 »Pravilnik o u|>orabi III. poglavja in § 95. zakona o lovu«. Pravilnik o napravi slanic za cianizacijo sadik in njih delov«, »Tolmačenje pravilnika o napravi slanic za cianizacijo sadik«, »Odločba glede hitre odpreme sadik«, -Izprememba členov 8. in 17. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, »Usvojeni švicarski predpisi za armirani beton«, »Odločbe občne seje državnega svela "lede reklamaciiskega odbora, zakona o uradnikih, zakona o orožništvu, o odmeri in pobiranju samoupravnih davščin in doklad«, »Odločba osrednje uprave za posredovanje dela« in »Razglas o odložitvi volitev občinskega odbora za občino Mošnje«. RESTAVRACIJA ORAND HOTELA ..UNION" priredi svojim cenjenim gostom na SHvestrovo koncert brez vstopnine. Igra salonski orkester od saveza muzičara. — Za obilen obisk se priporočata Pero ln Katl šterk Za vsako perilo pa nai bo belo ali barvasto, uporabljajte vedno le dobro HUBERTUS milo. — Domač, slovenski izdelek je! © Nočni častivci presv. Srca Jezusovega opravijo v noči na prvi petek (od 2 na 5. januar) pobožnosl nočnega češčenju v ljubljanski stolnici. Molili bomo v vsuki uri. pričenši ob 9 zvečer: 22. uro za praznik rojstva Gospodovega, ostali del ure pa izpolnili z molitvami za praznik imena Jezusovega. Novodošli mo-lilci si izbero poljubno nočno uro od 9—3 © Nastanek portreta v plastiki. Na umetnostni razstavi akad. kiparja Franceta Goršctn (Gosposvetska cesta, Kolizej, dvorišče) sc na izrecno željo občinstva ponovi nazorna demonstracija nastanka plastičnega pni trota po živem modelu v ponedeljek, dne IO. t. m. ol> pol 7 uri zvečer. Ker se Goršetova razstava v torek zvečer zaključi, p. n. občinstvo vljudno vabimo, razstavo in udeleži zanimive dc- — Duhovne vaje za akademsko izobražene žene bodo v dneh 4.. 5, in h januarja v uršulin-skom samostanu v Ljubljani. Začetek v soboto 4. januarja ob pol 5 popoldne, sklep v torek zjutraj. Duhovne vaje vodi dr. P. Begalat Če-hulj O. F M Prijave je nasloviti na pred-stojništvo uršulinskega samostana. Ako se preveč redite, Slatino Petanjsko pijte! — Nov zvezek F. S. Finžgarjevih zbranih spisov. Nova založba v Ljubljani (Kongresni Irg 19) je te dni oskrbela osmi zvezek Finžgarjevih. spisov. ki prinaša njegove najboljše po-\ t--.fi. I a zvezek bo zaradi svoje poljudne snovi, /1 u si i pa zaradi lepih vzgojnih misli posebno razveselil naše prosvetne in ljudske knjižnice. Zalo jim lo knjigo še posebej priporočamo. J uči, da si ogleda monstracije. © Samo še tri dni traja prodaja Državne tkalnice preprog v šelenburgovi ulici ?, na kar opozarjamo cenj. občinstvo. Prodaja sc vrši na dolgoročna odplačila. IflfcM llillflil Danes ob 15,17, 19 in 21. uri KINU UNIUN PREMIERA VESELOIGRE SEN SILVESTER5ME NOČI Filmska mojstrovina režiserja fieie Bol»arila! V glav. vlogah: Magda Sctineider, Wolf Albaih Rett*. Hans Moser. Rlchard Romanowsky In Theo Llngen Ta prekrasni ln Izredno zabavni film nas popelje v zimski raj, v Garmlsch-Partanklrchen, kjer se bo vi žila olimpltada! ......................................... ........ Zimski šport, humor in zabava, tako, da nikomur domestiti. nam najbolje pove najnovejša šte- | ne bo dolgčas I - Najnovejši foxov zvočni tednik Naša kozjereja dandanes! Po statističnih podatkih prod svetovno vojno je bilo v naši banovini izkazanih 15.1100 glav kozje živine. Po zadnjem štetju pa imamo še približno 11.000 glav kozje živine. Ako znaša povprečna vrednost ene živali 150 Din, znaša današnja vrednost kozje živine pri nas v Sloveniji j.650.000 Din. Ce bi posedovali predvojno število kozje živine, bi znašala vrednost 2.250.000 Din. Torej jc razlika celih 600 tisoč dinarjev ali nad pol milijona Din imajo mali ljudje manj premoženja kot predvojni čas. Odkod ta razlika in s čim jo hočemo na vilka lista Roječ malih živali, ki jc izšla že za božične praznike in prinaša vsepolno strokovnih člankov kot: O kokošjih plemenih, n vplivu svetlobe na število jajc v zimskem času, o telesnem razvoju domačega kunca, o angorskih kuncih, še posebej pa o petju naših kanarčkov, o kozjereji in ovčjereji. pa tudi o dresuri našega psa. o ribicah, dalje podlistek o kozlu Nacetu. o delovanju društev rejcev malih živali ter sploh o vsem, kar zanima naše rejce. List je glasilo Zvezo društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karn-nova ul. 10. in kot tak glasilo vseh slovenskih rejcev, ki žele napredovati v umni reji malih živali. Pri nas ne govore fraze temveč dejstva I fon^iči 'miner>a/Zz! © Božičnica v Rokodelskem donni bo nu novega leta dan, I. januarja. Pred dvemi leti je bilu ob tem času na sporedu igra »Trije kraljic, sedaj pa hoče društvo rokodelskih pomočnikov presenetiti občinstvo z novo igro z naslovom »Veseli trije kralji«. Igra je povsem nekaj svojevrstnega. Vsebina je zajela iz se-danjiii dni ter druži v sebi resnost s šegavo veselostjo. Brez dvoma bo igra dosegla oni j uspeli, ki ji gre. Poroštvo za to nam ic dejstvo. 1 da je igra v spretni režiji g. dr. I'r Bajea in 1 da so vse vloge v rokah rlobrib igralcev. Pri-I reditev bo na novega leta dan točno ob pol 8 zvečer; predprodaja vstopnic bo i si dan do-| poldne od 10—12 v Rokodelskem domu © Moste pri Ljubljani. Danes v nedeljo j 29. decembra, ob 4. popoldne bo v Ljudskem domu v Mostah božičnica in tepežnji dan. ki ga prirede z malčki zavetišča sv Družine čč. šolske sestre. Spored je zelo pester. Vsi lepo vabljeni. © Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8. in jutri ob 8. dvojni spored: pevski film »Ančka i ima preveč' denarja« in »Njegova senca«. Da-i nes ob 5. po znižani vstopnini »Ančka ima pre-| več denarja«. © Prosvetno društvo Trnovo vabi svoje člane i in po njih vpeljane goste na Silvestrov večer. Ve-' čer bo v prosvetni dvorani pri pogrnjenih mizah. Preskrbljeno bo za dobro in prijazno postrežbo, poleg tega pa še za zanimiv in pesler spored ve- — Dve žrtvi poledice. V Svetju pii vodah je pred domačo hišo spodrsnil* I Met ni , želilT prizorov na odru: godba, petje, kupleti, ša Ani Kraljevi, hčerki tovarniškega delavca. De- , |jivj pri«,,.;, šaljiva pošla itd. Začetek ob 8. Vslop-klica je padla in si zlomila levo roko. V Smart- j n; nem ol> Savi je pred hišo padel 43lttni telefon- 1 sk i delavec Mihael Štern. ki si je zlomil desno roko. — SITAR & SVETEK štampilije - etikete - sedaj na Marijin?m trgu 8. Se priporoča. — Izgubil se je (ali neznano kam pobegnil) pred 3 meseci 17 letni Fojkar Ludvik, majhne po-blave, rjavili oči. črnih las, okroglega obraza. Nosil je sive črtaste hlače in plav suknjič. Zadnje čase se je učil ključavničarske obrti pri g. Btazni-ku v škofji Loki. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči Gaber Mariji, Staridvor 33. pošla Šltofja Loka. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluif proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini KINO SLOGA Sijajna in izredno zabavna Ko bi zdravega, osvežujoče Raj na zemlji Telelon 2730 Sllalna in izredno zabavna Robert stolzova opereta zdravega, osvežujočega humorja H Thimig Lizzi Holzscliuh H. Moser in A. Sandrotk Danes nepreklicno zadnjikrat ob 15., 17.. 19. ln 21. uri. Nov zvočni tednik Matineja «>H 11 iin doji. |>» om>tui cen Din 4'50 ■■■■■ Paul Abrahamova spevoigra Srečna srca kup za trgovce .los Petkosie trs 4 Ljubljana — Slari L*«*bl tana — Za tridnevni izlet v Gorico in Trsi z avtom od 4. do 6. januarja, se jc treba priglasiti do 31. t. m. v pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. Dobro |Utro »"»< - — > '■*» Lutz Cenik. Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 103 je objavljen »Ukaz o islanovilvi poslaništva v Santiagu »dalje »Izpre-membe in dopolnitve uredbe o kartelih«, »Razpis o eleklričnih žarnicah«, »Naredba o oddajanju, posesti ia nošenju vojaškodržavnega orožja in kontro- © Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zak. o neposred. davkih v I. četrtletju 1936 v plačilo: A. Dne I. ja-I nuarja 1936 I. četrtletni obrok zgradarine, pridobili si Radenska vam ohra n' zdravje in mladostno j pjog^ rentniue. družb, davka, davka na neožpnjene svežosi | osebe, davka na posl. promet in vojnice. B. dne - Oblastven« dovoljeni) razprodala manulak- I 15. avgusta 1936 L polletni obrok zemljarine. Polurnega blaga pod tovarniško ceno - ugoden na- drohnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, na- j bitih na uradni deski davčne uprave za mesto v | Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. © Gospodinjam, ki potrebujejo služkinjo ali postrežnico se priporoča posredovalnica Kolodvorskega misijona. Kotnikova ul. 8. Posredovalnica je odprla dnevno, razen nedelj iu praznikov od 8.30 do 10 dopoldne in od Hi do 18 popoldne. © Kanarčki so tekmovali. Naše poročilo v petkovem »Slovencu« o razstavi kanarčkov, ki jo je priredilo Društvo za varstvo ptic na ženskem oddelku učiteljišča na Kesljevl cesti, v toliko popravljamo, da je bil vprav rezultat letošnjega tekmovanja nad priča; kovanje ugoden in da zato pač ue more hiti govora o kakšnem nerazpoioženju tekmujo ; čili pevcev. Informacije, ki jih je naš poročevalec dobil na razstavi od člana društva, so bile torej v toliko netočne. — Razstava ka-] narekov traja še dane«. Vabljeni vsi, ki | imajo srce za lačne in prezebajoče ptičke pod , milim nebom, za katere je čisti izkupiček razstave usmerjen! © Klub občinskih svetovalcev JRZ. V petek so imeli občinski svetovalci ki s0 prisiuši |RZ. nu magistratu sestanek na kaieiem sc je osnoval klub občinskih svetovalcev JRZ. Za piedsed-uika jc bil izvoljen odvetnik dr Josip Kamušič, /a podpredsednika odvetnik di. Josip Ažman, za tajnika g. Avgust Novak in /,a tajnikovega namestnika g. A7iktor Kozameniik / Viča Od 54 članov občinskega sveta je pristopih dosedaj h klubu 43 članov. Včerajšnje »Jutro« priob-čuje o tem sestanku neke informacije, ki pa seveda niso točne. V pomirjenje skrbi .Jutro- ' vega« informatorja sporočamo tudi. cii jc vstopil v klub g. Miroslav Z,upan. ki je izjavil po- j polno solidarnost s klubom. j Najlepše zimske suknje in obleke dobite pri I. Maček, Liubliana, Aleksandrova 12 © Božične pesmi, stare in nove, bo proizvajal drevi ob 8 v šentpeterski cerkvi domači cerkveni zbor. /.a ta koncert so izbrane v prvem delu najlepše stare pesmi, katere se po-redkoma pojo. v drugem delu pn nove, modernejše, izmed katerih sc nekatere šele prvič izvajajo. Ker «e vrši ta koncert v dobi božičnega razpoloženja in ker sc pojo somu izbrane lepe božične pesmice, vabimo vse k lej ecikveni bo-žičnici. Domače zdravljenje z Gleichen-berškim Emma-vretcem ima pri katarjih zanesljiv uspeh. Zastopnika: A. Šarabon, Ljubljana. — CL Stiger, Celje. © Karitativnn zveza v Ljubljani sklicuje v smislu društvenih pravil in sklepa Zvez.incga načelstva svoj redni občni zlior. ki bo > Marijn-niščn (Poljanska cestu 28) v nedeljo. 29. decembra ob 4. popoldne. Na la občni zbor m vabijo vsi člani Karilativnc zvezo in kot gostje sploh prijatelji karitativnega gibanju. Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna Franz-Josef ova grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. , Otrl. rejr. S. tir. SIM74/95 _ © Bel dan na policiji. Kar se letos ni šc nikoli zgodilo, lo se jc včeraj, tik. ko snm pred koncem leta. Ljubljanska policija namreč včeraj ni aretirala niti enega potepuha, niti enega berača, šc manj pa kakšnega zločinca. Zapori ljubljanske policije so prazni, kvečjemu, da sprejmejo od časa do časa knk-nega jetnika, ki ga izpuste iz sodnih zaporov ter mu na policiji pregledajo listine. Prazni policijski zapori so posledica obsežne racije, ki jo je policija napravila tik pred prazniki Ici jo izgnala i/ Ljubljane vse. ki niso mogli dokazati, da imajo kakšno delo © Naval bolnikov. Meti prazniki jc naval bolnikov v bolnišnico skoraj in ».'h i' umov nili razlogov, ker sc puč vsuk bolnik brani zu božič iti v bolnišnico, zato na se ie naval podvojil v dnevih po praznikih. Predvčerajšnjim ic morala ljubljanska bolnišnica sprejeti 115 bol nikov, in sicer v sumih nujnih primerih, včeraj pa jc bilo sprejetih tudi nad 100 bolnikov. Okoli 100 bolnikov pu je bilo zurudi pomanjkanju prostoru odklonjenih. 0 Surovosti po tclrfoiiu. Po daljšem premoru se je v Ljubljani zopet pojavila zla bolezen, ki je prijela mnoge nugajivce, da ne rečemo zločince. Najbolj ugledni ljudje so skoraj oh vsaki uri redno klicani na telefon in ko dvignejo slušalko, morajo slišali od neznancev najbolj grobe očitke, zmerjanja in žalitve Nekemu staremu ljubljanskemu zdravniku taki brezvestneži telefonirajo sknrai vsuk dan dvakrat. trikrat ter mu po telefonu očitujo, da mori ljudi, da jc okrutnež brezvestnež itd Prav temu zdravniku pa v resnici nc more nihče očitati najmanjše krivde slabih dejanj. Dalje jc v Ljubljani nn primer trgovec, ki mora vsak dan poslušati po telefonu očitke o goljufijah, o skorajšnjem konkurzu. o zapornem povelju in podobno. In prav tn trgovec je man kot eden na jbol j solidnih. Kukor vse kaže. je v Ljubljani na delu izsiljevalska tolpa, ki si skuša na ta način pripraviti tla za poznejša izsiljevanja, ali za morebitno uničenje obstoja posameznikov. Tudi v Ljubljani bi bila torej potrebna telefonska past za lake neznane žaljivce in izsiljevalce. V Belgradu so na avtomatski telefonski postaji podobno past že uvedli in od takrat so anonimni telefonski klici povsem prenehali. © V Ljubljani uniči od 20. do 26, decembra 1935. Borota Avgusta, roj. Malitsch, 80 let, vdova polkovnika, Poljanska c. 16. Velikonja Terezija, 86 let, delavka, Vidovdanska c. 9. Czechak Teodor, 84 let, poslovodja, Moste, Slapničarjeva ul. 10. Podvornik Roza, 57 let, zasebnica, Ambrožev trg 7. Novohradsky Franja; roj. Jeretina, 68 let, žena strugarja, Vidovdanska c. 9. Frece Valentin, 71 let, paznik prisilne delavnice v p. in posestnik, Moste, Zaloška c. 10. Janežič Jakob, 79 let, delavec, Japljeva ul. 2. Terčič Ivan, 36 let, delavec, Dev. Mar. v Polju 98. Kaus Ljudmila roj. Sovič, 60 let, vdova sprevodnika drž, žel., Novi trg 4-III. Beguš Ivana, 60 let, zasebnica, Vič 153. Vinšek Franc, 60 let, zasebnik, Židovska ul. 6-1. Smole Ludvik, 79 let, zasebnik, Škrabčeva ul. 4. Novak Frančiška, 56 let, posestnica, Cesta v mestni log 58. Žmitek Peter, 61 let, profesor v p. in akad. slikar, Cesta 29. oktobra 2-II. Kirar Ivana, 64 let, šivilja, Vidovdanska c. 9. Korobajč Albina, 70 let, užitkarica, Vidovdanska c. 9, Zupančič Josip, 53 let, delavec, brez stalnega bivališča, — V ljubljanski bolnišnici umrli: Žnidar Andrej, 67 let, dninar, Sp. Bernik pri Kranju. Oblak Avguštin, 68 let, sodnik okrož. sodišča v p„ Celovška c. 44, Iljaš Marija, 65 let, kuharica, Sv, Petra nasip 5. Knez Martin, 18 let, sin delavca, Žabjek 16, obč, Radeče pri Krškem, Gabrič Jakob, 28 let, narednik kr. voj. mornarice, Dubrovnik. Janežič Lovrenc, 43 let, delavec, Tržič, Pol na pilarno 3. Tišina Anton, 63 let, mesarski pomočnik, Kolodvorska ul, 24. Florjančič Aleš, 73 let, poštni delavec v p., Maurerjeva ul. 7. Hostnik Franc, 62 let, vratar drž, hip. banke, Knafljeva ul. 7. Meglič Drago, 5 lel, sin poštn. zvaničnika, Karlovška c, 22. Ške-tel Karel, 25 let, hlapec, Kamniška ul. 22. Šijanec Ivan, 4 mesece, sin krojača, Stožice 80, Ostanek Marija, roj. Cvirn, 60 let, žena vpokoj. uradnika drž. že!., Moste, Pohlinova ul. 9. Jošt Marija, 45 let, žena delavca, Trnopolje pri Celju. Brekan Marija, 59 let, žena dninarja, Št. Janž, srez Krško. Tragična smrt mornarja V noči od 15. na 16. t. m. se je v Šibenilra «mrtno ponesrečil narednik kr. mornarice Vinko Debevec, sin vlakovodjo v p. g. Virika Debevca iz Ljubljane. Pokojni Vinko, ki je bil v mornarici že skoro 10 let, je bil zelo miren, marljiv in izredno vesten, za službo vnet vo.jak. K mornarici je prišel še zelo mlad in je bil razumljivo kot neizkušen enako kot mnogi njegovi vrstniki izpostavljen neštetim vplivom ne samo dobre družbe. Od doma dobro vzgojen, v poštonosti in krščanskem duhu pripravljen je zato lažje kljuboval tudi kvarnim vplivom sveta in jo tudi v službi ohranil vso te svojstvene lastnosti poštenega in resnega slovenskega fanta. Priljubljen pri vseh predpostavljenih in tovariših je imel najlepše izglede na lepo bodočnost in bi lahko že kmalu postal tudi staršem krepka opora, posebno ko bi si utrdil svoj poklicni položaj po gotovih letih službe. Nešteto manevrov in naporov, ki so najtesneje zvezani vprav s poklicnim delom mornarja. je preživel, mnogim poginom na odprtem morju jc po čudežnih naključjih usode ušel skupno s tovariši in svojimi zapoved-nikL Ko pa se je usodne noči ob izmeni straže vračal na svoj brod, potem ko se je javil na. poveljniški ladji v službo, mu je ua nepojasnjen način Uiko nesrečno izpodrsuilo na mostiču mod ladjami, da jo omahnil v smrt. Ni si moge.l pomagati, četudi je bil znan knt eden najboljših plavačev med moštvom. Dežurni zdravnik mu jc takoj, ko so ga potegnili iz vode, nudil vso možno pomoč, toda zaman. Razumljivo, da je strašna vest. ki so jo poslali staršem, hudo zadela vso družino, ki so zelo trudi, da bi vsaj otrokom bilo malo boljše. Pogreba v Šibe-niku se je udeležila z mornarsko godbo na čelu vsa posadka, ki je bila trenutno v pristanišču in tudi ves oficirski zbor. Ganljivo in prisrčno se je poslovil od pok. Vinka njegov dobri poveljnik, ki mu jc v slovo naslovil iskreno občuten govor. V Ljubljani, kamor so pripeljali krsto s truplom ponesrečenega Vinka, so se enako udeležili pogreba številni podoficirji in oficirji naše garni-zije, krsto samo pn jc spremljala častna vojaška straža in vojaška godba. Navzoče jc bilo seveda številno odposlanstvo mornariških podofieirjev, ki so pripeljali iz Šibenika lepe, vprav razkošno s palmami opremljene vence, ki so se pri pogrebu vidno odražali, vprav zaradi močnega nasprotja z zasneženo pokrajino. — Vinko Debevec .tako počiva v svoji najožji domovini, ki jo je posebej ljubil in cenil,, v svojem poklicu pa se je najresneje trudil, da jc kot dober in vesten vojak-mornar delal le tako, knkor je ' ugledu svoje velike domovine bil dolžan in ji tudi sam želel, dn postane in ostane vedno močna in velika. — S liutlo prizadetimi starši, brati in sestro sočustvujejo številni prija; tel ji dobre družine, ki žele Vinkovi duši mir in pokoj, strtim svojcem pa tolažbo v molitvi. f Maribor □ Minister Jankovič na Rimskem vrelcu. llhii..iej' /u »um,, m ruoe u.iura Jankovič ie potoval s svojj 'hvžiuo sko-.i 1'uribor v Hini-. ki vrelce, k.jor l;o preživel nekaj ilni nu od-i('hu. Gospod j-ipiriter sc nanieruv.. vrnili v llelgrad v ponedeljek. □ l spela predstava ljudskega odra. Vrli igralci Ljudskega odru so oskrbeli Mariborčanom zu Štefanovo res primerno razvedrilo. V prizori l i so Nušičevo komedijo Sumljiva oseba«. Dvorunu nu Aleksandrovi (i je bilu nabito polna občinstvu. Opazili smo med gledalci večje število častnikov s poveljnikom vojnega okrožju polkovnikom Petrovičem. Glodalci so v polni meri prišli uu svoj račun, kajti tuko uspele veseloigre žo dolgo pismo videli na kakšnem mnribor. odru. Igralcem se je poznala mojstrska roka režiserju Maksu Furijnnu ki je vlil vsem prizorom nenavadno življenje, posamezne like pu je kot izklesano postavil nu oder. Živahen odmev, ki so ga našli v razpoloženem občinstvu, je igralce še vzpodbujal, tako da je igra rustla od dejanju do dejanju ter dosegla višek v tretjem dejanju. Priznunje gre prav vsem sodelujočim, ki so se izredno potrudili, da je dosegla predstava tako velik uspeli. Kakor smo zvedeli, lo Ljudski oder predstavo ponovil meseca januarja. □ Kazuilniškc novice. Za zvuiiičnikn III. položujno skupine je postavljen dose mi.ji laznik-služitelj pripravnik II. položajne skupine ii orjak Martin. — Doscdanii knzniltnš« zdravnik dr. Šantel Oton jc premeščen .a lastn prošnjo v kaznilnico v Lepoglavi. □ Smrtna kosa. Nn Jugoslovanskeni trgu je umrl čevljarski mojster g. Vaelav Černy, tast uglednem mariborskega fotografa g. Mirka Jnplja. — \r bolnišnici je umrl v starosti 75 let tiv,ur.- ki mojster Leopold Čepe. — Nai počivata • miru! □ Tepežnira. kot jc še ni bilo. Takšne le-pežnice Mariborčani še niso doživeli, kiiki,-včeraj zjutraj. Gosposko in Aleksandrovo ter druge trgovske ulice so trume otrok kur napolnile. Zlasti ie bilo mnogo dece iz okolice, ki si je s tepežkanjem skušala zaslužiti nekaj dinarjev. □ SSK Maraton. Jutri v ponedeljek vabljeni na sejo tehničnega odbora tudi ostali člani upravnega odboru rudi važnega razgovora. Seja se vrši ob 20 v kavarni Spatzek. T1 Potovanje v Imlokino na analitski dvor priredi francoska potovalna družba v Parizu Zu to potovanje sprejema - riiave tudi »Putnik« v Mariboru in Celju. Trajalo bo od 29. januarju do 16. aprila 1936. cena pa je za I. razred 9250.—, za II. razred 7150 francoskih frankov. □ Silvestrov večer »Maribora« bo .v torek ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti G. Prijatelji zdrave zabave, pridite! □ Gledališče na Silvestrovo: Ob 9 zvečer vprizori gledališče opereto »Veseli kmetic«, ki je v pretekli sezoni dosegla rekordno število predstav. Opolnoči bo spet žrebanje listkov, ki je prejmejo vsi obiskovalci novoletne predstave. Kdor bo izžreban, ga čaka prijetno novoletno presenečenje. □ Fotoklub Maribor. Občni zbor mnribor. fotokluba bo dne 10. januarja v rdeči sobi kavarne Jadran. Prijavo novih članov »prejema drogerija Kane. ju □ »Panonija«», klub marib. kul. akademikov, ima v ponedeljek, 30. t. m. ob 4 popoldne v lokalu Gledališka ul. 2. svoj redni občni zbor. Vabljeni so včlanjeni, knkor nevčlunje-ni kat. akademiki iz Maribora in njegove okolice! Odbor se sestane že ob .3. — Odbor. □ Božičnica za gluhoneme. Frančiškanska župnija priredi danes popoldne oh pol 17 v dvorani na Aleksandrovi eesti ti božičnico za gluhoneme, pri kateri sodelujejo: katehet v ljubljanski gluhonemniei g. Alojzij Tome in frančiškovn mladina. Med zanimivim predavanjem o gluhonemih ho še na sporedu ra-jalni nastop, zborna deklamocija. predavanje o poučevanju gluhonemih, ki ga spremljajo zanimive skioptične slike ter kratek prizorček »Polnočutni in gluhonemi«. G. predavatelj nas lio informiral o vzrokih glulio-nemosti. o zgodovini skrbstva za gluhoneme, n načinu pouka, o religioznem čutu. uspehu, o govoru gluhonemih. Vstopnice se dobe v pvedprodaji pri samostanskem vratarju. Vstopnina: sedeži po 10, S in 5 Din, stojišča po 3 in 2 Din. □ Okusen, zdrav kruh in najfinejše pecivo Vam nudi pekarna Rakuša — preje Ro-baus. Celje /Sr Silvestrov večer bo priredil Družabni klub t dvorani Ljudske posojilnice. B Smučke in sani po nizkih cenah priporoča Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. Gitbčeva ul. 2. 0 Darovi za Vinconcijevo knnfcrcnco. Vin-eencijevi konferenci sv. Danijela j^ naklonila kr. banska uprava v Ljubljani 2000 Din, tvrdka Ra-kuseh v Celju 300 Din, tvrdka g. Mastnak Ivan pa zopet več kosov otroške obleke. Vsem darovalcem Bog plačaj! £y Drabnshnjakovn božična igra ua odru Ljudsko posojilnice. Na praznik Sv. Treh kraljev bo vprizorila mladinska zveza v Celju na odru Ljudske posojilnice staro Draboshnjakovo božično igro, ki je pred kratkim izšla v zbirki Ljudskih iger. •O" Umrla jc v visoki starosti 93 let Basle Neža, obč. reva, stanujoča na Slomškovem Irgu 5. — V Prešernovi ulici 22 je umrl 67 letni cestni pometač Kovač Ivan. — V bolnišnici je pa umrla včeraj Tacer Urša, 48 let, žena posestnika iz Ku-retna, Šmarje pri Jelšah. — Naj počivajo v miru! S3 Društvo Jugosl. akademikov v Celju ima članski sestanek v ponedeljek, dne 30. decembra ob 8.30 v Unionu. 0 Oddaja valilnili jajc selekcijonirane štajerske koktiši spomladi 11)36. Kr. banska uprava dravsko banovine bo oddajala tudi prihodnjo pomlad valilna jajca selekcijonirane štajersko kokoši v svrho razširjenja te pasme, ki jo z ozirom , na kakovost mesa in jajc ter nesnost svetovno priznano najboljša. Jajca bodo zajamčena od od- | branih štajerskih kokoši s preizkušeno nesnostjo | do 220 jajc lelno. Zaradi naročila jajec se jo oglasiti najpozneje do 1. januarja pri tajniku Kmetij- j ske podružnice v Celju. g. Gaberšeku, na mestnem poglavarstvu. Za vsako jajce je deponirati po 75 par, naročili je Ireba najmanj 60 komadov. a Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Celju ima danes v nedeljo, dne 29. t. m. ob 9 dopoldne v posvetovalnici bivše okoliške občine na Bregu redni letni občni zbor & Sv. Pavel pri Preboldu. Shod JRZ bo dne B. januarja ob pol osmih zjutraj v Društvenem domu. Govorila c. župan Mihelčič in inž. Dolinar. Vabljcnil Trboveljski bojevniki Znano je vsem, dn je bila bojevniška organizacija Itojs razpuščenii žo od prejšnje vlado, ker je bila po pravilih nepolitična, a so je preveč s politiko buvila. Znano jo pa ludi. da so je nalo ustanovila nova Zveza bojevnikov po nekako starih pravilih, ki imajo med drugim ludi namen gojiti miroljubnost, tovarištvo, pieteto do lajnib iu medsebojno pomoč. Pa potoniajskini bojevnikom lo ni bilo prav. Nedavno se je vršil občni zbor skupine bojevnikov v Trbovljah in so hoteli li petoninjski bojevniški disidenti (bilo jih je komaj nekaj nad 20) malo ponngajnti, pn so se temeljilo urezuli. Predsednik g prof. lialcj je mirno podal poročilo iu historiat organizacije v preteklem letu. Govoril je o pomenu bojevniške organizacije, o napadih, ki jih je imela in jih šc ima prestajati od raznih naliujskanih elementov v in izven organizacije, da so so nekateri tovariši izneverili ne-kdiijnim bojevniškim idejam in služijo pofu in skrahirani JNS. In kaj hočete, vpraša bojevniške desidente in one. ki so hoteli na občnem zboru nagajali? ('e mislite, ila vas rabi država, so molile. Država ima močno stranko J H Z, v kateri je že 95% bojevnikov organiziranih, rabi vas le žalostno razcepljena JNS in 1'of . kamor je vsakemu na voljo dano, da gre. Naš notranji minister dr. Korošec jc celo lako širokogruden. da je dovolil ustanovitev Zbora in kogar uiiče. se lahko priključi. Občni zbor je nalo potekel v največjem redu, izvoljeni so bili skoraj vsi stari odborniki s svojim dolgoletnim predsednikom g. Ralejeni. Torej ljubljanski gg. mačkove! in pofovci. J)oW žfitrdea. mora biti tako ekonomična in mora dati toliko svetlobe, kakor žarnica nitka, v- dvejni ludi v našem kru|ii so \ polni meri goji in razvija smisel /a lepoto slovensko narodne pesmi. Kot najbolj delovna ter |>ožrl\ovalna dcla\cu uu tem polju slo tukajšnja odseku Pevske zveze, t, j taniburi-ški i:i cerkveni pev-kateriini je bila peščica trboveljskih bojevniških I ski zbor, ki |irirodlta danos ob "> popoldne v nezadovoljnežev v pismenih ali osebnih stikih, si ! Društvenem domu v Grobljoli svoj prvi koncert naj ne delajo pri morebitnih volitvah upov. da ne bodo doživeli prevelikih razočaranj. V znamenju najlepše lovariške sloge sc je zbor razšel. Zaradi amnestije prihranjeni stroški Lelos sla bila izdana žo dva alnncslijska ukaza. Prvi 6. januarja, izdan v ožjih okvirih, drugi 1. decembra širši. Zadnji ainneslijski ukaz jc imel za posledico prav zanimive pojave. Bili so aninestiruni v Ljubljani nesrečniki, ki so pri dobili več mesecev, pa ludi ljudje, ki so imeli prestati zaporno kazen lc nekaj ur. Mnogi so so jp razveselili. Prihranjena jim je bila težava, drugim pa jim jp 1>ilo prav novšečno, ko so imeli Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na orazen želode,. Kozarec naravne FRANZ JOSEh grenčice. ItGKlHtrirono oil Min. mm- nt. tu um. /dr. S. hr. II>.1S.> oil 'Jo. V. I'j:i.i. Dr. Kožuh Ludvik: Zdravstvena zadruga Zadružni zdravstveni doni v Ponikvah Živimo v debi težkega gospodarskega stanja. Oosjrodaiski napredek vseli slojev je zastal. Vse toži. /ia obstanek, za kruh se danes bori delavec, obrtnik, za s\oj obsioj se bori danes kmet. .. Teža le borbe daje svoj pečat ludi zdravslvenemu stanju našega naroda. Vsak zdravnik ve, kako se danes po dežeii množijo obupni primeri različnih bolezni v najtežjem stanju. Prepozno na kmetih kličejo zdravnika! Kolikokrat je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, ker ni pravočasna, kolikokrat je uspeš-na zdraviliška ix>moč pomanjkljiva, ker je zakasnela. Zgodi se večkrat na leio, da bolnik z naših hribov, ki sam v oslabelosti komaj prileze k zdravniku po svoje zdravje, prinaša površne vesti in urin šc za dva, Iri druge bolnike v hribih, naj zdravnik pomaga. Ne zmorejo zdravniškega honorarja. Imajo le za zdravila in še ta naj bodo najcenejša. Niso to občinski reveži. So kmetje, svoj čas trdni kmelje! Ni redko, da zdravnik, klican k bolniku na doni. ordinira šc dvema, petim drugim bolnikom v vasi, ker nimajo sredstev, da zdravnika kličejo k sebi. Zalo je našemu kmetskemu stanu, naši vasi Ireba izdatnejše zdravniške pomoči. Zdravnika moramo približali vasi! Kako? Na kakšen način? Živimo v dobi socializaje. Stanovi se združujejo, v združitvi dajejo pomoč poedincem. Imamo že Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Trgovsko bolniško in |xidporao društvo, Bratovske skladnice, železniško bolniško blagajno ild. Vsa la društva nudijo svojim članom velike ugodnosti in pomoč Kako uekai podobnega, v bistvu istega, ustvarili za našega kmeta, za našo vas? Dobro so rešili lo nalogo na jugu naše države (vardarska, donavska, primorska banovina). Dali so kmetovalcu - - zdravstveno zadrugo Obstoja že okrog 120 zadrug za zdravstvo, ftnamo zakon o zdravstvenih zadrugah kraljevine Jugoslavije. V praksi so se te zdravstvene zadruge |>rav dobro obnesle. Ustanavljajo se vedno nove. O teh zdravstvenih zadrugah še pred kratkim pri nas v Sloveniji nismo vedeli mnogo. Lani poleti sla presadila idejo zdravstvenih zadrug v Slovenijo direktor hig. zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire in g. dr. Bojan Pire. Z največjim idealizmom in požrtvovalnostjo je ustanovil prvo zdravstveno zadrugo v Sloveniji v Ponikvah g. Mrkim Anton, župnik dobre|xiljski. dne 29. sept. I. I. Zadružnim zdravnikom je bil imenovan podpisani. Začasno je bilo določeno, da zadružni zdravnik ordinira štirikrat na teden |jo|x>ldne v zadružnem domu v Ponikvah. Nepričakovano uspešen razvoj zdravstvene zadruge v prvih treh mesecih obstoja pa že zahteva stalnega zadružnega zdravnika s sedežem v Ponikvah. Mesto se v kratkem razpiše. Vpisalo se ie v zadrugo doslej 1S6 družin z nad 1000 člani. V mesecu oktobru, t. j. v prvem mesecu obstoja zadruge je bilo 237 ordinacij, v novembru 335, v decembru bo število ordinacij šc nekaj večje. Katere so naloge zdravstvene zadruge? Da širi smisel zdravstva, da stremi za tem, da življenje na narodnih pesmi Koncert sp sic.-r zaradi lokalnih zaprek \ domačem kraju, ue moro vrišiti, pričakujemo |iu, tln iitis bodo jiibitelji večno lepe slovenske narodne pesmi š'1'vi'no obiskali. preslnti le nekaj ur. V ljubljanski jelnišniri sestavljajo ločen pregled, koliko mesecev, koliko dni. koliko ur in celo koliko minut jim je kazen potnilošiVnn. Nekemu robijašu, obsojenemu ua lelo dni robije, je bila kazen odpuščena z.a 5 me. scccv, 'J7 lini s ur in celo na 30 minut. So pa mnogi delinkvontl, ki bi si sedaj zaželel^ amnestijo, pa za nje up velja, kpr bodo sojeni že jio 1. decembru po objavi amnestije. Pred kazenskim sodiščem se mnogi tolažijo s jeni. tla bodo tudi pomilnščcni. To ne gre. Neki brivec, ki je v Ljubljani bril moške za 2 dinarja, je bil že poleti obložen zločina, Ui sputla pred mali se-iiat. Na prvo razpravo je hil pravilno povabljen. Ga ni bilo. Razpisana je I,ila druga. Vabilo ni bilo dostavljeno. In sodišče je prol i njemu izdalo tiralico, ker je med tem izginil iz Ljubljane. Tiralica je brivca Cvetka dohitela v Beriinah. C'r nagoni. Tam so gn orožniki izsledili, aretirali in eskortirnli v Ljubljano. Pol iz ('rnegore je bila dolgotrajni!. Trajala je dobre 3 ledne. In kakšno stroške je napravil sodni upravi ta nesrečni brivec? Okoli 900 Din je Ireba zanj plačali, da sp jp neprostovoljno piipeljnl preti božičnimi prazniki \ Ljubljano, ne na božične kolače, marveč na ri-čel. Lejii Cvetko Novakovič sedi sedaj v ljubljanskih zaporih in uprav mi Silvestrovo bo prejel svoje jilačilo za svojo nepoštenost. Ko Iii bil prišel k drugi obravnavi oklobra. bi hil sedaj deležen amnestije, tako pa bo moral sedeti v ljubljanskih zaporih toliko časa, kolikor mu ga bo določil na Silvestrovo mali kazenski senat. Jo pa Se več lakih slučajev. Nekateri pomiloščcnri pn so raje prišli zopel v varno zavetje ljubljanske kaznilnice. Kmalu, ko so bili iioiiulnštVni, so i/ vršili male vlome ali samo poskusne tatvine, da pridejo zopel v kriminal. Koliko je samo Slovenija prihranili! mi slroških za vzdrževanje kaznjencev. |)0iiiil0Ščeuih po zadnji amnestiji, še ni mogoče ločno dognali. Iz Ijiiiiljanskih okrožnih zaporov je bilo izpuščenih i Is kaznjencev. Dnevna |ire-liranu in oskrba za kaznjenca je določena sedaj na 8 Din. Lahko računamo, da je ljubljanska 1 az-nilniška uprava z amnestijo ua dobrem za okoli 100.1100 Din. Kamnik Spremembe v vodstvu mestne hranilnice. linvnateljstvo in upravni otlhtir mostne hrti iiilnice v Kamniku Ma razrešena. Zn gnreiitu je imenovali dr. Dominik Zvokelj. ki je že v soboto, 28. I. ni. prevzel |)osle. Geretitu je dodeljen 9-elnuski sosvet, ki ga tvorijo: Kuri Albreht, inž. Frane IJirk. Kriuie lloknlie. Ju lij CVnčič. .Mihu Pirš, dr. Ivo Potokur. Drugo Kiedl. Anion Slergur in dr. Fran Vidic. Občinski odborniki odstopajo. Ostavke na svoj jioložnj >o podali občinski odborniki Anion Slergar. ilr. i'ran Vidic. Ivan Miichlig in Lojze Peterlin. Ostavke so bile'sprejete, r.a njihova mosta jm imenovani novi člani. licvizorja banske uprave sin se mudila na naši občini kur Ki dni in ljudje so radovedni, knj sta ugotovila. Prekimiasacijn občin v kamniškem okraju je nu vidiku. Prijiravljii se nuert, v katerem bodo u|)ošle,vane resnične želje ljudstva iu gospodarske ležu.iu okraja. seljem jc bila sprejela od našega kmelskcga Ijudslva zdravstvena zsdruga v P-inikvah, priča njen trimesečni obsioj. Da vidite s kakršnim članom, požrtvovalnostjo in pridnostjo primejo za delo naši vrli kmclje-člani Ic zadruge, zavedajoč sc vzvišenega poslanstva takega tlela za blagor, napredek iu zdravstvo našega naroda. Zalo kličemo revnejšim okrajem naše ožje domovine, ustanovite si svoic zdravstvene zadruge, pokličite zdravnika v bližino svojih vasi, da vam sloji ob strani v ležkili dneh bolezni iu trpljenja! teritoriju zadruge odgovarja modernim zdravstvenim predpisom; da daje zadružnikom takojšno, izdatno in ceneno zdravniško pomoč; da si ustanovi zadružno lekarno, iz katere daje zadružnikom zdravila s precejšnjim popustom; tla nudi zadružnikom v slučaju bolezni ali snirii s posojilom denarno pomoč ild. Organi zdravstvene zadruge so: upravni, nadzorni odbor, občni zbor, službeno ler zdravniško osebje, to so: zdravnik, zaščitna seslra. desinfek-lor itd. Sredstva za poslovanje zdravstvene zadruge so: deleži zadružnikov, članarina, vloge, jK;sojila, rezervni fond, debrovoljni prispevki, pomoč države i. t. d. Pri zdravstveni zadrugi v Ponikvah je delež Din 25.—, vpisnina Din 10,— ler mesečna članarina za družino Din 5.—. Za letno članarino Din CO,— ordinira zadružni zdravnik v zdravstvenem domu za vse člane družine brez ponovnega honorarja vse lelo. Šc več! Zadružnik more svoje obveze do zadruge poravnati v uaturalijah; za Irg teh skrbi zadruga sama. Zdravniški obisk na domu se računa posebej. Višino honorarja določa zadružni zdravnik v sporazumu z odborom zadruge. Zdravila iz zadružne lekarne za člane ic izdajajo s 30" popustom. Kakor razvidno, so ugodnosti z,i člana zdrav-stene zadruge velike. S kakršnim zaupanjem in ve- Ordinacijska soba v zadružnem domu »Sl/IVK* rine a I. »■--.•««!•»»>c« 1H''>5. Štev. 290. Viktor S leska: Oh dvestoletnici rojstva ((735 W>@i) Pred 200 leti, t. j. 13. aprila 1735, je bi! v Lpib-ljani roien pozneje znani pisatelj o. Marko 1 oblin, ki je bi! nedvomno najraarijivejši slovenski slovstveni delavec 18. stoletja, saj je izdal 23 knjig in zapusti! se 12 rokopisov, ker ni mogel dobili založnika. Oče je bi! ljubljanski meščan z imenom Anton. Poblin se je šolal najprej v Ljubljani na jezuitski gimnaziji. Ker je bil ubožen, so ga jezuiti sprejeli v svoj zavod za tibož.ne dijake, ki se|e imenoval Collegium Ss Roga liani et Donatiani. Ko je dovrši! latinske šole. je vstopil v red bosih av-ouštincev ali diskalceato- . ki je imel v Ljubljani svoj samostan na Dunajski cesli. Predstojniki so ga poslali na Dunaj, kjer je dovrši! noviciat in bogoslovne nauke. Prvo službo je nastopil v Ljub-Ijani v diskalceatski cerkvi kot pridigar 1. 1763. Redovno ime mu je bilo o. Marko sv Antona I a-dovanskega ja s. Anteno Paduano). L 1775 fe postal na Dunaju učitelj ki rikov svojega reda. leta 178! subprior v Ljubi;, ni I 1784 provincijalni tajil ik na Dunaju, I. 179! subprior na Dunaju, I. 1794 vzgojitelj (magister) redovnih novincev v Mana-Brunn pri Dunaju, kier je umrl 5. febr. '801. Poldin se v šolah ni učil slovenščine, ampak le po ljudski govorici v Ljubljani. Ta govorica sicer ni na glasu kot popolnoma čisla, toda ima svoje posebnosti, ki jih druge govorice nimajo. Luka Svetcc je trdil, da je ljubljanska slovenščina najpomembnejša, ker se v I.iubliani stekajo Slovenci iz. vseli krajev in prinese v ak nekaj s scbo|, kar se potem strne v ljubljansko ljudsko govorico. Ker se ie pa ledaj v Ljubljani govorilo tudi mnogo nemški, je umljivo, da se je mnogo nemških besed vrinilo v ljudski jezik. Obžalovati pa je, da se o Marko ni mogel dosti vežbati v ljudski govorici, ker je biva! premalo časa med narodom. Kot dijak je živel v kolegiju, kjer je ime! le malo prilike poslušati slovenščino; kot redovnik je pa preživel večino svojega življenja v tuiini. Zavoljo lega ni mogel zajemati slovenščine iz živega vira ampak le iz mladostnih spominov in iz redi h slovenskih knjig ki so mu bile dostopne. V slovenske!« siov tvu so ok 178(1 diskalceati . Janeza Dama- arjamo zvonec nosili Or ščana (Feliksu! De i. ki ie izdat v !. 1779, 1780 in 1781 -Skuos-ravljanjc kranjskih Pissaniz. od Lepeh Umetnost«, i;, m g. Dizma (Jožefa) Zakotnika, ki ie zbral narodne pcsini o Pegamu in Lambergarju, o Juriju Kobili o kralju Matjažu, o lipi ria Starem trgu in o Leni Vidi. Malo prej pa je živel o. Ksa-verij (Gregor) Ko>enc. ki je 1. 1710 sestavil Nove besedne bugve, ali vseli zhiherneh besedv, hoc est: Dictionarium latino — Carniolicum , ki ga je še vile! pred vojno v goriški semeniški knjižnici g. H!až Gerča. in Zelu Svetu Pismu noviga in stariga I"estamenta... Žal da obe deli nista našli založnika. Pohlin je bi' za svojo materinščino zelo vnel Skuša' je tudi druge zanjo navdiv iti, sam pa jc želel čim več storiti za proslavo slovenskega imena. Svoji vnemi ie dal duška s pridnim pisanjem. Izdal je naslednje slovenske knjige: I. Abecedika. Ljubljana, '765. 8" ?. Molitvene bukuvce. Ljubljana, 1767. 32", ki je 1. 1792 doživela že osmi natisek. To je bil za tisto dobo ogromen uspeh. 3. Kravnska Grammatika. Ljubljana, 1768. Druga izboljšana izdaja je izšla 1. 1783. Str. 244. i Doda'ek 'Vdjuinentum Počseos Carniolicae j« izšel na Dunaju I 1798 8" 5. Limbar med lernjam, sev devotio ad S. A1oysium cum vita S. Joannis a S Facundio (nli pebožnost do sv. Alojzija in življenje sv. Janeza Fakvndsi.-sga). Dunaj. 1768 6. Ta tnale katekismus "etra Kanisiusa Dunaj. '768 Katekizmu je dodal življenje sv. Mohorja in Fortunata, 7. MariansVe kempensar. Liubliana. 1769. 1?" 8. Smisel za mrtve moliti Ljub'japa. 1769. 12® 9. Popisuvanie shivlenia S. Floriara. Ss. Jane-sa in Paula, S. Donata in S Emigdija. Ljubljana. !769. 1.2° in Dyjanie lepeh zhednost. f obliana '771. '"" II. Sveti postni Evange!yi'mi T inbljnna 1771.8" 12. Pet Ss. Petkov, mesz.a Siodiza, additur vita S. Isidori agrico'ae et B Nothbutgae ancillae. Ljubljana. 1777.' 3'2» 13. Preve! je v sloven-vino ces patent o voj. popisovanje in o voj. priji"n:cah I.ubljana 1771. Fol. 14. Bukuvze za rajtenge. Ljubljana, 1781 8'' 15. Mathia Schiinberga oppravk tega zhloveka. Ljubljana 1781. 8». Str. 318. 16. Tu mahi besediahe sive narvum nir.liona-rium trilingne. Ljubljana, 1782. 17. Jannesa Nepomuc Tschupiclc Pridete na Nedele zhes fajtu. Dunaj, 1785. 8». Str. 581. 18 Kmetam sa potrebo ;nu pomozh. Dunaj. 1789, 8" 19, Uganke. Dunaj. 1788. 12". Sir. 48 20 Nemško je izdal molitveni!« Bild und Wahrheit, das ist: Vorstelluntf der heil Messe. ein Gebetbuch. Dunaj, 1785. 32». Pohlin piše. da ga je Crobat poslovenil. 21. V latinščini so izšle tri knjige Bibliotheca Carnioliae, ki pa je izšla šele oo njegovi smrti 1. 1803 na Dunaju in 1. 186? v Ljubljani v ponatisku kot priloga k Mlttheilungen des hi st. Vereins fiir Krain. Ta knjiga našteva v abecednem redu pisa-tehe, ki so v zvezi s kranisko deželo. To delo ie velike vrednosti, ker nam odkriva marsikaj, česar nikjer drugje ne bi mogli zaslediti. ?.?. Glossarium slavicum. Dunaj 1792. 4° 23. Patroni menstrui. praeprimis pro ordine S P Autfuitini, cum ejusdem regula pro Fratribus el Sororibus germanica. Dunaj. 1793. 12" V rokopisu so ostali naslednji spisi- 1. Te odperte ali odklenene dilre, 1768. seu Janua linguae Carniolicae, 2. Psalmov Davidoveh Bugve k usehzhiherne mu shpoganju. 3. Kraynska Kroneka kralkega popisuvanja use shlaht spomina uredneh rezhv, katire so se kadej na slavenski semli pergodile«. quod in ijermanicum versum kalendario per annos inferi coeplum: Kurzgefasste ehronologisehe Reschrei-ISung denkvviirdigster Begebenheiten, wie inuner das hoehlobl. Herzogthum Krayn hetreflend, pristavlja v Bibl. Carn. Pohlin sam. 4. Dictionarium inagnum latino - germanico Carniolicum a lillcris ABC. compactum in t" usque «.d alphabeti Aaa. expost. cessavit ulterius seribe- e eo. quod desperavil unquani eum Maecenatein acquisiturum. qui tam vasti. sed perlecli operis edendi suppelias ferat (Ta slovar je nehal sestav ljati. ker je obupal da bi temu velikemu delu mo-•>el kdaj najti založnika,) 5. Chronicon Ordinis Augustioni ab an. 353 usque ad moderna tempora in 4° compaclum in Partibus 1L 6. Interpretatio carniolica Auctorum Graeco-rum pro exercitatione scholae graecac La! uci. 7. Mcnioria Academiae Operosorum Labacen-sium a. 1781 die 5. Martii, renovalae. 8. S. Aur. Augushtina Euchiridion, sa eno skusimo, koku se puste nauki visokeh shol po kravnsku dopovedati, v lejlu 1781 na kraynske jesik prestavljen. 9. Encyclopedia scientiarum el artium traden-darum cl addiscendarum. Syslema Systematum. 10. Petnajst pergajnajozheh aroez.hy, ali premislekov: sakaj se more katholshka Vira usem se-danem viram naprejulzhi, versio germanica. 11. Compendiaria commemoratio ortus, pro-gressusque conventus Augustiniariorum Discal-aeatorum ad S. Josephi Labaci ad vias jcgias eiusque Vivorum illustrium etc (Ms. el in Vol. I.) Prolocolli ejusdem conventus transeripta, cuius extraclum allegat P, Marianus in sude Auslriae sacrae 1. V. 12. Svetega Pisma starega I estamenta perve nae 27 aprilii 1778. (Na Dunaju so natisk dovolili, v Ljubljani pa ne; bržkone, ker se ie že Japheva izdaja pripravljala.) Iz naštelih del se vsakdo lahko prepriča, da ic bil Pohlin mož železne volje in čudovite vztrajnosti. Tudi na tujem ni pozabi! svoje domovine in slovenščine, marveč ie leto za letom izd ml nove spise, Ti spisi so bili včasih zelo obširni. Kravnska Grammatika. n. pr. je imela v 1. izdaji 227 v drugi 214 slrani, Tschupickove Pridige. 531. Oppravek tega zhloveka 316, Kmetam za potrebo inu pomozh 442 str itd. S svojo marljivostjo jc prekosil tudi pridnega pisatelja Fr. Paglovca, Zakaj pa potem o. Marka Pohlina bolj ne častimo? ' .. Zaradi pomanjkljive slovenščine. Njegov jezik je bi' slabši kakor slovenščina drugih pisateljev iste dobe. To so pisatelji sodobniki kmalu spoznali, zato so njegov jezik obsojali. Pohlin ni mislil, da sc mora slovničar in pisatelj ravnati po narodni govorici, ne pa narobe Menil ie tudi, da se -niC kar suženjsko prevajati iz. drugih jezikov, be-edo za besedo, ne oziraje se na svoj"'va domačega jezika. Ljudje so se pohujševali nad njegovimi -.ovi-mi tvorbami n. pr. da niše za nemško besedo Ur-sache doreč, Sicer pa ima Pohlin v svojih spHh marsikaj, česar drugi pisatelji tiste dobe mm io Zato so njegovi si,isi še ved io preiskave vredni. Pohlin se jc zelo trudil, da bi 5'ovence vnel k živi zavesti; dajal jim je prelep zgled silile delavnosti, Našel je nekaj naslednikov in hvaležnih učencev. Kdo se ne spominja • Mile :iosmi<. ki mu io ie posvetil mladi Valentin Vodnik ko je o. Marko']. 1775 odhajal na Dunai? Pel ie: Marko naš krajan lire preč, Muze slovenske jokajte Bogoslovcc Janez Mihelič, pozneje župnik + Radečah, priznava, da ga je Polili; vnel za nabiranje slovenskih pregovore Pol bnov učenec je bil tudi Jože Zakotnih iz Šiške ki ie zbiral narodne pesmi in 1. 1776 vstopil v diskalceal.sk' red. Po-goslovec Franc Herbic z Jesenic se ImenojS sU-rega Pohlinovega priintelia '' V jezikovnem oz'™ pa je ime! Pohlir mtiogo nasprotnikov, ki njegovih novotarij niso odobravali. n. pr. Matij? Čep nn Dunaju ?iga Popovič. Jože Hasl. Osva!d Cutsman. Kopitar in tudi pozneie Vodnik. Slovensko slovstvo ie bilo do Pohlina skoro izključno versko in pisatelji le svel ni in redovni duhovniki; izjeme so bile redke. n. pr. Bohorič Pohlir pa je pisal razen verskih knjig tudi svetne, Ui naj bi bile v pouk zlasti kmetom Cclo za kratek fas ie izdal kniigo: Uganke, 1778, pod izmišljenim imenom Pelra Kumrasn, kar je po prestavljenih črkah Markusa. Take knjige Slovenci dotlej še ali takrat še ni bilo osnovnih šo!, je izdal najprej abccediko • aH kakor danes pravimo >be-,cinik, da bi se neuki ljudje navadili citati, polom pa slovensko slovnico, pisano v renskem jeziku. S tem delom pa ni ime' uspeha, ker je samovoljno postavljal jezikovne zakone in mnogo spremenil, kar so že drugi pred njim ustanovili. S tem si je nakopal mnogo nasprotnikov, Uiko da mu še drugih dobrih spisov niso šteli v zaslugo, Zato ie nase obrnil rek: Pro meriH'< male tractarunl Agame-mnona Graeci — za zasluge so Grki slabo ravnali z. Agamemnonom. Slovenci so pa prezirali Pohlina. Ko so 1. 1781 v Ljubljani vnovič ustanovili društvo »Academia Operosorum«. je bil član lega društva tudi Poblin. Kot član si je izbral ime No-vus (nov) in za geslo Collectis oritur r- z zbiranjem nastane (namreč med in ludi spis). Grb kaže vrt, ki ima na sredi ulj, krog katerega letajo čebelice. V ospredju stoii na vsaki slrani drevo. Z levega snemata dva moža čebelni roj. Grb je narisal F.ngelman na Dunaju. To društvo pa ie kmalu po ustanovitvi zaspalo, čeprav so posamezniki še dalie delovali. Pohlinovo ljubezen do slovenščine spoznamo iz predgovora njegove slovnice. Tu navajam nekaj vrstic po Marnovem prevodu: >Šolska mladina se zdaj ne priganja tolikanj k latinščini, kolikor k izvoljeni nemščini, O da bi se nojjrijemala tudi prave kranjščine. ker ji bo po dokončanih šolali skrbeti za lastno blaginjo, pa tudi drugim v prid. To smo zanemarjali. — Nikar se ne sramttjino, predragi rojaki, svojega materinega jezika; ni tako slab. kakor si ga mislile. Daleč so zabredli z našim jezikom, da se zdi, da ga hočejo med učenimi celo odpravili in zatre-ti. - - Da lo preprečimo, je prvi pomoček lovnica, drugi popoln slovar, ki ga že tudi pripravljam in 2a hočem domovini na korist tudi dovršiti, ako me. bo le kdo podpiral Brez. teh dveh perolnic si iezik ne more pomagati nakvišku. Naš tako hlagi. tako koristni, tako sveti jezik je v vojvodini Kranjski nekai lel tako upadel, d-i bi ga stari Kranjci komaj še poznali. Kaj je temu vzrok? Med drugimi lo, ker ni nobenega ravnila, nobene slovnice. L. 1785 ie Pohlin izdal v slovenskem prevodu jiridige slovečetfa dunajskega pridigarja .' , e/.a Nep. Tschupicka. Pohlinov bral Josip je Ivi Tschu-pickov naslednik in je njegove pridige izdal, Marko pa jih je začel sloveniti. Izdal je le en zvezek. V predgovoru piše o Marko, da ga ie -prignalo te pridige za moje ljube Slovence v slovenskem jeziku izdali, da bi brez tega zaklada dalj zapuščeni nc ostali . Za zgled njegovega jezika bodi del pridige na 19. nedelo po ' ojacih (bmkošlih) Beli ( hi lil pak Krislusova vola, inu mis! bili imela, de be spomin njegove svete smerle le enkrat v !eilu ponovil: imeli? Be se par nvi:,"tigi niegov e vo!e s lem že '.aJosti stunlll, ako ho on mogl videli, de tni cele mesce na njega on ' ibenio, ter kumej enkrat, ali dvakrat v lejlu spomin nje- gnv;M»a Irplenja inu smerle posebno obhaj itno? Kn iki.r' nu o i o-o , :■■< ti per vi kri-tjini zeFiojiiii. JlPeO .-sito ' i i .* ii.-nl l :no pričuje, lic- tri iau/cii1. du.lov o' blu kalirt jc S. Petr na Winkuštne praznali kerstil inu leti usi so v uku teh Aposlelnov, inu v leivie-nju, inu uživanju tega posvečenega kruha cnuini:,!.::iti dostali.« — — — ^■Dva velika, inu od celega svejta visoku ])o-časlena cirkvena učenika S, I lieroriv mus, imi S. O. Avguštin nam lu pri ujeta- de vsak dan k S. Ob -ha j ilu jidti je noter do konca tega četerlega stu-rednega časa v Rimski Cirkvi navadit bia.« Iz tega uzorca moremo razbrati, da je Polili-nov jezik sicer :lab, loda razumljiv. Mesto i jiišc pogosloma e; nasprotno pa piše v genitivu - ega, kakor m: danes, dočim so skoro 100 lel po Marku naši pisatelji pisali —- iga. Pohlina jc njegov učenec Valentin Vodnik takole označil: ■ Oeetu M.-.;iku smo hvaležni za več reči. Spet jc branje med ljudmi razširjal; od zadnjih tridesetih lel sta se skoro vsak n-i-lir m paslo ica brali naučila. Dosti bukev je med ljudi spravil, jezil: sem in tja v bukvah oči.stil omečil in lepše privezal. Ali nekatere reči razumnikom niso ugajale: prestavi! je nruireč brez vzroka stare mejnike; od starih slovnic odslopil, pisal kakor ljubljanski piedmetsniki govore; ni gledal na čistejši jezik poljancev, in daleč od N mcev stoječih starih kranjskih zarodov. Preveč it nemškoval, ko bi bil moral sloveniti, V nekaterih besedah je brez po-Irebe hrvati!, v drugih premalo čislal vnanje Slo-- ane, ker je lahko in polreba. Eden njegovili učencev pripoznava (Vodnik -m), da se jc dosli od njega naučil, vendar zdaj u videva, da jc Ireba tudi stare slpvničarje poslu-:-ati, ki so jned njim pisali. O Hod izvira, da oče Marko pri nas nikogar nima, ki bi se popolnoma po njem ravnal; preva- Za Otnerza se je izdajat Senovo 27. decembra. Prosluli »junak« Oineiza, ki jc loliko časa vlekel oblasti, ter lako neslavno končal, je gotovo marsikomu [>oslal za vzor Znani Gustelj ž. je gotovo holel izpolnili vrzel, ki je nastala med kriminalnimi lipi z Omerzovo smrtjo. Na božično jutro ob pel i h se je pojavil pri, na samoti stanu-;i oi starejši iu holehni ženski Mariji Pribožič; dejal je. tla je Omerza ter zahteval denar. Prizadel * ji je ludi znatne poškodbe po obrazu in po glavi. Dobil jc pri njej 20 Din. Da -bi sled za seboj zamešal, ji še vprašal, kod je pot proti Koprivnici. Prestrašena ženska mu je rada pokazala pol, da se je nadležnega obiskovalca brez hujših posledic znclvla Pa se ni dolgo veselil listih dveh kovačev, šc na božični dan so ga orožniki izsledili in zaprli. Kakor se zve, so se v sveti noči na več krajih pojavili tatiči in talovi, pa brez usjieha, ker so bili pregnani. — V noči od praznika sv. Štefana na Šenljanževo so se »na nekem tukajšnjem lako zva-nem Schvvarzschanku« fantje sprli. Bilanca je bila: razbitje raznih predmetov in dva hudo z nožem poškodovana, ki sla se morala zateči v bolnišnico. Ljudje se nad lem silno zgražajo in je splošno mnenje, da bi morale biti za nož najstrožje kazni. ialci svelega pismn in drugi učenjaki od njegovega načina odstopajo in se bližajo starejšim pisateljem v jeziku in pisanju.« Slovnica ie sicer Pohlinu vzela dobro ime, vendar pa je mnoge spodbodla, da so temeljiteje proučevali slovenščino. Njegovi drugi spisi pa so Slovencem neizmerno koristili. Če je njegov mo-Htvenik v 25 letih doživel osem izdaj, je to triumf, ki ga do najnovejših časov ni doživela nobena slovenska knjiga. O. Marku Pohlinu blag spomin! n-.so imeli Ke JroH London, v decembru 1085 lahko delimo v dve osnovni poglavji: taki, Sijih izvrševanje in sprejem vanje popolno-mit uli doloma urejujejo zakoni in poklici, ki so [lopohioina svobodni, ki zakoni in predpisi nimajo i.iee^nr opravili z njimi in o kalerib sploh ne najdemo Sledov v zakonodaji. Ti zadali niso predmet lega pisanja, le prvo našteli, ki so po večini luko imenovani -učeni poklici«. Mejnik v boju angleške žene za svobodni v.lino v v-o poklice je že omenjeni zakon iz lela 1019. Pred njim je bila izjema, čo je bilo ženi dovoljeno udejstvovati se v kakem poklicu, poslej je izjema, če ji ie kak poklic znbraiijen. Naj-jiroj najdemo Angležinjo v učiteljskem in bolni-ško-strežniSkem poklicu; a do najnovejšega časa sla bila lo svobodna poklica, zakon ni predvido-val za njiju nikake izobrazbe ali izpitov sposobnosti. šoje 1925. 1. je zakon uredil pogoje in iz-■ ele za bolniške strežnice in ustanovil stanovsko organizacijo, strežniške svete, ki izdajajo diplome izvežbanim strežnicam in take potem registrirajo v svoje sezname: šele lo daje naslov in možnost zaposiilvn kot kvalificirana strežnica Ti sveti so i-oflvrženi v svojem delovanju nadzorstvu ministrstvu za zdravje. — Učiteljski poklic ni urejen ■(ravnost z državnimi zakoni. Posredno nadzira miliislrstvo zn vzgojo večji do! učiteljstva. namreč s lom. da ima kontrolo nad osebjem, l-i je nastavljeno na šolali z državno podporo. Te javne šolo ustanovijo in vodijo občinska oblastva. ona nastavljajo osebje, žensko ali moško pod istimi pogoji, z razliko, da so plače ženskih nastavljeni, nižje kot ono moških. Razen teh šol je veliko privatnih. 1 i so na veliko boljšem glasil kot oliSlnske, a za učitelje in profesorje na ieli šolah ni nikake za konile izobrazbe ali izjiitov. lastniku zavoda je dano na prosto, da nastavi, kogar hoče. Zdravnice. Najprej so žene imele uspeh pri znkonilo urejenih poklicih z zdravništvom. Vendar je boi Ira-jul skoraj pol stoletja, preden so zmagale v principu. 55e I. 1858 je bila prva Angležinja vpisana v register analeških zdravnikov s pravico izvrševali prakso, n ne na podlagi angleško diplome. !-: i jI je bila zabranjena, ampak na podlagi amerl-kanske. Očividno Je prehitela zakon, ki ni predvideval to nevarnosti od ženske slrani. Tako si je sedem let kasneje neka Angležinja pridobila n 11' : o medicinsko diplomo na podlagi statutov Soi,;ety of Apotheraries", a preden so ji vrstnice tnonle sledili, so bili statuti snrotnenjeni, ženo izključene od študija medicine. Za toni imamo nn Škotskem boj za vstop na odinburško univerzo, ■ili prizivno sodišče, prod katero je prišla vsa zadeva. je dalo prav univerzi in njena vrata so ostala dalje zaprta za žene še celili 25 let. V Londonu pa so |e med tem odprla medicinska šola za žene in diploma lega zavoda je usposabljala žene za vršitev prakse na Angleškem. Korak da-lio je stopila Irska, ko jo začel 1- 1877 Roynl College of Phvsicians sprejemati ženske' kandidatke jn v istem letu je londonski Roval Free Hospitnl dovolil ženski medicinski šoli, r!n so se goionke vadile v njegovih' kirurških oddelkih. Prva univerza. ki je dovolila ženam medicinski fludij, ie bila londonska v 1. 1878 in lo kol posledico zakona. ki je izšel dve leti prej in ki je dajal univerzam dovoljenje, da odprejo njihova vrata žo-nam-šiudentkam. Kmalu stu londonski sledila oksfordska in keimbriška univerza in s lem je biln zmaga popolna. •Tiirislinjc. Pravni poklici so začeli zanimali Angležlple kasneje. Prva se jo potegovala Beri« Oave 1 MkEk da bi se ji dovolilo šturlirali pravo, iili sodiSfe, kamor so ie zatekla po pravico. Je zavrnilo njeno prošnjo. Enako io deset let kasneje sodišče dalo prav Law Society. ki ie zavrnila štiri ženske kandidatke in jim ni dovolila polagati solicilor-sk|h izpitov pred tem stanovskim dnuStvo.ro • Sele -: splošnim zakonom iz I. 1919, ki Je odpravil spol '-•ot pogoj za katerikoli poklic v principu, so se odprli venam poklici na pravnih imliHi Tako jim je po zakonu prosi vslop v katerikoli drug poklic, z izjemo v diplomaciji in kolonialnih shižbnh. Kmalu so se začele pojavljali v poklicih inženjor-jev. arhitel:tov, veterinarjev in drugih. Delavke. Preostane nam poglavje o ženi v industrijski -liiSlii, Angležinji kot delavki. Dosli brnimo zakonov iz zadnjih 30 let, ki kažejo razmere, ki vladajo n« tem področju. V tej -ocialni zakonodaji, i si- i.- začela z zakonom o zaščiti o!rok-delav,;ev in vajencev, ne najdemo kako posebne skrbi za ','iie, večinoma so zakoni nainoajo na oba sjiolit. Tako itnailio iredpise glede javnen« zdi';:' ia. da moralo bili tovarne in delnvidre liigij "lifni pro- !.,,,: Ve.vl.-ir po predpisih o svinčevi Industriji SO žene daleko lioli ziuarovuiio kol možic, kor se žene je izkazalo, da je delo v tem obratu veliko bolj škodljivo za žensko konstitucijo kot za moško. Podobno je prepovedano zaposliti žene v vseh ali le nekaterih oddelkih barvarske in barvne industrije, industrije kavčuka, električnih akumulatorjev in še nekaterih drugih. Že v zakonu iz 1. 1901 itnamo določbo, da se ženo 4 ledne po porodu ne smejo zaposliti. Kasneje je to natančneje uredilo z zakonom ministrstvo za zdravje. S tem poglavjem se obširno bavi osnu-lek zakonov z vvashinglonske mednarodne delavske konference L 1919, ki pa ni bil nikdar ratificiran za zakon. Ravno zaradi tega imamo na tem, kakor na mnogih drugih poljih v socialni zakonodaji, pomanjkljivost modernih uredb. Z islo konference imamo načrte za uzakonitev ■18 urnega delovnega tedna, ki se je splošno uveljavil v praksi, čeprav ni bil nikdar zakonito zapovedan, ker je še vedno v veljavi zakon, ki pri-pozna 12 ur dela dnevno. Načrt za zakon pa, ki prepoveduje nočno delo za žene, je bil eno leto po konferenci ratificiran in tako je zdaj zakonito prepovedano zaposliti žene za delo ponoči, t. j. 11 zaporednih ur vštevši čas med 10 zvečer in 5 zjutraj. Ce je zaposlitev take vrste, da je delo dovoljeno do 10 zvečer, potem se mora začeti na--slednjega dne kasneje, ker vmes mora biti 11 ur počitka. — Nadurna zaposlitev, t. j. 2 uri čez za-konilo 12-uro dnevno delo, je dovoljena za žene nad 18. letom, a le v izjemnih slučajih in pod izjemnimi pogoji: predvsem v sezonskem delu, kjer je nevarnost, da se blago pokvari ali ppdobno in pod pogoji, da imajo delavke dovolj svežega zraka in druge ugodnosti. Trgovske namešfenke. Veliko bolj pomanjkljive so določbe, ki se tičejo trgovskih nastavljencev, za te ni nikakih predpisov glede higijenič.nih proslorov, kjer morajo delati, ali glede časa. In še kolikor je teh uredb, ne delajo razlike med moškim ali ženskim osebjem. Glede plač in zaslužka nimamo nikjer zakonitega minimuma. Razen starih zakonov, ki prepovedujejo izplačilo zaslužka v tovarniških proizvodih, imamo v zvezi s delavsko plačo moderne zakone o zavarovanju. Imamo troje prisilnih državnih zavarovanj: bolniško, pokojninsko in brezposelno. Delodajalec, delavec in država prispevajo v skupni fond. iz katerega se izplačujejo podpore. Delodajalec je odgovoren za delavčev prispevek, a ima pravico, da mu ga pri plačevanju mezde odtrga. Delavke so v principu v steni položaju z ozirom na zavarovanje kol delavci, le nekaj posebnih določb se tiče njih. Socialna zavarovanja. Bolniško zavarovanje daje zavarovancu pravico do zdravniške nege in zdravil — a ne ženi-znvarovanki pravico do nege ob porodu —, dalje do tedenske denarne podpore za čas njegove bolezni. a največ za 20 tednov, če v tem času no ozdravi, ima pravico do podpore zaradi nesposobnosti za delo, končno spada sem še materinska podpora , lo sta 2 funta, izplačana ob porodu vsaki materi, čo je sama zavarovana, ali če je žena ali vdova zavarovanca; če jo oboje, je upravičena do dvojnega izplačila. Zaradi tega pa žena ni upravičena do nikake bolniške podpore tekom 4 tednov po porodu, ko ne sme bili zaposlena. Ce so zavarovana delavka poroči in zalo zapusti svoje delo, je upravičena do nekaterih ugodnosti Iz zavarovanja še eno loto. ki sledi temu, do materinske podpore pa jo upravičena še oh prvem porodu. čc lo ni kasneje kot 2 leti po izstopu iz službe. Pokojninsko zavarovanje daje pokojnine vdovam. podpore sirotam-oliokoni in pokojnine v -larosli. Vdovo dobo pokojino pol funta tedensko, če jc mož bil zavarovan najmanj 104 tedne in Iraia In podpora do njenega 70. lela. Otroci |io pokojnem očotu ali niateri-zaviirovanki dobe podpore do 14. in po! lela, ali če se šolajo do 16. leta. Slaroslne podpore je deležna vsaka oseba — pol funta tedensko —, ki jo dosegla 05. leto starosti. Vdova izgubi pokojnino, če se spet poroči, ali č,e •'vi skupaj s kakim moškim, enako odpade podpora. če so prizadeti vzdržuje v umobolnici ali zaporu. -- Najvišja administracija pokojnin Je v , linislrslvu za zdravje, izplačujejo pa se pokojnine polom poštnih uradov. Brezposelno zavarovanje jc prisilno in zadnji-: ral urejeno z. zakonom iz I. 19!10. Država prispeva v zavarovalni fond z eno četrtino. Vsi. ki o nslužlieni s konlraktom ali sp sprejmejo kot vajenci, so -zavezani do tega zavarovanja. — razen onih S Jilačo nad 250 funtov letno —; izvzeti so poklici, kol učiteljski, hišni posli, poklicno bolniško slrežništvo. nli vajenci v teh poklicih. Zn-iroviiuci-brflzposelnl v starosti med 1fi. in 05. lom, ki zarlosle stalulnlm pogojeni lil niso za-rnjeni dobe tedensko podporo To znvarovanje t . i\iii eii nisi i-s1 VO 7 a delo. Prošnje SP vlnanjn m pn I pore dviuaio pri državnih posredovalnicah za delo Lvdia Cowley. ŽENA, m P0.M Otroci berejo Božične počitnice Med prazniki smo, pa so otroci doma in knjiga je tisto, s čimer jih še najbolj zaposlimo. Seveda ni vsak otrok čitatelj, kakor tudi odrasel človek ni vsak bravec. Dandanašnji otroci se pa glede lega sploh razlikujejo od prejšnjih, ki so rajši in več brali. — Otrok j»polnoma živi v tistem svetu, ki bere o nJem in ga do dna doživlja. Pri tem se pa prav dobro zaveda, da volk nc zna govorili iu da ui vilinskih bitij in da se neben vrabec ne spremeni v srno. Vendar —, otrok hoče lo zdaj pa zdaj verjeti in prav tisti olrok, ki se je malo prej pretepal s tovariši in jih je na zvit način osleparil za to in ono, se malo kasneje, ko bere svojo pravljico, spremeni v palčka, v princa, v siromačka in če nekaj let — Vinetuja, Old Schalterhanda, Sher-lcck Holmesa. — Mnogo modernih vzgojeslovcev je, ki menijo, da pravljice otrokom škodujejo. Pravijo, cla so pravljice okrutne in se otroci nato bojijo, če kaj takega bero. A to je zmolal Otrok se v duši dobro zaveda, da te zgodbe ne izvirajo iz resničnosti, iz tistega resničnega sveta, ki se ga mora bati, kjer so tatovi, roparji, morilci; kjer so kazni, batiiie in slaba spričevala. Namreč, otrok dobro ve, da ie med čitanjem pravljice v drugačnem svetu, v takem, kakršnega hoče imeti in v kakršnega hoče verjeti; v resnični svet pa verjeti mora. V prav-Ijico veruješ tako dolgo, dokler jo bereš in takrat otrok ni v mestu, marveč je v gozdu, kjer krokarji govorijo, kjer volkovi pojejo in kjer so hiše iz lecta. Ko otrok zapre knjigo, je koj v drugem, v res; ničnem svetu, ki je povsem drugačen. Tramvaji zvončkljajo, motorji hrumijo, hiše so iz opeke in skozi okno ne gleda čarovnica, ampak hišnica, ki nima prav nič nadnaravnega na sebi. — Olrok torej živi dvojnato življenje: življenje knjige in življenje ' resničnosti. Zatorej ue moremo odraslega bravca primerjati z otroškim. Na mestu pa je ugovor vzgojiteljev glede pravljic v tem pogledu, če otroci šc ne znajo sami citati, ki imajo šc premalo izkušenj Pahovha, kmečka noša, Pah ov k a je spet moderna. Za sjx>rt in navadno nošo jc pahovka iz mehke volile v svetlih, živih barvah, tkana ali spletena. Ce je pahovka iz žameta ali ležke svile, tedaj spada h kožuhu ali spodnemu plašču. — Spnemo jo z lepo zaponko ali brošo iu kar lepo je lice, ki ga obroblja pahovka in tudi toplo nam je. — Imamo nove čipkaste blagove. ki so prav pestri in okrašeni s cvetličnimi in listnatimi vzorci, ki se.lej;o dvigajo iznad mrežaste podlage. Navzlic temu je tako blago nežno in voljno. — Tudi za zimo so si služabniki gospe mode izmislili kmetsko nošo (Dirndl), ki jo ženski svet rad nosi ua izletih. Ce smo pozimi kje v hribih ali napravimo izlet v gozdove, je bolj pri- iz resničnost nega svela. Za tri- do šliriletnega otroka so nekatere pravljice zares preveč krute. Cim starejši je otrok, zlasli šc deček, tem bolj zahteva takega čliva, ki je v zvezi z resničnim svetom. Tedaj sc otrok bliža svetu odraslih ljudi, A tudi zdaj si želi otrok zmeraj kaj nedosegljivega. 1 Irepeni po divji romantiki Indijancev, po pikolovskem življenju, jx> tistem razboritem svetu, ki ne donaša raztrganih hlač in domačih kazni, auijiak slavo, čast in zlato. Mehkobnili opisov prirode otrok ne bere in jih preskoči, ker ima, posebno pa še dečki, malo razumevanja za jirirodo. Na kakem izletu |>rav tako začno brcati žogo sredi najlepše ]x>krajine spričo najkrasnejšega razgleda, kakor bi bili kje na jniščobnem igrišču. Otrok išče v knjigah dejanja, dejstva, vidna zunanja dogajanja. Narobe bi delali, če bi otroka navajali v druge smeri. Le slabih knjig, razvpitih šnndov jih varujmo! — Napak bi bilo, če bi otroke silili k branju ir bi jih s tem branju saino odtujili. — Ce olrok bere, ga ne smemo motiti in ga brez potrebe klicali od knjige. To bi bilo duševno mrcvarjenje otroka. Nikdar naj olrok ne bere kake knjige, ki je odrasli nc jx>-znajo. Ker mu knjiga razodeva drugačen svel, svoj ski svet, ki vpliva nanj kakor resničnost, zato pa more svet iz knjige lako pokvariti ko slab resnični svet. — S knjigami sc navadijo otroci misliti in ko se bližamo koncu leta, opomnimo jih. da pomi-slijo na preteklo leto in na leto, ki pride. Nič odveč bi ne bilo, če bi otrokom povedali, kakšne koristi, kakšne škode so imeli prejšnje lelo; kakšne načrte naj si napravijo za novo lelo. Ko bi današnji otroci spet hoteli pisati dnevnike! Z njimi bi si vsaj malo ogreli srce, ki je zdaj usmerjeno lc na športno plat. Mirno lega si z dnevnikom urijo jezik in spomin. Ko bi mogli dati ctroku to za novo leto: spoznanje, da je njih najlepša knjiga domača hiša; d.:i so nai-lepše zgodbe dogodki v družini; da je največ, čc vzljubijo družinsko življenje in jim je domača hiša, domača miza za luč na vseh polih! kjenice, ovij vrat steklenice na debelo s krpo. Tako steklenico laže držiš iu zamašek laže ven |ioteg-neš.— Svilene nogavice si pripni lc ondi, kjer je dvojnat rob! Nogavice ne preobuvaj, da imaš zdaj to zdaj ono na levi ali desni nogi. Kakor čevlji, tako naj bodo tudi nogavice zmeraj na eni in isti negi. — Cc si športno oblečena ali če greš kam pes, nc imej svilenih ali tenkih nogavic! O ženskem delu Olede na delovanje žensk bi mogli razdeliti države sveta na več skupin. V prvo skupino spadajo tiste dežele, kjer se delovanje žensk bolj in bolj razvija. Sem spadata Rusija in Japonska. — K drugi skupini bi prištevali žene, kjer so ženske manj in mani v javnih službah. Sem prištevamo Belgijo, Dansko, francosko, Italijo iu Avslrijo. — V tretjo skupino |>a sjiadajo vse druge države, predvsem Angleška, Ilolandska, USA, švedska, Nemčija in Jugoslavija. V teh državah so ženske deloma javno zaposlene, deloma jim pot v javnost ni povsod odprta. Nemške poklicne ženske Na Nemškem je II milijonov žensk v pri-dobitveliih poklicih. Od leh je 4 milijone po-ročenih, ki sodelujejo s svojimi možmi, tako n. pr. v poljedelstvu in trgovstvu. Služkinj jo približno I milijon. Poldrugi milijon je takih žensk, ki so zu|ioslene v takoimcnovnnili ženskih poklicih, da so pletilje, šivilje, tkalke. Prilično I milijon Nemk je vzgojiteljic, učiteljic, zaščitnih sester in bolničark. Poldrugi milijon si služi svoj kruli v prodajalnah in jiisarnah. Razen teh in sličnih je 50.00(1 umel-liie in 50.000 telefonistk. Na 64 in pol odstotka pridobitvenih moških poklicev odpade 35 in pol odstotka enakih ženskih poklicev. Pri nas še nimamo lake statistike, pa bi bila jako umestna za vso Jugoslavijo. Kuhinja merno, da smo pod plaščem oblečeni v kmetsko obleko, ko jia v kako izrazito mestno. Lepa je taka obleka, če je sestavljena iz gladkega, temno-flane-lastega krila in iz bluze iz raševinastega platna, ki ima dolge, široke rokave in čez bluzo spada kri-žasto-vzorčast telovnik (spenzer). Krog vratu je ruta in seveda jc treba zraven tudi predpasnik. Športne čepice so iz volne in imajo visoko oglavie, po načinu Cerkesov. Okrašene so s kako iglo Pahovka krog vratu se ujema v barvi s čepico Jn pasom. Majhni nasveti Kako odpraviš mastne madeže iz prav občil tljivih blagov? — Da na madež nasuješ prah morske pene (dobiš v drogeriji!) in ga pustis na madežu in to večkrat ponoviš. — Ah pa sleces obleko, jo položiš na mizo in polreseš po madežih segrelo morsko peno (segreješ io kar na papirju na štedilniku), vrh prahu daš bel papir, obtezis s knjigami - in zjutraj nc bo madeža več - Kako se že zdaj pripraviš na boj zoper molje? - Ce dobiš sledove moljev v kaki omari, spravi vse ven iz omare in jo z milom in lugoin (v mlačni vodi) znotraj poribaj in potresi z naftalinom. — Kako ravnaš z dežnikom? - Ni treba, da ga razpnes, ko ga sušiš! Najprej se mora dobro odteči m šele nato ga razpneš. — Kako ravnaš s svečanu? — Časih jih navzlic eleklriki potrebujemo, prav gosposka stanovanja jih pa pnžgo, na lestencih, ceš, da je laka razsvetljava posebno za pogovarjanje zvečer dosti lepša in milejša — kar je tudi res! — Da pa na jiohištvo, blazine, obleke ne padajo kaplje s sveč, detli sveče pred uporabo v mrzlo slano vodo! — Ce težko potegneš zamašek iz sle- PllSe za volane v različnih gubah Speclelnl enlel pajčolanov rut, šalov, oblek rini enlel vložkov in čipk Speclelnl ažur za žepne robce AZurlranlC prtov, volan i. t. d. PrertSIShan e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist lisk Vezen le monogramov, zaves, perila z najfinejšo in najli|>ežnejšo prejo. Zepnl robci komad Din 2'—, Din 3'—, Din 3'50, Din 5 — in Din 6'— Za naše kvalitetno delo nizke ceno In hitro postrežbo se Vam izplača pot k Male h d MSheš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj IVAS DELAVEC Zakaj obratni zaupniki v tovarnah? Zeljnati zvitki s sirom. Vzemi listke z zeljnate glave in jih napol skuhaj v slani vodi. Vzemi jih nalo iz vede in jih ohladi. Medlem pa pripraviš sir takole: Vzamcš 2 žlici sirovega masla in ga razlopiš. Dodaš 2 žlici moke in pol žličke soli, počasi dolivaj skodelico mrzlega mleka; nato dodaj 1C0 g drobtinic in 223 g sira ali parinazana. Pusti, da lo nekaj minut vre in dodaj še jajce. Ko dobro premešaš, zajemaj z žlico to mažo in jo devaj na vsak list zelja pa 1 žlico. Vsak lisi lejo zavij in opraži na razbeljenem sirovem maslu, da je zlatcrumene barve. • Hrbet srne. 210 gr sladkorja, 10 jajec, 1 zavitek vanilijevega sladkorja. 200 gr čokolade, HO gr man-deljev, 2 žlici drobtin. Za polivko: marmelado in čokolado. — Rumenjak s sladkorjem in vanilijo pol ure mešaš in dodaš čokolado, mandelje (vred s kožico zribane), drobtine in sneg jajec. Pečeš z mastjo v namazani obliki hrbta. Ko se vse ohladi, pomažeš z vročo marmelado in s polivko čokolade. Pomoč za družine z več otroki Na Nemškem je letos za božič izdala država jio 4C0 nemških mark za 50.000 družin in tako pomagala 300.000 otrokom, ki še nimajo 16 let. Vsak mesec hoče dižava jxunagati 6000 do 10.000 otrokom. Najmanj dobi otrok 100 mark, družina pa največ 1000 mark (skoraj 20.000 dinarjev) kol enkratno podjioro. Pred volitvami obratnih zaupnikov stojimo. Te j volitve so zelo važne, ker imajo obralni zaupniki j velike pravice iu dolžnosti, ki jih jim nalaga zakon i o zaščiti delavcev. Obratni zaii|miki morajo ščitili v obratu z a po- j sleno delavstvo in nameščenstvo v gospodarskem, kulturnem in socialnem oziru. Skrbeti morajo, da j obstoja med delavstvom in podjetnikom čim znos- i uejše razmerje. Pri sklepanju Kolektivnih pogodb ! so soo-dločujoč činitelj. Delajo na izravnavo s|iorov I in smejo zahtevati pri tem tudi posredovanje držav- ! ni h oblasti. Posredovali sinejo jiri vseh mezdnih vprašanjih, v kolikor niso urejena ta s kolektivno pogodbo. Skrbijo za izvajanje delavske socialno-politične zakonodaje. Pazijo, da se v jodjetju vzdržuje red Dajejo svoje nasvete obem strankam glede delovnega razmerja. Predlagali morejo podjetju svoje mišljenje za izboljšanje dela v obratu. Kjer obstojajo uvidevni lastniki podjetja, sami uvidijo, da je ustanova obratnih zaupnikov dobra tudi za podjetje samo. Zato laki lastniki ne nas|iro-lujejo obratnim zaupnikom. Kjer pa le uvidevnosti ni, opažamo, da so radi obratnih zaupnikov stalni spori in da hoče podjetnik jxi3lopati z njimi kot s svojimi slugami. Zakon sicer določa, da delodajalci nc smejo odpuščati nili preganjali zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njihovih dolžnosti. Toda kdo jia more preprečili podjetniku, da ue bi odpustil zaupnika iz službe poleni, ko mu ta funkcija preneha? Zakon v tem oziru ne daje za zaščilo zaupnikov nikakih sankcij. S |irav redkimi izjemami sc volijo obralni za-upniki le v listih obratih, kier obstojajo strokovne organizacije, kjer so zavedni delavci. Delavstvo in nameščenstvo, ki ni strokovno organizirano, ni zavedno, zalo se pa tudi ne more posluževali zako-nile pravice voliti obratne zaupnike. Slrokovna organizacija tvori hrbtišče zboru obratnih zaii|i-11 i kov. Obratni zaupniki so ustanova, ki je bistveno krščanska in protimarksistična. Imajo namreč strogo proti razredno bojno nalogo. Saj deloča zakon Kriza — ogledalo današnje dobe Redukcija, brezposelnost, beda in |iomanjkanje postaja danes žc nekaj vsakdanjega. Koliko bede in trpljenja se nam odkriva iz dneva v dan. Vedno večje postaja število listih, ki bi radi delali pa dela nimajo. Praznili rok se vračajo k svojim družinam. Današnji svel iu njegovo časopisje veliko govori in pisc o krizi. Krizo najbolj občuti krnel in delavec. Zanimivo bi bilo vedeli, če so se zaradi sedanje krize kaj znižali dobički raznih velikih podjetij in bank. Oglejmo si objavljene bilance, skoraj iste so kakor pred krizo. Koliko dobička se danes skrije v brezpomembne postavke, tja notri oko ubogega Zemljana ne seže. Za delavca danes ni več pravega življenja. Coslokral nima niti skorjice kruha. Pa |>lače — o teh je bolje, da nc govorimo. En dinar, dva na uro. Pa kakšno delo! Za dva naj bi delal eden. Kdor noče, naj gre, pride deset drugih, tako jiravijo gospodje podjetniki. Zlovešči mamon nas je obsedel. Prej nc bo konca, da se nekaj ne spremeni. Toda kaj? To očitno izigravanje ljudske bede, ki se danes vrši, jc v zasmeh vsej naši civilizaciji. Samo za trenutek naj bi se listi, ki danes dele delavstvu kruli, vživeli v življenje družine, v kateri je oce več mesecev brez vsakega dela in zaslužka. On, žena in kopica ctrok. S kakšnim strahom prihaja on demov, brez |>are v žepu. In žena? Kaj naj l»reče otrokom, ko prosijo kruha. Pri tej tragiki naj bi sc nehalo govoriti o dobičku in mastnih kupčijah. Človek in njegova eksistenca naj bo smoter našega udejstvovanja. Danes st beda izrablja in kriza je dobrodošla podjetnikom —- prav za prav vsem, ki imajo koga. da ga odirajo, da mu znižujejo plače — ker hitijo zagotavljati, da tudi gospodarske kroge tare strašna kriza Denar so pa nesli na varno lakoj, ko so čutili prve sunke. Strah, da nc bi izgubili kako paro dobička, znižujejo plače, delavstvo reducirajo, lo pa samo zalo. da ne bi šli beračit tisti, ki imajo delnice, dividende, tantijeme in visoke plače. Svet se jjodira v temeljih. Vsi dosedanji poiz-kusi reševanj gospodarske krize so ničevi, ker k tej rešitvi tisli, ki bi lahko kaj doprinesli, ne prispevajo ničesar. Delavec in krnel s svojimi žuljavimi rokami držila. ela se svel ne zasute v temeljili. Toda kaj bo. ko bosta ta dva stebra obubožala m omagala popolnoma? Vprašanje mezdnega sistema Dosledno krščansko strokovno delavsko in na-meščensko gibanje ni usvojilo krilatice marksistov vseh sekt. naj se odpravi mezdni sistem. Ta marksistična zahteva hoče nekaj, kar je nepotrebno in kar je tudi nemogoče. Zahteva po odpravi mezdnega sistema je nepotrebna, ker lo. |x> čemer stremi končno razum p>cd vplivom agitacije marksistov, ui dejansko to, po čeiner teži delavec duševno. Psilio-logično je popolnoma napačno, če kdo inisli, ela 1» ostalo zadovoljstvo delavca islo. če bo prejel meslo plače v denarju določeno množino nakaznic za življenjske potrebščine in druge potrebne predmete. V žvenkelajoči plači namreč more samo delovni človek videti izraz za uspeli svojega elela in Ic plača v denarju mu daje polno svobodo za razpolaganje z dohodkom od dela. Nemo ž nos I zahteve po odpravi plačilnega sistema so priznali v povojnem času cclo nekateri marksisti, dejansko jia so lo |x>trdile tudi razmere v komunistični Rusiji, ki je od|iravila nakaznice in vpeljala mezdni sistem »-kapitalističnih držav«. 2c skromen preudarek mora pripravili vsakega človeka elo prepričanja, da bo plača in z njo plačilni .sistem vedno obstojal v neki obliki. Spremenljive so lc metode plačevanja. Vsega in polnega dohodka elela delojemalce nikdar ne bo mogel dobiti. Kajti če izvzamemo dobiček podjetnika, pa oslane vsekakor potreba nalaganja rezerv za obratovanje. Od dohodkov proizvodnje prijiaele delojemalcem pri katerihkoli razmerah le en del. Za lo. kar prejme delavec za delo, se lahko uporabljajo različni izrazi. Toda končno oslane to vendar ie plača-mezda. Ker pa jc nemogoče izlo-iili elelež podjetnika pri delu in dobičku, bo vedno obstojala ludi delitev dohodkov elela na razne dele. Dohodek proizvodnje jc lislo. iz cesar sc daje plača. Mezda je ravno lako en del dohodka, kol jc lo dobiček na kapitalu, ki ga ima podjetnik. Zato je delavstvo zainteresirano, da je dohodek jx>djetja čim večji, kakor tudi, ela je tlele/ poiljelja in clelav- o zaščiti delavcev, da morajo \ pl i va 11 na vzdrže. vanje dobrih odnošajcv mcii delodajalci ler' delojemalci iu da morajo posredovali med nj mu v sporih, ki izvirajo i/ službenega razmerja. Obralni zaupniki praktično ustvarjajo solidariztm med obema slojema. Zakon o zaščiti delavcev je predpisal ustanavljanje ler volitve obratnih zaupnikov že lela 1022. loda la zakon jc oslal dolgo časa ua papirju, kar se tiče določil o obratnih zaupnikih. Prili je moral šele minister za socialno jioliiiko dr. Oosar Andrej, sam krščanski strokovničar, ki je izdal lela 1027 navodila za volitve delavskih in uameščenskih za-tipnikov ter poslovnik za njihovo delovanje. Šele na podlagi leii uredb ler dodatkov k zakonu so sc pričeti volili obratni zaupniki. Katoliško slovensko delavsko gibanje ima torej veliko časi, da je dalo iz svojih vrst moža, ki jc mnogo doprinesel k praktični zaščiti delavstva, obenem pa uresničil tudi važno programatično stanovsko točko krščanskega delavstva. Ko stoji naše krščansko misleče delavstvo pred zopelniini volilvaini, mera dobro premisliti, komu bo zaupalo čast obratnih zaupnikov. Bili mora to odločen mo/, ki bo znal in mogel ščitili delavske interese, ki se bo znal varno gibati v mejah zakonitih predpisov tn ki bo znal obvarovali ludi kulturne i ravicc. Kuko nemoralno se postopa mnogo-kje z ženami, kak« nutogokje se .-krniti praznik, dan Gospodov. Marksističnim zaupnikom vsega lega ni mar. Proslava in praznovanje rdečega I. maja jim ie čez vse. Krsčanski ohraini zaupnik mora stati čvrsto in neomajno na braniku, ko gre za izvajanje krščanstva Povscd Boga: tudi v obrale, dclavnice in poslovne prostore! Končno se zavedajmo, ela - i obralni zaupniki le skromno nadomestilo b uločc ureditve, ko be do predstavniki delavstva skupno z delodajalci odločali o gospodarstvu v |io-anie?nem obratu kakor ludi o gospodarstvu pokraiinc iu države To nam ostane rili gospodarskega dela poklicno stanovskega krščanskega programa. siva na dohodkih proizvcdnic mogoče povečali v debro lej ali oni stranki. Zaradi lega ludi strokovna organizacija ne more postavljali nemogočih zahtev. V nasprotnem slučaju bi delala jiroli svoji Ijudsko-gospodarski nalogi, katero jc odgov :rua ne le svojemu članstvu in delavstvu, lemveč vsemu Ijuel-stvu. Po vsem leni mezde v skupnem ljudskem gospodarstvu predstavljajo le del skupnosti, ki ga prejme delavstvo od dohodka proizvodnje'. Poslc-elica lega jc, cla si vsakdo, kdor >t prizadeva zvišati mezde, mora prizadevati tudi dvigniti dohodke proizvodnje. Kar največje dviganje ljudsko-gospedarske produktivnosti mora hiti zato zakon vsake mezdne politike. Ljudsko-gospodarsko |>ro-eluktivnost šc ne |xiiiieni zasebno-gos|)odarskega elonašanja koristi. Slednja ni dolžna služili koristim spvlošnosli in delavstva (spomnimo se lc ua proizvode manjše vrednosti in na skrajno izrabo monopolov!) Kljub temu |>a vodi pol elo dviga Ijudsko-gospodarske jiroduklivnosli preko zvišanja delovne sloritvene sjiosobnosli. Tehnična produktivnost sc izraža v množini proizvodov, ki je ua raz|x>lago Ijduskeniu občestvu. Blagostanje tega sc dviga. Dvigajoče sc blagostanje pomeni vstajajočo ktijmo moč. Ta zojiet jovjirašiije dobrinah za nakup. S slališča delavstva pomeni lo zepel vetje povpraševanje jx> delovnih močeh. To povpraševanje |>a jx>vzroča večje mezde. Zato velja: freha jc zvišali storitev vsega aparata Ijttdsko-gospodarske proizvodnje. Le poleni jc mogoče zvišali trajno in v večji meri tudi mezde. Zato se mora imenovali elemagoško |x;čeljc katerekoli strokovne organizacije, ki hoče doseči zvišanje mezde brez ozira na gospodarske razmere. Dobre |ilače mote elati lc dobro stoječe gospodarstvo. DROBTINE Razprtije med marksisti. V Sarajevu se ie vršil kongres Zveze bančnih Irgovskih in industrijskih nameščencev. Kol znano, je ta Zveza marksistična organizacija, v Sloveniji pa je v rekah nacionalistov. Na kongresu sta nastopili dve enako motni grupi, ki pa sta sc končno le sjorazumeli. Izrodki kapitalizma. Medtem, ko na eui slrani brezposelne delovne množice stradajo, se na drugi slrani pridelki uničujejo, samo da cene ne padajo Tako ima Nizozemska preveč mleka. Ker sc boje, da ne bi padla cena mleku, bodo sežgali 100.000 krav, ki jih bo vlada odkupila od kmetov. Brezposelne v kolonije. Angleška vlada je sklenila poslali en del brezposelnih v afriške kolonije, kjer jim bo dala na razpolago zemljo za obdelovanje. Rdeča |ionioč v Španiji. V Španiji je |>olicija odkrila dokumente o rdeči jiomoči, ki jo dele komunisti. Komunistična propaganda je raztrosila v svoje namene čez dva milijona pezel. Seveda s tolikimi sredstvi nc morejo razpolagati španski komunistični delavci sami in je jasno, da jih mora podpirati močan podpornik. Socijalna pravda, glasilo hrvatskih krščanskih slrokovničarjev, prinaša resolucijo sušaške organizacije, ki zahteva nove volitve v delavsko zbornico, ker se zadnjih volitev radnički slrukovni savez |x> zaslugi Jevličevcga režima ni mogel udeležili. List elalje nazorno opisuje demokracijo marksistov, ki neprenehoma rujejo jiroli zagrebškemu Merkurju, ker ni v njihovih rokah. :tll potujočih knjižnic, je |odnril nemški notranji minister delavstvu, ki je zujiosleno jiri gradnji državnih stavb in pri javnih delih. I'n statistiki SllZOU-a je bilo zavarovanih mM.1110 delavcev v naši državi, v mesecu septembru 10i!5. Od avgusta do septembra 1035 se je za-1'oslenost povrrala za 70,32 oseb, napram septembru 1034. lela pa za 32.13N oseb. Bodočnost šl. 12 je izšla. Slovensko nameščence in prijatelje stanovske misli vabimo, da |>jšejo upravi Bodočnosti", ki je v Ljubljani, Tvrševn c. 29/1., da jim jiošlje list nn ogled. oglejte si veliko i/Iliri i livnkiilea. olro .-kili in iffrornill vo /ii-knv, Invalidskih vo7.ll, prevoznih Irieikljev, tnnlurji-v, Sivnlnlli Hlriijc , piieuuiul ikr in rimi i li i le lov. ' 'ene /ni/iilie! l'eni k franku ,,TUIBUNA" F. BATJEI. tovarnn ilvokolcs In otroikili vozičkov, Ljubljana, karluvška ccsta 4. Naš domači zdravnik A. Z. — T. »Hude misli« vam brtfifo po glavi celo med resnim delom? Mlad mož z zdravo razsodnostjo ste in kot tak prebolite mučno stanje sam iz lastnih moči! Obrnite se najprej do zdravnika, ki žc kolikor toliko pozna vaše razburljive živce, da vas preišče, če ni morda kakšna telesna motnja prvotno dražilo, n. pr. golšavost, ki se da in mora posebej zdraviti oz. ozdraviti, nakar se poleže razdraženo stanje. Ko bo telcsno-zdravstve-no stanje urejeno .ali razč iščeno, lotite se z živčno-duševne strani bolezni, ki ni drugega ko prazno strašilo. Zgrešena in za vas kvarna bi bila resna borba proti bolezni, edini in zares uspešni nnčin je dosledno omalovaževanje vseh bolezenskih pojavov, ali še bolje roganje vsem njihovim vsiljivim dozdevkom. Ob takšnem ravnanju izgube vsiljive misli svoio moč in se razgube v nič kakor megle v močnem soncu. Vedite tudi, da se iz te živčno-dlišcvne nrotnje ne razvije nobena zaresna duševna bolezen. Seveda vam svetujem, da si uredite življenje po zdravih načelih, skrbite za delu primemo hranitev in zadosten počitek, privoščite si čim več razvedrila v prosti prirodi ludi v zimi, živite po pameti, kakor žive zdravi ljudje v vaših razmerah! S. Š, — R. O srbežu na neimenovanem mestu j« bilo pisano prav pred kratkim, razvidno ie torej, da niste niti reden bralec našega lista. V naši pomenkovalnici imamo že iz početka navado, da ne ponavljamo istih odgovorov v enakih zadevah vsaj tri mesece ne, sicer bi se začela ogromna večina pazljivih bralcev dolgočasili. J. G. — T. Mravljinčje otrpevanje rok v spanju in težka sapa pri hoji navzgor vzbujata sum na kakšno srčno bolezen, mogočih pa jc še mnogo drugih bolezni, n. pr. živčna bolezen in zama-ščenost. Bolnica naj se da čim preic temeljito pregledati, kasneje bo zdravljenje težje. R, B. — B. Radi trganja v bedruem živcu vam je nekdo svetoval obsevanje z umetnimi (prekovi-joličastimi) žarki in vam priporočil nabavo take svetilke. Zdravnikova zdravila vam niso pomagala. — Zdravljenje tiste bolezni je zelo različno, ker je vzrok mnogovrsten, časih se da hitro doseči zadovoljiv vspeh, časih po daljšem poskuša-nju. Sloveč zdravnik je glede ishijasa izustil krilatico, da ne bi hotel zdraviti te bolezni brez — ricinovcga olja (-- izdatnega čistila). Moj nasvet je, da sc vrnete k zdravniku, ki vas je začel zdra- viti, morda vam predpiše drugačno zdravljenje iz zdravili in domačimi pripomočki, morda vas ce|o pošlje na obsevanje, ki bo izdatnejše in za vas mnogo cenejše, kakor če si sam nabavile obsevaj-no napravo, ki je, kolikor morem po mnogih zgU-dih trditi, navadna igračka, kakor so bili poprej »galvanični križi« in slična slepila. J. K. — Lj. Krvavenje iz nosa se vam stalno povrača, vsi bližnji in daljnji , strokovnjaki že poznajo vaš nos temeljito, a nndležnosti vam ne odpravijo. Tudi notranja in vzbrizgana zdravila imajo samo začasen vspeh. — Neki dunajski zdravnik je nedavno tega sporočil zdravniški javnosti, da je odkril zadovoljive uspehe pri krvavitvah z ženskim mlekom, ki da ga je v obliki obkladkov ali vlivov spravljal na krvaveča mesta. To protikrva-vično lastnost da ima samo sveže žensko mleko, od živalskih pa nobeno. Osebnih izkustev nimam s tem načinom. Pred mnogimi leti mi je zatrjeval moj dobri prijatelj, tloma iz naših hribov, domo- 1 vine premnogih bistrih javnih delavcev, da si nje- ' govi rojaki ustavljajo zunanja in notranja krvavenja z lesnatimi pretini ali pregrajami orehovih jederc, ki jih zmeljejo ali stolčejo v prah. Ta prah da vživaio po ščepcih pri notranjih krvavitvah; Ujer se da, pa posipljejo ž njim krvaveča mesta. Preizkusile oboje in poročajte o priložnostil U, V. — P. Vaša družinska zadeva ne spada v zdravniško področje, dasi je vzrok razprtije bržkone v duševni bolezni. Ako ne morete ali ne marate mučne zadeve urejevati sam, potem ni druge pametne poti ko sodnija, ki jc pristojno razsodišče v zakonskih sporih in ima izvršno oblast. Drugega leka .za vas ni, M. K. —- Lj, Motnje sečnega mehurja, ki se zabavate ž njimi že deset let, vam postajajo nadležne in začenjajo delati skrbi. Bržkone po pravici. Kam se obrnite? Najprej zopet k strokovnjaku za spolne bolezni, in ko bo ta pri koncu s svojo »latinščino«, pride na vrsto strokovnjak za sečno drobje (urolog, ne urinolog). Čaka vas še mnogo zabave, ki pa vas zanjo vse prej ko zavidam. M. M. — B. Grda brazgotina vam dela oregla-vico? Katerega operaterja vam svetujem? Seznam zdravnikov dobite po raznih koledarjih in sličnih tiskovinah, izpišite si strokovnjake za operativno zdravljenje, vsakega na poseben listič, lističe vrzite v vrečico, olrok, ki je branja nevešč, naj potegne cn listič, na listi naslov se obrnite. potrošeno njegov učinek mnogo izdatnejši, kot pa čc čakale spomladi in šele ledaj z njim gnojite. Svetujemo vam torej, da ga čimprej raztrosite. — Le v enem slučaju bi lo ne bito priporočljivo, če je namreč zemljišče močno liagnojeno in bi mogel sneg ob hitrem tajanju splavili apno iz njega. Gnojenje mahovitega travnika. I. I. v Z. G. — Kupili sle travnik poln mahu in resja; resje ste že iztrebili. Del lega zemljišča ste pognojili z domačim gnojem, na ostalo pa nameravate potrositi umetna gnojila: fosfatno žlindro, kalijevo sol in apneni prah. /Celile odgovor na sledeča vprašanja: kdaj je trositi umetna gnojila, kdaj apneni prah? — Je-li se sme apneni prah trositi tudi po zemlji, že zagnojeni z domačim gnojem? — Kakšno vrednost ima premogov pepel za travnike? — Dobro ste storili, da ste iztrebili resje. Potrebno pa je še, da tako ma-hovilo zemljišče močno prevlečete s travniško brano ali ga pograbite z železnimi grabljanii, da izrujele čim več mahu, raztržete gosto rušo in tako prezračite zemljo. To delo je seveda najbolje izvršili že pred zimo. Toda koristi tudi spomladi, če ga izvedete takoj, ko se je zemlja osušila, šc predno začne trava poganjati. — Umetna gnojila lahko potrosite po snegu že sedaj, vsekakor pa pred pomladjo. Najbolje bi seveda bito gnojili že jeseni. — Fosfatno žlindro in kalijevo sol lahko zmešate skupaj in ju istočasno raztrosite. Šele nekaj dni potem pride na vrsto apneni prah sani zase. — Ce je sneg pokril domači gnoj, tedaj tudi po tem delu travnika lahko gnojite z apnenim jjrahom. Nikakor pa ga ni trositi po vrhu hlevskega gnoja, kajti tedaj izganja apno iz njega dragoceni dušik in tako zinanjša njegovo vrednost. — Premogov pejiel vse- Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk kot „Rad!onc", Jngelen", ..Telefunhen", „Orion", „Ninerva", ..Standard", „His msu rs volce" prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov „RAD10" r. z. z o/v Ljubljani buje samo nekoliko apna, drugih koristnih snovi pa le neznatno. Na travnikih s težko zemljo je v toliko koristen, ker zatira mah in rahlja zemljo. Kot gnojilo pa ni veliko vreden; večkrat je celo škodljiv, ker vsebuje strupene pline. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Katera lucerna pri nas najbolje uspeva. S. M. H. — Pravite, da se lucerna 110 sponaša več tako, kakor prorl vojno, ampak ila postaja že prva leta po setvi vedno redkejša, dokler |iopolnouia 110 izgine. Želite vedeli, ni-li temu morda krivo seme. — Vzrok, da lucerna ne uspeva več lako kakor svoj čas, tiči gotovo v vrsti semena. Tedaj, ko smo v Slovenijo začeli uvažati lucerno, smo njeno seme uvažali iz Francije in sicer iz Provanse. — P rova lis k n lucerna se je v naših razmerah izkazala izmed vseh vrst še najboljša. Po vojni je pa postala predraga, zato smo sejali italijansko lucerno. Dokler je la prihajala iz brego-vitega dela Gornje Italije, je ludi pri nas dobro uspevala. Ko je pa potreba |>o njej rasla, so jo nam Italijani začeli pošiljali iz Spodnje Italije, Kalabrije, Sicilije, torej iz zelo toplih južnih krajev. Ob slabih letinah so pa šli celo tako daleč, da so nam prodajali argentinsko seme pod imenom italijanske lucerne, Taka lucerna, navajena na toplo podnebje, pri nas pa ne uspeva, ker je premrzlo, in po dveh, treh letih izumre. To je bil v zadnjem desetletju glavni vzrok neštetim |>ritož-bam naših kmetovalcev o neuspehih pri lucerni. Položaj je bil torej Ink: francoska lucerna jire-draga, italijanska nezanesljiva. Potrebno je bilo torej obrnili se drugam. Najprej suio poskusili s češko lucerno, ki je bila sicer dobra, toda nokoliko predraga. Ko smo pa zvedeli, da t ebi sami kupujejo bana š ko lucerno, smo segli po tej, in ia se je izkazala ravno lako dobra kakor češka. In danes dobite v semenski trgovini največ banaške lucerne. — Konec koncev so pa nekateri brihtni prišli na najbolj enostavno misel. pridelovati si potrebno seme doma. Tako smo prišli tlo ti o ni a če lucerne. Otl leta tlo lota jo več pridobivamo in tudi naša semenska trgovina jo je začela upoštevati. To jo brez dvoma najboljša lucerna, ker je vzrasln v domačem podnebju in zemlji, zato je ludi verjetnost, tla bo dobro uspevala iu dolgo rasla mnogo večja, nego pri vpeli ostalih vpeljanih vrslah. Prednost domačega pridelovanja semena tiči tudi v tem, da za lastno setev zanjo ni treba izdajati denarja. Če pa kupimo domačo lucerno, tedaj ostane denar v deželi in ne gre v inozemstvo. Zato naj bi se naši kmetje 5e v večji meri oprijeli pridobivanja lega semena, saj si s tem ne samo prihranijo izdatek zanj za domačo setev, ampak jim nudi ludi nov vir dohodkov. — Za seme pa uporabimo lucernišče v tretjem ali četrtem letu, ko se je rastlina dovolj okrepila, kajti mlade rastline lii z napravo semena bile prezgodaj oslabljene. Kuhanje žganja iz krompirja. 1. T. D. — Ker krompirja ne morete prodati, bi iz njega radi kuhali žganje, ki bi ga potoni prodajali. — Najprej vam moramo pojasniti, tla se iz krompirja ne da kuhati žganje, ampak le špirit. — Nadalje vas opozarjamo, da je po točki 4. člena 116. trošarin-skega pravilnika kuhanje žganja iz skrbnih tva-rin (koruze, žita, fižola, krompirja) v vsej kraljevini prepovedano. Iz teh tvarin se sme izdelovati alkohol (špirit) samo v spiritnih tvornicah. — Da boste pa jioiičeni, kako se iz krompirja izdeluje špirit, hočemo vam to na kratko razložiti. V ta namen so potrebne posebne naprave in priprave, ki se jih majhen kmetovalec ne more privoščiti, kajti taka proizvodnja so le tedaj izplača, fe je tvornica dovolj velika. Nnj sledi kratek opis tega proizvajanja. S pomočjo pare so krompir razkuha tako, da se njegov škrob spremeni v klej. Tn se pa mora pretvoriti v sladkor s pomočjo ječmenovega sladu, ki vsebuje ferment diastaza, ki izvrši to pretvorbo. Tako nastane sladka krompirjeva žonta. Tej se pridenejo drože, ki sladkor po-kipe, t. j. ga spremene v alkohol in ogljikovo kislino. Iz pokipele žonte se potem izkuha z vodo pomešani alkahol, ki je špirit. Ta pa ima So razne druge primesi, ki ga delajo nerabnega, zalo je treba sirov krompirjev špirit v posebnih aparatih šele očistiti. Iz tega lahko vidite, da taka proizvodnja za vas ni primerna. — Ce sedaj ne morete prodati krompirja, vam ni treba obupati, ampak dobro ga spravite čez zimo in spomladi se bo dal še bolje vnovčiti, ker ga je v naši državi letos premalo. Brezplačno pošljemo interesantnn brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnib kamnov. Apoteka Sv. Ivann, Zagreb, Kaplol 17. I metim guojila nc deluje- več kot nekdaj. A. V. Ž. — Ponovno slišimo njo, tla umetna gnojila dandanes ne delujejo več tako kot nekdaj. Gotovo nimajo v sebi toliko hranilnih snovi, kot so jih imela prej. Morda jih tvornice potvarjajo in oddajajo manjodstotno blago namesto polno-odstolnega. Ali .iih trgovci kvarijo? — Taka in jiodobna vprašanja se danes večkrat sliši od kmetovalcev, ki so sicer v kmetijstvu dovoli poučeni. Oglejmo si, kaj bi znalo biti na tem resnice, in je-li mogoča, oziroma verjetna potvorba umetnih gnojil. — Najprej je ugotoviti, da je uvoz umetnih gnojil in promet z njimi urejen potoni posebne ministrske uredbe, ki natančno določa, koliko brn- , iiilnib snovi mora vsebovati vsako posamezno gno- | jilo. Več jih lahko ima, z manjšo množino pa ni pripuščeno v promet. To nadzoruje poskusna in kontrolna |iostaja, ki vzame in preišče vzorce iz vsakega uvoženega vagona gnojil. (V ne odgovarja predpisom, mora vagon nazaj čez mejo. To velja za gnojila uvožena iz inozemstva. — kavno (ako kontrolira umetna gnojila iz domačih tvor-nio, ki so v Sloveniji tri: za superfosfat Hrastnik lil t eijo, za apneni dušik, nitrofosknl in druge pu It use. Strokovnjak to postaje pregleda večkrat na lolo zaloge teh tvornie, vzame vzorce umetnih gnojil in jih preišče 11:1 vsebino hranilnih snovi', čo odgovarjajo predpisom. I.e preizkušena gnojila sinejo priti v promet. — Pa tudi vsak kmetovalec sine poslati vzorec kupljenega umetnega gnojila kontrolni postaji, da ga preišče na vsebino hranilnih snovi. Na te načine jc torej uradno zajamčena kakovost iimelnih gnojil. Ni izključena pa možnost, tla ne bi kak brezvesten trgovec iz do-bičkaželjnosli sam potvarjal kako gnojilo ler ga prodajal kol polnovredno. Pri gospodarskih organizacijah jc to izključeno. — Kje tiči torej neuspeh gnojenja? — Največkral v nepravilni rabi umetnih gnojil: un pr. če gnojimo ležke ilovnnle. zemlje s kalijem, ki ga je v njih itak dovolj, ali ce potrosimo apneni dušik 11:1 njivo, ki je bila lani močno zagnojena s hlevskim gnojem, ki ima sain tlovolj dušika; itd. Neuspeh imamo tudi, čo gnojimo en hektar njive s 3000 kg uitrofoskala, ki ima vse troje hranil v sobi, toda le v manjših množinah. Tako male množine no učinkujejo, ampak lega mešanega gnojila moramo potrosili najmanj 600—800 kg nn hektar, če hočemo imeti uspeh. V tem je največkrat iskati vzrok neuspeha pri gnojenju z umetnimi gnojili. Žganje iz rozin. I. T. D. Ž. — Kupili ste rozine za žganjekuho in sle iz njih skuhali žganje. To pa je bilo bledo. Radi bi ga pa napravili bolj čistega. —- Za pravilno napravo žganja iz roziii je postopalo lako-le. Rozine so posušen? grozdje, ki ima obilo sladkorja. Ta sladkor mora pokipeti v a I koli I in ogljikovo kislino, potem je šele mogočo pridobivanje žganja. To kipenje se vrši pa le ob primerni tojiloli, najbolje otl 12 do Ili stopinj Celzija. Kozine je postaviti v kipelno kad in nalili v njo toliko votle, tla se je rozine popolnoma na-jiijejo. Potem jih je zmastiti, postaviti kipelno kad 1111 topel prostor, kjer naj la drozga pokipi. Premešati jo jo pa vsak dan z drogom, da se vrhnja plaši, ki sili iz vode, ne izsuši, oziroma ne skisa. Po šestih tednih je sladkor gotovo že pokipel in tedaj lahko začnete z žganjekuho. — Toda tla vam žganje ne l>o postalo belo, morate kuhati le prnv počasi, torej nc z veliko loplolo. Da vam je žganje postalo motno, jo bilo najbrž krivo nepravilno ravnanje pri kuhanju, kor sle premočno kurili. Pri tem se 7. alkoholom zgosli preveč vodne pare, pa ludi mnogo eteričnega olja. ki je potem vzrok, tla je žganje molno. Najbolje je tako blago še enkrat prekuhati, pri toni pa prav polagoma kurili. Kdaj jc sadonosnik gnojiti z apnenim prahom. A. B. v C. — Radi zapoznele dobave niste mogli svojega sadonosnika pravočasno |X>gnojili z apnenim prahom; sedaj pa je zemlja zmrznila in sneg je zapadel. Zelile vedtti, če je bolje s tem delom počakati do spomladi, ko sneg skopni, potem pa apno podkopati; ali se pa lo lahko že sedaj raztrosi po, snegu. — V sadonosnikii ni treba apna podkapavalij ampak zadostuje, če ga potrosite po vrhu, toda nc okrog debla, ampak v obsegu krone. Korenine sadnega drevja, ki črjjajo hrano iz zemlje, se nam-, reč razvijajo pod kapom drevesne krone. Okrog: debla pa je takih korenin Ic malo. Apno jc lahko! topljivo, sc v zimski vlagi razlopi in počasi pro-! niča v zemljo h koreninam. Zato g.i je najbolje j*)-' trosili jeseni, predno zapade sneg; tedaj začne učili-' kovati takoj spomladi, ko drevesa odganjajo. — Toda tudi sedaj pozimi to delo šc ni zamujeno. Apno je topto gnojilo, ki sneg okrog sebe topi in polagoma prodira do zemlje in v njo. Zato bo sedaj Davki in doklade. C. J. Sp. S. Pojdite na davčno upravo in tam prosite pojasnila, koliko davka so vam predpisali in koliko je doklad ter kako so vam ocenili promet. Morda so v skupnem znesku zaračunane ludi obresti in izvršilni stroški, kar boste mogli zvedeti samo na davčni upravi iz njenih knjig. Samoupravne dcklade se odmerjajo na neposredne davke. Davek na poslovni promet ne spada med neposredne davke. Pričnina. M. R. B. K. — Poklicani ste bili z ženo za priči v kazenski stvari na neko sodišče na Hrvaškem. Zahtevali ste odškodnino za pot in za izgubo časa in vam je sodnik določil dnevnico in kilometražo rekoč, da boste dobili denar izplačan pri domači občini. Ker je že preteklo več kot dva meseca, vprašate, kam da se naj obrnete radi izplačila pričnine. — Kdor je poklican za pričo na sodišče, mora takoj, najkasneje pa v 24 urah zahtevati, da se mu odmeri in izplača pričnina. Proti višini odmerjene pričnine, oziroma če je bil zahtevek odbit, se lahko priča pritoži na sodišču. Odmerjeno pričnino bi moralo sodišče v kazenskih stvareh takoj izplačati. Radi premalih tozadevnih kreditov pa ne morejo vsa sodišča takoj izplačati gotovino, ampak odmerjeno pričnino šele naknadno, včasih celo šele po enem letu in več nakažejo pričam. Lahko z navadno dopisnico priganjate sodišče za izplačilo, vendar pa boste, dokler sodišče nc bo razpolagajo z zadostnim kreditom, morali pač počakati. Provizija potniku. M. R. B. K. — Vprašate, če sme trgovski potnik, ki niina pismene pogodbe, zadržati za sebe 10 odst, provizije, ki je bila ust-meno dogovorjena, a mu je gospodar ne prizna. — Potnika in gospodarja veže ustmena pogodba. Potnik lahko zadrži za sebe 10 odst. provizije; če ga bo gospodar tožil, bo moral tak dogovor dokazati, n. pr. s pričami. Previdnejše je pač, da se taki dogovori zapišejo. Prodaja nepremičnin nedoletnih otrok. M. R. K. — Ali sme mati prodati zemljo, ki so jo otroci podedovali po očetu, čeprav sc otroci temu pro-tivijo? - Cc je zemlja last otrok, je mati s|>loh nc more prodali brez pooblastila otrok. Če so pa otroci nedoletni in je mati njih varuhinja, mora varstveno sodišče dati svoj pristanek na prodaio, ali pa — čc so podani važni razlogi radi koristi otrok — prodaje ne odobri. Sodišču nai otroci (starejši) povedo, zakaj se protivijo prodaji in bo tc razloge sodišče gotovo pretehtalo, predno bi odobrilo varuhov predlog za prodajo. Poslovne knjige. M. P. — Koliko časa sme zadržati sodišče v svoji shrambi poslovne knjige pro-tokolirane tvrdke, katere ista nujno rabi za tekoče posle, posebno za letni zaključek. Knjige je tvrdka jircdložila kot dokaze v pravdi proti nekemu dolžniku. — Sodišče bo zadržalo knjige tako dolgo, dokler jih ho rabilo. Če se bodo knjige dopustila kot dokaz in se bodo prečrtale na prvi stopnji, potem bodo pač ostale pri pravdnem spisu, dokler nc bo izrečena sodba postala pravomočna in bodo knjige v primeru vloženega priziva in revizije šle s spisom na višja sodišča. Morda bo zadostovalo, da po vpogledu knjig pri razpravi priložite spisu overovljen prepis dolžnikovega konta. Če ne, si boste morali pomagati s tem, da izvirno knjigo daste prepisati in da začasno uporabljate ta prepis, Dražba posestva. D. K. — Radi leta 1930 izposojenega posojila 20.000 Din ste bili lani toženi. Najeli ste sebi odvetnika, ki vam jc zatrdil, da ste lahko brez skrbi. Hoteli ste uveliavili svojo pravico, da ste kot kmet zaščiteni, vendar jc sodišče ta ogovor odbilo in ste pravdo zgubili. Sedaj vas tirja na plačilo zastponiških stroškov vaš zastopnik in je že dražba vašega posestva razpisana. Vprašate, če je to dopustno, oziroma, če lahko svoj dolg pobotate. — Če vam sodišče ni priznalo svojstva kmeta in tozadevne zaščite, se je smelo vas tožiti in pravomočno sodbo proti vam tudi izvršiti. Ni vaš odvetnik kriv, da niste pod zaščito; nimate pač zakonitih predpogojev. Dolžni ste, svoje dolgove plačati. Pobotati bi se mogli le tedaj, če bi proti istemu upniku, ki vas sedaj terja, imeli sami kakšno terjatev. Ker teh nimate, se bo pač dražba posestva izvršila in bo posestvo prodano, če bo prišel Itak kupec. Morda se pa z vašim uja-nikom še pred dražbenim narokom dogovorite na kak način, da dražbo ustavi, čc mu na drug način preskrbite plačilo. Po izvršeni dražbi bi bil tak dogovor prekasen. Mala matura. L. J. P. — Če hočete kol pri-vatist napraviti malo maturo, vam svetujemo, da se osebno ali pismeno obrnete na ravnatelja dotične gimnazije, kjer želite izpit delati, ki vam bo dal vse potrebne informacije glede tvarine, časa in taks. Starli so dolžni dati hčerki doto. P. N. Ž. — Dekle iz preumožne hiše se je poročila z ženinom, ki ni bil njenemu očetu všeč in je oče hčerki rekel, da ji zato ne bo dal dote. Vprašate, če lahko hčerka sedaj po poroki zahteva od očeta doto. — Starši so dolžni dati hčerkam svojemu premoženju in stanu primerno doto. Če se je hčerka poročila proli volji staršev in sodišče smatra, da je utemeljen razlog staršev, da so se protivili taki zakonski zvezi, potem starši niso dolžni dati dote hčerki, čeprav bi kasneje zakon hčerke odobrili, Če se starši brez razloga branijo dali doto, lahko ženin in nevesta pred poroko zahtevala od sodišča, da sodišče v nespornem postopku določi višino dote. Če dota pred poroko ni bila dogovorjena, oziroma od sodišča določena, sme hčerka tudi po poroki sodnijskim potem zahtevati doto, njen mož pa nima več le pravice. Neutemeljeno zaprta pot. Š. F. V. P. — Vozili ste preko sosedove parcele v širini 15 korakov vsako leto, v jeseni, pozimi in spomladi, gnoj pod svoj vinograd in sicer s svojimi posestnimi predniki že 50 let. Sedaj je sosed to pot zabil in prepletel z bodečo žico. Kaj storiti? Služnostno pravico poti ste si s 30 letnim izvrševanjem vožnje po tej poti priposestvovali. Če od dneva zaprtja poti še ni preteklo 30 dni, lahko soseda tožile radi motenja posesti, sicer pa morate tožiti na priznanje služnostne pravice poti. Stara umetnina. M. S. S. — Starinsko sliko pokažite upravi kakega muzeja. Tam vam bodo lahko povedali, če je pristna ali ne in koliko je vredna. Potem jo pa potom inseratov ponudite na' prodaj. Gostilničar v stiski radi dovoza. N. N. — Za dohod na vaše dvorišče imate le 80 cin širok prostor med hišo in sosedovo ograjo. Za razširitev' dohoda potrebnega sveta pa sosed noče prodati drugače, kakor da kupite cel sosedov pašnik zač pretirano ceno. Vprašate, če se da na kak način soseda prisiliti k prodaji le dela tega pašnika, —i Ne. Lastnik lahko proda, kar sam hoče. Da vant odstopi le par metrov, ga morate pridobiti zlepa, prisiliti ga pa v to ne morete. Saj ste vedeli pred nakupom gostilne, da dvorišče nima pravega doJ voza. Lovska zakupnina. K. A. Po lovskem zafloon« pripada zakupnina za tov zemljiškim lastnikom pd jrovršini njihovih zemljišč, ki tvorijo lovišče. Občil* ski odbor občine, na katere ozemlju leži zemljišče; ki je dano v zakup, sme skleniti z odobritvijo banske uprave, da se za tov dobljena zakupnina ne razdeli med lastnike zemljišč, ampak vknjiži kot do liodek občine. Ce pri vas ni takega sklepa občin, skega odbora, lahko torej zahtevate od občine, pravo vaških potov od piv seslnika, ki že več let ni hotel potov popravljatu Sreski načelnik pa je izterjavo odklonit. Kaj sto. riti. — Očividuo je sreski načelnik odklonil prisili«* izterjavanje stroškov, ker odločbe o stroških ni izdalo oblastvo (občinsko). Le odločbo, ki jo izda |x> zakonitem postopanju oblastvo — v vašem slučaju občinsko oblastvo, izvrši upravno oblastvo' (sresko načelstvo), ko postane pravomočna. »Gospodarski odbor« pa ni" nikakšno oblastvo. V ko« likor gre za javna občinska pota. je stvar občine, tla skrbi za njihovo vzdrževanje. Ce ste pa fiota za koga drugega vi popravili, jimate pravico, da za* litevate povračilo stroškov od tistega, v čigar korist sle delo izvršili. Svoje zahtevke boste pač morali uveljavili ]K>toin civilne pravde. Zaščita kmetov, zadolženih pri zadrugah. M. L. R. in S. Lj. Pisali smo že, da predpisi uredbe o zaščiti kmetov ne veljajo za terjatve kmetijskih zadrug in njih zvez. Za te velja poseben odplačilni | načrt, jx> katerem smejo zahtevati od 1. januarja \ 1015 1» 6% obresti letno za nazaj. Odplačevanje dolgov pri zadrugah traja 12 let in se mora v letu 1035 plačati \% dolga. Odplačilo na glavnico je plačali vsako lelo najkesneje do 30. novembra. Ce dolžna glavnica pri zadrugi: »ie presega zneska 0000 dinarjev, mora dolžnik plačali zadrugi po. leg vsakoletnih obresti vsako leto najmanj eno četrtino dolžne glavnice in sicer do konca novembra. Ce zadolženi kmet ne more zadrugi plačevali po navedenem odplačilnem načrtu, sme zaprositi zadružno zvezo, jiri kateri jc včlanjena njegova posojilnica, da 11111 dovoli plačevanje obresti in dolga jio predpisih uredbe o zaščiti kmetov. Odpovedna doba za delavca je 14 dni. F. S. Z. Ker vam jc podjetje odpovedalo službo na 14 dni, nc morele zahtevati razen plače za teh 14 dni, no- bene druge odškodnine. Obrt za ljudsko kuhinjo. H. D. Vprašajte pri sreskem načelslvu, kjer boste tudi zvedeli, koliko bo vse postopanje stalo. Invalidnina posestnikovega sina. F. P. Invalidsko sodišče vam je vzelo |>ravico do invalidnine, ker da v času onesposobitve niste živeli samostojnega življenja, pač pa ste bili pod očetovo oskrbo (10 let slar). Oče, ki jc lastnik posestva, tla se nc smatra za siromašnega, ker plačuje čez 200 dinarjev neposrednega davka na leto. Preti dvema mesecema jc oče izročil |iose?tvo vašemu mlajšemu bratu. Vprašate, če so gornji razlogi invalidskega sodišča pravilni in četudi sedaj, ko je bral jjostal lastnik posestva, nimate pravice do invalidnine. — Navedeni razlogi invalidskega sodišča odgovarjajo invalidskemu zakonu. Po tem zakonu imajo pravico do prejemanja invalidnine samo siromašni osebni I vojni invalidi. Za siromašne osebe so smclrajo one, ; ki ne plačujejo lelnega davka skupaj več nego 1 120 dinarjev brez dopolnilnega davka: na zemljišče, I na zgradbe, obrle, poklic iu na glavnico. Ce je in-j valiti posestnikov sin, pride v poštev davek, ki ga je plačeval njegov oče, s katerim je skupno živci. 1 Kolikor [x>ziiamo prakso invalidskih sodišč, smo mnenja, da tudi sedaj,, ko je oče izročil posestvo mlajšemu sinu, ne boste po sedaj veljaje.ceni zakonu dobili invalidnine. Po invalidskem zakonu se smatrajo za siromašne osebe tudi osebe, ki sc jim izplačuje dohodek od uesamostalnega dela na mesec, čc nc presega njih mesečni dohodek v denarju in v naravi vsote 1800 dinarjev, ako so samci, ako pa so oženjeni, vsole 2200 dinarjev in jx>leg tega še za vsakega otroka do dovršenega Hi. leta jxv 400 dinarjev. Jaslice so oživele V Mahovji vasi jo živel grobar in cerkovnik Simon, ki .ie bil navzlic svojemu žalostnemu poklicu silno razborit človek, in je ves svoj zaslužek spremenil v žganje ali v izgubo pri kvariah. Svoji ženi ,ie. le malokdaj dal kak novčič, in zalo ji je slaba predla. Ce ,io kdaj na primer potrebovala kak dinar za jesih, je morala poslati otroko v cerkev, kjer so morali zlesli pod klopi in stikati po tleli, če ni kdo izgubil kakega dinarja. Zatorej ,je stalno bivala beda v hišici. Zlasti hudo pa,.lo bilo pozimi, ko ,jo pokojno ležalo pokopališče pod snožono odejo tik zasneženega okenca in so se ledeno sveče svetlikale na križih in so ponoči čudne lučke, ki je o njih dejala cer-kovnikova žena, da so dušice nekrščenih otročičev, v mrazu švigalo od gomile do gomile. Nokoč, bilo je baš na dan pred svetim večerom, je Simon robantil in razbijal in se jezil, da noben človek ne vrže ne pare več v pušieo in da nihče noče več umreti in mu privoščiti malo zaslužka. In hudoval se jc na sneg, ki zasipa grobove. Slednjič je na-hrulil svojega najstarejšega fantka: »Pojdi, Hinko, pojdi takoj ven in prosi okoli, da ne bomo od lakote umrli na sveti večer! Pa pošteno mi prinesi ves denar domov in me nikar ne oskubi niti za 1'icek ne!« In psovaje je odrobantil v krčmo. »Tako smo ubogi,« je dejala vsa v skrbeh mati. »Ničesar si ne moremo kupiti za praznike.« Ko ,ie mati še jadikovala, si je Hinko z jermenom oprtal lične, umetno izdelane jaslice, ki jih ,ie bil še stari oče izrezljal. Božično pobeljena vas iu zasnežena gospodarska poslopja so bila v čudni tišini. Kmetje niso delali, obhajali so božič in sc, ukvarjali s starodavnimi božičnimi šegami; pripravljali so jaslice, sedevali pri poči in za mizo, kadili s kadilom po hišah in hlevih, molili rožni venec in prepevali božične pesmi. Hinko je vstopal v njih izbe, razkrival jaslice in jih kazal radovednim pogledom. V teh jaslicah je bilo pravo pravcato pogorje, ki je bilo narejeno iz grčavega lesa. Obdano ,ie bilo s hrapavo skorjo in potreseno z zlato mlivko, ki se je skrivnostno svetlikala v odsevih borne večne lučke. Majcen ribnik, ki je bil narejen iz papirja, se je zalesketal, stlačeni mah je bil videti ko pašnik vrh hribov. Iz smrečja in praproti so bili gozdovi in ograje so bile spletene iz bičev.ia. Ljudje in živali in skrivnostne betlehemske hišice so bili umetno izrezljani iz lipovine. Hinko je skrivši zavrtel tajijo ročico in tedaj je lični svet, ki .je bil tako prisrčno in preprosto postavljen, nenadoma oživel in se .je zazdel ko čudež. Mati božja, ki je bila okrašena z belo tenčico, je začela nežno u.i-čkati svoje Dete. a krušni očo sv. Jožef ju v istem taktu prikimoval s sivobradato glavo. Osliček je začel migati z uhlji in pisani voliček je maliljal z repom. S planin so mahali pastirci in neki pastirček je imel celo rog na ustnih. Kravice z zvonci so dvigale in povešale glave in dva trmoglava kozliča sta buhala drug drugega, da jima je kar pokalo v rogovju. Mitničar v Betlehemu je dvignil pregrajo. Sveti Trije kralji s tujimi živalmi so poromali v kolobarju krog hlev-ca, nad katerim je ponihovala zobata zvezda. Najljubkejši pa je hil neki norček, ki je pred Jezuščkom prevračal kozolec iu skoraj še mikavnojši se je gibal neki mlinček, ki jc klopolal in ropotal iu majhen hudournik iz samega nežnega, srebrnega peska so je stregli i na mlinsko kolo i:i prašni mlinar je kukal iz izhe. i Deček je^vrlel ročico, jaslice so se ljubko gibale in živele, in s svojimi premrzlimi prstki ,jo kazal na čudovite dogodke in zapel: »Sveti Trije kralji stojijo pred vrati, Gašpar, Mclliijor in Baltazar se morajo imenovati; od tega je kamela, od onega je slon, a tretji ima konja, ki je črn kakor on.« Hinko je prejel od onih. ki jih je s svojo igro navdušil, majhno darilo, ki so mu ga dali v nahrbtnik, in jo spet odrinil dalje, težko sopeč po večerno-inodričastih, snežnih zametih. Hodil je od hiše do hiše in naprej i z vasi v hiše, ki so bilo raztresene po okolici in je bil slednjič ves utrujen in prernra-žeu. Ko so je žc. začelo nočiti, .ie hotel še naglo skočiti h gozdarjevim, ki so bivali daleč tam sredi gozdov. A ko se je tako sanjavo opotekal po bridkem snegu, je zapazil, da jc zašel. Nekoliko-krat je zaklical s svojim slabotnim glaskom Ali naj se omoii? K staremu Mustalu jc prišla Dara v spremstvu Mustalove žene. Obleka iz črnega atlasa je razodevala, da je obisk svečan, a opanke na nogah so povedale, da je soseda in so si dobri znanci. Mustala se je na zofi odmaknil v kot, da bi počastil gosta, sosedo, s častnim sedežem zraven pladnja s posodicami za črno kavo. »Kaj bo dobrega?« io jc pozdravil Muslafa in dodal: Ze tri leta tc ni bilo k nam na črno kavo.« »Težko sc jc spraviti z doma, Muj-Aga! Gospodinjstvo! Dekle! Saj veš, zmeraj jo jc treba imeti preti očmi.« »Kako pa jc kaj tvoji Bosi?« »Dobro, hvala Bogu. Olcj, prav radi nje sem prišla k tebi.« ,.,,,, M u sta fa je puhnil velik oblak dima iz pipe, sc oslro zazrl v sosedo in je pomežiknil svoji ženi, češ, naj ju pusti sama! Dara je nerodna; nič kaj ji ne teko besede. Veliko mora misliti, preden najde pravih izrazov. »Saj poznaš mojo Boso ...« »Kaj je nc bi! Že od rojstva. Koliko let pa jc odtlej? Tri-, štiri in dvajset?« »Toliko jih bo... Zda,) ti bom povedala ko lastnemu bratu, Muj-Aga. -- Bosa je moj edini otrok Trije sinovi so nu umrli m šc dve hccri sem izgubila. Le ona mi ie ostala, preživela jc svojega očeta Dela, vodi mi hišo in dom. Z njo poklepclam. z njo šivam, v njeni družbi tkem, spim. Ko dva piščančka se skoločkava v gnczdccn.« »Srečno in v časti — to je prva reč!« »Imava dosli hrane, hvala Bogu! In s častjo sva prenašali marsikaj dobrega in slabega. Najhuje jc bilo zame preti petimi, šestimi leli: ona mlada ko rosna kaplja, lepa ko jabolko, koder jc le lio: dila vse se je oziralo za njo. f antje so. tako ti povem, 1(0 volkovi oblegali ograjo krog hiše, čudno, tla niso ograje podrli. Saj so vedeli, kaj so si želeli: vse so želeli: Boto, lako le|X), veselo deklico! na pomoč, a ko sc mu ni nihče odzval, je postavil jaslice predse in se usedel v mehki sneg. V bližini so je dvigala iiečina, ki je v debelih klobasah visel ledeni slap na njej. Veter je na tenko zacvilil v belili vrhovih in je slednjič, utihnil. Neka majhna, vsa zastrta jelka jc vzdrhtela. Sicer je bilo vse tako spokojno in ničesar se ni zgenilo poleg počivajočega fantka razen rdečih pramen-čkov lučko v jaslicah. Neuadoma( je jilanil Hinko kvišku, bilo mu jo, ko da je spal. Poineucal si jo trudne oči. Prav pred njim, ko da hi zrastla iz glo-liokoga snegu, se je dvigala liliji podobna, visoka iu vitka, tuja, modra roža, ki je bila ko kaka svetnica in jo je obkrožala svetniška glorija in blažena toplota je lila iz nje. To je bila pač božična roža, ki se razcvete vsakih sto let in ki jo sme človek videti samo enkrat v življenju, knkor mu je pravila mati. Tedaj se je Hinko začudil in je zavris-kal: »Uit. danes sem otrok sreče!« ln ila lii razveselil čudovito rožo, se je sklonil k jaslicam, iskal ročico in jo zavrtel, tla bi oživele. Toda, glej! Neki mali niožicelj jo stopil iz jaslic ko pravi človek. Kodrasta zamorska glava s {urbanom in rdečimi ustnicami je kukala izza hermelinovega ovratnika in kralj Baltazar, ker to jc bil on! — je vtuk- Bledo in medle je svetila plinska luč. Zimski mraz je legel ko v rokavicah po prostoru in je hil povsod in nikjer. Ta prostor pa se je zazdel ko en sam zid. Le zgoraj v sleni je bolščalo eno samo okno ko črno, mrko. nepredirno oko. Trde palice železne mreže spredaj pred njim iu težka, železna vrata v ozadju so dozdevno izražale, da je proslor nekakšna ječa. Vendar je bilo Iu le nekakšno velemestno, policijsko zatočišče izgubljencev, ki so jih slučajno prijeli na cesti. Neki uradnik je serlel z.a ozko mizo, sklonjen nad svežnjem aktov, in je enakomerno in previdno pisal, ne da bi pogledal kvišku. Ob stenah so slonele surove klopi. Na leh je čakala na levi skupina treh moških, na desni jc zdela mlada ženska, ki jc v naročju krčevito stiskala roke in je brezbrižno strmela predse, ko da nc vidi nili sobe niti ljudi. Ce so plinski plameni z.a lii|> vz.drhteli in tipaje segli po njej, ledaj bi se bil kak pozoren gledavec prestrašeno zazrl v opuslošeno žensko lice. ■Nikar se lako bebaslo ne zmrdavajtal je dejal osumljenec z. volneno pahovko za vratom iu s čepico s prislreškom na zalilniku. Slonel je v kolu in držal obe roki v hlačnih žepih. S pridušenim glasom se je obrnil do drugega moškega: Kuj si se pa Ii pregrešil? Vprasanec.se je nejevoljno vzdramil ko človek, ki se zbudi iz globokih in zoprnih sanj. Videli je hil propadel, a njegove roke so bile ozke, nežne, ki so venomer podrhtavale, se nervozno tresle, ko da bi se bale, da se ne bi umazale. A lako — še novinec v tej široki I Tisti 7. volneno pahovko se je zadovoljno sam sebi zasmejal: sRazneženček! Se še materinega krila drži! No, fant, le počakaj, tukaj ti bodo že še slekli rokavice!' Nikar ga vendar ne muči! Saj bo lako in lako zdaj zdaj zavekal. Ta, ki je lo dejal, je bil najstarejši izmed pjili. Videti je bil v čislo novi obleki kar gosposki. Saj je tudi prej, ko je bil prišel, z, belini robcem obrisal klop, preden se je usedel. Črna brada litti ,je lako vsiljivo obkrožala lica iu brado, da ni bilo moči določiti, koliko Iel je imel. Iz. njegovega bledega obraza pa se je iskrilo dvoje z.vilili, ledenomrzlili, ko nož osltih oči. Koliko časa boš pa zaprl?« je zašepelal črni prijaznemu malčku. Ta se je zasmejal na vsa usta. rekoč: Zaprt? Kaj si pa mislite o meni, gospod? Nedolžen sem. Žrtev justice. Majhna trgovska zadeva. Ničesar mi nc morejo dokazali. Črni ga jc zvilo pogledal od strani: Vidim, da si prebrisane glave, še bolje! Ali bi bolel nekaj tednov živeli ko baron? Toda rezki glas zvonca je prekinil nadaljni razgovor. Zadaj so se počasi odprla železna vrala. Oba sla se pozorno zagledala vanje. Le pocestnica je oslala brezbrižna ko doslej, ne meneč se nili z.a sobo nili za ljudi. In še zmeraj ie imel oni z ozkimi rokami obraz pokrit z. njimi. Vstopil je neki drugi policijski uradnik z. nekim človekom, ki jc imel vrečo na hrbtu. Razoglav jc bil iu bose noge so niu tičale v usnjutih sandalih. Starokopitni havelok je. obdajal visoko, sloko postavo. Kakor bi se prikazala nevidna roka, so so za njim počasi zaprla težka železna vrala. Zmeraj in zmeraj — sami snubci, sami ženini. Jaz. — jaz sem rekla: nc! Dekletu bi bil utogoče ta in oni všeč. Mene pa le za nobeno ceno ni hotela zapustiti. Saj, kaj bi bila pa jaz, reva, počela sama brez nje?« »Pridno dekle,« je pokimal Muslafa, prav jc storila«. »Ko ji je bilo osemnajst let, je imela, prav nič se ne zlažem, osemnajst snubcev. Same dobre, premožne fante. Vse je odbila. Ko je imela devetnajst let, je imela devetnajst drugih. Dvajsetletna jih jc imela sedem ... Ker .., kako bi Ii povedala, veš govorilo se jc: ona nobenega noče! Pa so sc fantje razšli in šliri lela jc žc <;d lega, ko ni nobeden več vprašal zanjo. Ona sc jc, kako bi rekla?, ona se jc sčasoma zresnila, je bolj zrela, ni več lako rdeča ko prej, nič več lako vesela ... Nekako spremenila sc je, je bolj molčeča, včasih ludi razdražena, nc spi dobro, glavo poveša ... Vse lo lili ni pa prav nič všeč!« »Lahko razumem, Dara.« »Vendar, Muj-Aga, jaz pa tudi vem, zakaj jc taka. Ce sem bila prej jaz tista, ki sem ji vse moške odgnala, ji zdaj nc bi več branila. A zdaj. zdaj ni nobenega več k njej.« »Prav nobenega?« Saj zalo sem pa prišla, Muj-Aga. Ii mi moraš svetovati. Včeraj jo jc nekdo zasnubil; a jaz nc vem, zdvajam: ali bi mu jo dala ali nc.« Daj mn jo!« »Lahko tebi: Daj inu jo! A gre za vso bodočnost moje hčere; in jaz tega človeka nič kaj ne poznam.« »Dara, če tega človeka nc poznaš, pa inu jc nc daj!« »Ne daj! Seveda . . Ce pa Bosa hoče in hoče!- »Seveda. f>oleiii mu jo moraš pač dati.« »Vdovec je in ima otroke ...« »Vdovec z otroki? — Izključeno. Ne daj mu je! • ■ Pozvedovala sem. Trgovec je, veliko prodajalno ima.« ♦Pa šc okle\%j?-K«i pa čakaš? Daj mu jo!« nil dolg kol v sneg iu obcuil nanj lepo, jaano zvezdo. In nato sta pristopila k njemu njegova dva spremljevalca v težkih, z. zlatom obloženih plaščih in njim so so pridružilo v naravni velikosti slon in kamela iu črni konj. Nato so prišli še pastirci in kravice z. zvonci In ovce z ovčarskimi psi in niočuuti mlinar in norčavi možleelj. 'Andaj pa jc nn osličku jez. dila Mati božja z. blcslcčiin sc božjim Detetom v naročju iu sveti Jožef je utrgal čudežno rožo in ,ic pomigal z. njo dečku, ki jr čepel ua tleli in z velikimi nemi strmci \ tn čudo, ki je sicer prikrito ljudem. Jaslice so bile prazne. Ves sprevod pa je po sami sončni luči stopal naprej in nobene sledi se niso poznalo od njih stopinj. Saj je bilo jasno: domov v nebesa so romali. lil ko jc Hinko tako hrepeneče glodal za njimi, je začutil, kako ga je šiviinkasto zbodlo v prsih. Potem .ie pa z. napol odprtimi očmi videl le še to, kako .ie nekaj, kar je bilo podobno plahi večni lučki v njegovih jaslicah, naglo šinilo zu skrivnostnim sprevodom, liila .it; njegova duša. 4 * * tez. nekaj časa se je pri motov i I i I jaz,lire miino, ki ga je bržkone žeja zbudila iz zim skega sna. Vohljal je krog malega Irupelca dečka, ki je v spanju mirno iu svobodno le žal vznak v snegu. Jazbec je zamišljeno z.n krulil in odcapljul daljo v sveto noč. (II. \Vntzlik.) Sunkoma je uradnik pogleda! iznad nklov in je na kratko po vojaško vprašal: 1'crsonnlije? Bclobrndati se je mučil v mislih. Nato se je z. globokim, temnim glasom začudil: Personalijo? No. saj imale vendar kakšno ime. moj dragi, je uradnik že razdraženo in nestrpno vprašal. >luz imam samo srce. Mali se ji? radnslnn zasmejal, a koj uliliuil. ko se je uradnik razsrdil: Mir! Nato se je obrnil k tovarišu: Kaj pa je / njim'.' Vprašani uradnik jo poročal: Ze dclj časa sem opazoval lega starca. Spočetka se je plazil krog velike stanovanjske hiše in krenil nnlo proli vilam. Večkrat je obstal, šel do vrat kake gosposke hiše, ko da bo pozvonil, a pozvonil le ni. Slednjič selil gil poklical, ker se mi je zdela sumljiva vreča na njegovem hrbtu. Pa si1 je naredil, ko dn me ne sliši. Zalo sem ga prijel. Zninjevaje z glavo ga je poslušal komisar. Salo je spel vprašal belobradalega: Kaj pa imale \ vreči? Čez nekaj časa je starec odvrnil: Igrače! Igrače? 1'oinignil je. Nato je drugi uradnik vzel slar-čevo vrečo in pogledal vanjo. Dejal je: Igrače! Plinska luč, je zainigljaln. ko da se je ustrašila. /.daj bo pa že dan, je planil mali pokoncu. Čuden svetnik, je dejal črni plašno in medlo. Le tisli z ozkimi in slokimi prsti jo zdaj pogledal kvišku in je boječe in blaženo ponovil lir-sedo, kakor bi z. njo pritisnil že zdavnaj pozabljen spotti i n nn otroška lela na srce: Igrače?• Tedaj se je starec ozrl v čudno trojico, Spričo njegovega pogleda je lisli z volneno pahovko počasi zlezel nazaj na klop: črni se je prilitiljeno in nejevoljno ozrl krog sebe in le mladič, z ozkimi in vitkim i rokami je nn široko razprl oči in si' počasi dvignil: Igrače, praviš? Dn, sin moj, ludi zate imam nekaj v vreči. Starec se nni je približal in segel v vrečo. Molitveni k! je vzkliknil mladenič. Tedaj se iiiii je idil vroč potok solza po licih iu zaškrlal je in sram ga je bilo: Mama — mama. Starec ga je dobrohotno in smehljaje božal po laseh. Kaj pa prav za prav bočele s temi norčijami, gospod? se je dvignil črni iu je bil pripravljen nn naskok. Tedaj ga je zadel zagonetni odgovor: Tisti m lii bilo Itolje. da bi mn obesili mlinski kamen ua vrat in ga pogreznili v dno morja... Mali se je bil ž.e zgrudil na kolena prod starcem: Veliko sem grešil, gospod! Ta je povsem nedolžen, je dejal komisar drugemu uradniku. Ne. se je uprl črni, lo je le sleparija na nov način, gospoda komisarja! In ko jegulja je rekel slarcu: Ali si nc bi dali gospod nainazilili nog od one Magdalene lanile? Tedaj je pogledal starec kvišku in je zajiaz.il pocestnico, ki ie še zmeraj strmela predse, ne meneč so nili za sobo nili za ljudi. Pristopil jc še k njej. Kaj jia imaš v vreči? je silila vanj. ♦Čakam, kaj mi boš Ii svetoval. Daj mu jo! — Ali meni jc ležko, tla bi se od Bese ločila. Stara sem, sam Bog nebeški vc, ali bi jo še kdaj videla ...« ■Kaj 011 ni iz lega kraja?« »Saj lo jc! Ali ti nisem povedala? V Mostarju živi —- dva dni vožnje odlod. ln čc bi ona zbolela, Bog varuj! Kdo mi bo pisal, kako ji je? Ali se morem peljati k njej in ji streči, jaz, ki sem že v letih in ki svoj živ dan nisem bila na tujem?« »Cc je pa tako. Dara. potem mu jc pa nc daj!« »Štiri leta sedi žc zdaj doma —, nihče sc ni zmenil zanjo. Pa ti pride tale, ona iiiii je všeč, dobrika sc ji, vse bi ji znosil skupaj, jvičaslil jo jc že z zlalo urico, z verižico, videti jc, tla resno misli, tla bi jo rad za vse na svetu .. »Tak daj mu jo!« •>Saj lep ni. lil ludi mlad ni več.« -Star, grd možakar, kajne?« »Ni jirav grd, a kozav je. Iu pa, Bog mi grehe odpusti I — živi njegova mali pri njem. ki je pa menda pravi pravcati satan .. Potlej iiiii je pa na noben način ne daj!« Pameten pa pošten človek pa jc, tudi dobrega srca in jako zaljubljen v Boso. - ■Kaj pa dekle? Kaj pravi?- Z. rameni skomigne: Mati, vi prcudarilc in odločite!« ■No, pa li. Dara? Kaj misliš?« Kakor mi boš svetoval,'Muj-Aga! Ti si brihten. izkušnje imaš, si naš najboljši prijatelj iu sosed ...« »Presnela več, Dara. ležko otlgo\ornosl mi nalagaš na pleča! Daj iiiii jo - uc daj mu ie saj sam ne vem. kaj naj storiš... Pa mi Boso pošlji, bom njo vprašal!« Ona jc šla / njim v kino; ob sedmih. Ob dveh ponoči, je rekla, ko bo konej kina, bo pa prišla domov.- Ob sedmih se je kino začel? In ob dveh ho prišla domov? D:ij mu io, Dara. dni mu io , pa konec besedi!* 'Roda Rod«.J DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef,1 Opčra 98-15 — Telef,: Opira 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukscnburgu. Odprcmlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukscn-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3C61-64 Brn-. FRANCIJA: No. 1117-91 Paiis tlOLANDIJA: No. 1458-05 Ned. D n t. LUKSENBURG: No. 5967 Luxemboui|i. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. In neskončno milo ji je odvrnil: Igrače so, otrok moj! Igrače? Iztrgala mu je vrečo iz rok in je razburjeno brskala po njej, potegnila nekaj pisanega ven iu se ojiotekla: Moja punčka! — V sobi je bilo zdaj čislo svetlo. Ko prisiljena, sla stopila uradnika na levo in desno k vratom, ki so se vsa ožarjena od svellobe, !-:n m odprla. Slarec je počasi stopal proti njim in odhajal, ko da vse blagoslavlja. Vsi so okanieneli v sobi. Proseče sla oba moška, oni z ozkimi rokami i.i lisli z volneno pahovko. dvignila roke. šele ko so se rezko zaprla ž.eleznn vrata, ko je plinovka utrujeno plahutala iu je božični mraz ko v rokavicah, lezel po sobi. si' je črni zavedel in planil k uradnikoma: Tak pri mite vendar ti-stegn človeka! 'A la dva sla imela opravka s pocestnico. Oma-liovaje se je z.a nekaj korakov opotekla za starcem. Oče! je glasno zakričala. Nato se je s punčko nu |>rsili zgrudila nu Ila. Mir jo bil krog nje. In njeno obličje je bilo spel le]M> in čislo ko deviško, blaženo božično julro... (II. Zerkaulen.) Legenda Sveta Družina jc nn svojem begu v Eglpel nekega večera pribežala v bližino reke Nila. .lož*f je iskal primernega zavetja in našel ga je v votlini mogočno in visoke piramide. Ko je privezal živinče ol) deblo bližnje palme, je stopila Marija z Detetom v naročju na tla in šla * počasnim korakom proti votlini. Naenkrat se je iz votline zasvetila skromna luč in pred piramido so prihitele štiri deklice. Marija je v svitu luči opazila, da so si obrazi Mirih deklic popolnoma podobni. Ali ste čet vo K-k i ? jih je nagovorila Marija. Deklice so se prijazno nasmehljale in niso odgovorile besede. Kaj delate tukaj same? jih je vprašal Jožef. Deklice pa niso slišale vprašanja, kajti vse šliri so se zagledale v božje Dele v materinem na ročju. Daj ga meni! jo prosila Marijo prva. Ti ga bom poslovala in Delo ho zaspalo in mirno spalo celo noč! Daj ga meni! se je ponudila druga. Kadar se od poči ješ. I i ga vrnem. Tretja deklica je pa z naglimi in nežnimi rokami segla Mariji v naročje iu sprejela Dele ler ga pevnjoč mu milo uspavanko nesla v tiho zatišje silne piramide. Marija lega ui mogla in ni hotela ubranili, kajti videla je, da je. Dele samo od sebe stegnilo ročico proti deklici, ki ga jo vzela v svoje naročje. ('etrli deklici jo hiio žal. da ni prehitela svoje trelje sestrice, zato je tej velela: Pa vedi. da ga moraš čez pol ure izročiti meni, da ga bom poslovala tudi jaz.» Jožef je gledal in poslušal, tihoma se jo čudil in molčal. Kar je zadevalo Dete, je vedno prvo besedo prepustil Mariji. Tako je sklenil, da so vsak čas izkaže h1 kol vdan rednik in varuh. Pričakoval je. da ho Marija skoraj izrekla besedo, ki bo zadovoljila vse -tiri deklice obenem. Toda Marija je tudi molčala. Z ljubeznivim pogledom je spremljala Dole, ki se jo smehljalo v naročju tretje deklice. Prvi dve deklici pa sta se sklonili k Detetu in nadaljevali pesem, ki jo jo pričela peli četrta deklica. No boni pela! je mislila četrta deklica. Ne vem, če je Družini drago, da ji pojemo, ko si želi le počitka. Le pojte! je hotel reči Jožef. A ni rekel besede, le liho jo prikimal v znamenje, da mu je pesem draga. Dete jo ob lepi pesmi zaprlo oči in zaspalo. Marija je vedela, da to pomeni: Na varnem smo in mirno moremo prenočiti pod piramido.«: Jožef jo motril speče Dete in videl,, da v sanjah rahlo odpira ustnice, kakor hi klicalo mater. V leni je dogorela luč in v votlini mogočne piramide je nastala tiha m temna noč. Sveta Družina in štiri deklice, vso jo zaspalo in spalo do belega dne, V spanju jo bilo Jožefu razodelo, kdo so šliri deklico, ki so nebeško begunce tako gostoljubno sprejele. To so bile hčere mogočnega kralja, ki mu je bilo ime Sonce vseh sonc . sle so naproti svoji kraljici materi, ki se jo vračala iz daljne dežele, kamor jo jo bil poslal kralj urediti važno zadevo. Ako zgrešite pol, jo naročal kralj svojim hčeram, počakajte pod piramido in palmo ob Nilu. dokler ne prideva s kraljico materjo do vas. Tedaj boste sprejelo novo naročilo od svojo Kraljice, ki je Zvezda vseh zvezd v Jožef se je prebudil in povedal Mariji le čudovito sanje. »Nocoj so so spolni I c te sanje! je rekla Devica. Jožef je razumel vse. Sonce se je zasvetilo preko piramide in Sonce vseh sonc se je prebudilo ob strmenju vseh štirih deklic. Zdaj fcelo vemo, koga smo prenočile S so rekle druga drugi. Prva se je v imenu vseh štirih obrnila k De-letu, se mu poklonila do tal rekoč: Ti si nas Kralj in tvoja mati je naša Kraljica! Jožef so jo čudil temu, kar se jo zgodilo. Marija pa je 1»' besede molče premišljevala v svojem srcu. Ob slovesu je Žvepla vseli zvezd v zahvalo za Igrače gostoljuben sprejem dala vsaki deklici pomenljivo ime za spomin. Prvi je rekla: »Ti bodi Modrost.« Drugo jo nazvala: Ti bodi Pravičnost.? Tretjo je imenovala: »Ti bodi Srčnost. Cetilo je zaznamovala: Ti bodi Zmernost.« Deklice so se globoko priklonilo in zagotovila: Vse lo hočemo bili v služIli tvojega Gospoda in našega kralja. Bogu v glavo in v blagor ljudem.« Sv'ta Družina jo odšla v Egipcl. Štiri sestre pa so so razšle po uvutu. Le redkokdaj so zgodi, da sreča druga drugo. Ko bi se šo enkrat sešle in oslale skupaj, bi sc svet spremenil v prvotni raj. (Iz zbirke Marijine legende št. 51.) Lepo vedenje Maščevalen človek, ki hrani svojo jezo za primerno priliko in ji potem pusti, da svobodno izbruhne, je v primeri s človekom nagle jeze res nevaren. Cn ne pozabi in ne odpusti; kljub lemu, da se h vemo spraviti z nj.m, išče in najde tisočero povračilo. Maščuje sc nad družino, prijatelji, nad eksistenoo tistega, ki ga je žalil. Zato pazile na svoj jezik iu ne žalile takih! Spoštovanje js edino, ksr vas more obvarovati le šibe. Zavidljivosl in škodoželjnost goje pač samo podli značaji, vendar najdemo le lastnosti 11: J i v srcih ljudi, ki imajo marsikatero d .bro lastnost. Ljudje smo slabi! Castihlepnost In ničemurr.osl nam nc dasta, da bi privoščili drugim srečo, po kaleri sami hrepenimo, bodisi |x> bogastvu, slavi, lepoti, učenosti, mogočnosti ali |x> čemerkoli. Nekoč je živel ir.oJer človek; la je vprašal, preden jc kaj storit, za svet zavidneže. Ko je dobil odgovor, je slon i ijavno narobe iu pokazalo se je, da je prav storil. Ako bi se hoteli izogniti zavisti ljudi, bi morali zavreči vse svoje dobre lastnosti, kakor tudi vse, kar se imenuje uspeh in sreča; merali bi skrivati to, kar znamo, za kar smo da-rcviti; morali bi malo zahtevati, malo želeli iu malo doseči. Zavist, povečevalno sleklo za srečo drugih, rodi listo strašno obrekovanje, ki nravstveno lahko ubije človeka. Pred tem tudi najpleineroitejši človek ni varen. Ali se bomo s pojasnilom oprali, ali bomo prepustili času, da pride naša nedolžnost na dan, lo jc odvisno od naše modrosti, okoliščin in cd obrekovalca. /a dostojanstvo prizadetega, ki noče nikomur nič zalega, je najbolje, če molči'. Pameten, korekten človek pa ne bo obrekovanju kar tako verjel. Prepričal se bo, kaj je res. Sko po s t je korenina marsikaterega zla, je grda strast. Misliti si nc moremo nobene podlosti, kalere ne bi bil skopuh zmožen, kadar mu gre za kupičenje bogastva. Za plemenito občutje, prijateljstvo, sočutje, dobrotnost je njegovo srce zaprto; še samemu sebi ne privošči niti nedolžnega veselja, če ga ne more zastonj dobiti. V svojem bližnjem vidi tatu. v samem sebi zajedavca, ki svoji lastni osebi odjeda denar. Še težje jc ravnati s s v o j c g I a v n i m i ljudmi, Ako so siror uvidljivi, in smo jim takoj prvi trenutek brez očitanja ]>oj)ustili, kmalu čutijo krivico, ki so nam jo storili in finost našega ravnanja: zato jioslanejo vsaj za kratko dobo zopet mehkejši. Težko pa je z ljudmi, ki ne uvidijo te svoje napake. Tu no pomaga obzirnost in potrpežljivost. Takega človeka pustimo delali po njegovi volji. Ko 1h» videl, da se je prenaglil in zato prišel v zadrego, bo spet sam poiskat naše pomoči. Pri obojih pa ne pomagajo očitanja, ker tako povzročimo, da so šc bolj trdi. Ako so laki ljudjo naši predstojniki in nam kaj naročijo, o čemer vemo, da bodo pozneje jireklicali, .je najbolje, da jih brez ugovarjanja slušamo, z delom pa tako dolgo odlašamo, dokler se ne premislijo, ali pa da stvar izvršimo j>o svoji razsodnosti. Pozneje, ko so se pomirili, so navadno zadovoljni, zlasti čc sc delamo, kakor da smo jih lako razumeli. Prepirljivost izhaja navadno iz svoje-glavnosti, čeprav izvira časih iz mržnje do ljudi. KLJUČ SVETA - ZA VAS JE PHILIPS RADIO APARAT TYPA 944 A Din 120- MESEČNO Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplale-vanje TYPA 510 A Din 270- MESEČNO Typa 510 A 5-j 1 cevni oktodni superpozi-cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena.........Din 3825-— na obroke naplačilo . , , Din 278'— in 15 obrokov po ... . Din 270— Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena........Din 1995 — na obroke naplačilo . . Din 159-—-in 18 obrokov po . . Din 120-— ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU HCIinyCD LJUBLJANA, Aleksandrova 6 . JU S 1 NCIC " C E L J E, Aleksandrova 9 Dr. 51,iks Euwe novi šahovski kralj. Najpomembnejši letošnji šahovski dogodek jc brezdvomno nepričakovana izprememba na Šahovskem prestolu. Silni in borbeni Aljehin se je moral umakniti hladnemu znanstveniku Euweju. Ni mu pomagala prepričevalna zmaga nad Capa-blanco I. 1927 in triuinli na turnirjih v Bra(licy Beachu I. 1920. San Remu 1. 1930, Bledu 1. 1931, Londonu 1. 1932 in mnogi drugi občudovanja vredni uspehi. Priznali je moral, da je premagan od mojstra, ki je postat slaven s porazi v matehih z njim. Capabianco in Bogoljubovim, ker je tc, matehe izgubil le z majhno razliko točk. S tem pa ni rečeno, da bi Eu\ve ne bil vreden najvišjega naslova med šahovskimi mojstri. Pokazal je že prej in sedaj svoje velike sposobnosti in igro visoke kvalitete. Ze dolgo je bil nada evropskega šaha, Euvve je vzel popolnoma pravilno 'taktiko, porazi v matehih z najboljšimi mojstri so bili izvrstna šola, ki mu je sedaj proli Aljehinu mnogo koristila. Največ zaslug ima pri tem seveda njegova domovina, ki mu je tako šolo omogočila in v kaleri je Euvve sedaj narodni junak. Euvve se je rodil 1. 1901 v Amsterdamu in izvršuje sedaj v istem mestu poklic srednješolskega profesorja matematike na neki ženski gimnaziji. V šahu se je pričel zgodaj udejstvovati in je dosegel lepe uspehe, čeprav nili zdaleka ne lakih kot Aljehin in tudi marsikateri drugi mojstri. Njegovo igro karakterizira zdrava fantazija, v borbi ga pa odlikujeta predvsem hladna kri iu previdnost. V !>orbi z Aljehinom je obranil ves svoj pogum tudi še, ko je bil žo Iri ločke zadaj in so skoraj vsi smatrali, da je mateh zanj izgubljen. To ga je tudi rešilo in privedlo do zmage. Kortes forluna adiuvat se je v tem matc.hu uresničilo popolnoma. Aljehinu je bil liuwejev stil, ki ga odlikujeta jasna logika in precizna tehnika, že prej nevaren. V niatehu 1. 102fi jo imel žo težavo in jo zmagal s samo eno točko naskoka. Iz tega mateha prinašamo danes naslednjo partijo, ki jc značilna za Euvvejev stil. Dr. Euvve : dr. Aljehin. 1. Sgl—13, d7—do; 2. ^2—cl, d7-d5 (precej riskantno nadaljevanje, ki vodi do ostre igre); 3 b2—1)4 (interesantna poteza, igrana popolnoma po principih moderne šahovske strategije. Pešec b naj bi pomagal belemu pri osvajanju centralnih polj), g7—gti (lovec igra kasneje na g7 klaverno vlogo in bi bilo mogoče bolje igrali takoj c7—en); 4. e2—e3, a7—a5; 5. hI—bo, c7—c5; ti. e3Xd4, Lf8—g7; 7. d2—dB, c5Xa s flcg-matično hladnostjo, ki jih šc bolj razburi. Kdor se naglo razjezi, lega premaga tisti, ki potrpi. Kdor ustavi jezo kakor drveči voz, ta je pravi voznik, drugi drže samo za vajeti. V družbi nezaupnih, g o d r n j a v i h in zaprtih ljudi ima zlasti odkrit, plemenit človek malo veselja. Vsako besedo moramo položiti na tehtnico, odmerili vsak neznaten korak, če nočemo, da nas bedo sumničili. Nobena iskra blagodejnega veselja iz našega srca nc najde po t i v njihovo srce, nobenega užitka ne dele z nami, naše odkritosti nam ne vračajo, temveč so vedno ie na straži in vidijo v najboljšem prijatelju izdajalca, v najzve-stejsein služabniku pa sleparja. Veliko optimizma jc treba človeku, da v laki družbi ludi sani nc zasovraži ljudi. S takim človekom je zelo težko občevali. Ako nc pomaga, če s poštenim vedenjem vsako suninjo lakoj zadušimo, poleni je bolje, da se zanj nc zmenimo in da gremo kar lepo po poti, ki nam jo narekuje jvarnet in vest. Tak človek je jra-iuitovanja vreden, ker ne greni življenje samo drugim, temveč predvsem tudi samemu sebi. Ako se nam posreči dokazati mu, da so še dobri, |jošteni ljudje na svetu, ga ozdravimo njegove ležke dušne bolezni, ki poslane v starosti kronična, in ki jo moramo prenašali s potrpežljivostjo. Ako lako nezaupanje rasle in rasle, postane človek sovražnik človeštva. S takim ubogim človekom moramo čutiti in se jratruditi, da najdemo izvor njegove zagre-njenesti in mu vrnemo vero v človeštvo. Pamet in srce nam bosta jx>kazala pot v lako nesrečno in izmučeno srcc. njo premoči na damskem krilu), Sh8—d7: 9. Sbl —d2, Sd7—co; 10. Sd2—b3, Dd8-d6; 11. Sb3Xc5, Dd6Xco; 12. Lil—g2, Sg8—h«; 13. 0-0, 0-0; 14. a2—a4, Tf8—e8 (poskus črnega, preiti v napad 7-De,")—ho bi beli ovrgel s Sf3—go in izsilil menjavo dam); 15. Tfl-el, Lc8—fo; 16,Lcl—a3, I-c7; 17. c4—c5, Ta8—d8 (boli je dosledno izvajal svoj načrt in potisnil črnega v obrambo, črni bi so sedaj z Lf5—e6—do iznehil neprijetnega pritiska lovca g2); 18. Sf3—g5, Lg7—16;' 19. Sgo—o4, Lffi—g7: 20. Drli— (12, SliO—g4; 21. 1)5—b(il, Dc7 —c8; 22. co—rti! (močneje kot Dd2Xa5, na kar bi sledilo Sgl—e5 in črni bi se na damskem krilu še mogel braniti), h7Xc6 (na DXc6 bi heli zmagal s Se4—d6); 23. Dd2Xa5 (beli je izvrstno izkoristil premoč na damskem krilu in si priboril vezana jirosla pešca, kar hilro odloči), Sg4—c5; 24. Dan—(12, Dc8-a6; 25. a4—a5, Se5Xd3 (črni jo dobil sicer jiešca, toda lo jc proti pritisku belili pešcev na damskem krilu premalo. Da6Xd3 ni šlo, ker bi beli dume menjal in odločil z ao—aU); 26. Sel—co (huda napaka lii bila seveda Lg2—fl zaradi Sd3Xel, LfXla6, Sel—f3 + in črni l)i celo zmagal), Sd3Xc5; 27. La3Xc5, Da6-b5 (Aljehin se je nahajal v časovni stiski in tli našel močnejšega nadaljevanja: (14—d3); 28. Lc5Xe7, Td8—c8; 29. Lg2—fi, Dbo—1)3 (na <14—d3 bi sedaj zmagal beli s Tal—bi, Db5-a6. b6-h7, Tc8-b8, Le7— dfi!); 30. Tal—a3. Db3—do; 31. h6—h7, Tc8—b8; 32. ao—a6 in črni se je vdal. Jasna in precizna igra Euwejeva se nam je v tej partiji pokazala v najlepši tuči. Prijateljem problemov. Neki navdušeni prijatelj problemov je dejal: partija je kruh, problem kolač in samomat smetana. Primera ni slaba in skoraj sc nam vsiljuje občutek, da smo v šahovski rubriki pri vošči 1 i našim šahistom premalo kolačev in smetane. Da sc vsaj nekoliko opravičimo, prinašamo danes Iri probleme. 1'rvi je lahek, loda zelo lopo sestavljen, drugi jc nekoliko težji in k tretjemu pa prinašamo ludi rešitev. Štev. 1. L. Apro I. Štev. 2. J. Scheel II. Štev. 3. V. Korolkov III. Beti na potezi dobi. Zelo lepa je študija, ki jn dobila nagrado ru- , skega šahovskega časopisa šah mati. 1. I)a7—I>7 t (prepreči h2-h1D). en—c4!: 2. Db7Xo4. TaS—Jj cHI; 3. a6—r? (na Iv- e8 pride Lb2 l in Ir.' -lit D) h2 lil D: 4. Ii7—a8D4 , To8Xa8; 5. DolXhl. Tii8„ -cM (višek kompozicije |iriilo scduj): 6. Lft— c2, Tc8—(18; 7. Le2-«3, Td8—.<8; 8. Ld3—e4, Tc8— 118; 9. Le4—d5, T(18—e8; 10. Ld5—eb, Te8—d8; II. Leti—d7 in beli zmaga. Poleže črnega s stolpom, kol so navedene, najbolj otežijo belemu zmago. Frfaueku Gasil ma beseda Jest druzga na rečem, koker de Sluvenci šc use pre-,inal nusove viharna. Velik j>repuhleven sma, zatu pa dela z nam usak, koker svina z meham. Ce b blu pu mojem, b se mi drgač šlrekal pu Iblan. Prouzaproii |hi cel Drausk banu-vin. Mi sma pa lutke in se držema, koker de b na znal du pet štel. Drgač sma ta nar bi brih-ten Ide. Le kurajže nam inanka. Mi mama u ušli rčeh rekord. Kene, j>r nas je la narveč Idi, ke znaiua brat in pisat. Mi mama t ud ta narveč brezposelneh. Dauku jia duklad tud mi ta narveč plačujema. Kamer sc ubrnema, iiousod mama rekord. Za guvort pa ni mama nč, prozaprou še mn, kel nč. llsega tega sma pa sami uržah. Kuku pa črna guvort, če na znatna nubenga jezika. Mi Sluvenci znatna satu dialekat, ke ga naš brati zastopja sam tekat, keder kej ud nas pugervaja. Keder mama mi kcj ud nli za pugerval, nas pa holt ni treba zaslopl, j)a jc use u vorng. Kcder se boma mi navadi jugo-sluvanskega jezika, pol bo pa drgač. Pol se boma pa žilier u usaka reč uteknil. Sevede, če boma mel pot mi kej ud lega, pa tud ili gvišn. Lej te, zadnč sm brau o enmu časupise lala in-serat; »Traži se mašinenšrajbarica za — — —-« no in tku naprej. Vite, lak ježek zastop ceu kulturn svet. Pa Culukafri tud, če se na inotem. Sam mi Sluvenci sma tku zanikan, de nam na gre u glava. Al sina ]>a tku Irmasl, de se ga liečtna navadet. Zalibog. Jest mis-lein, de bo naša trma uržah, ke drgač sina vilder brilitne glave, koker sm žc reku. Noja, pučas nam ga boja že ubil u glava. Sej je sam ntenister sprevidu, de lu na gre Iku hiter. Mal putrplejna je treba, pa bo slu, je reku. Ce ne z^pa, pa zg-rda. f Zdej boja naš južn brati use šulske bukle lake vn dal, de se na boma mogl iz lih več našga dia-lekata učit. De jm jia na bo bo mogu nubeden pulena pud noga metat, sa jm use druge bukle enkat za useli strogo prepuveual. Pa veslc, kua sa spet naš Ide naredi? Kar ccu naš generalštab se je udpelit naraunast du memstra, de mu boja skusi dupuvedat, de brez dela ni jela. Sevede menister lu sam dober ve, zatu s iz te -pridge šc glihe na bo sturu, ampak bo reku: »Pupredejte galoše, čeule, marele, becikle (aulomobile na bo nč umenu) in drug tak luksus, kc je u teh žalostneh časeh čist udveč in protidržaun. Use lu pupredejte, pa bote lohka še en čas najirej rini. Keder na botc mogl več žiut, pa jiestile. Sej niste sam vi na svet. Boja pa drug pršli. Zavle vas na bo šla država cugrunt. Vi ste nam Iku sam za napota. Kutk več našeh Idi b mi lohka sprani tam pr vas du dolirga kruha. Astn, du videjna!« Glih tkula jm bo puvedu. Murde bo nazadne še usakmu pusebi roka stisnu, pa bo ferlik. Naš gespudi, ke boja sevede vesel, de sa se teh skrbi znebi, boja hiter stupil u kašna štarija, de s boja z bečkem šniclam mat duše prvezal, pa ene par glaščku vinčka spil. No, pol boja pa sjjet udrdral preke Iblan. M sreč se bo, ke boja du Zagreba prdrdral, eden spounu, de sa na udanastna izjava menistre, čist puzabil. Hiter boja še lu telegrafičen upraul, pol sc boja pa uddehnil in u vagone mal zadremal. Jest use vem, kuku gre ta reč, zatu, ke sa bli gespudi mende že letaš zavle bukl pr menislre, jia sa glih Iku dobr upraul. Takeh prošn, al kokr se SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI VO 1ZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PHEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE reče uradn: peticijonu, udanostneli izjau in druge lake brklarije, maja že lak kup na juge sam ud nas, de b se lohka babilonsk turn skrou pred nitn. Jest praum, nkar j>reveč sitnast na predajiina, ke vidma, de nam nč zajna na daja. Zastojni se ja še mačke na raufaja, |>a se boma mi, ke se mama vnder za brilitne Idi. Jest se bujim, de b na blu še liujš. Kene, čeule je monopolizi.ru že Bala, gvanlc Soko pa Tivar, šlofe Teokarovič. Tku, de mama zdej že Iku use, kar zmeri nucama, monopoliziran. Onar tud. Zdej nej se eden zmisl. de nam bo šc mežgane monopoliziru, pa srna fuč. Noja, pa nain Buli dej en srečen nou let! F. G. Švicarske smučarske šole Smučarski šport se je tudi v naših krajih ne-l^ričakovaiio hitro razvil do današnje stopnje, zlasti se je jia razširil med najširšimi plastmi narotla; tega ni pred nekaj leti nihče pričakoval. Zalo ne bi bilo prav, če si ne bi ogledali smučarskega sjx>rla še v drugih krajih, kjer je ta športna panoga na izredno visoki stopnji, kakor je na primer v Švici. Smučarstvo se je v Švici zelo razvilo in vedno večje so zahteve po dobrih smučarskih šolah. Popolnoma na tihem so Švicarji v zadnjih letih pod-vzeli vse potrebne korake, ila se uslreze v tem jx>-gledu željam smučarjev in zahtevam sodobnega smučarskega s|>orta. Vsi oni, ki so interesirani na zimskem športu in prometni uradi so dali v to svrho fKitrebna denarna sredstva na razjoolago, s čimer so poklicali v življenje 50 smučarskih šol. Obstoječe, in na podlagi dolgoletnih skušenj zgrajene smučarske šole so spravili v neko soglasje, tako, da danes ne dobimo v Švici večjega zimskega kraja, kjer ne bi bilo enotne smučarske šole. Uspeh smučarske šole zavisi predvsem od one osebe, ki jo vodi. Radi lega so Švicarji skrbeli predvsem za izvežbanje lakih ljudi, ki naj bi vodili te šole. Saino prvovrstne smučarje so pustili v le tečaje. Kdor je lak tečaj z uspehom napravil, je prejel diplomo za švicarskega smučarskega učitelja. Pouk se vrši v švicarskih smučarskih šolah odslej enotno, ter so ga takole razdelili: Hoja: Posebno pažnjo polagajo na korektno i7učitev hoje jx> snegu. Iz hoje se razvije drsalni korak. Drsalni korak je osnova smuvjarslva. Korektna hoja v dvo-, tro- in čelvoruem uoraku, je jiod-laga hitrega, jMostega premikanja v lerenu. Pri vz|xmih se poslužujemo jjoševno jMsfopnega, navpično postopnega ler raznožuega koraka. Za obračanje v ravnini ter na pobočjih se poslužujemo tako zvanega obrala na meslu. Vožnja: Priučitev pravilne drže med vožnjo je izredno važna. Treba se je brez|>ogojno navaditi pravilnega predklona, zaklona, visokega, srednjega ler nizkega jx)čepa. Izredno prozornost obračajo Švicarji na pravilno vožnjo s probočja v dolino, preko jam ter manjših in večjih vzponov, lako na j:obočju kakor v ravnini. Tc osnovne vaje so podlaga za sigurno vožnjo na terenu. Preslo|vni koraki spopol-njujejo vajo za vožnjo. \ Zaviranje med vožnjo: Izredno važna pomoč za terenskega vozača ter prepotrebna vaja za menjavo smeri in zavoje je plug. Sprememba smeri: Poznanje učinkov pluga, zavoje, ki se razvijejo iz telesne moči, zalela, lastne leže ler iz obvladanja med vožnjo, je merodaino za vse spremembe smeri. Zato se polaga velika važnost na to. da se vsi tečajniki temeljilo |iriuče pluga ter plužnih zavojev. Uganke Rešitev črkovnice. 1. poslanica, 2. gradivo, 3. Leveč, 4. pek, 5 n, 0. Adventni čas, 7. n, 8. sin, 9. kočar, 10. petarda, 11. Nevesinje, 12. predalnik, 13. predivo, 14. kovač, 15. med, 10. n, 17. Adventni čas, 18. n, I o. Rjm, 20. |večar, 21. jrasadka, 22. Palestina. REŠITEV KRIŽANICE JASELCE Vodoravno: 1. božič, 5. dur, 8. matematikar, 13. Dol. 15. rudar. 19. Egon, 21. mali, 23. orai, 25. pero, 26. re, 28. Olaf, 30. sol, 31. kapar, 32. vaja, 33. up, 34. Ema, 36. nrav, 38. pa, 39, aj, 40. reka, 41, Ida, 42. Tine, 44. tram, 47. nos, 48. moka, 49. Avar, 50. sani, 52. Aden, 54. Luka, 55. Omar, 56. Kamila, 58. Aron, 60. Talijan, 64. vile. 65. Atenec, 67. ar, 68. Jira, 70. avenija, 72. akacija, 74, Aron, 75. cn, 76. repa, 77, Irena, 78. oseka, 79. atom, 80. as, 82. Kina, 83. ono, 84. Ana, 86. Anias, 88. pe, 89. Rezija, 91. elan, 92. ralo, 94. Anenij, 96. žila, 97. ilo, 98. ima, 100. amen, 101. Fala, 102. Iri, 103. Ela, 105. emir, 107. Ina, 108. brat, 109. leha, 111. oje, 112. za, 113. otava, 114. omaka, 116. as, 117. os, 118. ka, 119. ab, 120. bu, 122. kubik, 125. nered, 127. amarili, 128. Italiia. Navpično: 1. biret, 2, že, 3. igo, 4. čoln, 6. um, 7. ras, 8. Milan, 9. terpentin, 10. mir, 11, tiranija, 12. ropar, 13. dar, 14. ol, 15. reja, 16. ura, 17. do, 18. repar, 20. nart, 22. top, 24. raj, 25. Paka, 27. enusar, 29. fara, 32. veka, 33. udarcc. 35. Anam, 37. vada, 40. roke, 41. Ivan, 43. Ehij, 45. mera, 46. Jela, 48. mula, 49. amen. 51. Ilirija, 53. novina, 54. lijana, 55. otomana, 56. kalar, 57, arena, 59, Neron, 61. Aja, 62. ako, 63. nas. 64. vikar, 65. aroma, 66. Ca-hej, 69. aga, 71. ne. 73. ce, 74. ata, 81. Sežana, 82. kila, 83. Olo, 85. ali, 87. seme, 88. pinija, 90. Žila, 108. bt, 110. ak, 113. osir, 115. Abel, 117. oba, 121. 91. elita, 93. omelo, 95. Nemo, 97. Iravadi, 99. A|e-muni, 101. fizika, 102. trak, 104. Ahab, 106. reseda, Uri, 123. um, 124. ki, 125. na, 126. ej. MLADI SLOVENEC Novo leio prihaja.. Metka in njena naloga V gostih, težkih kapljah udarja dež enako merno ob velika okna šolske sobe. Šolsko poslopje stoji zunaj ob južnem robu velemesta; daleč sega od tam pogled čez brezkončna polja in travnike in obzorje omejujejo sinje gore Termalskih Alp; da, čestokrat pogleda sem tudi veličastna glava Snežnikova. Danes orglja veter v že napol brezlistnem drevju šolskega vrta in pripogiba veje in biča mokre liste doli na zemljo. Kako grd je vendar tak viharen, deževen jesenski dan! Tako si pač mislijo tudi male deklice celi deli besed in črk, kakor da ie bil papir prepojen z maščobo lako, da se niti pero niti črnilo nista mogla prijeti. A vendar ie bil li*»t čist, brez ; madeža. Ko učiteljica spet upre oči v Metkin objokani • obraz, začne le-ta, ki se je med tem nekoliko pomirila, pripovedovati. Včeraj popoldne je bila sama doma. Mati jc bila v službi, leda j se je zgodila nesreča: Metki ie padla stekleničica s črnilom iz rok in se razbila , na kainenitih tleh. Kaj storiti? Niti ene besede še ni napisala v zvezek, nalogo pa mora napraviti, tretjega razreda, ki so danes v mokroti in mrazu I Ko je pobirala črepinie s tal in skušala izbrisati premagale pot v šolo. Revne so njihove oblekce, I sledove črnila, ter je zraven pretakala bridke sol- revni tudi plaščki onih, ki jih sploh imajo. j ze, ne je nečesa domislila. Stekla je k omari in Zdaj so zasedle svoja mesta, iščejo po svojih | vzela iz spodnjega predala majhno pločevinasto torbah, pripravljajo zvezke in knjige in čakajo na škatlo — globin za čevlje. Vlila je nekaj kapljic znamenje zvonca. Pogosto jim uide pogled tudi k oknu, če ga veter le preveč potrese. Danes sploh Materino srce Nekoč je živel mladenič, ki nm je bila male-rina kamrica pretesna in domovina mnogo premajhna. Srce ga je gnalo v široki svet za srečo. Vzel je v roko popolno palico in odromal v življenje, ki se mu je zapeljivo smehljalo naproti. Njegova mati pa jc ostala doma v tesni kamrici in noč in dan mislila samo na izguljenega sina. Mladenič je romal križem kražem sveta. A gotovo ni našel lega, kar je iskal, ker ni imel obstanka in miru nikjer. Romal ie iz kraja v kraj, iz doline v hribe, s hribov v dolino, njegov cilj pa se je čedalje bolj izgubljal v nepredirno meglo. Kadarkoli je zahrepenel, da bi obiel človeško srce, so njegove roke segle v praznino. Leta so lekla. V popotnikovih očeh je resnoba življenja že zdavnaj ugasnila zadnji sončni žarek. S ponosno zravnano glavo se je odpravil v svel, zdaj jo je malodušno povešal na prsi. Njegovi koraki šo postajali čedalje težji in njegove želje čedalje skromnejše. Namesto ljudi s srcem in dušo je vsepovsod srečal samo brezčutne stroje, namesto ljubezni hlinjeno sočutje, nameslo prijateljstva zgolj sovrašlvo in zavist. Tako je nekega dne spel |>ovezal popotno culo, da bi romal dalje s poslednjo iskrico upanja v srcu. Bil je sveli večer. Zemlja je dremala pod debelo snežno odejo. Snežinke so padale nagosto in čedale hitreje. Kmalu sta bila zemlja in nebo zvezana med seboj s tisočerimi belimi nitkami. Pot je mladeniča vodila navzgor skozi skrivnostno molčeče gozdove. Z vei so visele težke snežne krpe. Večerilo se je že. Kakor skozi visoka cerkvena okna so gledale skozi drevje lesketajoče se nebeške zvezde. Molčanje gozda je bilo kakor liha, pobožna molitev. Pred veliko, široko smreko je popotnik obstal. Ves truden je že bil. Hotel se je okrepčati s skromnim prigrizkom. Ko je odprl culo, je ležala na vrhu drobna svečka. Vzel jo je v roko iti njegove oči so spolzele z nje na smrečico, ki se je stiskala k veliki, široki smreki kakor otrok k materinemu predpasniku. Popotnik je vstal, pritrdil svečko vrh smrečice in jo prižgal. Zagorela je s tihim, pokojnim sijem. Kakor izgubljen in v daljne sanje zamaknjen ie strmel vanjo. Njegove misli so odplavale daleč, daleč nazaj v preteklost, v brezskrbna mlada leta, ko mu je božično drevesce pomenilo izpolnitev najtišjih želja. Nenadoma, kakor da jih je prižgala pravljična roka, je na smrečici zaplapolalo še vse polno drugih lučk. Božajoča toplota je objela somolnega popotnika. Burno se mu je začelo dvigati srce, in njegove oči so se napolnile s liho milino. Čedalje več svečk je zagorelo na smrečici. Okoli njih se je tajal Sineg in neslišno kapljal navzdol ka,l,or srebrne solze... A še večje čudo je čakalo popoluika sredi samotnega gozda. Ko je za trenutek uprl oči v nebo in nato spet v smrečico pred seboj, je bil zavzet do dna: na smrečici jc viselo brez števila živo rdečih src. Brez števila človeških src, velikih in majhnih, malih in svežih, radostno utripajočih in sredi snežne beline čudovilo se lesketajočih Samo čisto zgoraj, tik pod svečko, kalero je prižgal sam, je viselo srce, polno brazgotin in ran, srce tako slaro in trudno, da je komajda še utripalo. Zazrl se je vanj in zazdelo se mu je, da polzijo iz njega rdeče, tople kaplje krvi. In kakor od nekod daleč mu je zadonelo uho: O popotnik, primi in vzemi! Človeških src imaš zdaj na pretek. Poišči si meti njimi najlepšega!« In je utripanje src na smrečici poslalo glasno ln se spremenilo v mehke zvoke. Šumenje vetra pa je zavzvenelo kakor godba. Popotnik se je z naštežaj razprostrtimi rokami bližal božičnemu drevescu in s Irepetajočimi prsti segel po starem, do smrti trudnem materinem srcu. Pokril ga je z vročimi poljubi in srce je nehalo krvaveti, rane so izginile in kakor srbrni zvonci so njegovi utripi zvonko zapeli... V tem svečanem 'trenutku so vse lučke ugasnile, srca na drevescu so izginila brez sledu, z neba se je »nustila zlala zvezda in oznanila svetu, da je izgubljeni sin spet našel srce svoje matere. Tudi njegova svečka na vrha drevesca je ugasnila. Ves presunjen je mladenič povezal culo iu z mladostnimi koraki odšel dalje — a ne več neznanim, tujim daljinam naproti; vrnil se je po poli, po kateri je priromal. skozi noč in sneg največji ljubezni in dobroti naproti: k svoji materi. noče postali svetlo. Vse je tako strašno sivo pusto zunaj. Učiteljici se zdi. da se ie barva pozne jeseni razlila tlldi nad njo in otroci. Tedaj rezko zapoje zvonček po hiši in ko izzveni amen šolske molitve, odprejo deklice zvezke, ki jih imajo že pripravljene na klopeh, z domačo vajo, ki so jo dobile včeraj. Učiteljica hodi med vrstami klopi, da preleti z bežnim pogledom naloge svojih otrok, da jih na hitro presodi glede pisave in oblike, predno jih pozneje natančno pregleda. Marsikatera pohvalna beseda priznanja se izvije iz njenih ust, tu pa tam pa tudi resen opomin k večji snažnosti in skrbnosti. Že je pregledala dve vrsti klopi in hoče kreniti k vrsti ob oknih, ko opazi, da leži v drugi klopi zaprt zvezek. To je zvezek male Metke Mol, blede, nežne deklice v črni žalni obleki in črnem predpasniku. Metka je najboljša učenka v razredu, ki ved- j no vse ve, vse zna in ima vedno vse v največjem redu. Je tih otrok, ki govori le malo, njene velike, ; kakor noč črne oči pa zmeraj govorijo svoj nemi ] in vendar zgovorni jezik, Součenke jo imaio vse zelo rade. Odkar nosi preprosto žalno oblekco za očetom, ki se je po- , nesrečil v površno zgrajenem kamenilem kritju v jttžnolirolskih gorah, se ie Metki na široko odprlo I štirideset otroških src in se kosalo vsak dan, da izkažejo Metki, ki je poslala zdaj še bolj molčeča, to ali ono ljubeznivost. Od zaprtega zvezka gre vprašujoči pogled učiteljice na Metkin obraz. 7. njega je izginila vsa barva, oči boieče žarijo in prosijo, njene ustnice pa iecliajo v krčevitem joku: »Jaz.... jaz ne morem pokazati naloge, ker je .. . ie — tako grda!« Mala dekliška ušesa zavzeto poslušalo. Metka Mol in — grda jialoga? Ali ie sploh kaj takega mogoče? , j i Ko učiteljica vzame zvezek, da bi si ogledala grdo nalogo, zagledajo njene oči nekaj nevsakdanjega. Take naloge še nikoli ni videla. Naloga je bila napisana zelo čedno in skrbno, obledeli pa so vode v črno mažo, pomočila v to prečudno črnilo pero in začela pisati šolsko nalogo. Spočel ka so bile črke ša kolikor toliko jasne in čitljive, ko pa so se posušile, so začele po vrsti bledeti. Ko je končala nalogo, katere se ie lotila s tolikšno vnemo in ljubeznijo, je videla, da je bil ves njen trud zastonj. Strah jo je obšel. In to nalogo drži zdaj učiteljica v rokah! Njene oči se dobrohotno smehljajo, ko s lezavo prebirajo obledele črke. Potem pa pogladi Metko po glavi in reče: .Metka, ta naloga ni prav nič grda, ta naloga je stokrat lepša kakor vse tvoje prejšnje naloge! No, ali veste, zakaj?« se obrne proti drugim učenkam. »Ker se je morala tako truditi, da jo je napisala brez črnila,« meni Metkina sošolka Francka. »Ker je bila tako iznajdljiva,« se oglasi Anka. »Ker je kljub razbili steklenici izpolnila svojo dolžnost in napisala nalogo,« vzklikne Marjanca. »Da, Metka je izpolnila svojo dolžnost!« povzame spet besedo učiteljica in začne razlagati pomen besede »dolžnost«. Deklice jo verno poslušajo in v njihovih srcih nekaj poganja in raste kakor prve drobne korenine . . . Nič več ni puščobno in mračno v šolski sobi, čeprav zunaj še vedno piha neprijeten jesenski veter. V očeh se jasni, jasni, kakor da se je samo božje solnce za vedno naselilo v njih. Drugega dne po tem dogodku se je v šoli oglasila Metkina mati. »Glejte, to so mi zadnjič poslali,« je dejala učiteljici in ji pokazala pismo. »Svoje zadnje pismo je oče pisal Metki.« Pismo je imelo na vrhu sledove posušene krvi. Bil je očetov zadnji pozdrav hčerki. Polagal ji je na srce, nai bo vedno pridna in pošlena, na koncu pa je bilo napisano: » . . . in ne pozabi, otrok moj, vedno in ob vsakem času izpolnjevati svoje dolžnosti!« Spodaj je ostal prazen prostor. Metkin oče pisma ni mogel napisati do konca. Šele zdaj je bilo učiteljici jasno vse. Očetove zadnje besede si ie Metka vtisnila v srce. Napisala je šolsko nalogo, ker je vedela, da je to niena dolžnost, čeprav ni imela črnila in še marsikdaj pozneje je storila svojo dolžnost. Lenka joče za soncem Sonček zlati hudo si užalil nas! Kam odšel si? K nam prihaja sneg in mraz. Kje sedaj je tvoja roka mila? Glej, vse rože slana nam je pomorila. Gozd je suh in listje žalostno veni. Mar li si kriv, da ptičkov več, metuljev ni? In te livade, ti cvetoči vrti, da mrtvi so in štrli? Povrni, sonce se, povrni, z lic bridke solze nam otrnil Še enkrat loplo daj roko odpreti, brez tebe tudi mi ne moremo živeli... >-Ne joči, Lenka! Na pomlad raztopil spet bom sneg in hlad in po vrtovih novih rož vam bom natresel, vse ptičke in metulje vam nazaj prinesel. Veš, tudi v drugih krajih so ljudje, ki jim po meni hrepeni srce; dozdaj jih trda zima je morila — tja moram, moja Lenka mila!« R. Mohar, Loški potok. Modri mandarin Zgodbo o modrem mandarinu (sodniku) jx>zua na Kitajskem skorajda vsak otrok. Takala je la zgodba. Nekega dne je slepi godec prišel do reke. ki je v jx)lloku obkrožala tueslo. Dolgo je s svojo dolgo palico tipal predse in premišljeval, kako bi prišel na drugo stran reke, kamor ga je vodila pol. Pa mu je tedaj prišel naj^roli potujoči Irgovec z oljem in zaklical: »Počakaj, siromak, pomagal ti bom!« Oprlal si je slepca na rame, še prej f>a mu je stisnil v roko vrečico z denarjem in ga prosil, naj jo drži lol'ko časa, da bosla ua drugi strani reke. Slepec je varno držal vrečico z denarjem, katerega j c irgovec dobil za prodano olje, in pri tem so ga obšle zapeljive misli... Ko je Irgovec prebredel reko, je postavil gotica z rame na Ila in rekel: »Tako, zdaj si na cilju. Daj mi vrečico z denarjem nazaj in Bog s teboj!« A kaj je tedaj storil nehvaležni slejiec? Na ves glas je začel kričati, da je denar njegov in da ga hoče Irgovec oropali. Ljudje so slišali slepčevo kričanje in tekli skupaj. Kmalu se ie okoli slepca in trgovca nabrala gosta množica. Vsi so potegnili s slepcem in grozili trgovcu, da ga bodo pretepli. Nazadnje sla se slepec in trgovec zatekla k mandarinu. Slefiec se je rotil in zaklinjal, da je denar njegov, trgovec pa je prisegal, da je njegov. Mandarin ju je nekaj časa malomarno poslušal, |Xilem pa sc je zamislil in dejal: »Čigav jc denar, naj razsodi vodni bog!« Ukazal je, naj mu |irinesejo veliko posodo z vodo. Stresel je vanjo bakrene novce in jih dobro zmešal. Poletu je vstal, se sklonil nad posodo in nekaj časa nepremično strmel vanio. •vDenar je trgovčeva last, slepec |>a dobi sto udarcev z bambusovo palico!« je slednjič razsodil. Vsi so strmeli. Ni in ni jim šlo v glavo, kako je mogel dognali pravega lastnika denarja. »Glejte,« sc je nasmehnil modri mandarin in liokaza! s prstom v posodo, »na površju votle plava olje. Mož kujKttje z oljem in zato je kar razumljivo, da ima denar, ki gre skozi njegove roke, sledove olja!« Na površju vode so v resnici plavali veliki oljnati madeži. Narod je na ves glas začel hvalili mandarinovo modrost, zunaj f»a je odmevalo pretresljivo kričanje slcj-iega godca, kateremu so z bambusovo palico krepko drgnili hrbet. Ples metuljev Da bi metulji plesali? boste neverno zmajali z glavo. In vendar ni prav nič ležko napravili lo majhno »coprnijo«. Za lo potrebujemo samo polo svilenega papirja, na katerega narišemo nekaj metuljev. Ciin bolj" tenak jc papir, lem previdnejše moramo ravnali z njim. Kdor je |x>sebuo spreten in iznajdljiv, bo meluljc tudi |>revlekel s pisanimi barvami. Sele potem meluljc previdno izrežemo. da se nc raztrgajo. A s lem naše delo še ni končano. Izrezane metulje privežemo aa svilen motvoz. Motvoz pritrdimo z vozlom sredi sprednjih in zadnjih perotaic. Ce potem vzamemo privezane metulje v eno roko, v drugo pa kos kartona ali zvezek ali pahljačo, kalero si is|x>sodimo ml mame, začnejo metulji plesati. S kartonom (zvezkom ali pahljačo) jih moramo namreč pahljali, da nastane »veter«. Bosle videli, kako bodo v hipu oživeli! Najčudovitejše plese bodo izvajali, če bomo s kartonm ali pahljačo prav spretno ravnali. Metulje |>a lahko privežemo tudi nad nizko pečjo ali centralno kurjavo. Tojilota jih bo lakoj prisilila k plesu. Skrivalnica mnw F šmž&m V> . . >.. "a ii i 9 Vuf-. i Mm Brat išče sestro. Kje jc? Ubogi ptički Mrzel velet če/ dobrave brije, grize do kosil. Itičke zebe. -Pridi, sonce!« prosijo. A sonca ni In še glad jih kruto stiska. Ni črvičkov več; |«okril sneg jih z odejo ležko — kdo jo s kijuiiAom bo prebil? Kakšna bo pomlad brez ptičkov, ie pozebajo. |x>mro ti a m čez zimo? V nemi tudi sklonil gozd hi k tlom glavo in po poljih bi postalo kakor v grobu tiho vse . Nemo prosijo nas revčki: -Zdaj se nas usmilile!« Za mlade risarje Danes objavljamo spet dve sliki z eno |V>lezo. Prvo risbo, ki predstavlja kovboja na konju, ie naredil Marjan Depolli, dijak II. razr gimn. v Ljubljani. Zraven pa je zložil tudi jiesemco, ki |x>nazonije risbo, l akala jc ia pesen*-«: Kovboji divji se po prerijah pode, za pasom nož, pištolo, laso krog rainč. Mustange divje konje si love, na njih kot s sedlom zraščeui sede. ZA ZIDANO VOlJO Kje čuti udarce Učiteli: Tonček, povej, kje leži src c?« Tonček: >-Ne vem.« Učitelj (položi roko na srce): -No. ali nc čutiš tukajle udarcev?« Tonček: Nak, udarce čutim bolj s|xxlaj na zadnji strani!« MOŽ BESEDA Oče: Janezek, da! si mi besedo, da se vrneš v pravem času domov, jaz sem li pa Jal licsedo. da tc naseškain. čc se vrneš prepozno! Janezek: »Potem je kar v redu. Ce jaz nisem držal besede, je tudi tebi ni treba!« Drugo risbo, ki predstavlja ljuleg.-> gosp- d« stražnika v hipu, ko je zasači! vlomilca / ukradeno blagajno ua hrbtu, |ia ir naredila Anka K o b I a r -jeva, učenka IV. razr. pri uršiibnkalt v Ljubljani. Kar frglejte grduna tatinskega, kako kise! obraz jc n.vvsvil, ko ga je ljuti gos]xxl stražnik s samokresom zmagoslavno |xiti|>al za rame! Mlada njiva V rojstnem kraju rohovnjnča Nandeio Danes bom opisala kraj, v katerem prebivam. Nc bom opisovala vasi. Vas je vasi podobna. Opisati hočem prelepo Kamniško Bistrico, V Kamniški Bistrici ie izvir reke Bistrice. • loj, kako je ta izvir lep! Voda • .rlja na več krajih iz kamenja, se pretaka v piecej globoko kotanjo, iz tiste kotanje pa dere dalje po ozki, a silno zanimivi strugi. Naj omenim samo lepoto naravnega mostu, potem tesnobo Predasla in šumeči slap Bistrice. Bistrica je mrzla kakor pozimi led. V Bistrici je tudi lep turistovski dom. Blizu lega doma je kapela, v kateri se lahko mašuje, V kapelici je zelo lepa podoba Marije. Do Kopiš, ki ležijo ne daleč od turistovskega doma, je lepa vozna cesta, po kateri vozi tudi avto. V Bistrici je tudi koča rokovniača Nandcta. A samo koča. Nandeta že zdavnaj ni več v njej. Slavica I.angcrholz, učenka IV. razr v Stranjah pri Kamniku. S(. Ruperi Sloji Št. Rupert, lepa vas, spominjam gorko se je jaz Tam tekla mi je zibelka, tam mati me je zibala. Majda Peterim, učenka V. razr. v št. Ruperlu na Dolenjskem Zaičie zborovanie »Tovariši, eden izmed nas »e bo moral žrtvovati. drugače bo oddal lovišče kakšnemu drugemu v nujem!« Sl> _____>SI/)VENEC<, dne 20. decembra 193r„ ^t. ,/f ^ J3oxiena noe. Iz Šangajio poročajo: Ze več časa so v mestih Coenču in Cun-king (provinca Šelivan) čutili manjše potresne sunke. Toda 18. decembra je mesto Ala-iiien z okolico ( v južnem delu province šehvan) zalotil strašen petres. ki je trajal celih 5 ur. Kakor bi grmelo in treskalo tako so potresni sunki udarjali drug za drugim. Silno mnogo ljudi je bilo ubitih in tudi stvarna škoda je velika. Podrobnosti o tej strašni nesreči še ni, vendar so doslej znani ti-le podatki: Zemlja se je ponekod kar razklala. Mnogo hiš se je podrlo, tudi mnogo dreves je s koreninami izruvalo. Oblasti so nesrečnim krajem na pomoč poslale pomožne ekspedicije. Hrošč kljubuje pruski kislini Pruska kislina ali višnjevi strup je med najhujšimi strupi; tudi njene soli so nad vse strupene. Ta strup uporabljajo za ugonabljanje žival, škodljivcev. Kalijeva sol pruske kisline služi za to, d» naglo umori tiste žuželke, katere zbiratelji love 7« svoje zbirke. Nemški profesor dr. Scitz iz DarmsIadU na Nemškem pa je sedaj v okolici Ankare v Mali Aziji (Ankara je glavno mesto sedanje Turčije) našel velikega okroglastega hrošča vrste »pimela«, ki ga s tem strupom kar ni mogel ugonobiti. Dve do štiri ure je imel hrošče v strupenih plinih pruske kisline. Ko je videl, da se živalca več ne giblje, jih je spravil v škatljice in zavil. Toda čez nekaj ur je v škat-ljicah začelo praskati. Hrošči, ki jih je strašni strupeni plin le omamil, a ne ugonobil, so si med med opomogli in veselo lezli po š-katlji. V abesinskem taborišča Siten potres na Kitajskem Lindberg tolovaji Posebni poročevalec United Press , .lanics Rohrbough, poroča iz Dosje te-le zanimivosti iz undotnega vojaškega taborišča: Prijetno mesto Desje jc kar čez noč poslalo prestolnica Eritrejo, odkar jo semkaj prišel abesinski neguš. S leni je to mesto v očeh Abesincev zelo zrasilo, kar se razvidi iz toga, kako Abesinci lo mesto označujejo. (io km pred Desjem smo vprašali domačina, kako daleč je še do mesta. .Oh, saj ste že sredi, notri, so je glasil odgovor. S tega-le griča lahko žc vidite Dosje. Ko smo sfc vozili šo eno uro, smo vnovič vprašali, kako daleč je šc do mestu, pa smo dobili zopet taisli odgovor. O mestu Desje danes vso govori. Semkaj se jo začasno preselil sam neguš. Poleg tega pa so Abesinci prepričani, • la sc bo pri Desju, če bi Italijani prodrli lako lialeč, tiitu zadnja bitka. Seveda pa nihče nc verjame, da bi sc Italijanom kdaj posrečilo priti semkaj. Mesto leži na visoki gori ler je okrog in okrog obdano od pogorij, na kalerib sc morejo Abesinci dobro razviti. V starih časih je bila varnost kako naselbine odvisna od njene višine in pa od razdalje, kako daleč so naseljenci bližajočega .-o sovražnika mogli zapazili. Temu mostu sc nc more približati nihče, ne da bi bil opažen. V mc-slo vodi nekaj potov, katere pa ni bilo težko zapreti, tako da je bilo skoraj nemogoče to mesto zavzeli. Pa tudi dandanes bi imeli Italijani silne težave, če bi hoteli to mesto zasesti. Z letali nc bi mogli dosti opravili, ker bi sc domačini lahko dobro skrili v gozdove, kateri pokrivajo le gore. 'lopove bi bilo po teli strmih kozjih stezah težko prenašati. Cc bi Italijani hoteli res zavzeti Desje, tii ga mogli zavzeti le s peholo, in sicer z nepričakovanim napadom. To pa bo skoraj nemogoče, ker so Abesinci preveč čuječi. Okrog in okrog mesla je zbrana velika armada. Po vseli travnikih in jasah mrgoli šotorov in preprostih koč. V leni orjaškem vojaškem taborišču pa manjka vsakega reda. Vsa taborna opravila opravljajo ženske. Celi roji olrok pa medlem zijajo tu čudesa '.velemesta* ler tekajo za Evropci. Ponoči gori na tisoče tabornih ognjev |io ravnini. Če z vrha gore pogledaš v dolino, vidiš, ila se stražni ognji na vse strani po cele milje daleč raztezajo. Ko to vidiš, moraš dvomiti, ali borlo Italijani res mogli Abesince presenetili. — Abesinci budno slražijo. Jutri bodo li vojaki odkorakali proti fronti, toda v neskončno dolgih karavanah | žc prihajajo novi. ki bodo stopili na njihova mesla. Z gora, iz ravnin in iz puščav vodijo vsa pota v ; Desje. In po njih marširajo vojščaki, ki upajo, da nili ne slutijo ne, kakšno trpljenje jih šc čaka. liodo lu videli svojega ccsarja, preden odidejo na fronto, da lam zanj umro. Prunnogo jc trpljenja, ki o njem pripovedujejo v Desje. Vedno pa ko šibki in nemočni lisli. kaleri najbolj trpe. V vseli vojskah je tako. zlasti pu tukaj v Afriki. Zakaj tukaj ne gredo v vojsko samo moški, ampak tudi ženske in otroci. Nihče ne sme oslali doma. Na bojnem polju pa za telesni blagor bojevnikov nc skrbi poveljstvo, kakor jo io navada v Kvropi. Trenil sploh ni. Zato sc lukaj ir- prevečkrat bije boj za živež. V tem boju šibkejši odhajajo praznili rok. Stari ljudje in otroci od lakote onemogli leže ob cestah, nihče jim nc pomaga, mnogo jih umre. Drugi sc po vseh štirih plazijo, napenjajoč zadnje sile, dn bi prišli v Divje, kjer prosjačijo za sočutje in usmiljenje. — bolnike pusto ležati, da samotni umirajo. Morda imajo li reveži doma sorodnike, ki bi siccr skrbeli zanje. Toda njihov dom je daleč in doma nihče nc sluti, kako strašno trpijo ti reveži, ki izdihajo svoje življenje pod žgočim solncem sredi milijonov muli. Najbolj žalostna od mnogih žalostnih zgodb jc zgodim 4r, Itaniasov, ki so ušli iz italijanske vojske, da bi sc borili za svobodo Abesinije. Pobeg- i nili so od Italijanov z vsem orožjem in korakali j k Abesincem. Pričakovali so, da jih bodo Abe- I sinci sprejeli z. odprtimi rokami. Med potjo pa so ! naleteli na rasa (lukšo, ki jo s svojimi uporniki ravno prehajal na italijansko strun. Ras Oukša je imel pri sebi n00 mož, kateri so bili ogorčeni, lio so videli, da prihajajo llamasi na pomoč listi Abesiniji, katero mislijo oni pravkar izdali. Zalo so se besno vrgli na malo četico, jo razorožili, 7 mož pobili, druge pn so tako pohabili, da so vsi obležali polomljenih kosti. Končno se jo nesrečnikom posrečilo priti v Desje. Tu so jih sprejeli v bolnišnico, a so jim obenem tudi naznanili, da liodo oslali vse življenje pohabljeni. Med abesinsko armado so začelo razsajali črne koze. Mnogo ljudi umre. Nikakor ni čudno, čc sc ta kuga lako razširja, kor morajo vojaki v majhnih šatorih tako nagosto spati skupaj. Abesinci sicer imajo nekak ltdeči križ, ki pu tukaj na severu, ne deluje. Ranjenci leže lani, kjer so >a-dli. da tam umro ali pa si opomorejo, če Bog lako hoče. Mnogo ranjencev jc deset dni pešhoje dolgo pol v Desje prehodilo v dvajsetih dneh oh palicah in berglah. Ko so prišli semkaj, so bili žo skoraj zblazneli od bolečin in napol mrlvi od pomanjkanja. Njihove rane pa so bile medtem že vse vnete. Sveže abesinske čelo, ki tukaj v Desje lako veselo in navdušeno pričakujejo bojev z Italijani, Polkovnik beži pred Še vsem je znano, da so pred nekaj leti tolovaji ugrabili polkovniku Lindberghu majhnega sinčka, zahtevajoč |o ameriški navad: zanj veliko odkupnino. Čeprav je nesrečni oče plačal težke dolarje, otroka vendar le ni dobil nazaj, ampak so ga kmalu nato našli nekje blizu umorjenega Cez nekaj let so le prijeli Nemca Hauptmanna in so ga obsodili na smrt, češ, da je 011 uropal in umoril olroka Toda njegova krivda vendar ni še tako izpričana, zato ga niso šc usmrtili. Sedaj pa )x>roča lisi »Nevvjork Times«, da se je Lindbergh z ženo in 3 letnim otročičem v neznanem parniku odpeljal na Angleško. Lindbergh je pobegnil iz Amerike, ker so tolovaji v pismih venomer grozili, da mu bodo še tega otroka, ki je 3 leta star, odpeljali in umorili. Slavm eolkovnik Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantski cean, je sedaj pobegnil pred tolovaji iz slralui za svojega otreka. Naseliti se hoče nekje na Angleškem, kjer bo lahko v miru odgajal svoje dete. Ta novica je i seveda razburila vso Ameriko, kjer so tolovaji res 1 prava nadloga. Na sliki vidimo Lindbergha in njegovo ženo v letalu. Žena, hči ameriškega miljarderja, zveslo spremlja svojega moža pri vseh poletih. Kakor poroča moskovska »Pravda«, je v Irkut-sku začela goreti hiša, v kateri so stanovali sami delavci. S hišo vred je zgorelo 25 ljudi, med njimi 5 žensk in -I otroci. Uevet ljudi je močno opečenih, 17 pa le lahko. Preiskava je ugotovila, da sovjetsko gasilstvo ni znalo iu ni nili poskušalo požar omejiti ter ljudi reševati. Ko bi bili le poskusili, nc bi bilo toliko ljudi zgorelo. Iz Aachena v Nemčiji poročaio, da se je tam med krajema Rotgen in \Valheim zgodila huda avtomobilska nesreča. Od Manschau-a je vozil osebni' avtomobil, ki se je z vso silo zaletel v avtobus sc je vozil v nasprotno smer. Osebni avtomobil se je s s tako silo zagnal v avtobus, da se jc na osebnem avtomobilu razbil motor. V tem hipu je eksplodirala poseda z bencinom. Naenkrat je bil ves avtomobil v plamenih. V gorečem avtomobilu so sedeli 4 ljudje, ki so vsi zgoreli, ne da bi jih bHo mogoče rešili, šofer avtobusa in popotniki so brž skočili na pomoč. Ker niso mogli do ljudi drugače, so po- 29 ljudi zgorelo bili šipe na vozu. Toda iz gorečega avtomobila so potegnili le er.o žensko, ki pa je bita že mrtva. — Osebni avlo, ki je na zledeneli cesti precej naglo vozil, je ob srečanju z vso silo zavrl, pri tem ga jc pa vrglo na spolzki cesti naravnost v avtobus. Dva duhovnika ustreljena Pred nekaj leti so sovjetske oblasti v Rusiji obsodile dva pravoslavna duhovnika, Ksenofantova in Burdujekova, na 10 let izgnanstva v delavsko taborišče na daljnem severu. Obsojena sta bila, češ, da se nista pokoravala državni oblasti. Pred kratkim pa se j ima je posrečilo uiti iz taborišča. 2e se je zdelo, da bosta srečno ušla zasledovalcem, ko so ju tik finske meje vendar le prijeli. Takoj so ju pripeljali v Pelrosadovsk. kjer so ju postavili pred preki sod ljudskega komisarijata za notranje zadeve. To sodišče je oba duhovnika obsodilo na smrt. Kmalu po obsodbi so ju ustrelili. Božič kazniiv! Iz Moskve poročajo: Na mnogoštevilna vprašanja je osrednji svet sovjetskih strokovnih društev pred božičem odgovoril s posebnim razglasom, da nili 25. niti 26. december nista praznika. Kdor se bo branil la dva dni opravljati svoja dolžna opravila, naj bo strogo koznovan! tiuinlinode Barros, ki je vodil komunistično revolucijo v Braziliji. za visoki glas in klavij' zložil L avpo Jfafsicr ( 13escrfirn /fir/to JCunčie- a.) Lahno iu občuteno. noč ( noč! t. tflh, ta■ pre-iestria bo.ži._čna 3 i*/h, ta. pre. testna boxi_ena tr-- o f .....p ——j^—| ^ ^ .— ^ _U«!!_--r_ sa- rria sladkost in mi - li ko da od-pr_ to ne_ bo ve.-tre mu boj_fce se_ pr Jih, ta. pre It stna bo i i ena, noe! Fernopo~xua-. nja po. o južni Nemčiji, kutera pokrajin« zelo sliči naši Gorenjski se bomo ustavili v Minulim (Monu-ko\o). Če z dan si bomo tu ogledovali zanimivosti mesta, predvsem |>a .Oeutsches Museum« in pa največjo pivovarno. V muzeju, ki je edinstven n« svetu, bomo videli planetarij. ki naiii 1)0 pokazal ozvezdje severnega neba v raznih letnih časih. Marsikoga bo zanimal razvoj prometnih sredstev vseli vrst od prvega iz debla izdolbenega čolna do luksuznega parnika, od prvega kolesu lo najbolj udobnega avtu. uero-planu, kočije, smuči, železnice i * r! Prva podmornica jc tu razstavljen« in je videti njeno originalno notranjost. Krasni originalu' modeli nam prikazujejo življenje v rudnikih sohirnah, tovarnah. kovu'-nieuh itd. Vsi posetniki bodo le obžalovali, da ne morejo ostati v muzeju delj časa in du si nc morejo ogledali vseh razstavljenih jirodmetov v vseh potankoi,ih Ogled največje pivovarne nam bo izpričal, kako visoko je razvita pivska industrija v Nem-, i ji in zakaj je bavarsko pivo tako priljubljeno Znamenite so cerkve v Moijukovem Mnogi bodo Judi čakali pred rotovžem, da si ob 9. uri in ob 13. uri ogledajo zvočno igro ob plesu sodurjev in ob vitežkera turnirju Ponoči bomo potovali iz Miinchen« skozi Niirnberg in Leipzig v Berlin. I u bomo v petih dneh ogledali predvsem razne olimpijske tekme na ogromnem stodijonu, ki so g« Nemci nalašč zgradili za te tekinc. oleg znamenitosti mest;a nam bo vodstvo izleta razkazalo Potsdam in graščino Suns souci« z vrtovi. Izlet k jezeru »Wannsec« nas bo vodil v bližino lužiških Sr- Inkret Alfonz: bov. Ogled velikega svetovnega letališču, kjer bo marsikdo zu mali prispevek |>oletel v zrak, i vožnja s podzemsko in nadzemsko mestno že- ' leznico bo za marsikoga edinstveno Na pripraven dan bomo poleteli tudi v Homburg kjer si bomo ogledali največjo luko n« »vropskem kontinentu z vsemi njenimi napravami za razkladanje in nakladanje ogromnih množin robe. zn popravila ladij, delavnice itd. Možen bo tudi ogled kake večje jiotniške ladje v njeni notranjosti. Ogled rotovža nnm bo pokazal, v kakem bogastvu so živeli Hambutiani ko je bilo lo mesto še svobodno in samostojno. Nu povratku iz Berlina se bomo ustavili po šest ur v Niirnbergu in v Salzbu.gu Prvo mesto je najbolj tipično nemško mesto. Stare srednjeveške hiše v sredini mesta, dobro ohranjeno obzidje in grad na hribu prikazu jejo, kakšna so bila mesta v srednjem veku Zanimivi so stadioni, kjer se vsako leto vrše veliki kongresi nomško-nacionalno stranke, kuterih se udeležuje skoraj milijon pristašev. Mesto Salzburg po svoji legi zelo sliči Ljubljani Vodstvo bo poskrbelo, da se bomo vozili na progi Bclink -Salzburg - Miinchen - Niirnberg - Berlin - Hamburg in obratno vsaj enkrat |M)dnevi, da si bomo lahko ogledali pokrajine ob progi in njih posebnosti Pomnite, prosimo, to-le: Potovanje bo trajalo od š. do 14. avgusta 1936. Za vožnjo, bruno, stanovanje in izlete je plačati samo ir>0» Din v osmih mesečnih obrokih »o 20(1 Din. Prijavite «e takoj, zlasti oni, ki reflektirate na vstopnice za olimpijudo. Do 8. januarja 1936 je plnčati že drugi obrok. Za one, ki se javijo po 10. januarju, ne jamčimo za vstopnice zn olimpijske igre, ker so že skoraj razprodane Vse potrebne informacije glede izleta daje SK Planina (Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke). Ljubljana, Miklošičeva c. 10, kjer se je prijaviti. Maša reja malih živali Posvetovanje o predlogih za napredek te važne gospodarske panoge Pri ministrstvu za kmetijstvo se je vršila v* Belgradu na pobudo ministrstva in rejcev samih v dneh 17. in 18. dee. velika živi-narska konferenca, katere so se udeležili za^ stopniki vseh kr. banskili uprav in odlični živinarski strokovnjaki. Namen te konference je bil, da se uvede sistematsko dolo na polju pospeševanja reje malih živali, predvsem perutninarstva, ki je najbolj razširjeno v naši državi. Konferenci je načeloval g. B. Cvijanovič, načelnik stočarskega od-dcljenja. Navzočih je bilo ,38 zastopnikov iz vseh banovin in raznih rejskih organizacij. Kr. bansko upravo dravske banovine je zastopal g. inšpektor inž. Ziclanšek, Zvezo društev rejcev malih živali v Ljubljani pa urednik lista: Rejec malih živali, g. Inkret Alfonz iz Šenkovega Turna. Uvodoma je bilo poročilo referenta za perutninarstvo, g. VI. Drecyn o stanju pe: l-utninarstva v naši državi, ki znaša okoli milijonov grl, Izvoz perutnine in; jajc s*alno nazaduje tako, da so v tem prekosile, našo državo že vse sosednje države, celo Turčija. Države, kamor smo uvažali, so bile ?tvica, Italija, Avstrija in Nemčija. Izvoz v Švico smo dosedaj docela izgubili, v ostale države pa se je uvoz zmanjšal za polovico Srejšnjega. Naslednji refer. g. inšpektor inž. i. Grujič je zastopal Glavni savez rejcev perutnine, kuncev in golobov v Belgradu in navajal v svojem poročilu, da priete v naši državi na eno gospodarstvo povprečno 6 komadov perutnine. Pri vtseni tem so je število živali od časa svetovne vojne povečalo za 25%, med tem, ko se jo v ostalih drŽavah v istem času povečalo stanje perutnine za 50 do 70%. Povsod se uvaja selekcija in kontrola nesnosti. V naši državi proizvajamo letno sedaj okoli nad 1 milijardo jajc. Zaostalost, v napredovanju perutninarstva povzročajo pri nas razne epidemične bolezni, čemur je v veliki meri kriva nepoučenost naših ljudi o pravilni vreji in negi perutnine. Nujno je potreben izbor pasem za posamezne pokrajine. Dalje je navajal razne predloge v prid izboljšanja našega perutninarstva. O dolu zasebnih rejcev na polju perutninarstva je poročal dr. Mato Pavlovie iz Bielino. Zavzemal so jo za to, da sc n pravilnem perutninarstvu poučujejo kmečke deklice žo v šoli in izven nje v posebnih tečajih. Od naših žena je odvisen napredek kmečkega perutninarstva. Obrazložil je za primerjavo stanje bolgarskega perutninarstva. Saj je znano, da so Bolgari naša največja konkurenca na svetovnem trgu. Narod je treba poučevati o pravilnem perutninarstvu potoni tečajev, filmov, knjig, letakov, društev itd. Privatna in državna inicijativa za pospeševanje perutninarstva naj združeni delujeta. Sledila so poročila zastopnikov posameznih kr. banskih uprav. G. inšp. inž. Zidan-šek Josip je kot zastopnik kr. banske uprave dravske banovine orisal delo na selekciji domače štajerske kokoši, ki je sedaj določenu že za kmečka gospodarstva. V dravski banovini je seda.i 30 seiekci,i«kih privatnih stanic pod kontrolo kr. banske uprave. Letno se razdeli 18.000 valilnih jajc po znižani ceni 1 Din za komad in približno 800 komadov plemenske perutnine. Predlaga da se ta način organizacije uvede v vsej državi, kakor tudi da se v vsej državi uvede štajerska kot izrazito domača kokoš. Sledila so poročila še ostalih referentov jiosaineznih banovin, dalje jioročila izvozni-čarjev in veterinarjev, na kar je sledila splošna debata o iznešenili predlogih. Na osnovi teh razgovorov so bili končno izvedeni sklepi, ki naj dajo smer sistematskemu delu za povzdieo perutninarstva v naši državi. V drugem delu konference so .se obravnavale smernice za povzdieo umne kunce; reje v naši državi. Daljši referat o kuncereji je imel priznani strokovnjak na tem polju r. Stepanek Rudolf iz Sarajeva, ki je tudi predlagal, naj se podnira v državi gojenje predvsem dveh vrst kuncev iu sicer nemškega ovnača in angorskeea kunca. Nemški ali tudi francoski ovnač ima izredno erosl kožuh, primeren za krznarsko stroko pa tudi obilo mesa za domačo kuhinjo, od angor-sketra kunca pa nridobivamo izredno fino an-arovsko volno. Tovarne za predelavo krzna imamo že v Jugoslaviji, za preden ie aneror-«ke volne naj se pa s nomočjo države čimprej ustanovi, čim ho dovolj domačega jiro-duktu ni raznolago. 0. Pavišič Ivan. predsednik Savezn kuni-onrskih društava kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je podal kojiico predlogov za j)o-vzdi vsi okrajni ekonomi veterinarji in šole. Daljo je na kratko podal sliko o posameznih panogah reje malih živali v dravski banovini kakor tudi prikazal razvoj rejskega gibanja v zadnjih desetletjih. Ponovno je poudarjal rešitev vprašanja o napredku našega živinarstva v sistematskem organiziranju samostojnih rej-sRih društev, kakor se to že vrši v dravski banovini. Sledile so maloštevilne debate, nakar je imel zastopnik vojske daljši referat 0 golobar.stvu, jiredvsem o reji golobov pismonoš. Podal je razne predloge, kakor tudi da morajo biti vsi Kolobarji včlanjeni v Golobarskom .savezu. Po vsej državi naj se ustanavljajo golobarska društva, ki so včlanjena v Savezu in so pod kontrolo države. Savez bo izdajal tudi glasilo Golob pismo-noša. Po končanih debatah se je prešlo k sestavljanju sklepov. Izmed velikega števila sklepov le konference naj navedem v prvi vrsti one, ki določajo, katere vrste perutnina naj se goji v posameznih banovinah. V splošnem so .ie konferenca Izrekla za gojitev domače, štajerske, poleg tega pa šc rodajland in plimetke. V Dravski banovini naj se goji po VKeh kmetijah edinolo štajerska. V Savski banovini v onem dolu štajerska v drugem delu I plimetka. V Vrbaski banovini domača, šla ! jerska in plimetka. V Primorski banovini domača, štajerska, izjemoma se dovoljuje tudi leghorn, kakor tudi rodajland in plimetka. V Zetski banovini domača, štajerska in rodajland. V Drinski banovini domača, štajerska in rodajland. V Dunavski banovini domača, štaierska in rodajland, izjemoma tudi loghorn. V Moravski banovini doipača. šta jonska, plimetka, izjemoma jerehičasta ita-ljanka. V Vardarski banovini domača, rodaj land in plimetka. Od ostalih vrst perutnine naj se goji v ■ vsej državi sledeče vrste: domače in emden-ske gosi, domače, peking im orpington race domače in bronaste pure, v planinskih kra jih liegatke. V zadevi propagiranja umne koncereje v državi se podpira pred vsem gojenje nemških ovnačev kot kuncev za meso in krzno ter angorskih kuncev za pridobivanje volne. Izmed vseh vrst pasem golobov se podpira v jirvi vrsti reja golobov pismonoš iz vojaško-obrambnega stališča. Iznešenih je bilo še v.sopolno sklepov, kakor ustanavljanje vzornih državnih sta-nie za perutninarstvo, kuneerejo in srolo-harstvo itd. Odslej so sesta"e vsako leto ta | konferenca, da prouči v koliko sc je nnpre- 1 dovalo jio danih smernicah in kakšne mere nai se povzame,jo zopet za nndn'jno bodoče delo na pospeševanju reje malih živali v naši državi. Pluj Divjaški napadi -uroveta. Nn sveti večer so p-odigral v hližini ptujskega kolodvora dogodek, ki je ogoičil prebivalstva, powol.no pa očividec. Povzročitelj grdega in razburljivega dtigndk« je 2.s-letni brezposelni čevljarski pomočnik Ivan Kntnp:. lojen v Ledenicah pri Ljubljani, pristojen v Slo venjo vas pri Ptuju. Kninpl ji- bil Ine 21. der od-pravljen od ljubljanske policije, kateri jo mo/.; Kai fiovzročil že veliko dela. odi>t>nskiui pt>lo,n • spremstvom v Ptuj. Ptujska policija .a j. nato ka kor običajno napotila v njegovo domovin, lo. ob čino v Slovenji) vas in sicer Ih.-, s|>;em-Iva Namesto, da bi se Kitm|)l podal nit svej dbm, ie pe-pival po ptujskih gostilnah in se proti večeru |ir-idatil v bližino kolodvora, kjer je tamkaj na vlak čakajoče ljudi in druge pasante brez vsakega vzroka mi|Kidal z nožem, preklinjal kakor besen in še celo hudo žalil našo vojsko. Vedenje nasilneža je bilo lako nesramno iu nevarno ia -m) se vsi navzoči opravičeno zgražali. Da ni prišlo do uboja ali kake druge nesreče, se je zahvalili nu kolodvoru službujočemu orožjiikii-na'eilnlku. k' jc šo pravočasno posegel vmes in suroveža razorožil. Kanipl je bil lako besen, da so morali pristopiti še drugi orožniki in nekaj potnikov, da -so gu mogli ukrotiti. Zverino so ie z muko spi m vili na sani in jo prepeljali v policijske zapore. Nn policijski stražnici so šole ugotovili, kdo je. Nadalje so ugotovili, tla imajo posla z zelo nevarnim kriminalnim tipom. Akornvno je šole 28 lel stur inui Kanipl že ncštevilne kazni, med temi !! mesece. 0 mesecev, 14 mesecev in 10 let težke ječe. Kaznovan je bil radi raznih tatvin, vlomov in radi umora. Suroveža so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Zadnja pol Marije Mokolo, roj. Ifuiiielič. V petek, dne 27. tleč. smo spremili k zadnjemu |>o-citku Marijo Mokole, rojeno Hauželič, soprogo uradnika na okrajnem glavarstvu Zdravka Mokole. Pogreba se jo udeležila izredno velika množica ljudi iz vseh slojev. Uradništvo okrajnega glavarstva se je udeležilo z okrajnim glavarjem C- dr. Vidieem in poglavarjem g. dr. Tomšičem. Tudi ostali uradi so bili številno zastopani. Mestna občina je bila doskora polnošlevilno zastopana po svojih nameščencih, na čelu župan tir. Homec in magistralni ravnatelj Mihael Zavadlal. Nadalje se je udeležil pogreba poveljnik žendarmerijsko čete s svojimi častniki. Cerkvene obrede je opravil župnik g. Svel ob asistenci dveh gg. p. kaplanov. Pri odprtem grobu se jo v prav lepih besedah poclovil od pokojnim g. župnik SvcU Je srnice Smučke v skladiščih. Vsi, ki so mislili za praznike ven v zimsko prirodo. da bi tam na »dilcah« vedrili, so otožno gledali v nebo, v katerem je gospodaril jug, ki je iz najlepših smuških terenov napravil omako. Na Jesenicah je bilo mnogo takih, saj je res da je prav smuški šport, šport neimovitih kmetskih, delavskih in nameščenskih slojev. En čaj na dan in ž«1 je veselje na zimskih poljanah. Poleg resnih proletarskih smučarjev pa je juR nagajal tudi onim. ki imnio smučanje ie kot običaj, le zato da smejo obleči smučarsko obleko in nositi smuči iz kraja v kraj. Teh pa je malo. tflafl dinarjev za siromake. Kranjska industrijska družba nn Jesenicah ju darovala za reveže znesek Din 1000 mesto novoletnega voščilneera inserata, za kar se ji iskreno zn-hvaliu.iemo, Krasen gledališki delavski večer. Velika dvorana Krekovega doma je bila na praznik povsem razprodana. Tlolavski oder je vnri-zoril veselo opcoto »Sv. Anton vseh zaljubljenih natron«. Žrlev časa. trud naših igralcev. orkestra in režiserja niso bili brez uspeha. «a.i io vsn dvorana kine'a navdušen ia za svoie delavske tovariše-umetnik-p. Tzborno neko in itrcalko, ki je biln deležna že na.i-bo1 i«o kritike "h nastopu v linbl.ianski oneri gdč. Tončko Suvinškovo je dvorana pozdravila že, ob prjhodu na oder knr ,ie naUenše priznan ie in istočasno vabilo da naj prekine svoi »štrajk«. To*"1! ie vesel« in -lo^toi"« lahka ^ io-ri in Inhkn v petin na^i ie-,,'ib*i so ji bili Vny. Ob tnVn nsneli 1' ririreditvnh ivo-sfnia Aljaževo "ledni'™" vodilni iiDipliir-ški bram naše. Gorenjsko rivibpiji-in udeleženci nn prireditve tudi iz oddaljenih krajev. Poizvedovanja Najdena jo bila lia sveti ve*er na komon Btc.i. vveisovc coste rjava usnjena leva ilumsika rokavica. Pobi sc v trgovini fttorti P., Tržaška cf.»t-a 13. Šhofia Loha Zadnji občni zbor Športnega kluba Sore n! prinesel nikakih posebnih novosti. Razen delnih zamenjav nekaterih funkcij odbora je ostalo vse pri starem. Mehanično delavnico na Glavnem trgu, v lokalu nekdanje glavne zaloge tobaka, je nedavno otvoril g. vlože Kavčič, Trošarino na blago in električni tok bodo. po zadnjem sklepu mestne občine, odpravili v našem mestu. Veliko obrtno razstavo pripravljajo v naSem mestu za poletje. Ker bo razstava trajala več tednov in bo z njo v zvezi Se več novosti, je prav, da že zdaj opozorimo občinstvo na to zanimivost Več bomo še poročali. lugoclovanska kniiaama v IJubljanl Knjiga o lepem vodenju. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena '/.daja. spisal Uroa-nus, strani in stane broš K) din. ve/ din. 'Založila io je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Od prejšnje izdaie sl nova razlikuje predvsem v tem. da uvodoma ne prinaša onih navodil lepejra vedru ia. ki pomeni io žo sama po sebi osnovna načela omike in oliko, katera so danes po zaslugi cerkve, sole. prosvetnih in kulturnih društev ter naravnega kulturnega napredka prešla /e v me«o in kri Nov o izdaja jo prilapodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in materialni^*« življenja. Posveča veliko skrb obve/.iio*tini. ki jih ima sh*-herni človek do novo družbe. Skratka: knjipo o lo.pom vedenju mora poznati vsak. ("r noče vel ia ti pri solnideh za nove lnr>ža. neiodo ali neolikanea. Naj navedemo samo nekaj najvažnejših poirlavij i/ te knjige, pa bomo videli. ; da ie danes ta kniiga ena najpopolnejših na l književnem trgu: Temeljna pravila medsebojnega občevanja (pozdrav, podajanji roke. predstavljanje. nagovori); Vodenje nn mizi in pravila družabne konverzacije: Vedenje na cesti: Vodenic v cerkvi, običaji pri rojstvu, birmi in sv. oblmjilu; Zakon in poroka; Drugi /alo>ini in veseli dovodki: V trostilni ui kavarni; Na potovanju, letovanju.; V gledališču, kinu, koncertu: Obiski-poseti, sprejemi; Posetnico naznanila. vabila: Svečano kobilo (rtinor, banket); Gost v hiši; Večerne prireditve, ples, obleka; \vdi'ence, posoti pri visokih dostojanstvenikih: Pravila pismenega občevanja. Knjigo vsem toplo j)riporočamo. I)i Ivan Knific* Okrog Afrike XLIX. Moirleiio, mrzlo jutro jo napočilo, ko smo so po Labi bližali Hamburgu. Zgodaj smo uri lezi i na krov, ko se jo pravkar zdanilo. Na zadnjem koncu parnika je plapolala zastava s kljukastim križem. V tujih vodah io io nadomeščala državna trobojnica. Tudi mnogi potniki so si nadeli kljukaste znake iu se pozdravljali s »He.il Hitler«, cesar na potovanju nikjer niso kazali. V političnih in verskih stvareh so bili vedno strpni, s posebnim ozirom na potnike iz tujih držav; na domačih tleh pa so izpovedali svoje prepričanje. , i. »Blankenese«, so klicali, ko smo drseli mimo tega lepega letovišča. Prikazali so se liamburški stolpi, Hismarckov kip, mostišče sv Pavla in nebro.j parnikov. Pritlikav motorni čoln jo vodil našega junaka mimo vseli ovir do Peterscnovega nabrežja. 1 od .ie ze počivalo nekaj sestrskih ladij; njun so pridružili še Adolfa VVoermanna. Na bregu je že čakala množica sorodnikov in znancev, z robci mahala v pozdrav in vzklikala. Krog devetih so spustili mostova. Zacebi .se je preseljevanje. Avtotaksij. so odvažali potnike iu prtljago na oartnarno, ki je oddaljena skoro četrt ure od nabrežja. Glede obleke in potnih potrebščin raj: hovei niso nadležni, pač im je uradnik takoj zapazil nekaj starih .Slovencev«, se od ju-nija; zgrabil jih je. odnesel k neki mizi in tain preg-lednl seznam onih jugoslovanskih časopisov, ki so v Nemčiji prepovedani: ko med njimi ni našel »Slovenca«, ira .10 vrnil. Drugemu uradniku sem moral naj)ovedati ves denar in mu ga tudi po-kazati, kar je vestno zabeležil. S sopotniki si nismo obljuhovali večne zvestobe in stalnega dopisovanja; .saj smo bili po večini starejši, izkušeni Zemljani, ki smo vedeli, da vso tovrstne obljube trajajo lc par tednov, nato pa izginejo. Čudil sem se, da je bilo veliko potnikov prilotnih. Pojasnili ro mi, da v Nemčiji noben uradnik ne dobi daljšega dopusta in namestnika, tudi če bi ga sam plačeval. Zato je bilo mnogo upokojencev in pa trgovcev, ki so posle že izročili mlajšim močem. Le iz Genove do Hamburga se jo vozilo nekaj »divjakov«. (o je mlajših ljudi, ki na parniku veseljačijo in povzročajo nemire. Pri mizi. prodno je kdo povedal kaj okroirlega, je pristavil: »VVir sind gesetzte Lente«, smo pametni in priletni možje. Dovtipe so radi j>o-slušali. pripovedovali na ne: severni Nemci so pač mrzle narave. Ob odhodu so mi klicali: »Na svidenje!« Ko sem jih opozoril, da so najbrž nikoli več ne vidimo. so_ mi dejali, da se rajbnvei vedno poslavljajo z besedami: Auf VViedersehen! , Večina je takoj odhitela domov. Berlinci so si naročili kar poseben vlak. Nekaj potnikov pa je odšlo za par dni še v kako letovišče, češ: »Od dolge vožnje sem utrujen: moram si nekoliko odpočiti.« Meni se je mudilo domov; saj smo itak dva dni prepozno tlošli v Hamburg, potem ko smo tri dni neprestano razkladali v Antvverpnu in Rotter-rinmu. Ker imamo Jugoslovani v Nemčiji 60 odstotkov popustn nn železnici, sem plačal čez Menibovo do Solnocrnda le 17 murk. medtem ko jih je moja soseda samo do Me-nihoveea nlačala 35. • Zveza pa ni hila ugodna. Moral som prenočiti v Pnldi blizu Frankfurta. Stoj>i 1 sem 1 v bližnji hotel. Ko sedem k mizi, .jo vsa družba umolknila in se tiho razgovarjala. Kmalu sem spoznal, da sem zašel med — Žide. Tem se sedaj v Nemčiji slabo godi; vlada jih strogo nadzoruje, kolikor jih ni že izgnala. Zato se boje ovaduhov. 111 ker me niso poznali, so se potuhnili; šele ko som se vpisal v tujsko knjigo, so videli, da nisem nevaren. Ko drugo jutro stopim nn vlak, me je že ua hodniku pozdravila dobra znanka s potovanja. V kupeju samem se mi na«meh-ljata gospod in gospa. »Me poznate?« ju vprašam. »Kaj hi vas ne'« mi oderovorita; »saj .ste vi tisti, ki ste v Lizboni skoraj za; mudili parnik.« Vsi trije so še do polnoči ostnli v Hamburgu in sc 7, direktnim brzo-vlakom peljali na jug. Tudi v Avstriji zveza ni bila ugodna. Skozi Ture smo jo še prerinili, v Mnlnitzu na Koroškem se je pa vso skupaj ustavilo. Moral sem znova prenočiti: tem bolje: sem vsaj svež in na.span privozil v domovino. Megla, pristna ljubljanska, jo pi 1 pre-zala ravan, ko sem korakal proti domačemu krovu. Povsod dobro, doma najbolje; to ve vsak, kdor se jo količkaj spustil po svetu. Komaj sem prestopil hišni prag, že si je 400 oseb pripovedovalo: K. se Je vrnil Troj)-ska čelada, doma nepoznana, je vse zanimala. Po triinpolniesečni odsotnosti sem v kratkem izvedel vse polno novic. Najbolj me jo razveselilo, ko so mi jirn-vili, da »Slovencevi« naročniki mojo stvari orav radi bero. dasi včasih kdo česa no razume. Preprosta oseba .10 brala, da som nekje obiskal misijonarja iu ga prosil, na.i ine okrlači. Izrazila so .io: »Čudno; vse imajo na ladii, nimajo p« krtače: gospod jo moral k misijonarju, da srn je osnažil.« - Skoraj nihče ni razumel Giitzovepa citata". Pripo vedoval sem, dn se mi .ie v Južni Afriki vsi Jje-vnl šofer, »pa sem mu zabrusil znani pitni iz Golza, seveda v slovenskem prevodu.« Ta »prevod« se ir'usi: Piši i»e ... š:t>lp tako jo nmljivo nadaljevanje: »Tovariši <0 mi pra vili, da te besede niso žaliive. V Hamburgu, klor ,ie la citat zelo v rabi. sp je višje sodišče izreklo, rla to ni psovka: mnenja slovenskih sodnikov ne poznam.« Kapl ja pelina je kanila v čašo vesel iu. ko sem bral in izvedel, ila sr je ena mojih nošiljk izgubila. Pisma 2.3 -26 .sem poslal iz. Durbana v skunni kuverti, ki pa ni prišla na uredništvo. Opis Južne Afrike jp pač višek potopisa: Kapsko mesto. Rtič dobre nn de. Južnoafriška Unija, pristanišči Pori Elizabeth in Kast London. Zato som se la koj odločil, da ta štiri |ii*mu obnovim po zapiskih. Sicer ne bodo tako živahna kol prvotna 11:1 bodo vendarle zamašila zevajoč" vrzel. Priklopim jih koncu potopisa. Ob pisalni mizi sem izračunal stroške potovanja. Vštevši vse listine, izlete, vožnji s prehrano, vse stroške na parniku. napil nino. skratka vso. kar ie kakorkoli v zvez s potovanjem okroe Afrike, me je stal 16 85" Din. malo manj kot_ 17 »jurjev«. T. vsota 106 dnevnega potovanja se mi je zdel tako malenkostna, da som sklonil, obiskat' še četrti kontinent ... Konci Gospodarstvo Narodni poslanec dr. Andrej Vebler Osnutek novega zadružnega zakona Nnši javnosti je znano, da je sedanja vlada predložila narodni skupščini v Belgradu predlog zakona o pridobitnih zadrugah in da je bil izvoljen v narodni skupščini poseben odbor za proučevanje tega zakona, ki je v začetku meseca decembra I. i. po večdnevni razpravi v načelu — z večino glasov sprejel tn zakonski predlog. Kol član skupščinskega odbora za zadružni zakon sem dobil razna vprašanja iz zadružnih vrst, ki zahtevajo pojasnila o glavnih smernicah novega zadružnega zakona. Ker se vsi zavedamo velike važnosti zadružnega zakona za bodoči razvoj našega kmetijstva ter narodnega gospodarstva sploh, se mi zdi potrebno, da podani objektivno kritiko tega zakonskega predloga in da zlasti opo-zoriin na tiste točke in določbe v zakonu, ki bi jih bilo treba spremeniti v smislu tozadevnih piellogov Glavne zadružne zveze v Ljubljani. Potreba novega enotnega zadružnega zakona zn celo kraljevino Jugoslavijo je očividna. Ni tre-1». posebej poudarjati, kako koristno in potrebno je da dobimo namesto 'dO različnih zakonov in uiedb, ki urejujejo pravne odnošaje različnih zadrug v naši državi, enoten zadružni zakon. — V posameznih pokrajinah naše države so še vedno v veljavi slari pokrajinski zadružni zakoni, ki si deloma nasprotujejo. — Za številne posamezne zakone so bile izdane tudi izvršilne uredbe oziroma pravilniki. Zadružno pravo v Jugoslaviji naredi tedaj precej pestro sliko. Za uspešen in zdrav razvoj zadružništva je potrebna z zakonom odrejena prisilna revizija zadrug in zadružnih zvez. Kazen v Sloveniji in Dalmaciji pa sj>loh ni bilo obveznih ]>redpisov o reviziji zadrug in zadružnih zvez v naši državi. V Srbiji sami je bilo zadružništvo omejeno na dva glavna stanova, na kmečki in obrtni stan, jk> vojni j»a še tudi na državne nameščence, ostali stanovi n. pr. delavci, zasebni nameščenci ter malomeščnni s|>loh niso mogli ustanavljati zadrug. To je bila slaba stran srlrskega zadružnega zakona iz I. 1808, ki je bil sicer v svojih glavnih načelih dober. Pravilno je naglasil g. minister za kmetijstvo Stankovič v svojem tiskanem |>oročilu o novem zadružnem zakonu, da je zadružništvo samonikla in ne umetno vzgojena rastlina, da je nastalo v svobodi in da more napredovati samo s svobodnim delovanjem. Prednost novega zadružnega zakona je v tem, da omogoča popolno in svobodno ustanavljanje zadrug, popolno avtonomijo posameznih zadrug in zadružnih zvez in da v tem oziru ne ustvarja nobenih umetnih, birokratičnih ovir. Pač pa določa in predvideva zakon neko delitev in omejitev zadružnih poslov v tem smislu, da se kreditne zadruge in kreditni posli strogo ločijo od ostalih vrst zadrug in |>oslov. Zakonski predlog stoji na stališču, dn je treba prepustiti kreditne posle, t. j. sprejemanje vlog in dajanje posojil samo kreditnim zvezam, dočim bi se kreditiranje in financiranje tako zvanih poslovnih zadrug in zvez (produktivnih, gospodarskih, kon-sumnih) zajamčilo s pomočjo zadružne gospodar-ske banke, ki se naj osnuje za vso državo. Osnutek novega zadružnega zakona določa strogo delitev in omejitev |x>sjov na kreditne in poslovne zadruge in zveze ter skuša zajamčiti, da bi se na eni strani uspešneje zaščitili vlagatelji, na drugi strani j>a bi se naj zadruge kolikor mogoče izogibale špekulacije. Stoječ na lem osnovnem načelu določa načrt novega zadružnega zakona nekatere bistvene nove določbe, ki jih ne najdemo v drugih inozemskih zadružnih zakonih. Pred očmi imamo |>red vsem zadružne zakone na Ceškein, v Avstriji in v Nemčiji. Ako primerjamo načrt našega zadružnega zakona s pri nas veljavnimi [»krajinskimi zadružnimi zakoni ter z inozemsko zadružno zakonodajo, lahko ugotovimo, da se naslanja razpored našega osnutka v bistvu na že ustaljene oblike zadrug, na zadruge z omejenim in neomejenim jamstvom. Osnutek novega zadružnega zakona vsebuje XII. poglavij in 21 paragrafov ter je nekoliko obširnejši kot je avstrijski zadružni zakon z dne 9. aprila 1873, ki šteje 95 paragrafov. V pravnem oziru je pregledal in deloma izpopolnil osnutek zadružnegr zakona naš priznani pravnik g. dr. Milan Škeilj. profesor ljubljanskega vseučilišča. KI jul ostri kritiki srbskega zadružnega organizatorja in narodnega poslanca Gjorgjeviča, ki je v skupščini in v nekem predavanju izven skupščine ostro obsodil načrt novega zadružnega zakona kot nazadnjaški in nejMiraben ter celo zahteval, naj ga g. minister za kmetijstvo umakne, lahko rečemo, da ta zakonski predlog v splošnem lahko služi kot osnova za novi zadružni zakon, da pa si zlasti jroslanci iz dravske banovine kakor tudi mnogi drugi tovariši iz vladne večine želimo in zahtevamo, da se načrt zadružnega zakona v podrobni razpravi popravi v smislu tozadevnih predlogov Glavne zadružne zveze v Belgradu. Upamo, da bo vlada upoštevala vse izpre-minjevalne predloge naše glavne zadružne organizacije, ki združuje v svojih vrstah od 8500 v državi obstoječih zadrug in 20 zadružnih zvez nič manj kot 7000 zadrug in 19 zvez in ki je po svoji Dve novi železniški progi številčni in organizatorični moči gotovo upravičena in pooblaščena kot zastopnica celokupnega svobodnega zadružništva v naši državi. Pretirane trdote novega zadružnega zakona vidimo v glavnem v sledečih točkah: 1. Zadruge za skupno predelavo in prodnjo pridelkov svojih zadrugarjev ne smejo sprejemati teh pridelkov na čvrst račun (za čvrsto ceno). 2. Kreditne zadruge in njih zveze se smejo baviti samo s sprejemanjem hranilnih vlog, s kreditom in dajanjem |>osojil; druge vrste zadrug in njih zveze ne smejo sprejemati hranilnih vlog in ludi ne smejo dajati posojil. Hranilne vloge smejo i sprejemati od nečlanov: a) kreditne zadruge z neomejenim jamstvom, ki imajo vsaj dve tretjini, n najmanj 10 zadrugarjev, ki posedujejo nepremičnine; b) kreditne zadruge z omejenim jamstvom, katerih člani jamčijo za obveznosti zadruge najmanj z desetkratnim iznosom vpisanih poslovnih deležev, ako štejejo vsaj 50 članov, toda te zadruge ne smejo sprejemati od nečlanov skapaj večje vsote kot vloge, nego znašajo sku|)aj: vplačani deleži, rezervni tond in petkratni iznos vpisanih jroslovnih deležev. 3. V poslovnih zvezah kreditnih zadrug sinejo biti včlanjene samo kreditne zadruge, poslovne kreditne zveze pa samo v osrednji, glavni ali pokrajinski kreditni zvezi. Ako bi stopila v veljavo določba, da zadruge za skupno predelavo in prodajo pridelkov svojih članov ne sinejo sprejemali teh pridelkov za čvrsto (fiksno) ceno ali na čvrst račun, bi bila s tem ogrožena, ako ne celo onemogočena velika večina vseh naših produktivnih, gosfrodarskih in konsunr-nih zadrug. Pravilno opozarja Glavna zadružna zveza v svojih predlogih, da je naš kmet navajen, da proda svoj pridelek zadrugi samo za gotovino in za točno določeno ceno, ni pa navajen dajati svoje pridelke zadrugi samo v komisijsko pro-dajo. Ta navada je tako ukoreninjena v našem ljudstvu, da je ni mogoče spremeniti z zakonom in preko noči. Češko, nemško in avstrijsko zadružništvo ne |x)zna sličnih omejitev za |k>slovne zadruge, pa najbrž tudi drugi inozemski zadružni zakoni ne Zakaj uvajamo pri nas v dobi gospodarske stiske in splošnega nezaupanja v poslovnem svetu take omejitve na zadružnem [>olju. je neumljivo. Priznamo, da je potrebna stroga revizija in kontrola pri vseh zadrugah, zlasti pri poslovnih. Po-liebne so vse odredbe, da se zadrugarji obvarujejo škode, ako bi se vodstva zadruge spuščale v preveč riskantna špekulalivna podjetja. Toda dokler niso uzakonjene stične omejitve pri delniških družbah, kjer so vloge mnogo manj zavarovane kot pri vsaki jrodeželski zadrugi z neomejenim jamstvom, ne moremo uvideti potrebe po lakih izjemnih odredbah v škodo obstoječega posestnega stanja v zadružništvu. Enako je nesprejemljiva določba novega zadružnega zakona, da je poslovnim zadrugam in njih zvezam prepovedano dajati jiosojila. Nabav-Ijalne zadruge morajo v sedanjih hudih časih če-siokrat prodajati blago svojim članom na kredit, prodajne zadruge in vse vrste zadrug za izdelavo in predelavo morajo dajati članom predujme, ker bi člani sicer ne mogli sklepati nobenih poslov. — To vemo iz bogate izkušnje. Enako so nesprejemljive omejitve za kreditne zadruge glede sprejemanja hranilnih vlog od nečlanov. zlasti za kreditne zadruge z omejenim jamstvom, ker bi bil s tem velik del naših domačih kreditnih zadrug z oni. zav. primoran k likvidaciji ali pa k spremembi v delniške družbe. Zopet poudarjamo, da ne uvidimo potrebe po takih omejitvah, dokler se krčevito borimo, da oživimo zaupanje v naše denarne zavode in dokler velja za regulativne hranilnice in delniške družbe načelo gos|>odar. svobode in svobodne konkurence. Posebno trda je določba novega zadružnega zakona, da ne smejo biti jroslovne zadruge in zveze včlanjene v kreditnih zadrugah in kreditnih zvezah. Kje pa naj dobijo te vrste zadrug sploh kakšen kredit za svoje poslovanje? Načrt zadružne gospodarske banke za vso državo je v sedanjih hudih denarnih razmerah j>ač lej>a muzika bodočnosti. Povemo pa tudi čisto odkrito, da se bojimo prehude centralizacije kapitala, ker smo imeli v lem oziru slabe izkušnje v zadnjih letih. Ako se sprejmejo v podrobnostih vsi glavni predlogi Glavne zadružne zveze, ki jih tu ne moremo izčrpno našteti, lahko trdimo, da bo pome« nil novi enotni zadružni zakon velik korak naprej in da bo s tem zopet položen nov temeljni kamen v zgradbi naše velike in močne zadružne organizacije. Seveda pa s tem ni rešeno drugo vprašanje, ki se tiče razdolžitve našega naroda in obnove naših denarnih zavodov. To je vprašanje zase. ki se mora istočasno rešiti s jrosebnini zakonom o razdolžitvi kmetov, obrtnikov in mnlih trgovcev na osnovi posebnih državnih novčanic in obveznic. Ko bo rešeno tudi drugo glavno vj>rašanje. bomo mogli reči, da smo prekoračili vrhunec gospodarske krize in da so na vidiku znamenja splošno gospodarske obnove in napredka. V mesecu januarju se bo začel proinel na no-vozgrajeai progi Veles—Prilep in sicer verjetno v sredi meseca. Nova proga bo šla skozi lele kraje: Orizar, Čanak, Stari Grad, Vojvoda Bobunski, Bogomila, Orešje, Gosti ražanj, Slepče, Hrailovo in Makučište. Progo Veles—Prilep, ki je normalnotirna (1434 km) in znaša nje dolžina 86 km, so začeli graditi 1. juliju 1932. Progo gradi na podlagi po-godbe z dne 3. januarja 1932 francoska družba: »Socičteč Europčenne de Credit Foncier et de Ban-quec. Koliko proga držuvo natančno stane, ni popolnoma gotovo, ker krožijo o |»ogodbi najrazličnejše verzije. Po eni verziji bo naša država plačala progo z vsoto 1(K) milijonov frankov nominalno, j>o drugih, uradnih podatkih pa so stroški preračunani na okoli 230 milijonov Din. Družba prejema za zgrajene dele proge državne bone. ki vsebujejo tako amortizacijo kot obresti. Zapadejo j»a ti Iroiii vsakega 1. januarja in 1. julija od 1935 — 1944. Že v proračunu za 1934-1935 se je nahajal v ta namen prvi obrok v znesku 21.3 milij. franc. frankov uli 47.45 milij. Din, ki ga ima naša država plačati »Evropski družbi za proučevanje in j>odjetja S to progo dobimo od Velesa pa do grške meje normalnotirno progo. Od grške meje (postaja Kre-menica) pa do liitolja imamo normalnotirno železnico, ki je podaljšana že do Prilepa, dočim je bil prej sektor Prilep—Bitolj ozkotiren, kakor je tudi še sedaj proga (i rad sko (ob progi Belgrad—Gjev-gelija)—Prilep. Na drugi strani pa gre iz Velesa tudi železnica Veles—Štip—Kočaue in je tako Veles razen Skoplja najvažnejša železniška točka v Južni Srbiji. Druga nova proga, ki bo odprta za promet v letu 1930, je proga Priština—Peč. Ta proga je pravzaprav proga Priština—Kosovo polje— Peč. Del Priština—Kosovo pol jo je bila že dalj časa v prometu. Gradba te proge datira pa že iz leta 1928. Tedaj so (I. novembra 1928) začeli gradili prvi sektor Priština Glogovci. V novo fazo pa je stopila gradba s sklenitvijo pogodbe med našo državo in podjetnikom E. Boyerom, namesto tega pa je kasneje stopil:i v pogodbo kot družba Batignolles, ki je prevzela tudi gradbo proge Bihač—Knin. Ta proga je dolga 82 km ter se je začela nje gradba jm) družbi Batignolles 1. aprila 1933. Proračunska vsola za gradbo proge znaša 180 milijonov Din in bo naša država la svoj dolg plačala enako kot progo Veles—Prilej) v dveh letnih obrokih 1. januarja in 1. julija od leta 1935—1944 (letno pa 1'2 milj. frankov za obe progi). Pogodba z družbo Batignolles datira s I. oktobrom 1932 in je v proračunu za 1934—1935 vnesen za obe progi znesek 20.65 milj. frankov ali 45.94 milj. Din. Dela na tej progi so v glavnem končana in te dni je že prišel v Peč prvi poskusni vlak, proga sama pa bo slovesno otvorjena 1. aprila 1930. Izboljšanje v svetovnem gospodarstva Zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu I je pravkar izdal svoje najnovejše poročilo o razvoju konjunkture v Nemčiji ter v ostalem svetu. Iz poročila posnemamo o svetovni konjunkturi te-le podatke: Svetovno gospodarstvo je v zadnjih mesecih slalo v znamenju mednarodnih političnih napetosti, ki so delovale na svetovno gospodarstvo enkrat pospešujoče, drugič zopet ovirale razvoj na boljše. Pospeševalni vpliv na konjunkturo so imeli nakupi v svrho preskrbe pred vsako eventu-elno nevarnostjo, ki je pretila radi prekinitve trgovskih odnošajev med posameznimi državami. Tudi torsiranje oboroževanja v Italiji ter drugih državah je dalo gospodarstvu krepak vzgon. Vendar pa se ne sme precenjevati konjunkturnega pomena oboroževanja. Po številkah izvoza sodeč ima mednarodna trgovina z orožjem le letno vrednost okoli 300 milijonov mark in je tako udeležena pri svetovnem izvozu fabrikatov samo z 1.7%. Tendence k dvigu se ne morejo odpraviti samo z nazivom »vojna konjunktura . Mednarodni zapletijaji so vplivali na svetovno gospodarstvo tako, da so bile številne države prisiljene finansirati svoje potrebe iz višjih davkov in obremenitvijo kreditnih trgov. To dokazuje nazadovanje tečajev na evropskih borzah ter beg ka-pitala v Ameriko. Sankcije so zelo prizadele Italijo, ker je nje trgovinska bilanca z nesankcionističnimi državami j pasivna in ki l>o v danih razmerah komaj kaj I dobila na kredit. Zaradi izgube tržišč mnogih | držav v Italiji se je obseg svetovne trgovine na-I dalje skrčil. Pojavljajo pa se tudi nasprotne sile, I kjer mnoge države profitirajo na račun italijan-I skega izvoza. V svetovnem obsegu pa pretresljaji niso znatni, ker ne znaša italijanski delež na svetovni trgovini niti 3%. Dve stvari sla značilni za izboljšanje svetovnega gospodarstva. Izboljšanje v agrarnem sektorju ter povečanje industrijskih investicij. Kmetijska produkcija letos ne bo velika in znatno zaostaja za produkcijo v letih nadprodukcije od 1918—1932. Posebno produkcija živil (pšenica, meso in masi) izkazuje zmanjšanje, kar je še bolj važno, če se pomisli, da je prebivalstvo na zemlji naraslo od leta 1928 za približno 10%. Poleg tega poraba stalno narašča. Samo v državah zlatega bloka in v Nemčiji je stagnacija. Pričakovati je, da bo očiščenje agrarnih Irgov od velikih zalog, ki so se nabrale v teku let, zelo napredovalo. Pričakovati je, da bodo poleti 1936 jiadle zaloge na stanje iz leta 1929. Izboljšanje položaja na trgu kmetijskih proizvodov je dvignilo cene kmetijskih proizvodov in tudi ujrostavilo boljše razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov. Orl povečane kupne moči kmeta je imela v prvi vrsti korist industrija v agrarnih državah, |iotem v državah mešane gospodarske strukture in končno so imele od^ tega korist tudi pretežno industrijske Izvozne države, kar dokazuje britanski imperij. Investicijska konjunktura se opaža posebno v severnoameriških Zedinjenih državah, kar je prišlo do izraza v boljši tendenci newyorškega tržišča. Najprej je nastopila večja potreba surovin, nato pa se je poleti tudi uvoz polfabrikatov v USA povečal v znatni meri. Splošno oživljenje konjunkture v USA, ki je izredne važnosti zii vse sveiovno gospodarstvo, ■ mora imeti ugodne posledice za mednarodne gospodarske odnošaje. Končno pravi nemški zavod, da bi bila najvažnejša predpogoja za vrnitev splošnega gospodarskega procvitanja politično poniirjenje Evrope ter rešitev krize, v kateri se nahajajo države zlatega bloka. Nove poštne tarife med državami Male zveze ter Balkanskega sporazuma. Na jrodlagi sporazumov med državami Male zveze ter Balkanskega sporazama stopijo dne I. januarja v veljavo nove poštne tarife med omenjenimi državami. Tako jc nova tarifu v prometu meri našo državo in Češkoslovaško naslednja: 1. Navadim pisma 20 gramov 3 Din za ostale enote ostrine taksa neizpremenjena. 2. Za vrednostna nisma in škatle je taksa po vrednosti: za vsakih 300 zlatih frankov ali del te vrednosti po 4.50 Din. 3. Knjige, brošure ali note. v kolikor odgovarjajo pogojem, predpisanim v odredbah čl. »4, točka 3 mednarodne poštne konvencije, zaklju-čo.ne v Kairu za vsakih 30 gr ali tlel te teže po 0.23 Din. 4. Taksa zo |>aketc se zmanjša za 23 zl. centimov uli 3.30 Din za vsako stopnjo teže otl naših terminalnih taks. — Za promet z Romunijo. Grčijo iu Turčijo pn veljajo tale določila: I. Navadna pisma tlo 20 gramov 3 Din. zn vsakih nadaliajih 20 gr po 1.30 Din. 2. Dopisnice 1.50 Din. 3. Poslovni papirji za vsak gram 0.23 dinarja, najmanjša tako tudi računala z okolnostjo, tla je denar v neposredni zvezi z gospodarskimi činitelji. Poročevalec Garde je za korekturo med cenami na veliko in cenami na drobno s tem, tla izvedejo oblasti nedavno tega sprejete zakonske odloke z vso strogostjo. »Trgovski list« popolnoma po krivici dol-zi »Slovenca«, češ da v večini poročil izpušča zastopnike naših gospodarskih organizacij in zlasti zastopnika Zbornice za TOI in imenu je to omalovaževanje gospodarskih organizacij in Zbornice. Doslej smo vedno v redu vršili svojo časnikarsko dolžnost in prepričani smo. tla »Trgovski list« no bo mogel, če bo hotel dokazati svojo pavšalno trditev, najti dovolj primerov, ker jih enostavno — ni. »Slovenec« je doslej toliko poročal o delu gospodarskih organizacij in Zbornice, kar dobro vedo predstavniki teh organizacij in Zbornice. Glede oseb stno bili vodno dovolj sirokogrud-nii čeprav so bili med njimi tudi naši nasprotniki na drugih poljih javnega življenja. Veseli bi bili, če bi bili tudi naši nasprotniki tako sirokogrudni napram ljudem, ki sloje nam bližje kot njim. Zaletavanje »Trgovskega lista« v »Slovenca« je popolnoma odveč in ne vemo, kakšnemu namenu služi. Sicer pa urednik »Trgovskega lista« sam osebno dobro ve, da se vedno lahko pripeti, da v naglici časnikarskega dela iz poročila izostane kakšno ime. ne da hi imel poročevalec namen zamolčali ali pa nalašč prezreti nekoga. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo zadrugam: Hranilnica in posojilnica pri Dev. Mar. v Polju, r. z. z n. z., za 4 leta od 18. oktobra 1935 dalje za terjatve do 15. februarja 1935, obrestna mera znaša 2%, Posojilnica v Sv. Petru pod Sv gorami, r. z. z n. z., za 6 let otl 18. oktobra dalje za terjatve tlo 31. julija 1934, obrestna mera 2%, Posojilnica za župniji Sv. Viti in Planina, r. z. z n. z., za 5 let od 2-1. oktobra dalje, obrestna mera 2% od 25. junija 1934 dalje. Uslužbenski davek. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša, da morajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, predložiti v teku meseca januarja v pregled knjižice za uslužbenski navek. Naše storokronske terjatve na »ladjarskem. le dni se je s |>osredovanjem diplomatskih zastopnikov Jugoslavije in Romunije izvršila v Budimpešti pri madjareki vladi intervencija glede likvi- dacijo starokronskih terjatev pri budimpešlanski poštni hranilnici. Pričakuje se, da bo intervencija uspela ter bo vprašanje rešeno tako kot pri avstrijski poštni hranilnici. Pivo v pločevinastih dozah. V Angliji in Ame-! riki so začele pivovarne prodajali v izvozu pivo v pločevinastih dozah. V Ameriki je menda ta poskus zelo dobro uspel. Doze iz bele pločevine se na znotraj namažejo s smolo in se pivo ravno-tako ohrani kot v sotlu. Pravijo celo, tla je lak način celo bolj higijeničen kot steklenice. Dotok zlata v Francijo. V tlobi od 13. do 20. decembra se je zlati zaklad Francoske banke povečal za 385 8 na 66.297.15 milij. frankov. Dotok zlata v Holaiiilijo. V tlobi otl 16. do 23. decembra se je zlati zaklad Holandske banke jiovečal za 4.5 na 637 milij. goldinarjev. AdriDlld švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši piegled v knjigovodstvu. Ker se razven patentiranega mehanizma izdelnie vse doma, se je pocenila ta kartoteka za 5C %. Zastopstvo za Jugoslavijo: M. Tičar Ljubljana, Šelenburgova ulica 1, kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potreb-sčlne v največji izberi in po najnižjih cenah. Borza Dne 28. decembra 1935. Denar Italijansko liro so denarni zavodi danes plačevali po 3.05—3.10. ' V prosti devizni trgovini so notirali v Belgradu: dolar 50—50.40, angleški funt 2-18.50 tlo 249.50, švicarski frank 16.35—16.425, francoski frank 3.31—3.33 in zlato 325—330. Ta teden sta bila radi praznikov samo dva borzna sestanka: v ponedeljek in pelek. Promet je znašal 4.289 milij. din v primeri s 3.982. 2.841 6.519 in 6.63 milij. din v prejšnjih tednih. Naj-znatnejši je bil promet v Nevv Vorku, Londonu ler Dunaju. Belgrad 7.01, Pariz 20.265, London ,VHZ75' New York 307.75, Bruselj 51.80, Milan 24.75, Madrid 42, Amsterdam 208.875, Berlin 123 75 Dunaj 57.40, Stockholm 78.25, Oslo 76.25 Kopenhagen 67.75, Praga 12.74, Varšava 57.95, Atene S'l>VC,'riKrad ž2'45' Bukarešta 2.50, Helsingsfors 6.0925, Buonos-Aires 0.8325. Živina Živinski sejem v Ljubljani ne ho v sredo 1. januarja 1936 (Novo lelo), ampak v četrtek 2. januarja 1930. Pridobivajte novih naročnikovi O smučanju Ko je skitijski princ Anar.hnrsis gledal atenske mladeniče, kako so se rokoborili in boksali, kako .so bili brezobzirni v borbi — da. kako so bili surovi, je zmajeval z glavo in dejal Solonu: Le kaj bo to dobrega prineslo? Tudi danes so odpirajo stadioni in palestre, smučarski domovi in boksarske dvorane in mladina jili trumoma posefa. Le kaj bo to dobrega prineslo? Stresemann je zmajeval z glavo in dvignil svoj glas, ko je izjavil: aristokracija bicepsa, aristokracija mišic ne more in ne sme nadomestiti aristokracije duhu. In Bernard Sha\v je karikiral našo bodočnost takole: livropa ne bo gojila drugega kakor spori, nc bo živela z.a drugo kot za spori in pisano kolonijalno ljudstvo bo hlapčevsko delalo zanjo. Hgon I5rwin Kisch vidi spel drugo nevarnost: športniki bodo samo še kuli in črnci, njih beli gospodarji pa bodo sedeli na tribunah in gledali bodo v areno, — ploskali, grajali in debatirali. Birger Ruud Na drugi strani so zopel ugotovili, da je bil veilki Goethe v našem taboru, naš somišljenik in sotrudnik, preti njim cela vrsta velikih mož od John l.ocka do Rousseauja, '/a njim zopet veliki ntožje z Mussolinijem ali če hočete s Hitlerjem na čelu. Kako je torej s športom? Pomenja li kulturo ali nazadovanje, blagoslov ali prekletstvo? CilMi smo o predrznih pilotih, ki so se spuščali preko oceana in se niso vrnili. Za 25.000 dolarjev sla riskirala Coli in Nungesser svoji življenji, za tisoč dolarjev in za rekord sla našla smrt. Oitali smo o boksarjih, ki so padli k. o. za večno, o motociklističnih dirkačih, ki so zgoreli pod motorjem, o alpinistih, ki so se ubili, o kanalskih ŠS m JjT* mm stih urah v naravo, v gore, v vesolje zimskega športa. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da jo slovensko smučanje, ki ga vodijo možje, katerim etična orientacija športa ni le sentimentalna čednost, temveč načelo mož, ki vedo kaj hočejo, na zdravi podlagi. Smučanje se siri leto za lotom, po naših gorah rasejo mali in veliki domovi belega športa in iz mase smučarjev se dvig-".jo tudi sposobni poedinci, ki nas leto za letom Čast noje zastopajo na narodnih in na mednarodnih tekmah. Število smučarjev narašča, s številom se dviga tudi kvaliteta in nauk zimskosportne zveze naj hi služil za zgled tudi drugim našim športnim organizacijam. Cemu ljudje smučajo, to je končno vseeno, sadovi smučanja so vselej pozitivni. Ce bi vas vprašal, čemu smučate, bi odgovoril prvi »zato, da pridem v samoto,« — drugi: »zato. da hodim tudi pozimi v gore« — tretjemu gre za užitek vožnje, za tempo, četrtemu za tekme v smuškem teku, v slalomu ali v smuku. Vendar je vsem skupna ljubezen do narave, vsem nam je skupno tudi elementarno tekmovalsko stremljenje, zakaj no poznani smučarja, ki je raje zadnji nego prvi, ki bi raje slabo vozil nego dobro. Naši predniki na Blokah, kakor tudi Norvežani pred 100 leti so imeli povsem enostavno tehniko smučanja. Vsakdo je vozil kakor je znal, danes pa je smučanje šport in vsakdo si prizadeva, di> bi so navadil čim boljše tehnike smučanja. Utemeljitelj srednjevropske ali bolje alpske tehnike je bil Zdarsky. Kljub temu, da je bila njegova tehnika še primitivna, ima on vendarle velike zasluge za !o. da poznamo v smučanju danes tako tehniko, da se moremo povzpeti pozimi na visoke gore in . ja.n-u.arj« liW6 tekmo v sinu- « ni toku za inladiino iu soniorje. — Proga kh «e-iiitiric in jiniiorjc, stare mul IS let, je dolgu 12 kin. — .Juniorji, stari pod 18 Jct, start njo v treh kategorijah. I'rva kategorija, kamor spodnjo v letu lf)2:f rojeni mli mlajš-i. Niartn nn progi 1 km. druga kategorija, kamor spit !;t,io v letu 1022 in 1021 rojeni, starta na progi 3 km, tre:jn kategorija, v katero spadajo v letu mi tn 1 f» 1 f» rojeni, pa starta na -progi <> km.- — Start in cilj je za vso proge pod I?ožini kom, nn Večini poti, pribl ižno ni ti al je od streliščn, ol) 14 popoldne. - Pravico ntnnta imajo v kategoriji juniorjev in seniorjev (protra 12 kin) verificirani sm-nč-arjl člani klubov JZSZ. V k-a tiegoriji Juniorjev (progo J, .1 in K kin) pa morajo star-t»Li tudi novonlficirani tokinovaieJ in tekmovalci klubov, ki niso včlanjeni v ,IZ8Z. — V i>ouedoljok, tlne fi. januarja llKVi priredi SK Ilirija na .-.voji skakalnici v Mostoeu medklubsko skakalno tekmo /ji verificirano tekmovalec ter za neverifiiciranc, odnosno neorgaiiiv.i rano tekmovalce in zučetnike. Tekmovanje se izvode v dveh kategorijah. \ prvi kutogorij-i imajo prn vleo starta do 18 let stari nevorlfielraiil Ui zjičelailki. v drugi kategoriji pn vsii verificirani tekmovalci, tMani k-ltlbov JZSZ. - Start je oli 14..'*» |*>poldne. Prijave za vse tekme se sprejemajo na naslov sekcije v ka varni Kvropa do 4. januarja ob IS. odnosno v s|»ortuih trgovinah: Cloroe, Kmet in Kolb in Prodallč. Prija\ nlino ni. - Prvo- in drugoplmiirani v vsaki kategoriji prejme primerno Lično nagrado. Žrebanje startnih Številk Jo v nedeljo 5. januarja v kavarni Kvropa. Tekmuje se po pravilih JZSZ. L/.SP (sluibeno). Na NI. redni seji upravama odbora dne 27. decembra l(i:n sla bila predverlflelrni-i I za Sni. Iv. Ljubljano gg. Papler Alojzij iu Florjane 1 Peter. verificirani pa za itsti klub gc. Ferjan Tvn.n. PodkrnJAek Dinko in Zaje Albin. Vso klube o»po/.a.r j-amo, itn je SK I|lrlja zaprla skakalnico zn \ se one klube, ki ne bodo sklenili z gonj imenovanim klubom iiOsebrte pogodbe glede U|»ornl»e. Prihodnja seja l>o Ja.niinf.la in.V» v dnm-skl solil kavarne F.nione ob 20. Pol ure prej pa seja madlnsikegn odseka l/ZHP. — U-prnvni odbor želo vnem klubom srečno novo lelo! S K Ilirija (smučarska srkelia). Hodne gimnastK-ne vale jutri rndl bo* i čini h počitnic odpndejo. .Intrl ob !S je v po«ebni sobi kn varne FiVrope red.nn seja sekeii-*kega načelstva. Navzočnost vseli odboruitkov je nujno potreba n. Prošnja čln»*tvu bt prijateljem Ilirije. Smučarska se.kHJn llriirije irrosi člnme tn prid al olje Ilirije, dn po clarljo sekciji smučarsko opremo, smnel, veznVe, pallee, drese, čevlje i. dr., kntore snlni ne upornbl.lnjo vi^, pn Je Se uporabita, odnosno se dn Se primerno popraviti. Sftkelia ' 1 -prhlom npornbiln tnko opremo /n 7.nčetnike, k' umi ne morejo nabavi H teh pred- metov. S t< > darovalci pod orl i strcmlienje sek- cije prlifeirir 'intčarske vro voljna. — Batc6c.Pt a niča, "i*, dee.: —'1° C, barometer se dviga, visoka megla, 40 cm srenjn. Smuka povoljnn. — 1'r.v/č, Krnica hi Tamar, 28. dee.: ISO eni srenja. — SodrrtSica, 27. dec.: C, oblačno, inž ni veter, 10 em srenja. Smuka slaba, nn Travni gori ugodna. - Se. Lo vre tu na Pohorju, dne 27. dec.: 5° C, oblačno, snega Ifi em. Smnikn dobra. Skakalnica upora Ini n. Vremensko itoročllo SPI) z dne 28. decembru 1035. lirjarčeea koča na Vršiču: 70 cm iuv.nega snega. --Sr. Janez oh Boh. jezeru: južno, oblačno Zlatorop: zn Komno. južno. Velika Planina• lu?no, moker sneg. Krvave: južno. — Kamniška Bistrica: me gleiio. južno. StaniČeva koča iu Koča !;rli trebrno mifllja, o ivtzila sv tvetdi svello IrskPta, kol rltt jr nnfnn nebo vsem priigun« tlreoo na hoiiini vrfer. hogalim in revnim rntpetu, so vse s krasoto odelo. 11. Lice se k licu skrivnostno sklanja, lice ob licu vsa deca sanjn: o lepih Igra/ah, o sladkih pogafah na boli f ni veter ponekod; drugod pa o celi obleki, dn bi se mraza oleli. HI. Zuljava prsi j>o telu rije. iuljava prsi po prsih bije: rse lelo izlet, a dvakrat prnklet na bolitni veter! !>.\V rabimo deln! Kar pojdi!* *Kamf* »Kjer nit ni, prosjati, tr te ni sram!* IV. Le mali uboga udano trpi, le mati uboga se skrito solz!. Vdrle oti z roko zasloni, na zemlji mir deci in njemu leli in — toka rešitve iz temne noti. V. Zvezda pri zvezdi srebrno miglja, zvezda se zvezdi svetlo lesketa, kot da je vsaj nebo za vse pri Iga no drevo na bolitni nefer. Iz lin nas tnlali palnotiio zvonenje. >Rodim se :a kril. trpim za vstajenje!* lako vozijo tirolski mojstri. plavačill, ki so na cilju ali pred njim izdahnili. Videli smo nogometaše, ki so ležali v nezavesti, videli jih ob drugi priliki, ko so se obrcali in nili sodniku niso prizanesli. To naj bi bil spori, sestavni del kulture? Zdi se mi prav, da se tako vprašamo, zakaj tudi v smučanju pravimo, dn je spori. Da, tudi smučanje, ono vdano smučanje naivnih olrok. ono smučanje starega alpinista, ki živi le za svoje gore. ono smučanje žilavega tekmovalca, ki ltoce zmagali radi sebe in radi stvari, — vse lo je ludi šport. Spori ima torej dva obraza: v enem vidimo kult uro, ki se razodeva v alpinisliki in v ljudskem smučanju, ali n. pr. v veselju in v fantovski borbenosti,' ki jo vidimo pri športnih igrah. Takega športa smo vsi veseli, v takem športu vidimo, studence zdravja in veselja in zalo hočemo, da se tak šport širi. Nasprotno pa poznamo drug obraz sporla, kateremu je edini smoter rekord iu senzacija. katerega geslo je - pa nem ol c.ircenses- — — kruha in iger. Tak spori je zlo, pa četudi se lo zlo razodeva včasih le v kupovanju igralcev ali v sistematičnem kapranju tekmovalcev. Zelo na uspešni poli so oni športni voditelji, katerim je pred očmi edini cilj. da bi razpolagali s prvovrstnim tekmovalnim moštvom. 7,a ljudstvo ie zelo malega pomena, ako imamo 10 rekorderjev — nasprotno pa je za telesno in moralno moč naroda velikanska vrednota, ako imamo 20 ali 30 tisoč ljudi, kateri so srečni, ako morejo ob pro-..................»'iii n i irr-i----------------------------- ŠL Jernej na Dolenjskem Božičnim, ki sta jo nn sveti dan priredilo P ro« vet uo društvo in Konzum, .,,- izpadla v splošno zadovoljstvo. Obdarovani Ii ie bilo lintl 201) najrevnejših otrok — I rt-iv-uvl jalui odbor je razposlal prošnje na vet-strani in se .ie res odzvalo nreee.i dn mvuleev. Največ pa je k lepo tisnellpriretitvtprmo-mtisjel naš narodni voditelj a. mm. dr. Korošec, ki nam jo naklonil izdatni dar v znesku 20(1(1 Din. G. ministru m vsem cenjenim darovalcem najlepša zahvala. .. . Na Štefanovo so — po starem, "biea.pt — naši fantje in možje zopel pojo/.dilt v Staro vas. de lani pnensle ltrvejrn mneenen in nntrolia koti ierejeev sv. Štefan«. \ lepem sprevodu se je pnmiknln !»1 j-.^ooov nn eelu vsem " Sebeln -s stihijo v roki. Sodelovnlu je tudi g-odha Prnsvetneg;! drnstvn. V poenstitev l!ioziuade/,ne je ■ -prizoriila Mar družba v nedeljo igro Izvoljena de-vjeac ki ie vsem zelo tign.l.-iln. Krnstin oe-sediln. glasbeni vložki ill pesli v rinisii.i ohln-Čiln — vse izredno vplivu nn gledalce. ACKARD Brzina, moč brez napora, Irpeznosl, izrazila lepota — vse lo so značilne lastnosti PACKARDA. Vozili PACKARD pomeni u/.ilek. PACKARD Vam nudi dovršen komtort. Ali zapomnile si, da je PACKARD poleg svo|e lepote izdelan lako, da vzdrži ludi najtežje Iresljaje vožnje Izredna moč je prednost teh voz PACKARD pomeni najbolt ugodno nalaganje denarja za dolgo in brezskrbno vrsto lel, polnih prijetne vožnje To je prednosl lastnika PACKARDA, ki je znana po vsem svetu. Ni je ponosneje besede, ki jo more automobilist Izreči, kol ie ona: .Jaz imam PACKARD". BEOGRAD MILOŠA VELIKOGA 3 Tel 23-379 in 25-871 V. H. SMYTH Zastopstvo tvrdke V. H. SMYTH IVAN LOVSE LJUBLJANA, Beethovnova 14 V n r a š a fl e k i g a i m a 1 V malih oglasih velje vsako beseda Din 1'—; ieiillovaiijskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Ze pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Mlinar, samski, z dobrimi spričevali, išče službe v kmečkem mlinu. Naslov v upr, pod št. 16049. (a) Mladenič išče službo mes. pomočnika ali hlapca. Naslov v upravi pod št. 16074. (a) Gospodična poštena in vestna išče službo blagajničarke. — Naslov v upravi »Slov.« št. 10104. (a) Krojaški pomočnik vajen boljšega dela, želi spremeniti službo. Ore samo na slalno mesto. Razpolaga tudi s svojim strojem. Naslov v upr. Slov.« pod št. 16125. (a) Otroška vrtnarica z znanjem nemščine, po možnosti tudi klavirja — išče mesto. Ponudbe upr. •.Slov.« pod .-Ljubiteljica otrok« šl. 16130. (a) Kuharica srednjih let, zmožna vseh gospodinjskih del — želi stalno .službo, najraje v župnišču, kjer je služita žc več let. Naslov v upr. Slov.* v Mariboru pod št. 2564. (a) Za 20 letno dekle z meščansko šolo, vajeno kuhe in vseh hišnih del, precej izurjeno v šivanju, iščemo primerno službo; gre tudi k otrokom. Podrobnosti v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Sent-petrska vojašnica. (a) »umi] »i KmSSEKE Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov Ud , iščemo »Persons«, Ljubliana, poštni predal 307 (b) Avtokol. pomočnik dobro izvežban, dobi stalno mesto. - Ponudbe na upravo -Slovenca pod Izvežban« 16054. (b) Posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova cesta 7;II, rabi več kuharic, služkinj, natakaric in začetnic. Za odgovor 2 Din znamke. Tel. 3109. (b) Prodajalca ali prodajalko, kuharico in mehanika, dobre moči, se sprejmejo. - Maribor, Aleksandrova c. 26. • (b) Raznašalca kruha pridnega in poštenega, do 18 let starega, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 16046, b Kmečko dekle krepko, resno in vestno, sprejmem takoj. Starost 23—30 let. Mesečna plača Din 250. Ponudbe s priporočilom župnega urada je nasloviti v upravo Slov.« pod Notranjska 10.000«/16040. (b) Pletiljo za flah- in rašelstroj, zmožno krojenja in vseh v to stroko spadajočih del, iščemo. Potrebno je, da zna poučevati ostale delavke. Ponudbe upravi Slov,« pod št. 16155. (b) Praktična novoletna darila za gospode, dame in otroke nudi po najnižjih cenah Manufaktuma, modna In konfekcijska trgovina F. I. Gorica r LJubljana, Sw. Petra c. 29 Oglejte si naše božične izložbe! Voznike za odvažanje gramoza, sprejme Samec Josip, Zelena jama, Ljubljanska ul. št. 55. (b) Boljše dekle za vse, popolnoma zmožno samostojne kuhe, z dobrimi spričevali, sprejmem. Obširne ponudbe na dr. Horetzky, Zagreb — Katančičeva 3. (b) Dohra kuharica srednjih Iel, kalera mora po potrebi |x>prijeti tudi za druga hišna dela, se sprejme za restavracijo v Dalmaciji. - Ponudbe na upravo 'Slov.' št. 16113. (b) Kontoristin ja zmožna samostoj. knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, z večletno prakso se išče ua deželo. Navesti je zadnja služba in zahteva plače pri celi oskrbi. Nastop s 15. jan. Ponudbe upravi Slov.« pod Zanesljiva št. 16112. (b) SlužIm gospodinje dobi 30.000 Din kavcije zmožna v knjižicah Ljudske ali Mestne ljubljanske hranilnice, drugo po dogovoru. Ponudbe na upr. Slov.« pod Varčna šl. 16128. (b) Železninar spreten proclaialcc-ar.nl-ger, vešč prodaje barv #e sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na upravo Slov < pod štev. 16121. (b) Perlektno kuharico 30—40 let staro. iščem. -Plača 100 din. - Pisati-Dr. Nedelikovič. Beograd, Milutina Bojiča 4. (b) IEM1I Krepkega fanta poštenega in pridnega, z dežele od 15— 10 Iel starega, ki zna pisati in či-tati srbsko, dober raču-nar, za pekovsko trgovino, iščem. Ponudbe po tnožnosli s sliko na: Anion Preskar, pekarija — Belgrad, Krimska ul. 20. (v) Pouk Akademik instruira vse gimnazijske predmete — poceni. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Uspeh zajamčen« št 16124. (u) Inštruktorja za grščino iščem. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov,- pod -Vesten < štev. 16106. (u) Za nizko ceno nudim zanesljiv praktičen pouk in pomoč v nemščini. Naslov v upravi »SI.« pod št. 16149. (u) Družabnika sprejme vpeljano trgovsko podjetje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjetje 250« št. 16181. (dl /enitbe Gospodično, zmožno voditi samostojno trgovsko obrt takoj ali pozneje, staro do 24 let, z okrog 10.000 Din gotovine, poroči takoj soliden gospod z lepim prostorom za trgovino. Fotografija zaželjena. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Trgovina« 16095. (ž) Gospodična čiste preteklosti, samostojna boljša šivilja, želi znanja z državnim uradnikom od 32—45 letnim. Resne ponudbe na upravo pod »Mirni dom< št. 16085. (ž) Gospodične sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16163. (u) Posojila na vložne knjižice duie Slovenska banka Liubljana Krekov trd tO Hranilne knjižice prodaste ali kupite uajbolje potom moie pisarne Solidno poslovaniel Pritožite znamko' Rudolf Zore. Liubliana. Gledališka ul 12 Telefon 38-10 Ureditev dolgov ootom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevab 'n vseh drugih trgovske, - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizue sestava in apro-haciia bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlod tri otasiranie istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Liubljana. Gledališka ulica 7 Telefon 38-18 Natakar, vajenca sprejmem. Naslov v upr. *Slov.« pod št. 16134. (v) Pekovskega vajenca poštenega, sprejmem takoj v učenje z vso oskrbo. Pretnar Martin, Ljubljana, Černetova 12. (v) Učenca sprejmem v trgovino meš. blaga. Franc Madik. Vel. Nedelja. 'v) Zahvala Za innoge ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše ljubljene mame Frančiške Bricelj kakor ludi w poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. se tem polom nnjisiireneje zahvaljujemo. V Ljubljani. 20. der. I0&5. Žalujoči ostali. Posojilo v gotovini in v hranilni knjižici Mestne hran. ljubljanske - iščem. Vknjižba. — Mesečno odplačevanje 1000 Din. — Ponudbe na npr. -Slov. pod -.50.000', št. 16122. (d) Starejša gospa prosi 4000 din posojila ali knjižico Kmečke hranilnice. - Ponudbe upravi "Slov.« pod »Vdova" št. 16132. (d) 25—38 letu" "ospodično verzirano v trgovini, poročim takoj. Malenkostni kapital potreben. Donisi upravi Slov.« pod Takoj« št. 16103. (ž) Mladenič priprost, mehkosrčen, poroči gospodično vsake starosti, ki mi preskrbi stalen zaslužek. Ponudhe upravi »Slovenca« pod »Sam« št. 16136. (ž) Mladenič z velikega posestva išče znanie v svrho ženitve z mladenko od 18—25 let, ki bi imela večjo gotovino. Ponudbe upravi »SI.« pod »Sprememba« 16138. IŠČEJO: Zračno sobo suho, iščeta dva dijaka. -Naslov v upravi Slov.« pod šl. 16000. (DI ODDAJO: Dijakinja dobra učenka, šesto- ali sedmošolka, poštenih staršev. se sprejme na stanovanje in dobro hrano, brezplačno. Kot odškodnino bi pomagala pri učenju prvošolki. Ponudbe upravi Slov.« pod Dijakinja 160SS. (D) Sobe ODDA.IO: Gospod ali dijak se sprejme v čisto, zračno sobo kot sostanovalec k uradniku. Aleksandrova cesta 7/11, levo. (s) It rscEJO: Trisobno stanovanje v središču mesta iščem za 1. jan. odn. 1, februar. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 1(047. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje, v pritličju za 300 Din mesečno, oddam. — Olince, Cesta XIII, št. 0 - postajališče. (c) Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico itd, — oddam. Podmilščakova št. 14 — Bežigrad. (č) Opremljeno sobo v centru, miren kraj — oddam, evenf. z vso oskrbo. Naslov v upravi pod štev. 16127. (s) Cista, zračna soba se odda v Gledališki 16 6 vrata 21 (dvigalo). (s) Vdova sprejme na stanovanje dva gospo da ali gospodični. Grada-ška 8, pritličje. (s) Restavracija s stanovanjskimi prostori, tik kolodvora Vrhnika, se odda takoj v najem. -Dogovori v Hranilnici in posojil, na Vrhniki, Cankarjev trg 2. (n) Parcelo prodam v Linhartovi ulici. Naslov v upravi »SI.« pod št. 16162. (p) Mlekarno takoj oddam. — Naslov v noravi - Slovenca« pod št. 16139. (n) Neoženjenemu trgovcu s primernim kapitalom prodam, oziroma, da se priženi v trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na deželi. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16142. (n) T Kdo bi posodil na veliko posestvo 15.000 din proli obrcslim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Sigurna garancija št. 16137. (d) Davčne pritožbe informacije: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Šc-lenburgova 7-1. nad., nasproti pošte. (d) 300.000 din posojila na vknjižbo na prvem mestu, iščem za krajšo dobo. Cenj. ponudbe upravi lista pod značko »Hipoteka 300 16169. (d) 100.000 din posojila iščem proti popolni varnostni garanciji in primernimi obrestmi. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod šifro Sigurno 100- 16170. td Enosobno stanovanje oddam. Vič 152, cesta na Brdo. (č) Dvo ali trisobno stanovanje, tik kolodvora, oddam. Vprašati: Restavracija pri kolodvoru Dev. Mar. v Polje. (č) Sobo in kuhinjo oddam s 1. januarjem. — Mala čolnarska ul. 4. (č) Trisobno stanovanje visokopritlično, sončno, z vsemi pritiklinami, oddam z januarjem ali februarjem za 900 din. Cesta IŠČEJO: Gostilno iščem na račun ali v najem, Ponudbe pod »Gostilna 1000« 16092 upravi »Slov.«, Maribor. (m) ...............m....... ijtuout ugtui. v neti • oosestvo ti hitro proda; če ie rte t gotovim denarjem nar' kupen ti s kniilm da Loka 1 za mirno trgovino na prometni točki za takoj ali pozneje, se išče. Ponudbe upravi Slov.« pod »S. S. 16080. (m) Trgovino vzamem v najem ali ku- Pim najraje v Ljubljani, onudbe pod »Plačam« na upr. lista št. 16076. m ODDAJO: Lep poslovni prostor velik, se odda na dvorišču Wolfova ulica 12. Rožno dolino, Zitnikova 5. Pojasnila v trgovini Pr-(č)javec. (n) Stalno službo pri večjem podjetju dobi prvovrsten brusač (poliror) Pred nastopom en dan Izpili Ponudbe upravi -Slovenca pod šl. 1UPJU. Prodam v Ptuju hišo za hranilno knjižico. —■ Plauc, Maribor. (p) Malo posestvo v okolici Ljubljane kupim. - Vincencija Tajbel, pri g. Drobež, Loke 329, Trbovlje I. (p) Vilo v Ljubljani prodam. Sončna lega. Ponudbe na upravo pod »Ugodni pogoji« 16082. p Hišo s pekarijo in velikim vrtom v centru ljubljanske okolice, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca, pod Ugodno, št. 161 OS. (p) Parcelo prodam tndi za hranilne knjižice. Ponudbe upravi •Slov." pod »Ugoden nakup« šl. 16133. (p) Hišo v Ljubljani kupim. Del kupnine vlož. knjižice Mostne ali Kmetske posojilnice Ljubljana, oslanek plačam v gotovini. — Ponudbe upravi Slovenca' pod »Hitro prodal« šl. 16183. (p) Realitetna pisarna Mmll Albin Liubljana, Gosposvetska 8 Telelon int. 32-86 HiJe, vile. posestva in parcele v največji izberi. Uspešno in knlantno posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. Uprava hi$ in po;$:t<>v zanesljivo po dogovoru Stanovanja in lokali v veliki izberi. - Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne khjižice Posredujemo nakup in prodajo. Posojila vseh vrst preskrbujemo. Vse informacije brezplačno. Pismen odgovor priložite znamko Din 3'— Stavbno parcelo kupim v bližini Ljubljane. Plačani v gotovini. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Do 20.000.—« št. 16117. <&cw?icw zajamčiionajpopoinfiii uspeh \u3m\ Radio aparat Mornyphoti Trix 3+1 cevni Super v brezhibnem stanju prodam za 3000 dinarjev. Stražišar, Stožice št. 174. (j) IT^f V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignite pismo: Mercedes 25«. (o) Pozor! Gostilničarji v Škofji Loki, Kranju in Tržiču, katerim so zaostale gostilne v prometu in dohodkih, lahko oddajo svoje gostilne v najem ali pod-najem gostilničarju in posestniku z lastnini pridelkom vina, kateri vam v enem letu napravi vaše gostilne živahne in prometne. Interesenti, pošljite svoj naslov v upravo »Slov.« pod »Specialna vina« št. 16148. (r) Kmetje pozor! Kmetsko zaščito, gospodarske razmere — uredil Gospodarsko - pravna pisarna, Liubljana, Šclcn-burgova 7-1. (r) ZAHVALA Za vsestransko globoko sočustvovanje ob priliki smrti našega ljubega očela URBANA izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zalivalo smo dolžni čč, duhovščini, zdravniku g. dr. Berglczu, čč. sestram usmiljenkani, pevskemu društvu »Oljki« za žalostinkc, vsem, ki so nam na kakršenkoli način ob tej bridki izgubi i/kazali svoje sočustvovanje, ler vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poli. Vsem skupaj Bog plačajl Celje, dne 27. dccembra 1935. Rodbina KRIVEC. S Pohištvo Pohištvo I kupite najceneje in po najusodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova 6. (š) Pohištvo zamenjani za pianino ali harmoniko. Zavrti 9, Ljubljana. Te-lefon 3497. (š) Spalnice iz orehove korenine, politirane, kupite po ugodni ceni pri Avgust Čeme, Zg. Šiška 122. (š) POZOR! POZOR! Pohištvo! Največja izbera pohištva! Dobite na obroke in hranilne knjižice najceneje in najugodneje pri Mizarstvu »Sava«, Miklošičeva 6. (š ILffifflfi Pisalni stroj rabljen a dobro ohranjen želim kupiti za primerno ugodno ceno. — Ponudbe pod »Nizka cena« na upr. »Slovenca«. (k) Šampanj. steklenice prazne, kupujem v vsaki količini. Drufovka, Tyr-ševa 15/1. Tel. 29-52. (k) Cunje krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčio volno, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 15. Izšlo je: Dr. Mih. Opeka DROBCI 62 petminutnih govorov Naroča se v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI Cena Din 24"— in poštnina Krojači in šivilje! Krojno knjigo za da-nska gornja in spodnta obla i a dobite pri Alojzij Knnlclj, Križevniška ul., Ljubljana Rabljen motor 3—4 PS, na bencin ali surovo olje, kupim. Konrad Wernig, Ivanjkovci, k Staro ilalo, zlato zobovje in srebrne Krone kupuiem oo naivišiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičev« 14 Inventar za modno trgovino, kupim Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Rabim takoj« št. 16151. (k) Ce avto sto/ suiri oruuu/u* aT motorja bi znebil se rad bri kuoav ti mnogo priženi Stnveniev aaimaniš' inseral .LOVŠIN" Vsakovrstno zlato kupuje po naivišiib cenab CERNE, luvelir, Liubbana Wolfova ulioa št. 3. Blagajno, pisalni stroj, pisarniško mizo, omaro z rolojem, ročni voziček na štiri kolesa — kupim. Maribor, Aleksandrova c. 26. (k) Kupimo rabljeno revorver stružnico, excenter stiskalnico, vrtalni stroi in razne štance. Ponudbe na Brača Fišer, tvornica železne in metalne robe. Bačka Topola. (k) li Stopnice lesene vse vrste izvršuje A, Majerič, Šmarska cesta 54, pri Sv. Križu. (t) Elektro-inštalacije zlasti v podeželju, izvršuje pod zadovoljivimi pogoji pooblašč, elektroteh. podjetje Oblak Gabriel, Logatec. (t) Gostilna i Gradišče 13 Vam stalno nudi vina in žganja čez ulico Pristni dolenjski cviček . / Din 10- — 10-10-12-18--26-- Staierski Rizling« Portugalec » Silvanec . . . » Čajni rum . . » Slivovka 45% » Brinjevec kranjski 45% » 30- Poceni prodam rabljeno spalnico in kuhinjsko kredenco. Kaus, Novi trg 4-111. ID Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite ori tvrdki Zormau. Liubliana, Stan tre Tel 26-37 Pitane zaklan, purane 10 kg 120 Din. Ia jedrca 5 kg 108 Din, celc orehe 50 kg 340 Din. sveža zajamčena jajca 720 komadov 700 Din, banko voz-nina, razpošilja G. Drech sler, Tuzla (1) Celuloidne Ščite za vrata! Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilni ke, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače za Božič po najnižjih cenah Stanko F 1 o r -iančič, železnina, Res-ljeva cesta 3 Ipoleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (1) Parni holel-Cornwall s atm. 30 m-rroncls Splral-lurl>lna tsp.s., 6 8 m padca Oenerator za sesalni plin za kuriavo in pogon. Vse v najboljšem stanju prodamo vsl«d-4>ovečanja obrata. — Vprašanja na; REMEC-Co., Duplica-Kamnih Kvargeljne domače, garantirano sveže, poceni prodaja Pavle Nadar, Trnjauska cesta 58, Zagreb. Javiti pismeno. 1 Sodna dražba v izvršilni stvari M ca T, 3 pisalnih strojev, Eve-rest v ročnem kovčegu, 1 Woodstock in 1 računski stroj Direct-L, vsi popolnoma fiovi — bo "dne 30. t. m. ob 14. uri v odvetniški pisarni dr. Ben-koviča, Ljubljana, Alc-Usan-drova cesta 6. (1) naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Posebno velika izbira Hubertus-plaščev in zimskih sukeni poceni pri Preskeriu. Sv Petra c 14. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseb vrstah — za stroini oleteme ui ročna dela oo znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana 2idov9ka ui in Stari trfi Ročno slamoreznico prodam. - Dolenc Peter, Smarca p. Kamniku 17. 1 Tri debele prešiče prodani. Kunstelj, Savlie št. 73. Pozor! Za Silvestrov večer in Novo leto velika izbira v svežem svinjskem mesu, prešičkih, slanini in pita-nih svinjah v polovičnih in celih kosih po Strankam, ki bi želele res polno-mastno mleko, ga dostavljam na dom v zgodnjih jutranjih urah. Naslov pove uprava 16075. (1) Voz ln mlada krava 8 mesecev breja — naprodaj. Črna vas 31. (1) najnižji dnevni ceni Raznovrstne mesnine in klobase, kakor tudi mesne konzerve po S zelo znižanih cenah m m ■ ■ ■ Anton Tavčar Maribor, Jurčičeva ulica šl. 3, teleion 2147 Zvočno kino-napravo kompletno, različen gostilniški in trgovinski inventar in pohištvo, prodam, Ponudbe na upravo pod »Kino« 16077. (1) Pekarna na novo preurejena, radi bolezni naprodaj z vsem inventarjem in klientelo. - Vprašanja na pekarno Jančiev. Zagreb, Zadar-ska ulica 44. (1) Harmonij nov, 4 registre, piodam proti gotovmi za 1900 din. Novak, Celje, Zavodua 62 ČITAJTE IN ŠIRITE | .»Sl.OVF.NrA.. Kdor bi rad poznal t u | e dežele in življenje po ujih, kakor ga od blizu gleda,o stolisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad |xizual življenje, mišljenje, načrle, upe. veselje, us|iehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo Duhovno življenje PRIMOŽ TRUBAR Verska slika našega naroda iz 16 stoletja. S Trubarjevo podobo in podpisom. Cena vezani knjigi 25 dinarjev. Dobiva se pri pisatelju Jos. Lavtižarju (Rateče-Planica) in v knjigarnah. MHTEVADTE BREZPtAČEN CENlK MEIMEL HEROLD i, ,. ■ ..-- MARIBOR- * n « « e» ,r> e, »te -mtis r* " ki že tretje leto izhaja v Bueims Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čilatelje z razmerami v Aroenl ni. deželi velike bodočnosti tedensko 32 sir a n ; l etno dve debeli velezanimivi kniigi l etna uaroč. uina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Z a d r u ž ni gospodarski banki v Ljubljani Uprava »Duhovnega živlienia« Avalos 250 !3 i' >zdelovalniea harmonik POZOR! NOVO! Zahtevajte | ceniki FR. LUBA5 in sin Ljubljana, TyrSeva c. 36 Izšlo je: Sušeč Siefan Neposredni davki zakoni, pravilniki, uredbe, razpisi z obširnim komentarjem. Snmoznlozba. Naroča se ludi * jugoslovanski knjigarni vLjubljoni Cena ve/ani kndgi Din 160' — (Dobi se ludi v ostalih knjigarnah.I Širile »Slovenca«! ISasznanila Ljubljana | Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Snišniik. Marijin trg 5; nir. Kura.lt, Goeiposvetska eesUi 4 tn mr Uolvinec dod., IUjueka cesta 31; jutri: mr. Lcuslek, Resljeva cesta 1; mr. llnhovcc. Kongre-sni trg 12 In nir. Koinotiar, Vič. t Kino Kodeljevo igra darnes ob 5 in H im Jutri ob S ilvnjini spora!: >Ali6k«i ima .proveA denarja* tliole Sohn.kar) im Njegova sonca«. Danes ob 3 Ančka ima preveč denarja.- po znižani vstopnin«. 1 Dekliška Marijina konr/rri/aciju v Spodnji Si,«:i priredi drevi, v nedeljo 29. t. ni„ ob 8 v samostanski dvorani ipr.ro »Izvoljena Devica . 1 Katoliško prosvetno društvo v Spodnji Šiški i »r bral i v itonodoljek, a«, t. m„ ob 8 zanimivo skioptič-no predavanj o. Ker bo to zadnje predavanje v lom letu bi ker Silvesl.rove.Ka večera ne 1», bo ob tej priliki poskrbljeno tndi ja dobro voljo in smeh. Maribor m .Va izrednem občnem zboru maribartkeaa kluba K K IS lo bil izvoljen nov odbor, ki se. ic tnikolc konstituiral- r»r. M. Kcjžar. predsednik: dr. Si. Aljamčlč, I podpredsednik; dr. Fr. Sufinik, II. liodpredseduiik: prof. Jan šodiiivy, tajmlk ki Ins. Fr. SkaraboU bla cajnlk. Drug i hrail t.abniea pri Skofji Istki. Danos ob S t»|Kildne ponovi Marij ln vrti«' božično igro- ,limi» nrlhnlo. Prid lito jo pogled »t v obilnem »tevMu. ljudska nni ver ta v Kranju in-irali v ponedeljek, due X) decembra ob 8 zve.Vr predavanje: Kapitalizem — kolektivizem. Predaval Im gosp. dr. Gosar Andrej. tulce Katoliško slovensko Izobraževalno društvo v Žalcu priredi, dne 2!) decembra ob S popoldne v pro »tori'h gospe Hodnik v Zn.Iou ndveutno.božičino iwro •Vrata'. Pnliatelje lepih iffer vljudno vabimo. Radio Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 'ty. decembra. 8 Napoved iSaAa, |H>ro-dlla, objava sporeda. — 8.1« Telovadba (gosp. Ciril gouikal) — 8.45 Mary Udovli tu Josipima bnuSe i*>jela vesele nai-oiine pe.sini (na ploSSall). — 9.15 1'renos cerkvene glasdio 17. franeiSkamske cerkve. — 9.45 Versko predavanje (p. dr Gvido Kn.nl). — II) Koncert radij skega oi-keslra, vme-s Gorenjski trio (sodelujejo gg. Avgust Stanko (harmonika), Ahauič Rudolf (giiara), lle/.nuui I. (citre). — 11.40 Mladinska ara: (KH. Manica Komanova kramlja /. otroki. ~ 12 Napoved iVasn. obja va sporeda obvestila. — 12.15 Kar želite, lo dobite (ploSSe |K) željah). - 15 Fagot-solo s spreinlJovanjoin klavirja (igra k<«p Sopacuik, pri klavirju gosp. prof. Marjan I.kpovseik). — lil Gosporllnjska ura: O prebrani (gdč. Anica 1/az.ar). — 10.1.1 Razvoj slovenske drame. V. ura. 1 Uvodno predavanje, ti. Josip Ofiri-nec: V Ijilbl.lo.no jo dajmo - veseloigra - Igrajo nowp. A Danilo, gospo Danilova in člani radijske dramske družine. - 17.an I'olka z.a ,ix>lko (ploSče). - 19 30 Na-olonalmo predavanje — 20 Napoved ča«a, poročila, objava si »orala. — 20.15 Prenos cerkvenega koneerlo iz. Seivtpotorske cerkve. Prireditelj: Drušlvo sv. Cecilije za SentpetersJto inipnljo. — 21.3(1 Koncert radijskega orkestra. -- 22 \npoved čjisn. vremenska najM>ved. lio rodila« obdava sporeda. — 22.16 Ura plivsne glasim, igro radijski Jazz, refrene poje gosp, Mirko Premelč. Ponedeljek, .10. decembra. 12 Koračnice (plošče). — 12.45 Vremenska napoved, lmročila. — 13 Napoved 6a»o, objava sporeda, obvestila. — 13.1(1 h. rav-nib o|io-ret. (ploSče). — 14 Vremensko iioročilo, b,,r/.n i tečaji. — 18 Zdravniška lira: O nlkolioličnili motnjah (gowp ,lr. Bogomir Magajno). - 1S.20 Salnt Sones: Zivolskl karneval (plošče). - 18.M Kulturno kronika: O |etoAnji prevodni literaturi (gosp. Idndov.lt Mrz.ell. - 19 Napo. vrni časa, vretuenska naiHived. poročila, objavo si>o reda. obvestila. 19.311 Nacionalna ura. - JI) Kon-eertne silite (radijski orkester). — 21 Koncert komornega tria So,lel ujelo gg. Gregorc Janko (-klarinet), Sn-šleršič Vinko (violo) ln Svetel ITeri (klavir). - 22 Napoved časa. vremensko napoved, poročila, objavo sporeda. - 25.IS Prenos plesne glasbe iv. kaval-ne 'Ne-i»otienrk . — Konec ob 28. Drugi programi: Nedelja, 3». decembra. Uc\orad: 20.15 Narodne posmi — 21.15 II. dejanje opere Faust . -- 22.20 Kadilski' orkester. — 23.111 Piosn« glasba (pjošče). - 7.n-areb: 20 15 Vokalni koncert. — 21 Vesela ura. - 22.1.) Plesno glasba. — Dunaj. 17.45 Radijski orkester. -19.45 Pestra glasba. — 21.16 Kriminalno igra. 22.211 Posmi in arile. — 23 15 VoSerni koncert. BudlmpeSIn: 19.50 Madjarske pesmi. - 21.30 Vojaška godba 23 plesna gla«hn. - Trst-Milan: 1« IMošee. - 17 Sinfo-lličmi koncert — 211.30 Godba aa pihala, nato veselo-igra in plesna glasba. — Him-Durl: t« Ploš"e. — 17 81,1-foiiič.ni koneerl. - 20.3« F.mant-, opera, Verdi. -Praga: 19.10 Naša deklico, glasbeni potpoilrri. — 2(1 10 Orkestralna glnslia. - 2135 Zabavna glasba. — 22.35 Zabavna glasim. - 1'aršnra: 20.10 Prenos opere. -Berlin: 20 Figarojeva svadlm, komična oiierii. Mozart. — KBniltsbern: 2« Plesni ve-Vr. - rtnuiliurg: :-0 Vesel večer. — 1'ratislava . Lipsko - l\riln: 18 Somrak liogov, opera, VVagnor. - Frnnkfurl: '-11 Poster ve-er. rjarl: 20 50 Sinfoaični koncert. Mmuikovo: 20 Rarii.i ska rapsodijo v Sehnbertn Ponedeljek, It decembra. Bel urad: l!l "KI Vokalni koncert, - 211.?l) Sin Ton ični koncert. — 21.111 Narodne posni'1. - 22 .'lil Plesna glasbo. Aaftrcb: 20 Komorni trio. — 21 Vokalni koncert. 22 15 Plesna irlasbo. Dunaj: 10 0.*, Koncertna akademija. 17.20 Plošče. 'VI Avslrllska narodna glasba. 21 Duhovnu Hn-ba. — 23.20 Tirolske narodne pesmi. - 31 .tur*. nudim-pest a: 20.111 Klavirska glasba. 21 Zabavna irlesba — 22 05 Plošče. - 23 Ciganska glasba. Trst-\lilnn: 111.30 (Vtroikl zbor. 20 30 lris, onera. Maseairni. --nim-nari: 17 15 Tailrkh irlasbn. "0 30 Orkestralni in klavirski koneerl - "2 Mn-idolinski koneerl, Pnina: 19 341 Pestro ura. — 20.45 Siiifonični koncert. - llrnll-slnva: "1.40 .Ingoslovanske pesmi 22 15 PlošV Varšava: "0.30 Plo5»e. ••< HudsH »lesi. "2 S|„ fonični VoMcort. — 2.105 Pl-AV. H, rliv: IH.15 I '"ko. — '10 15 Siiifonični koncert. Knnin.ib'-rn: "0 '0 Mozartove skladbe. Hamltllrn: "0.'0 Neinš'-e timml ■>1 Tn Igra. I'riitt*lnru: "0.10 Plavi is.tie-lellel . hipukot 20.10 KoroJIVi Hnd-*kl olesl 21 AvsiniJte koračnice Kiihi: "0 45 Vesel večat'. Prmd-furl: 20 10 neelhovnove lln.vlrske sklndlie 3» »nf« glnslia - stolen Shittaarh 20 10 Konlgsberff. — Mn »akovo: 20.20 Vojaki 17 30 letne \-mjn« i Cerhveni vestnih Bratovščina sv. Bešnjena Tclrsn i>o Imelo mefio^no iKibiv/.nosi v četrtek, dne 2. januarji tirSuliusiki cerkvi. Zjutraj ol, .'» 1« prva -v. n i Ix,l r, pridiga in oli H -v. maše / bl;igo-!ovoin i in rajne nde bratovščine. \"-< caslilee sv. Iti, Telesa vabimo, da se udeleže evharisti--ne i-olt, v uršulinski cerkvi. i.lliBI JANSKO c;LKDAI.I DRAMA - začetek ob 20 NedolJn, 2!t. dcceinbrn ob 15- Trijt mtl;i sr Inihi. Iv ••<• (Jlolmko znižano eonn /. Izven /znižane etMie. OPFRA - ^HČelek oh 20 Nodoljn. (leoeinbrn oh ?0: Prcsmcnltini trrmi. I v. v • • m . ZniKiuie cene. Pon«>delJrik. 30. ileerinbrn: Za|»rlo To rok, .11. decembra ob 21: PrcsmctilnHi nt uri. l/\ei.. Žnižone c^ne. MARIBORSKO (il KOAl i Notlolia. 20 decembra ob 15: Majda. Znižane eone. Ob 30: Hajadcra. Ponodeljok, :Mi dwembrft: X/ai»rto. Tor<>k, 31. dtvembra ob 21: IV^r/i kinetifi. Prvič. „Sio vmlad1 podru^nic^ UubUana. iijrSeva cesta (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, ticoča si ..Slovenca", in daie tozadevne informacije V ErmansArhar nuicTV n ŠT. VI D Uni O 1 V U Stalna razstava fcajtiovejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe! Tinčkove in Tončkove prigode 215. Kapitan Mrhar gre na oglede Medtem je kapitan Mrhar sedčl z mornarjem Kokijem na krovu splava in nevšečno brundal v košato brado: Veš, Koki, res sera s srcem in dušo ribič, ampak dan za dnem takole sedeti in čakati, da se dečki vrnejo, se mi pa zdi vendarle že preveč dolgočasno. In če bi človek vsaj kakšno pošteno ribo ujel!« »Prav v tem hipu ste jo!« se je zarežal Koki in pokazal s prstom v reko. Kapitan se je obrnil in na svoje največje presenečenje in razočaranje videl, da je ujel na trnek — krokodila. »Da bi te spak!« je zarenčal in vrgel še palico krokodilu na gobec. • Na, še tole požri, požeruh!« Nato se je kapitan Mrhar znova okrenil h Kokiju in odločno dejal: »Zdaj imam pa že dovolj tega posedanja in lenarjenja. Potisniva splav na drugo stran reke h ognjeniku. Poglej, kako se kadi iz njega! In dečki so si upali splezati nanj! Bogve, kaj se je z njimi zgodilo.« Nekaj minut nato se je splav s samotnima potnikoma že počasi pomikal na drugo stran reke mimo lesene brvi, ki jo je obkrožala dolga vrsta kolov 9 človeškimi lobanjami. Po tej brvi sta, kakor se gotovo še spominjate, ljudožrska vojaka nesla naše tri junake v leseni kletki do strme stene . .. Sanke prvovrstno izdelane po *Vin 62, 72. najlepše božično darilce, poleg ugodnega nakupa le pri (Rmec-Co Gjubljana. Kersnikova ulica 7 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se qa ob vsaki Dfilki! Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnlk, Mestni tre 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha ca modroce in blaga za prevleke pohištva VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Pišite še danes! 0 s t a n h 1 mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvni »Paket serija A* za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din. Dalie novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo, in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Pišite takoj na »Kosmos« razpošiljalnico, Maribor, Dvorakova ul. 1. II. Drenih L|ubl|ano Kongresni trg 7 Volna vseh vrst. od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete itd Pingouin. Usnjate suknJICe oil Din 42t'— do 580 — dobite pri . Fr. Zalokar Mengeš 41 Modroce otomane, kauče, spalne divane zložljive postelje, posteljne mreže, fotelj vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnik EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva cesta 34. Izvršujem zavese, rolete in vsa v to stroko spada-ioča popravila hitro, solidno in najceneje. Zahvala Vam vsem, ki ste sočustvovali z nami, obsuli s cvetjem krsto in spremili na zadnji poti našega nepozabnega pokojnika med. univ. profesorja dr. (do Šloimajst iskrena hvala! Predvsem izrekamo najtoplejšo zahvalo zastopstvu jugoslovanske vojske, mestne občine ljubljanske, stanovskim tovarišem in zdravniškim korporacijam, deputa-cijam raznih Sokolskih društev ter ostalih narodnih društev, upravam in ravnateljstvom Ljubljanske Kreditne banke in tovarne Saturnus 0. d. v Ljubljani. Dalje se zahvaljujemo najiskreneje gospodu divizijskemu generalu Nedeljkoviču, brigadnemu generalu Jovano-viču in gospej častni dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi za poslednjo izkazano čast. Zlasti se zahvaljujemo najprisrčneje gospodu dr. Juru Adlešiču, predsedniku mestne občine ljubljanske in gospodu dr. Valentinu Meršolu, predsedniku Društva zdravnikov za ginljive poslovilne besede. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi čč. duhovščini in čč. sestram usmiljenkam, v prvi vrsti pokojnikovim bivšim sodelavkam iz sanatorija Leonišče, posebno č. sestri prednici Leopoldini, ki mu je zatisnila blage oči. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni gospodu dr. Josipu Arku, ki je z brezmejno požrtvovalnostjo pokojniku lajšal trpljenje, nam pa stal v najtežjih urah kot prijatelj ob strani, kakor tudi pokojnikovemu dolgoletnemu zvestemu prijatelju g. primariju dr. Ivanu Jenku za tolažilne obiske. Nepozabni nam ostanejo prisrčni dokazi iskrenega prijateljstva vseh prijateljev, znancev in sosedov. Posebno se še zahvaljujemo g. Renčelju za požrtvovalno pomoč. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. januarja 1936 ob devetih dopoldne v župni cerkvi v Št. Vidu nad Ljubljano. Na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 28. decembra 1935. Rodbina prof. dt. tdc $lajmetiwa Rnx Rohmert 52 Skrivnost dr. Fu-Mančuja Megla ju je pogoltnila. So trenutki, o katerih se nihče ne more domisliti duševnih vtiskov, trenutki, ki so lako strašni, da si, hvala Bogu, naš spomin prav nič ne zapomni občutkov, katere so povzročili. To je bil en tak trenutek. V glavi se mi je zmešalo. Imel sem nejasen vlis, da se je bil Burmanec spredaj ozrl nazaj. Tedaj se je smer barke spremenila. Koliko času je poteklo od žalostnega konca orjaške horbe pa do časa, ko je nenadoma pred nami vzrasel črn visok zid, tega ne moreni reči. S silovitim sunkom smo nasedli. Sledil je močan tresk, in dobro še pomnim, da sem videl, kako je rjavi mož skočil ven v meglo — kar je bilo zadnje, kar sem o njeni videl. Voda je jela teči no palubo. V polni zavesti bližajoče se nevarnosti, sem se pričel boriti z vrvmi, ki so me vezale; toda nisem imel v narleh moč ubogega Weyinoutha, in tako sem se sprijaznil z grozno in bližajočo se možnostjo. da utonem v razdalji šesl čevljev od brega. Zraven mene se je vil in se napenjal Nayland Smith Mislim, da je bila njegova namera, da bi se dotaknil Karamanehe in jo obudil. Kar njemu ni uspelo, je napravila naraščajoča voda. Tiha molitev zahvale, mi je prišla iz dna duše. ko sem zapazil, da se je zganila — ko sem videl, dn je dvignila roke k glavi — in videl njene velike prestrašene oči, ki so od groze sijale skozi megleno kopreno. Sedem in dvajseto poglavje. Weyniouthov d jm. Zapuslili 91110 razbito barko le nekaj trenutkov prej. ko se je krma pogreznila v reko Kje se je nahajala blatna naslpina, na kateri smo se znašli, se nam nI niti sanjalo. Toda slednjič je vsaj bila suha zemlja — in bili smo osvobojeni dr. Fu-Mančuja. Smith je gledal proti reki. »Moj Bog!* je stokal. »Moj Bog!« Mislil je kakor jaz na Weymoutha. Ko nas je kako uro pozneje našla policijska barka na blatnih sipinah niže od Greenwicha in so nam povedali, da so strupene kleti zahtevale žrtev osmih mož, smo tudi čuli novice o našem hrabrem tovarišu. »Tam zadaj v megli, sir,« je poročal nadzornik Ryman. ki je poveljeval s slabo obvladanim glasom, »tam je bilo čuli neko |>ošastno tuljenje in izbruhe krohota, o katerih se mi bo sanjalo skozi mesece —<• Karamaneh, ki se j» privila k meni kakor preplašeno dete. se je tresla: in tedaj sem vedel, da je igla slorila svoje delo vzlic Weymou-thovi orjaški moči Smith je slišno požiral. Prosim Boga. naj reka obdrži tega rumenega hudiča,« je dejal. »Eno lelo svojega življenja bi daroval, da bi videl viseti njegovo podganje lelo na koncu kaveljna na sidrul< Bili smo tiha in žalostna družba, ko nas je barka listo noč nosila skozi meglo domov. Zdelo se nam je skoro tako, ko da smo zapustili vflega druga, ko smo odrinili od kraja — ali vsaj bližine kraja — kjer je Weyinouth končal v junaškem boju. Naša brezmočnost je bila kaj klavrna, in četudi bi bila noč jasna ko kristal, dvomim, da bi bili mogli ravnati drugače, in prevzelo me je. da je ta smrdeča tema še en naš nov sovražnik, ki nas je tiral nazaj v strahopetno zatočišče. Toda tiste čase je toliko raznih dogodkov poseglo v naše življenje, da smo kmalu nekoliko pozabili na žalosten slučaj in obrnili našo skrb drugam. Mornli smo misliti na Karamaneho in njenega brala. Imeli smo kratek posvet, v katerem je bilo sklenjeno, da morala za zdaj stanovati v kakem hotelu. »Pobrigal se bom,«: je Smith zašopetal meni, zakaj dekle naju je motrilo, »da bo listo mesto noč in dan zastraženo.« »Ti vendar ne meniš —i »Petrie! Ne morem in ne smem misliti, da je Fu-Manču mrtev, dokler ga s svojimi očmi nisem videl mrtvega k Kakor je bilo dogovorjeno, smo odvedli lepo orientalko in njenega brata 6tran od razkošnega bivališča v umazanem okvirju. Nočem se ustavljati na zadnjih prizorih v strupenih kleteh, da me ne bi dolžili, da kopičim grozo zaradi groze. Gasilci, ki so bili proti okužbi primerno zaščiteni, so znosili ven telesa žrtev, ki so bila ogrnjena v Žive mrliške odeje.. Od Karamanehe smo zvedeli mnogo o Fu-Mančuju, a le malo o njej sami. »Kdo sem jaz? Kaj pa komu pomeni moja uboga zgodba?« je odgovarjala na vprašanja, ki so se tikale nje. ln oh taki priložnosti je povesila trepalnice. Zvedeli smo. da je Kitajec prvotno privedei v Anglijo sedem dakoilov. Kakor se bodete spominjali, smo število Burmancev že razredčili. Morda je zdaj le še eden ostal v Angliji. Živeli so v nekem taboru na zemljišču liste hiše blizu Windsorja. ki si jo je bil doktor nakupil. Temza je bila njegova prometna cesta Drugi člani te družine so prebivali v raznih koncih vzhodnega Londona, kjer se sestajajo mornarji vseh narodnosti Glavno zbirališče Easl Enda je bila Shen-Yanova štacuna. Ta je uporabljal ladijski trup za delavnico, v kateri je delal posebno vrsto poizkusov, ki ne bi bili v bližini mestu zaželjeni Nayland Smith je ob neki priliki vprašal dekle, ali je Kitajec imel kako zasebno ladjo, nakar mu je pritrdila. Nikdar ni bila na krovu, nili videla je ni nikoli in zalo nnm ni mogla dati nikakih pojasnil glede ladje Plula je proti Kitajski. »Ali sle golovi,« je rezko vprašal Smilil, »dn je res odplula?« »Tako sem jaz razumela, in dn bi mi morali sledili po drugi |K>li.< »Ali bi bilo za Fu-Mančuja težko, potovati s potniško barko?« »Ne morem reči. kakšne načrte je Imel.« V stanju nenavadne negotovosti smo potem preživljali dni, ki so sledili tragediji, ki nam je ugrabila najinega sodelavca. Prav živo se spominjam tistega dne. ko sva s Smithom obiskala domačijo ubogega Weymoutha Tačas sem se seznanil z nadzornikovim bratom. Smith mu je natančno opisal zadnji dogodek-. »Tam zunaj v megli,« je trudno zaključil, »je bilo vse videli tako neresnično.« »O Bog, da bi res bilo!« »Amen na lo, Mr. Weymouth. Toda vaš brat je hrabro končal. Če bi bilo njegovo edino dohro delo to, da je svet rešil pred Fu-Mančujem, je bilo njegovo življenje dobro uporabljeno.« James Weymouth je nekaj časa kadil, zatopljen v misli. Četudi je bila mala hiša le štiri in pol milje oddaljena od sv. Pavla, je bila s svojim preprostim vrtom, zasenčenim z visokimi drevesi, odmaknjena od prometa in polna miru. Toda ena senca je ležala danes na njej — hladna in grozna senca. Poosebljena zloba je prišla sem iz daljnega vzhoda in njena umirajoča zlohotnost se je dotaknila tega doma. »Dve stvari sla, ki jih 110 razumem,« je nadaljeval Weymouth. »Kaj je pomenil tisli strašni smeh, ki gn je rečna policija slišala v megli? I11 kje sla trupli?« Karamaneh, ki je sedela poleg mene, se je ob leh besedah zgrozila. Smith, ki mu nemirni duh ni dal dolgega pokoja, da je laval sem in tja po sobi, jo je pogledal. Tiste zadnje dni, ko si je Smith prizadevni, spraviti nečisti stvor iz Anglije, je postal moj pri-jatelj še bolj suh 111 živčen, kol je bil preje. Njegovo dolgo bivanje v Burmi ga je napravilo suhega in llin ožgalo že po prirodi temno poli z ba-krenorjavo barvo; zdaj so mu sive oči vročično sijale in lice mu je bilo suho, da je bilo včasih videli že skoraj jetično. »Ta dama vam morda lahko odgovori na prvo vprašanje,« je rekel. »Ona in njen brni sla bila nekaj časa v službi dr. Fu-Mančuja. Zaprnv, Mr. Weznioulh, jo bila Karamaneh itakor označuje ime, sužnja.« Wezmoulh je pogledal lepo, zaskrb-i ljeno obličje s konutj prikrito nezaupljivostjo.