Leto LXXII, st. 125 Oradnittva uprava, UJnblJaaa Kopitarjeva t, Talefos 1 imet izčrpno o obsegu dramatskega dogodka. Poročilo navaja: »Dve tež.ki eksploziji sta pretresli H. aprila mesto Bombav. Izvor eksplozije je bilo pristanišče. Že naslednjega večera je radijska postaja Saigon. ki .jo nadzorujejo Japonci, poročala o poedinosti katastrofe, toda šele v sredini maja so dovolile brita.nisko-indij-ske cenzurne oblasti časopisnim dopisnikom poročilo o tej nesreči. Toda še vedno so izplača podati poročilo o tej nesreči. Nesreča se je dogodila na krovu nekega parniika tipa »Liberty«, ki je bil zgrajen v Kanadi ter imel 8000 ton to-naže. Velika množica delavcev je bila zaposlena z raztovorjenjem tega par-nika, ki je pripeljal s seboj železo, les, bombaž, zlato v palicah v vrednosti preko 4 milijonov dolarjev in končno 500 pločevinastili posod razstreliva. Nenadoma je izbruhnil ogenj in pretovarjenje je bilo prekinjeno. Ažgale so se namreč bale bombaža. Požar se je jaiko hitro širil. Ob 4. uri je postal naenkrat doslej rjavi dim ognja mlečno bel in z ogromno brzino je šinil ogromen rdeč. ognjeni zu-belj proti nebu. Poveljniški most se je raztopil v vročini ognja in jambori so padli preko krova. Poveljnik gasilcev je dal nato povelje, da se vsi odstranijo z ladje. Kmalu nato je sledila prva eksplozija, ki je bila laiko močna, da je neko 4000 tonsko ladjo, ki je bila v bližini, vrgel zračni pritisk na ladjedelnico. Vse, kar se je nahajalo na ladji, je izginilo s površja. Nekaj zlata v palicah je priletelo na verando neke hiše, ki je pre.ko ene milje oddaljena od kraja nesreče. Nek častnik je prilšel popolnoma črn in krvaveč v hotel Ta j Mahal ter je klical: : r0 /fnkn lclc človeški udje in glave, io je. strašno.« Medtem se je po/ar vedno bolj iu bolj širil. Povsod so na- stali požari. Dim je bil tako gost, da je bilo nebo po|K)lnoma črno in rla je bil popoldan spremenjen v noč. Stražniki, gasilci in vse, kar je le moglo pomagati, je priskočilo, da bi omejilo požare ter olajšalo paniko. 50 minut po prvi eksploziji je sledila druga, ki je povzročila šc straš-nejša razdejanja. Sedaj je grozil ve-lejvožar, dn bi objel vse mesto s pre.ko milijon in pol prebivalci. Ameriške, britamske in indijske čete so bile pet dni zaposlene z gašenjem požarov. Vedno znova so pošiljali posamezne oddelke iz enega dela mesta v drugega. Pionirji so morali več sto hiš razrušiti, dn so omejili in onemogočili plamenom nadaljnje opustošenje. Končno je bil objavljen uradni seznam izgub: 560 mrtvih in 1.815 ranjenih. Toda v pristanišču plavajo deti človeških teles in domnevamo, da ne bodo številke pravili izgub nikoli znane. Najmanj 50 tisoč ljudi je brez strehe. Zavarovalnice so prejele doslej zahtevke po izplačilih zavarovalnin v višini 150 milijonov dolarjev. Toda zahtevki še vedno naraščajo. Bržkone je povzroči! požar lahko vnetljiv tovor bombama. Prijave za sabotažo ni bilo vložene nobene. Čungking v resnih težavah Šanghaj, 1. junija. »Vojaški položaj čungkinške Kitajske je zelo resen.« To je izjavil po vesti »Associated Pressa« iz Čungkinga v sredo tamkajšnji vladni zastopnik, ki je komentiral novo japonsko ofenzivo v pokrajini Hunan, Zastopnik je potrdil, da je Cangča ogrožena ter da iz nje izpraznjujejo civilno prebivalstvo. Naslovil je Angloamerikancem nujen poziv, naj takoj pošljejo pomoč, Ameriška prevozna ladja nasedla Stockholm, 1. junija. Reuter poroča iz Washingtona, da je po izjavi mornariškega ministrstva nasedel prevozni parnik »San Francisco«, ki je vozil tisoč mornarjev. Več sto oseb je z rešilnimi pasovi skočilo v morje. Reševalna dela vrše ameriški rušilci. Verjetno sta bila dež in megla kriva, da se je zgodila nesreča. Farailonovi oloki leže kakih 50 km zapadcc od San Francisca. Fiihrerjev glavni stan, 1. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Sovražnik je izvajal tudi včeraj svoje velcnapade predvsem proti našim položajem na južnem pobočju Albanskih gora in na odseku pri Frosinone Zapadno od V o 11 e I r i j a so odbile naše čete v ogorčenih bojih vse napade, ki so jih izvedli s podporo močnih oklep-niških edinic. 23 sovražnih oklepnikov je bilo uničenih. Vzhodno od Velletrija so v teku težki hoji s sovražnikovimi silami, ki so vdrle v naše položaje. Nek padalsko napadalni polk pod vodstvom majorja Timma se je posebno odlikoval. Pri in tapadno od Frosinone so se izjalovili težki sovražni napadi, ki so trajali ves dan. Nočna borbena letala so i dobrim uspehom napadla mestno področje A p ril i je, kakor tudi sovražnikove baterije in kolone na istem področju. Na vzhodu so nadaljevale naše čete svoje napade na področju severno od Jašija proti žilavemu sovražnemu odporu in močnim protinapadom. V hudih bojih v sodelovanju z oddelki bojnih in borbenih letal je hiln mučenih 37 sovražnih oklepnikov. I^ovri, borbena letala in izvidniška letala za bližnje Izvide so sestrelila nad tem področjem 87 sovražnih letal. Tudi na karpatskem predgorju in na področja jugovzhodno od Rrodov uspešno potekajo krajevni napadi nemških in madžarskih oddelkov vkljub močni sovražni obrambi. Letalstvo je z opaženim učinkom po dnevi in ponoči napadalo sovjetski železniški promet. Številne kolodvorske naprave so bile razdejan in dva vlaka z gorivom sta bila un'čena. Pri nekem delovanju nnskakovalnih oddelkov nad P s k o v s k i m jezerom je bilo razdejanih več sovjetskih odpornih gnezd na severnovzhodni obali. Severnoameriški homhniški oddelki so odvrgli v zahodni in v jugozahodni Nemčiji bombe na več kru-jev. Posebno v OsnabrUeku in II a m mu so povzročili škode na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nad ii e m š k i m državnim ozemljem in zasedenim zahodnim področjem je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal. Nek severnoameriški hnmhniški oddelek, ki je priletel nnd Romunijo je povzročil na področju Ploestija škode in izgube med prebivalstvom. Nemške in romunske letalske obrambne sile so uničile 28 sovražnih letal. Hitra nemška bojna fetaln so napadla v pretekli noči posamezne rilje jugovzhodno Anglije. iz britansko - severnoameriške pre-skrbovalne mornarice sta v meseru maju potopili letalstvo in vojna mornarica 24 trgovskih in proo/nih Indij s skupno 151.70» tonami. 25 nadaljnjih ladij s 169.000 tonami je bilo poškodovanih. Poleg tega je bilo potopljenih 1? rušilcev in ladij zn spremljavo, dve podmornici, osem hitrih bojnih čolnov in tri znščitne ladje; en torpedni čoln, številni hitri bojni čolni in druga vozila pa so bili poškodovani. Roosevelt hodi po Ufilsonovih stopinjah Stockholm, 1. jun. Po nekem poročilu nekega sodelavca agencije »Associated Pressc predvideva načrt Združenih držav za »organizacijo za vzdrževanje miru po vojni« naslednjih pet točk: 1. Osnovan bo »Svet Združenih nn-rodov«, katerega člani bodo: Sovjetska zveza, Anglija, Čungkinška Kitajska in Združene države, kakor tudi 5 ali ♦ mali narodi, ki bodo izvoljeni za gotovo dobo po določenem turnusu. 2. Sejam »Združenih narodov« bodo prisostvovali vsi »Združeni narodi«, ki tvorijo svet, vendar pa bodo morda sprejeti tudi drugi narodi. Na teli sejali bodo imeli majhni narodi isto volilno pravico in isto suvereniteto kakor velesile. 3. Policijsko nadzorstvo bodo sestavljale v prvi vrsti vojaške sile štirih velikih narodov. 4. Ustvarjeno bo svetovno sodišče, ki bo obravnavalo vsa vprašanja med narodi. Sodišče bo uživalo moralno in vojaško podporo »Združenih narodov«, čeprav se bo po možnosti nahajalo izven okvira sveta. 5. Osnovano bo posebno razsodišče, ki bo obravnavalo sporna vprašanja izven sodstva rednih sodišč. S to »organizacijo miru« se bavi dnevnik »Volkischer Beobncliter« in ugotavlja, da je Roosevelt, ki je vstop Združenih držav v vojno utemeljil s tem, da se bodo Združene države borile za to, da odpravijo vojno, izjavil in priznal na konferenci novinarjev, da ne obstoja nobeno sredstvo za one-mogočenje vojn. Resnica pa nudi v nasprotju s tem — tako nadaljuje list — popolnoma drugačno sliko. Kaže namreč Evropo in Vzhodno Azijo, ki sta odločeni živeti po lastnih zakonih in izvajati ono mir zagotavlja jočo funkcijo, katere glasniki tretje svetovne vojne ne morejo izpolnjevati, niti je nočejo, ker je njihov cilj še vedno svetovno gospodstvo. Besni načrti, ki jih ustvarja sovražnik za mir, tako piše »Deutsche All-genicine Zeitung«, pa ne morejo biti nič drugega, kakor poziv k novi svetovni vojni. Ncrsaillsko blazno pogodbo hočejo še povečati, Evropo naj preplavi boljšcviz.acija in vso Azijo naj kapitalizem izkoriščuje in pohlap-čuje. Pravice narodov naj teptnjo z nogami, nnrode hočejo razbiti in razdvojiti, uničiti gospodarstvo in jih izročiti kapitalističnim izkoriščevalcem NVallstreeta preko valutne bnnkc Mor-s*enthaiia in preko sličnih ustanov. Kakor so hoteli eksponenti kapitala drugo svetovno vojno, tnko bi zapustili kot diplomatsko oporoko neizbežno tretjo svetovno vojno. To je tudi smisel zadnje Roosevcltovc izjnve in smisel debnte v Spodnji zbornici, v kateri je imel glavno besedo Churchill. • Stockholm, 31. maja. Na neki novinarski konferenci je dejal predsednik Roosevelt o posvetovanjih med državnim departomenlom in senatnim odborom Spodnje zbornice, da niso govorili le o razširitvi vsesplošnih smernic za bodočo »zagotovitev miru«, temveč z.a organi-zatorične osnutke za bodočo ureditev sil in delovno metodo, ki bo zagotovila »večni mir«. Pogajanja v tem vprašanju bodo izvedena, ne da bi bilo treba sklicali posebno konferenco. Temeljna misel novih osnutkov, ki so vsi ameriškega izvora, je bila predložena zaveznikom ?.e v Kairu in Teheranu. Bislveno je, da ni nobenega vsesplošnega in za vedno delujočega sredstva za bodočo omejitev vojne. To so izvajanja togn naravnost židovsko nestanovitnega svetovnega goljufa, ki sedaj vodi svoje večne fraze za borbo za trajen in stalen mir, s katerimi vara in lovi narode na židovski način, v absurd. Temu je še dodal, da so načrti ameriško-židovskega izvora in da bodo pogajanja izvedena brez konfe-renre udeležencev. To najbolj točno ka-rakterizira tega imperijalista. Jasno začrtana pot r^cdeljskeniu govoru g. prezidenta pripisuje vsa poštena slovenska javnost poseben pomen in vnžuost zaradi njegove jasnosti, odločnosti in progia-matičnosti. G. prezident gu je govoril med težko prizadetim slovenskim narodom na Dolenjskem, na Grosupljem. Namenjen je bil prav temu ljudstvu, ki je v zadnjih letih tako težko občutilo vso strahoto komunističnega divjanja in načrtnega uničevanja sloven-| škili življenj in slovenskega narodne-: ga premoženja. In temu trpečemu slo-! venskemu človeku, našemu kmetu, je i g. prezident izrekel v imenu sjoven-skegn naroda največje priznanje, dn ' je v teh težkih časih, ki jih sedaj pre. ' življa nnšn domovina, ostal zvest sve-! tim izročilom svojih prednikov, svoji i veri, zemlji in samemu sebi. ter jc i prijel za orožje, ko je uvUlel, da je v | nevarnosti življenje celokupnegn slovenskega naroda. Tako je postni slovenski kmet prvi slovenski domobranec. S tem pn je slovenski kmet tudi »izpričal, da je Evropejec in da se | zaveda svoje naloge, ki mu jo je namenil večni Stvarnik, dn čuva svoj \ dom. svojo zemljo, družino, vero v ' Bogn, svoja izročila iu svojo tisoč pel | sto let staro očetnjavo«. V svojih odločnih izvajanjih jc na-' dalje g. prezident izpovedal ne samo svojo vero, temveč tudi vero vsega prizadetega slovenskega naroda, du komuni/cm ua Slovenskem zmagal ne bo. Za to so porok trdno sklenjene domobranske vrste, ki skupno z nemškim vojakom uničujejo komunistične zločince povsod, kjer koli se pojavijo. Slovensko tolovajstvo že gre s hitrimi kornki svojemu končnemu porazu nasproti. Zn njim pn ostaja strašno razdejanje. Zato je g. prezident slovenskemu ljudstvu podal tudi svoje smernice zn obnovo naše prelepe domovine. Zato so pn potrebni res skupni nn-pori vsega naroda. Za dosego tega cilja bo treba predvsem ustvariti narodno enotnost ter odstraniti vse kvurne stranknrskc razprtije iz prejšnjih časov. Vsi brez razlike stanu morajo postati »kladivnrji svoje usode«, dn bomo tnko lahko zapustili »poznim rodovom zanamcev dostojno dediščino in dn ho s tem narod dokn/al, »dn jc v najtežjih časih našel sninegn sebe in pot i/, zmede k vstajenju«. S temi besedami je g. prezident označil svoj program /a obnovo naše razilejnnc domovine. Prepričani smo. dn l>o z. njim tudi res Inhko združil vse poštene in dobro misleče Slovence. Anglije Strahovalni napadi na francoska mesta Pariz, 51. maja. V torek jc sledil ponoven strahovalni napad angloameriških letal na francoska mesta. V enem dnevu je bil trikrat napaden Rouen z razstrelilnimi in zažigalnimi bombami, ki so padle v središču mesta. Večje število dragocenih poslopij je bilo razdejanih. Tudi mesto Nantes je bilo istega dne cilj strahovainega napada. Razdejan je bil mestni okraj okoli katedrale, ravno tako mestna hiša in neka ječa. Tretjina mesta je v razvalinah. Dalje so bila napadena predmestja Rcimsa, pri čemer so bile razdejane številne stanovanjske hiše. V zvezi s temi novimi napadi na francoska mesta spominja pariško časopisje na to, da so bilo mesta bombardirana istega dne, na katerega so Angleži svoječasno zažgali Devico Orleansko. De Valera zopet izvoljen Stockholm, 1. junija. Iz Dublina javlja agencija Reuter o ponovni izvolitvi irskega ministrskega predsednika De Va-lere pri vsesplošnih volitvah v parlament. Volilni rezultati so kazali v sredo ob 23. uri naslednjo sliko: stranka De Valere »Fianna Fail« je dobila 42 zastopnikov, stranka »Fine Gael« 11 zastopnikov in vse osiale štiri stranke tudi po II »arlopnikoar Arabski svet se prebuja Izmir. 1. junija. V arabski trgovski zbornici v Jaffi je bilo posvetovanje arabskih politikov iz Palestine. Zastopniki obrambne stranke, stranko narodnega bloka, neodvisnih in nestrankarskih Arabcev so se posvetovali o ustanovitvi »Arabske lige«, ki naj odvrne nevarnosti, ki prete Palestini. V svojih govorih so med drugim izvajali. naj se Arabci ne zanašajo več na zaiiod, temveč naj se vsi arabski bratje združ.ijo ter prevzamejo odgovornost za narodno tišodo Palestine. Vsled tega so sklenili, da bodo po zedinjenju arabskih strank v Palestini poslali delegacijo v Egipt. Irak, Hedžas, Sirijo, Transjorda-nijo in Jonion. Z.lasti *o proslavljali kot glavno oiioro arabskih teženj v Palestini kralja Ibn Sauda Icr izražali upanje, da bo pri petrolejskih pogajanjih uveljavil te zahteve. Zopet žrtve v Rouenu Pariz. Na stanovanjska področja mesta Rouen so izvedli včeraj anglo-aineriški strahovalni letalci ponoven težak napad. Med prebivalstvom so nastale izgube in po dosedanjih ugotovitvah je število mrtvih velika. Razstrelilne in zažigalne bombe so povzročile v središču mesta težka razdejanj«. Uničena je bila neka cerkev, stari trg pn je ves v razvalinah. Časopis >Pelit Parisiene« javlja, dn «o homlip zndele k nezoškof i isko palačo in katedralo. ja ovira uresničitev »arabske zvezt« Ankara, 1. junija. V zvezi z angleško zahtevo po razvoju Sudana do spolitične samostojnosti«, ki naj deluje kot protiutež egipčanskim zahtevam, piše sudan-sko-britanski tednik »As-Sudanc »Sudan se z velikimi koraki približuje svoji usodi. Niti mi sami, niti Britanci nočemo, da bi obstojale razliko med Sudanom in Egiptom. Ze obstoječe zveze zahtevaj o popolno soglasje. Vendar morajo naši egipčanski bratje razumeti, da Sudan ne more čakati s prekrižanimi rokami, da lio Egiptu nekoč mogoče, pomagali mu. Vsled toga je sklenil, da bo napredoval sam, z lastno močjo, da bo lako uresničil svoje narodne težnje. Sudan je sedaj dosegel stopnjo, ki mu omotjoča. da postane enakovreden ostalim arabskim deželam. To je dejstvo, ki ga je treba upoštevali pri pravilnem in pošienem presojanju dogodkov.« Članek lega lisla nam jasno kaže. kakšna je britanska politika napram Arabcem. V Sudanu hočejo vzbudili umetno narodno zavest, da bi lahko ustvarili novo manjšo državo, ki l>i »e nadalje omogočala britanski politiki uresničevanje načela »razdvoji in vladaj« ter tako onemogočila ustvaritev »arabske zveze«. Nihče ne verjame Churchillu Bukarešta. 1 junija. »Nihče ne verjame sličnlm formulam« pripominja list »Curentul« k Churchillovi napovedani ustvaritvi novega sveta narodov. »Misel neke vrste nove ženevske lige« — tako piše list — »naj vzbudi utvare in da današnji generaciji ceneno vesolje naivne v. re. Toda«, tako pripominja list, »za mir napovedane čudovite institucije ne odstranijo naše skopse. kajti mi smo verovali v sistem, ki se je zrušil in ki je potegnil s seboj toliko meja, med temi tudi naše meje-'. Kratka poročila Bukarešta, 1. junija. Po novem zakonu se lahko pozovojo za delo v korist skupnosti vsi prebivalci obeh spolov v starosti od 15 do 57 letn, ki nimajo nikake stalne zaposlitve. Vpoklic Inhko izvrže ministrstva. upravne oblasti, socialne ustanove, državne železnico in predvojaška mladinskn v/.gojna organizacija. Ženeva, 1. junija. Časopis »Daily Herald« javlja z dne 30 maja, da pogrešaj* brigadnega generala Združenih držav Russel A. Wilsona, ki je poletel pri drugem dnevnem zračnem napadu nad Berlin. Njegovo letalo se je vžgalo še predno je odvrglo bombe in kmalu nalo eksplodiralo v zraku. Ankara, 1. junija. TurSki parlament je končal* debate o proračunu z zaupnico vladi Seradžogla. Lc en sam posUncc je glasoval proti vladi. t fit 12?. Gospa prezidentova je obiskala begunke Ljubljana, 31 maja. Danes oh 10 dopoldne je gospa prezi-dcntova obiskala gospodinjski tečaj v vijl »Isis«. Sprejel jo je odbor za slovenske begunce s predsednikom g Skuljem na čelu. V imenu tečajnic jo jc prisrčno pozdravila ena izmed gojenk Izrazila je svoje veliko veselje, da se gospa prezidento-va zanje zanima in izrekla prisrčno zahvalo za vso podporo in pozornost, ki so je deležna slovenska dekleta v težkih dneh njihovega begunstva. Voditeljica tečaja gdč. Kranjčeva je nato peljala gospo prezidentovo po vseh prostorih tečaja in jih ji razkazala. Gospa prezidentova si je ogledala učilnico, kuhinjo in šivalnico. Z gojenkami se je ljubeznjivo razgovarjala, vsako posebej vpraševala, od kod je, kje so njeni domači, kaj je z njenim domom. Gospa prezidentova je poudarila, da razume vso težo begunstva, saj ga je sama doživela, in prav zato je vesela, ko vidi, da slovenska dekleta v begunstvu nc izgubljajo časa, ampak 6e vestno pripravljajo na delo in poklic v novi svetlejši dobi. Prav posebno je gospo prezidentovo ganila zgodba nekega dekleta iz Skocija-na, ki je sama preživela vso tragedijo na Turjaku. V šivalnici so dekleta zapele gospe prezidentovi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Obisk gospe prezidentove in predvsem njen ljubezniv pastop je prinesel v življenje v vili »Isis« noveg« veselega razpoloženja. Slovenska beseda in zastava v Idriji Idrija, "50. maja. Na binkoštni ponedeljek so imele Narodne straže v Idriji lopo uspelo protikomunistično zborovanje. Cetu Narodne straže je prišla v mesto s slovensko zastavo iu s slovensko pesmijo, kar je močno vplivalo ua Slovence v Idriji. Pn maši, ki so se je skupno udeležili člani varnostne straže, so je pričelo zborovanje pred cerkvijo. Zborovanje jo začel s kratkimi pozdravnimi besedami g. major Cesar. '/* njim je g. Anton Duhovuik spregovoril o pomenu Narodnih straž za Primorsko. Narodne stražo so edina sila, ki more rešiti Primorsko pred komunizmom, zato je prav, če so jih Primorci oklenejo z vsem srcem. Drugi govornik g. Jan je govoril o razmerju komunizma do delavstva. Idrija je delavski kraj, tu živi okoli (iiH) rudarjev, zato je načel govornik aktualno vprašanje. Povedal je, da delavskega vprašanja no more rešiti komunizem, ue židovski kapitalizem. Za pravo rešitev bo potrebno sodelo-\anje vseh stanov. To sodelovanje se mora pokazati že zdaj, zato naj se tudi idrijski rudarji pridružijo protl-komunistični borbi, ki je obenem borba za novi red. Novi red pa tudi ne ho smel biti prisilen, samo papirnat, ampak organsko zgrajen. Temeljiti bo moral na slovenski narodni tradiciji. Zadnji je spregovoril g. Niko Je-ločnik. Orisal ju na kratko razvoj komunističnega gibanja v Idriji. Spomnil je ljudi ua lanske septembrske dogodke, ko so prišli komunisti iz. hribov v Idrijo, kjer so se pogajali z ba-doljevskimi čustniki. Idrijcaui pa so kmalu spregledali i/.dajalsko igro komunizma in so ga obsodili. Zdaj je na njih. da gredo spet pravo slovensko pot. Govor je ljudi navdušil. Govori sn bili vsi toplo sprejeti. Sprrmljali so jih živahni medklici. Drobne iz bojev proti komunizmu Skrimfl se javljaj«. Na domobranskem poveljstvu v Kočevju se stalno javljajo skrivači. Zlasti v zadnjih dneh je njihovo število močno narasllo. Vsi bi radi vstopili v domobrance. Komunistična uasilstva v Trebnjem. Samo za kratek čas ae je nekaterim skupinicam komunistov posrečilo vdreti v Trebnje, pa so komunisti v tem kratkem ■ asu iakoj dosledno izpeljali sVoje načelo: naš bog so rop. požig, umor. Takoj po prihodu v Trebnje so zažgali hišo cerkovniku; iz hišo niso pustili vzeti niti najmanjših stvari. Gospej Batovi so izropali popolnoma vse. Kaplana Cirila Oblaka so »vezanega peljali skozi Trebnje in ga izpustili šele potem, koeoljud-jo prosili zanj in zanj »jamčili*. Po vseh hišah so napravili komunisti temeljito vpreiskavo«, pri kateri je izginil vse, kar je bilo kaj vrednega. Prav posebno strogo in natančno so »preiskovali« v župnišču. Mirna pe?. Ko so domobranci napravili izpad iz Mirne peči proti Ivanji vasi, so ualeteli na močno komunistično zasedo. Poveljujoči domobranski nadpo-roenik je uporabil vojno zvijačo in poveljeval: Prva čela udarnega bataljona naprej! Komunistični komandant je mislil, da so komunisti, zato je takoj pritekel nasproti: >Tukaj sem, tovariš kaj želiš?« V tem pa je že zapela domobranska strojnica in ga podrla. Komunistična zaseda se je razhežala. V Ruperč vrlin so v nekem spopadu padli štirje komunisti, v Stopicali pa so domobranci dva uicli. Domobranci niso imeli izgub. Med zborovalci se je okrepila narodna zavest, ko so videli slovensko varnostno stražo s slovensko zastavo, in so na koncu vsi navdušeno peli himno »Hej Slovenci!« Prebivalstvu so se ob tej priliki razdelilo tudi večjo množine slovenskega časopisja; ljudje so časopisje z veseljem sprejemali in mnogim so prišlo solze v oči, ko so ta dan lahko na javnem zborovanju slišali domačo besedo iu brali sloveusku časopisje. Opozorilo Uprave policije Uprava policije anevno je v LJubljani ugotavlja, da dnevno prihajajo ua razne urad o anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaj«, katere se v veČini primerov izkažejo kot neosnovane in kot sad medsebojnih razprtij in sovraštva. Zato se občinstvo opozarja, da se nobena anonimna ovadba ne bo več jemala v poštev. V Ljubljani, dne 29. raaja 1944. UPRAVA POI4C1JE. Sedmi poziv za oddajo pnevmatik V smislu naredbe Šefa pokrajinske uprave — 8. št. 11552 od 1?. marca 1944 (Služb, list št. 39/20, 1944) se morajo oddati v petek, dne 9. junija t944 od 15 do i? pnevmatike (plašči in zračnice) vseh dimenzij za tovorno avtomobile. Pri oddaji je treba navesti evidenčno številko (L. B.) prizadetega motornega vozila. Oddati je treba prav tako pnevmatike tovornih avtomobilov, v kolikor so bili osiguruni (rezervirani. »slchergestellt*) po ViS. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje Javna skladišča, Ljubljana, Ciril Metodova cesta (prej Tyr.ševa), št. 33, skladišče X. Nova organizacija šolskih vzgojiteljev Ustroj 1. 1042 ustanovljenega Združenja za Ljubljansko pokrajino ni povsem ustrezal novim, po 8. septembru 1!*4a nastalim razmeram in pa željam članstva po večji samostojnosti posameznih odsekov. Sel pokrajinsko uprave je zbog tega pooblastil predsednika tega združenja g. univerzitetnega profesorja dr. Rikarda Zupančiča, ila kot vladni komisar Združenje šolnikov primerno preuredi. Vladni komisar je sedaj po daljših pogajanjih začasno, dokler se no sestavijo in potrdijo dokončna pravila, preuredil dosedanjo Združenje v Šolsko zvezo Ljubljanske pokrajine. Sestavlja jo šest samostojnih združenj: 1.) učiteljev visokih šol, 2.) knjižničarjev in muzej. uradnikov, 8.) učiteljev sred. šol, 4.) učiteljev strokov, šol, 5. učiteljev meščanskih šol in 6.) učiteljev strokovnih šol. Članstvo v posameznih združenjih je prostovoljno in jim pripadajo vsi dose-daj že pristopili člani ustreznih združenj, nove člane pa l članstvo vseh združenj v šolski zvezi napelo vse Rile, da se bo vzgajal fizično, intelektualno in moralno zdrav in sposoben naraščaj. Vselej kadar narod začuti, da je zašel, in išče novih poti, jih išče predvsem za mladino. Po mladini skuša popraviti v narodu to, kar je bilo zgrešenega. Ko tudi sedaj mi popravljamo napake preteklih let, je razumljivo, da gradimo ves up na mladino. Iz mladine se lahko napravi vse dobro, pa tudi vse slabo. Znano je, da so znali komunisti del mladine zajeti v svoje mreže. Iz te mladine so naredili izvržke naroda, morilce in požigalce, pripravljene za vse slabo. Kakršni so bili vzgojitelji, takšna je pač sedaj komunistična mladina, oziroma, lahko rečemo, da je še slabša, ker je v izvajanju komunističnih hudobij še bolj dosledna. Komunistična mladina dela hudo, čisto t naravno in dosledno komunističnim idejam, s katerimi je prežeta. Če hočemo imeti zavedno in dobro vzgojeno mladino, ki bo pripravljena služiti samo dobremu, in ki bo obenem vsaj toliko borbena in požrtvovalna, kot je požrtvovalna komunistična mladina za svoje pogubne ideje, potrebujemo predvsem pravih idej in pravih vzgojiteljev. Mnogo smo govorili o klenih, trdnih značajih, ki nai bi iih iz mladine vzgojili, toda brez nekih trdnih nravnih in večnih načel se trdni značaji nikdar in nikier ne vzgaiajo. Treha bo pri mladini poudariti predvsem liste večne ideje, ki so naš narod krepile v vseh niegovih usodnih dobah in mu ohranile obstoj. Brez teh več nih trdnih idej in nravnih načel bi tudi v sedanjem boju proti komunizmu nič ne tz Trata Ca hoiei v Trst... Prefektura v Pu-lju jo razglasila, da kdor hoče v Trsi za več kot 0 dni, mora imeti posebno pre-fekturno dovoljenje. Zopet dve Irtvi streliva V bližini Malega Lošinja so iztaknili trije okrog 14 let stari dečki ročno granato. Pobrali so jo in odnesli « seboj. Ko so prišli do neke napol podrte kolibe so se skrili van|0 in se pričeli ukvar|ati z nevarnim orožjem. Nenadoma pa se je granata razpočila in dva dečka tako težko razroesarlla, da sta kmalu nato Izdihnila. Prijet že par, Na kolodvoru ie štela v vrsti pred blagajno Emilija Carli iz Pa-driča. Denarnica, ki jo je imela v žepu plaiča, je izginila. Malo prej je stal m njo mlad moški, ki ga pa zdaj ni več videla pred blagajno. Brž, ko ga j« opazila. je stekla ze njim in zaklicala: »Pri-roite tatu!« Stražnik je stekel za žepar-jem, ki je, ko mu je bil stražnik že čisto za petami, vrgel denarnico na tla in ušel v peko vežo, kamor se je skril. Toda stražnik ga je vseeno našel in ga odpe-l|al na policijski komisariat na kolodvoru. Bil je to Amlcto Marre iz Reke, katerega je policija zaprla in ga predala sodnim oblastem. Žrtev svoje dolžnosti. V vojaški bolnišnici je umrl bolničar Silvo Bregant, ki je bil ranjen, ko jc v Tržiču izvrševal svojo dolžnost kot član vojaškega Rdečega križa. Umrli so: Ralael Kušje, Jurij Godina, Josip Jejčič, Roman Bordon, Oliver Klun, Tilen Strajn, Katarina Berkan, ro- Radič. Ranjen v prepiru. V tržaško mestno bolnišnico je bil pripeljan 70-letni Ivan Kralj iz Doline z lahko rano na levem ramenu. Stari mož 60 je razgovarjal v bližini domače hiše z nekim neznancem. Beseda je dala besedo, neznanec pe jo hudoval in vedno bolj jezil. Nenadoma se je tako razsrdil, da je zamahnil proti Kralju z rovnico in ga ranil na ramenu. Idrija. Naš župan g. Filip Vidic je zaradi težke bolezni odstopil. Za sedaj so vzeli občinsko uprava v roke trije podžupani, kateri >o bili izvoljeni v nedeljo 21. maja. To so gg. Srečko Bajt, trgovec; Frano Poljane, rudar, bivši poslanski kandidat in Frane I-iipuši*. rudar in posestnik, Potreben je seveda ludi župan, ki bi votli! delo za obnovo občinsko samouprave ler zh to delo tudi odgovarjal. — Pripravljamo se za sprejem novoimenovanega g. dekana Janka Žagarja, ki bo prišel iz Ledin v Idrijo, kjer jc pred 22 leti nastopil svojo prvo duhovniško službo kot idrijski kaplan. Prepričani smo, da dobi Idrija v njem vrednega naslednika rajnega msgr. Arka. Ze sedaj mu kličemo; Dobrodošel I Mrtvo truplo so našli v Soči blizu železniškega mostu v Gorici. V vodi je bilo že kake tri tedne. Gre za neznanega, približno 40 let starega moža, ki pa ni utonil temveč so ga ubili in ga potem vrgli v vodo. Ker niso našli nobenega dokumenta, tudi ne vedo, kdo je. opravili, brez teh trdnih idej in načel tudi nove mladine ne bomo vzgojili. Drugo pa so vzgojitelji. Trije činitelji so odločilni pri vzgoji mladine: Cerkev, družina in šola. Ker jc otrok samo eden, naravni vzgojni činitelji pa trije, je prvi pogoj uspešne vzgoje, da ao ti trije med sebo| skladni. Nobena stvar bolj ne razkroji in uniči mladega človeka, kot če v šoli dobiva drugačne nauke kot doma, doma in v šoli pa drugačne nauke kot v cerkvi. Ker je med slovenskimi starši gotovo velik odstotek zavednih in trdnih ljudi, ki želijo imeti svoje otroke prav vzgojene, bo gotovo stvari v korist, če tudi te dobre starše pritegnemo k skupnemu vzgojnemu delu. Posebno šc zato, ker so prav ti starši z žalostjo opazovali, kako je hodila naša šola v zadnji dobi čisto druga pota in na ta pogubna pota zvab ljala tudi njihove otroke. Vse. kar je v narodu pozitivnega, moramo dvigniti in mobilizirati na skupno delo za našo skupno rešitev. In zveza med otroki in starši in med mladino in cerkvijo je vendatrle tako tesna in naravna, da nihče ne more preko nje Treba pa je seveda skrbnega in strogega izbora. Starši, ki so svoje otroke sami podpirali v njihovih zločinskih avanturah gotovo nimajo pravice sodelovati pri vzgoji nove mladine; toda to velja prav tako za vzgojitelje po šolah. Treba bo povod odklonili, kar jc slabega, kot v družinski vzgoji, tudi v šolil treba pa b« dvigniti in organizirati vse, kar je pozitivnega kot v šoli tudi v naših družinah. S temi mislimi želimo novi organizaciji šolskih vzgojiteljev pri njenem delu čim lepših uspehov. lz Gorice Nov kanonik goriškega stolnega ka-pitlja. Te dni je bil imenovan za kanonika goriškega stolnega kapltlja msgr Alojzij Novak, dekan v Crničah na Vipavskem. Novi kanonik se je rodil 27. junija 1881 v Ilirski Bistrici, ordinlran je bil pa 3 m^ja 1905. Zupnikoval in dekanoval je vsa povojna lela v prijaznih Crničah 5 točk. Posamezni uspehi novega rekorderja ao sledeči: 100 m 11.5 eek., 400 m 86,1 sek.. 110 m zapreke 16,8 sok.. 1500 m 5:16 min., skok v daljino 6.57 m .ekok v višino 1.70 m, skok ob pallel 3.30 m. sunek krogle 15.57 m(l), met diska 3M7 m, met kopja 4.1.83 m. Lahka atletika. Italijanski metalci diska »o ie v odlični formi. Toii je vrgel disk v Rimu ponovno proko 49 m, medtem ko je sedanjemu svetovnemu rekorderju Consoli-nlju uspel met 48.86 m, ki t* je dosegel v Milanu. V Turinu Je zmagal v teku na 8IVI metrov Lami s časom 1:5S min. in Bozzi v teku na 5000 m v času 15:li min. Nemški nogomet. Dne 4. junija je na sporedu seinlflnalno tekmovanje Sa |lnem$ko nogometno prvenstvo. Določeul ao rnaalednji pari: Erfurt: Dresdnor SO -r 1. FC Niirn-berB — aodnik Albert Mull«r — Landau; Hnnnover: LSV Hamburg — HSV Gro« Born — sodnik Wilhelm Raspel — Diissel. dorf. Najzanimivejša bo tekma med Dresde-nom in Nilrnbergoiu, pri čemur bl pripisovali zmago Drosdenu. V tekmi med Oro-8* Bornom in hambnršklml letalci pa bo bržkone zmagalo moštvo letalcev. Vsekakor pa bodo tekme Jako zanimive ln nudile tudi najbolj razvajenemu občinstvu dobor šport. Plavalno prvenstvo madžarskih visoko-šolccv. V pokritem kopališč« na Margare-tinem otoka v Budimpešti so bila izvedena madžarska plavalna prvenstva visokofol-cev. Najboljšo formo sta pokazala brata Hamori ki fita si priborila eelo vrsto zmag. V plavanju na 100 m prosto je zmaga! Bela Hamori v času 1:01,4 min. in v plavanju na 400 m v času 5:25,0 m'in. Juri,i Hamori jo zmagnl v plavanju na 200 m prsno v času 2:55,4 min. V štafetah je zmagala Tehnična fakulleta, ki jo zmagala v štafeti 31100 m razno v času 3i43.fi min. In v štafeti 4 X 200 m prosto v čas« 10:14,0 min. Ostali rezultati: 100 m hrbtno: Bankjr — Horvatb 1;14.0 min. Skakanja v vodo z deska: Tapp i 09,33 toč. Zaplenjena imovina upornikov Z odločbo šefa pokrajinske uprave je zaplenjena imovina komunistom: ing. Dularju Alojziju, inženlrju-niontanistu, naz-adnje slanujotemu v Ljubljani, Snežniška ulica, 10; Jerkovič Vojni, gospodinji, nazadnje stanujoči v Ljubljani, Svetosavska uiiea 16, iu Drnfeniku F"-dij, finančnemu uradniku, nazadnje sta-nujočepiu v Ljubljani, Trdinova ulica 5, III- nadstr. p)enar, topovi in kri... Zato so prikrojili politični načrt tako, da ni delal sile tej »idee a lui«, da ni kršil zasebpih in družinskih tradicij in prepričanja, temveč je celo podžigal sebično stremljenje malega človeka j>o čim lažjem življenjskem položaju. Poglavitno je bilo, da so politični kolovodje obetali znižanje dajatev. Takšne demagoške obljube pa niso imele vedno dobrega učinka, ker so odvračale volilce od resnih, pametnih in izvedljivih zahtev, /.a resen politični načrt je. bilo malega človeka zelo težko pridobiti. Kakšen nenavadni zunanji dogodek, stavka, škandal, časnikarska raca ali spletka, polet kakega halona je malega človeka vse bolj zanimal, knkor pa resno politično delo. Prav tako je bilo ob volitvah, kadar so hoteli pripraviti malega človeka, da bi spustil volilni listek v eno ali drugo skrinjico. Toda, kadar so mu hordi potegniti iz žepa njegove prihranke, ali da bi podpisal kakšno posojilo, ali si kupil delnic takrat se je mali Človek zamislil; bil jo previden, preračunljiv in respn. Clorje, če, so njegovi voditelji pretiravali z obljubami! Čim bolje je kazalo zaradi dobička, tem bolj je bil maji človek nezaup- ljiv. Možnost, da bi zadel veliko srečko ga ni niti navdušila niti spravila iz ravnotežja. Dobro je premislil, , kako !>o obrnil v prid svoj prihranek. Francoz je nezaupljiv in lahkoveren hkrati, preračunljiv in nepreviden, skop in pohlepen, in ako mu kaže, tudi verolomep in pod k up! ji v. Obresti 4 od sto ga niso privlačevale; <10 od sto bi ga bilo prestrašilo; 6 do 15 od slo pa <->0 mu je zdelo v redu, ne glede na to, če je, stvar mogoče tvegana. Nič ni pomagalo, če sle. mu pre-dočiii negotovost. Kot hud materinlist in ves zaverovan v svojo zemljo je na dnu svoje romanske duše zaupal in veroval po svoje, čim bolj je bila kakšna stvnr tuja, bolj ga je mikala. Za k a k afriški rudnik, za posojilo tuli državi, ki jo je poznal komaj po imenu ali iz pripovedovanja, si Fra.n-roza hitro in lahko navdušil. Na podlagi takega presojanja sraneoskega človeka nam bo jasno, kako je francoski varčevalec izpred svetovne vojne s toliko lnbkoto podpisal tuilim državam 40 milijard zlatih frankov posojila Skratka — treba je bilo poznati so-, cialno dušo francoskega malega člo- veka, pa «i gn pripravil rio tega, da je obrnil svoj /ep. Oba truvla sta dobro poznala lo ljudsko slabost in sta jo vsak po svoje izkoriščala. V političnem, gospodarskem in finaaičnem poslovanju sla vedno ud«lila na to ljudsko slabost, na struno, ki je v ljudskih množicah najhotlj glasno od-jeknila — na čat-opisne čenče. Od časa r|o časa se je Francoz sicer zavedal, da mu je časopisje natrpalo glavo, toda kljub temu je brezpogojno veroval tiskani besedi — črno na belem. Tiskana beseda je imela v Franciji neomejeno veljavo in moč. Ko jo šlo 7a ru«ko posojilo, jn od leta 1004 do 1013 francosko časopisje poveličevalo »trdnost« carske Rusije, do neba. Francoski bralec ie verjej proznim vestem, ki so jih leta 1,J15 ifo 1017 priobčevali francoski in angleški listi, češ da Nemci v Belgiji režejo otrokom roke. S časopisom je kakor z žensko: kljub udarcem, prevari in nezvestobi se vso konča tako, da se prične znova. Čemu vsa ta usodna hinavščina? Zato, ker francosko čaisopisja ni stremelo za tem, da bi pisalo resnico in da bi usmerjalo ljudsko mnenje na pravi tir, temveč mu je hotelo lo »natrpati glavo«. O časopisih in o urednikih je imel tudi nezmotljivi Zaharov svoje posebno mnenje. Kot Irgovee s topovi in ifl-du6trialec brez časopisja ni mogel iz- hajati. Vedel pa je, tla časopisi včasih ne morejo pisati resnice, Toliko opevana in hvaljena svobo, da tkska v Franciji ni bila svobodna. Svoboda je obstajala v tem, da se je časopis in njegov urednik lahko svobodno vdinjal zdaj enemu zdaj drugemu posamezniku ali pa skupini, Časopis je bil na razpolago tistemu, ki jc več plačal. Podkupnina je bila različna, »U so jo plačevali letno za več stolpcev ali pa s-proti od vrstice. Bol j »Imenitni« članki iz inozemstva so imeli v proračunu li^ov posebno postavko »T«. - Tudi molk je bilo Ireba plačati. Ta je bil še prav posebno drng, zlat tako rekoč. N. pr. ako je, kakšna banka izdala nove delnice ali bilančni obračun je bilo Ireba plačati, rla časopisje izdanih delnic in obračuna ni kritiziralo. .Saj je v takih primerih uvodni članek političnega stolpca z nekoliko stavki lahko neugodno vplival na oglas bankel Neki moderni modrec se jc izrazil, da se časopis tiska s črnilom. Ta trditev je sporna. V Franciji so »tiskali« časopis tudi s petrolejem, z železom, s sukancem, z gumijem, včasih pa tudi s krvjo. Neodvisnost francoskega časopisja je bila torej pra7.ua beseda, kajti dnevniki, pa tudi revije, vse jo bilo odvisno od Comitej,i des Forges in od Visoke banke. Tudi najbolj površna sta- tistika nam pokaže, da je bil tisk onstran Alp odvisen od obeh trustov, ki sta se tiska pravočasno polastila, kakor sta se bila polastila bank, zavarovalnih družb in drugih " zavodov, ki sta jih nadVirnl* ip usmerjala v svojo korist ne glede na politične smernice dotičnih listov. Obstajale so tri vrsle časopisja: politični listi, zasebni ali tako imenovani zaupni listi in informativni listi. Vidnejši tipi političnih listov so bili: Humanite, Populaire, Oeuvre, Action Francaise, Llberte. 1 i so pripadali določeni stranki, za njene koristi pisali in jo zagovarjali, kadar je bilo treba. Niso pa bili nikoli stvarni in stanovitni v svojih smernicah niti v uvodnem članku niti v drugih poročilih. Toda splošno so bili še najbolj pošteni med vsemi drugimi: povedali so, kar se jim je. zdelo prav in kar jim ni bilo všeč. Bralec pri teh listih vsaj ni bil osle-parjen. To, kar je bral, je lahko verjel ali pa tudi ne. Vendar so sc tudi ti listi, kadar je nanesla prilika, »prodajali«. Tako Populaire, ki se je leta 1932, ko jc šlo za posojilo Češkoslovaški, udinjal Škodo v i in tovarnam; komunistična »Humanite« pa se je dala podkupiti in je izrabila stisko Fina-lvja, ko se je spri z Moskvo. Ta komunistični list je ustanovila pred vojno dvanajstoriea milijonarjev-sorinli-stov, kj so bili vej židovskega pokolje-nja. S«, 125. »SLOVENEC«, pHrK, 3. Innija <044. 31 ran Misli ob prvem petku in prvi soboti v juniju Smarnične pobožnosli, pri katerih ae je v letošnjem msju v nenavadno velikem Številu zbiral slovenski narod pri srednici med Bogom in ljudmi, pri naii Materi Kraljici jc z* nami. Stopili smo v nov mesec, v katerem naj bi ljudje 4aslili predvsem Srce Njenega božjega sina ln prav ja, da »e vprgiamo, ali je naša Mati in Kraljica res posredovala med Bogom in nami, ali nas je vdano zaupanje, ki smo ga Njej izkazovali v maju vzpodbudilo k spoznanju, da Niegovo bo»-je Srce tirja od nas, da gremo vase in se vprašamo ali smo odvrgli svoje napake, svoje pregrehe ali ne: da pogledamo okrog sebe in se vprašamo česa tirja okolje, v katerem živimo od nas, — ali smo posredovali temu okolju prave krščanske resnice, ki smo jih sami spoznali oziroma jih hočemo uresničiti v svojem življenlu. Ali smo razumeli svoje katoliško poslanstvo, ki ima svoj naj-plemenitejši izraz v žrtvah za druge, v tem, da se človek razdaja drugim, zlasti v duhovnem pogledu, to je tam, kjer je potreba razsvetliti zablodelega duha in ga pripeljati do luči — do rcsnice. Danes grozna nesreče, ki jih še doživlja naš narod jasno dokazujejo, kam pripeljejo ideje, ki niso v skladu z božjimi postavami. Strašna dejstva, če ne drugo, nas silijo, da to priznavamo. To pa še ne zadostuje. Vprašati se moramo, ali smo stsrili res v*e za ivoj narod, da bi ga odvrnili z nesrečne poti, na katero s« ga pahnile bladne ideje, zlasti najstrašnejša med njimi, to je komunizem, ki sc je kotil med Slovenci že desetletja po-preje v raznih oblikah in nas na tihem zastrupljal in nam pripravil v današnji dobi tako strašne dni. Za vsakega poit»p»ga Slovenca je torej dovolj deia, tem več pa za tistega, ki čuti katoliško, kajti tam« in večne koristi posameznika, kakor vsega naroda so danes v igri. In tu j« božje Src«, srce Rešetka našega — Luč, od koder moremo črpali jasnih načel za našo lastno obnovo, za obnovo našega okolja, za prerodltev vsega našega naroda. In prav isto na snai nadpastir t tem mesecu kliče, da obhajamo spravno osmino praznika presv. Srca Jez«sov«ga od 16. do 23. (unija. Glavni namen te spravne osmin« jai čim več tadoiiuimo božjemu Srca sa grehe svata, (lasti sa grah« našega naroda, da Izprosimo naie temeljito spreobrnjenj« in odvrnemo komunistično nevarnost od nalaga naroda. Velik je namen tega radoščevanj«, vreden, da se mu posveti vsak, pa prav vsak Slovenec, ki še pravi, da veruje v Bog«. Tudi Mati In Kraljica naša, kl smo jo tako vnelo častili v mesecu majniku in kateri naj hi s« tudi v mesecu juniju v čim večji meri posvečale slovenska družine, je z n»mi. Sa| spada v »o osmino tudi praznik br«zmtd«žnega Srca Marijinega (17. lunij), ki ga ponekod že praznujejo in ki bo pr»v verjetno kmalu vpeljan t« vso katoliško cerkev, Odvrniti komunistično nevarnost od našega naroda s to spravno osmino presv. Srcu Jezusovemu po našem temeljitem spreobrnjenju, ki nam ga tako obilno posreduje Mati božja, je klic našeg« nad-pastirja, ki naj bi ga slišal in mu sledil sleherni Slovenecl Šmarnice so minile, ne pa posvetitve Za nami jc majnik, mesec brstenja, m«-sec belih jablan, Minil je čas, ko so se množica zjutraj še bolj pa zvečer zgrinjale okrog cvetočih Marijinih oltarjev. 2e od nekdaj so Šmarnice najbolj priljubljena pobožnost pri nas, letos so bil« šc posebno obiskane, molitev ie posebno iskrena. Potožili smo Mariji vse naše boli in ona nas je potolažila. Ni rekla: »Po nedolžnem trpite.« Ne! Ni rekla: »Počakajte) jutri bo vse dobro«. In vendar poto-laženi sme. Marija nam je pokazala, kje so bili vzroki današnjih črnih dni in kje vodi pot iz prepada. Odbiti je treba naval rdečega brezbošlva In ustvariti temelj miru, kl je v miru duše, prijateljice božje. Ta mir se bo razlit v družine, občine in stanov«, odtod v narode, iz narodov v svet. V mainiku nam |e nebeška Mati ponudila svojo posebno pomoč v neprestanem boju s temo. Njeno brezmadežno v ljubezni plamčete Srce hoče širiti svoje ž«rke v vse družine, delavnice, učilnice in urade. "Zlasti posv«titv« družin so dosegle resničen razmah. Po deželi, pa tudi v ljubljanskih župnijah če izvzamemo srediiče mesta, kjtr ni tiste povezanosti med so- sedi, so sc izvršile posvetitve družin kake ulice kar naenkrat. V nagovoru so gg. dušni pastirji razložili zbranim družinam pomen posvetitve, nato pa so ili od hiše do hiš« in posvečali posamezne družine brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ob tej priliki se j« izvršila tudi blagoslovitev stanovanja, če prej še ni bilo blagoslovljeno! v Ljubljani takih primerov pi malo. Marsikatera mati je dosegla, da se ic družina posvetil«, češ, poslej bo Marija odvrnila ed hiše vsako nesrečo in trpljenje. Kdor to pričakuje, bo razočaran, kajti podoba Matere božje na družinskem oltarčku ni talisman. Marija bo prinesla blagoslov le tja, kjer se bodo držali njenih besed: »Ne žalite Gospoda, ki j« že tako preveč žaljen in tja, kjer se bodo naučili ▼ vseh teiavah življenj« govoriti tiste čudovite Marijine besede: »Glej dekla sera Gospodov«,• Šmarioe so bile ta posvetitev lepa priprava. Mnoge družine pa tudi šol« in podjetj« to te žc posvetil«, vendar s« bodo posvetitve nadaljeval« ie vet mesecev, kajti marsikdo želi, da bi bil dan posvetitve čim bolj slovesen praznik za družino. Treba je počakati, da se vti zvrste. Za danaftnjl dan Koledar Petek, I. ro*ulk«i Kv»tr«; Mareelln, ran. čenča, Hvgen I., papuž. Sobot«. S. retnlka: Kvatro; Klotilda. kraljica; Zdi#l«v«, devlo«; Oliv«, etevtuu. Dramsko gledališče Rtprta. Operno gledalliče Zaprto. Kino Matica »Sl«t£|tav« pesen« ob IS U 1«. Kino Union »LJahavn« pUms« ob 17 ln 19.15. Kino Sloga »Sanders llvl nevarno« ob 16 ln 18. LekarnUka služba N • J n o «1 ■ i b o (na]« lekarn«! mr. Bakadčii, Sv. Jakoba trg 9; mr. U«mor. MikloiiOev« oesta SO, in mr. Murmayor, Sv. Petra oesta 78, Novi grobovi + Prago Čeh. V Ljubljani je umrl ri^ji poštni kontrolor v pok. g. Drar kot priprava na lilerarni večer v Drami, Vi Iio prihodnji potek, 0. 1. m. (kajti 5. junija je veliki sinfonični koucert v Unionu), je Ljudska knjigarna v svojem izložbenem oknu aranžirala lepo razstavo njegovega dela. Ni to navadno reklamno izložbeno okno, temveč je naravnost majhna raastava o pokojnem mladem pesniku. V lepo opremljenem prostoru visi na sredi portret pokojnega pesnika, kakor ga ježe v življenju 1. 1012 n kredo narisal njegov najintimnejši prijatelj slikar Marijan Tršar. Na lepem stebričku stoji njegovo zbrano delo. Med rožami v vazah pa jo to delo prikazano v razvojnem postanku. Tršar jo v bakrorez vrezal Našo bajlo na Veliki plahnim'. kjer je jeseni L 1040 Balantič zamislil svoj prvi sonetni venec. Rokopis venca kakor ga je Balantič na lepo prepisal, leži ob sliki. Na drug strani pod šipo pa je Tršarjeva ilustracija tega venca, kakor jo je pripravil v lesu za hi-bliofilsko izdajo jiri Bibllofilaki tomboli Zimske pomoči. Že to bodi posebno pozornost. Oh sliki »Oonanfl«, ki jo je narisal Balantičev tovariš tudi v internaciji, Tršar. leže rokopisi Sonolov iz Oo-narsa, malo niže pa »Quaderno«, v kai-terem je načrt za »sonetni voneo sonetnega venoal« Na drugI strani pa jo nekaj lističev, na kakrfcnih jo »pisana večina ostaline, in kl naj pokaže, iz kakšnih lističev je urednik zbranega dola razbral pesnikovo besedo in njegovo najlepše pesmi. Zanimivi so tudi zvezki, v katero je Balantič prepisoval slovanske pesmiko, tsko iz poljščine, češčine, slovaščino in lužiškosrbščino (Witkojc) in ki ga kaže, kako resno je jemal poklic pesnika in slavista. Med to ostalino pa jo na posebnem stojalu pod steklom fotografija Ralantiča-domobranea na straži ob Cerkniškem jezeru, kjer ga jc doletela tudi junaška smrt. — Tako je to izložbeno okno naravnost literarno zgodovinsko zanimivo sestavljena razstava, ki naj opozarja mimoidoče na tragično smrt mladega pesnika, katerega zbrano delu »V ognju groze plapolam« je izšlo prav to dni pri Ljudski knjigarni in katerega spominski večer ob polletnici smrti pripravljajo njegovi nrijatelji-knji-ž*vniki v Drami 0. t. m. Upajmo, da bo občinstvo počastilo njegov spomin z udeležbo v gledališču in branjem njegovih pesmi. Navodila za obisk razstave mojstra Sternena Pod pokroviteljstvom gospoda prezidenta, div. generala Leona Rupnika, v prid Socialni pomoči v Jakopičevem paviljonu prirejena razstava portretnih del akad. slikarja prof. Matej« Sternena je odprta vsak dan od 8 brez opoldanskega odmor« do večera, Vstopnina n« razstavo j« 10 lir za osebo ter vstopnice veljajo samo za enkratni obisk, saj je dohodek razstavo namenjen Socialni pomoči. Za večje skupine domobranstva in šol pod vodstvom častnikov, profesorjev in učiteljev je vstopnina znižan« na 1 liro za osebo, Vendar pa take skupine prosimo, naj si ogledajo razstavo v prvih dopoldanskih urah »H pa po 13, uri v prvih popoldanskih urah samo ob delavnikih, da ne bi v raastavi nastala prevelika gneča. Razstava je namreč ves čas odlično obiskana, saj občudovalci umetnosti mojstra Sternena prihajajo po večkrat na razstavo, da študirajo in spo*n«vajo vse odlike posameznih portretov. Pri ogledovanju pa obiskovalcem posebno pomaga lepi razstavni katalog, ki ga dobite zn 10 llr. V njem je tudi informativen članek o umetniku samem in o razvoju njegove umetnosti, ki ga j« posebej za katalog napisal tudi v inozemstvu sloviti naš umetnostni zgodovinar, univ. prof. dr. France Stel«. V katalogu razstavljenih del so navedeni tudi najpotrebnejši podatki o velikosti, tehniki in letnice postanka slik ter imena portretirancev in sedanjih lastnikov. Zato ima katalog trajno vrednost za zgodovino slovenske umetnosti ter prav zato portretlrance in lastnike prosimo, naj pri blagajni popravijo letnico postanka, če je mogoče napačna. Nikakor namreč od mojstra, ki že nad pol stoletja našo kulturno zakladnico bogati a svojimi umetninami, nI mogoč« zahtevati, da bi c« zanesljivo spominjal let«, kdaj i« napravil to ali ono »liJiO ali risbo. Ker so vsak dan oglašajo prijatelji umetnosti, ki bi radi to ali ono razstavljano umetnino kupili, moramo naši javnosti tudi pojasniti, da je razstav« por-tietnih del mojstra Sternena tudi v tem pogledu edinstvena razstava del še živega umetnika, ker na njej ni naprodaj prav nobena slika niti grafik«, pač pa se občudovalci prave umetnosti lah(co zanimajo za druge mojstrove umetnine pri slikarju samem v ateljeju na njegovem domu na Groharjevi cesti št. 15. Objavili smo že, da j« prof. Matej Sternen ves dohodek razstave namenil Socialni pomoči, zato pa moramo tudi povedati, da je nalašč za to razstavo slikani portret pokrovitelja razstave, gospoda prezidenta, div. generala Leona Rupnika prav tako za dobrodelne namene poklonil Socialni pomoči. Cepljenj« soper tifus Vsi lastniki in uslužbenoi obrato. valnic z živili, torej vseh gostiln, javnih kuhinj, mlekarn, slaščičarn, peka-rij, trgovin * živili itd., prav tako pa vse strežno osebje zdravstvenih /uvodov, vse perice in v pralnicah usluž-beno ose tudi letos to cepljenje opravljeno lez-ni skupine tifusa v letih, odkar je v Ljubljani vpeljano tako cepljenje. Zaradi izrednih ra/mer je nevarnost nastanka teh bole/ni toliko večju, zato pozivamo vso zgoraj navedeno prebivalce, naj obve/no in točno pri-dejo_ k zuu/irunjn tablet, Cepljenje zoper tifus ho od 5. do vštetega 10. junija, razen na pru/nik »v, Uešnjega telesa 8. t. m., vsak dun or. duhovnikov ho v Domu duhovnih v«J nt prti petek, 1. junija, Adoraetjsku ura od lt- IT, meditacija od IT— JK. nato kourorene« v dvorani. Vol ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Stolna kougrrgarlj« «ktdtnilčirk bo Imela svoj rodni awtnn»k v petek. J. t. n>.. eb 18 v škofiji. Pridite v««l Vsino. — Voditelj. Zahval«. Za Uoin slepih sls daroval« brat« VUj, NVolfov« ulic«, MCM lir. Z« plemeniti dar se nsjlskreueje taliva! jujeuiu. Uag povrnil Nov« oddaj« v LJohljtnikem radiu hs-do ltuzgledi ob potklh tvočer. V petek 2, junija od 111.45 do 30 sa bo vriil« prvs oddaja pod naalovom: lUrgtodl, V Uj oddtjl bo n« vrati zanimiv rutgl&t PO gl«»henem tva-tn, nakar poslušale« pnteho.t opot«rjamo. IV. glasbeno matinejo prlrtMli gl«s!>»n» ioln »Sloga« v svoji gl«sbeni dvoraul v nedeljo, 4. junija, ob 9 30, N« sporedu so violinsko soiiatu iktidnUUsv Alssna Frane«. Lipovik« Marijana in Miloje Milejovlea, ki Jib I * v«ju t a gospod« DorinelJ Albert (ga«tl) in LtpovJek Marijan (klavir). Matineja br» prikKzaln violinsko sonato, kakršno ustvarja naša dobu v int«rpretaei.|i obeh umetnikov, kl st« mojstrsko isvajal« »porode dosedanjih matinej. Z« gsspe In gospodične se ho vrllla Junijska rekolekelj« v uriullnskl kspell v petek, 1. JunlJn ob lj. flporodi rotnl venee. govor, lltanlje, prilik« t« spoved. Naslednje Jutro oh T govor In sv. maša. Vhod pri porll. E« sprejemne Itplte v I. rstred glmns. ilje, kl bodo v tfrugt polovici Junija, priredimo poseben itlrluajitduevnl pripravljalni tečaj, kl pričo« prv« dal junija. Poučujejo profesorji. — Informacija — vplto-vsnjo dnevno dopoldne lu popoldns. Specialne Instrukelje z« sredoje Sole, Kongresni trg t. KINO »UNION« 7. ojlroin na poleinl čas od danss daljo pričetek prve popoldan-ke predstava ob delavnikih oh 17. uri. Vse ostale predstave nespremenjene. nižji nii najvišji). V bobnu za žrebanje bo nHnireč 100 številk, da bo vedno do-volj izbire. Ce bo odločeno, da pripade dobilek 5.000 lir najvišji potegnjeni Številki, n. pr. 100, l>o prejel drugI dobitnik 8.000 lir, trotjl 2.500 lir itd. Ce pa bo določeno, da pripada največji dobitek najnižji izžrebani štovilki, bo nadaljnji postopek obraten. Donarni dobitki za nakup knjig so-I. 5000 lir, II. 8000 lir. UL—V. 2500 lir, VI,—XIII. 2000 llr, IX—XII. 1500 lir, XIII.—XVII, 1000 lir, XVII1.-XXL 800 lir, od XXII,—LX. po 500 lir. Poleg tega dobo dobitniki še 10 knjig, kl so bilo podlaga knjižni tomboli. Kogar ne bo k žrebanju, bo žrohal zanj uradnik oddelka za tombolo in dobitek ga Iio čakal do -1. julija - *<""bolskem oddelku v Gradišču >L 2. Valn« ta vsakogar tsdsj I« v bodoče v zasebnem «14 Javnem poklicu J« tntnje strojepisja! Novi dnevni In večerni te^sjl pričenjajo 2., «. In 5. Junij«, tlčne tir* po telji ohi«kov«loov. Utnin« smerna. Vpisovanj« dnevno, lnformselje, prospekti: Trgovsko uMIliče »Chrlstofov nčnl zavod., Domobranska IS. ttrojeplsj«! Novi ono., dvo- In trimesečni strojepisni t«f«JI - dnevni In v»-černl — prlčenj«jo S.. I. In ». .iuni.1«. Pouk dopoldne, popoldne ali tvečrr po MJI obi-skovsloov. Moderna strojepionle«, , nlca. Trnovski prittan 8: Ragazzt Alojtlja. "7 let, vdova drž. nradnlk«. Poljanska 1T| LovSln Marija, 45 let, posestnlc«, Livold 22; Molik Jože. 33 let, mestni uiitar, Ji«nsk« cest« S2; Podstudenick Apoloni,i«, 50 lot. kuharica, Oorupova: TteJ.ek Jauez. JI tet. Jola na Ledini; ftraj Ivan, 24 let, domobranec, Tehnična srednja Sotv. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Prireditev z« kratek čas je priredila v Guštanju ustanova »Radost krepi«. Naslov prireditvi je bil »Zene z Dunaja«. Priredtev je žela med gledalci veliko priznanje. Smrtna kosa v Mežici. Pred nedavnim so v Mežici pokopali najstarejšega občana, 87 letnega kmeta Antona Pratnekerja, po domače Kunca. — Pri izvrševanju svoje službe pa je umrl 22 letni rudar Polde Grabnar. S Spodnje Štajerskega Pri razstreljevanju korenin se je ponesrečil 37 letni Janez Dreksler iz Stare nove vasi pri Radgoni. Ko je hotel razstreliti panj s korenino, se mu en naboj ni užgal. Ko je šel bliže, da i)i pogledal, je naboj eksplodiral 111 lireksler je dobil precejšnje poškodbe iu opekline po telesu. Estonski propagandisti so prispeli na štajersko, kjer si ogledujejo poljedelske naprave, umetnostne zbirke in kulturne ustanove. Gostje so si ogledali tudi pomembno propagandno razstavo »Odločilno leto — nikdar več 1. 1918«. Sinfonični koncert, ki je bil v Ptu-jn napovedan za 1. junij, je bil preložen na 5. junij. Zborovanje okrožnega vodstva v Mariboru je bilo te dni v Mariboru. Okrožni vodja Duboczki in tudi deželni svetnik z vsemi sodelavci so prišli na zborovanje, kjer je okrožni vodja podelil 14 voditeljem krajevnih •skupin posebne značke, ki so jih dobili v priznanje za vzorno sodelovanje. Za vodja krajevne skupine, ki sta padla pod tolovajsko roko, rajna Wie- derdrissa in Preloga je okrožni vodja značke položil na s cvetjem okrašeni njuni mesti v zborovalnici. Is Hrvaške Nove cene za nakup radijskih sprejemnikov. Komisar za cene v NDIl je določil nove cene za naikup radijskih sprejemnikov. Cene se gibljejo med 25.000—120.000 kunami. Pridelovalni načrt za hrvatsko poljedelstvo. Na Hrvatskem pripravljajo pridelovalni načrt za poljedelstvo za prihodnje gospodarsko leto, ki prične I. avgusta t. 1. V ta namen je dobil hrvatski gospodarski minister poobla- stilo, da lahko posameznim (Kiljedel-skim podjetjem predpiše vrsto kulture, ki jo bo moralo gojiti in celo možnost reje gotovega števila živine. Poglavnik pri vojaških vajah. P, uredniki Janko Hafner.