107. štev. V Ljubljani, v torek 28. septembra 1S80 Letnik Vili. Inseratl ae spreitmajo in velj;» ris'ODua vrtita : S »r., «e se tiska Hirat, t« , m ii •! p II 11 II II J 'I ?ri večkratnem '.¡'tkanji «« ce a primerno zmanjka. Rokopis «e ne va'ajo, iierraist in narodu slovenskemu ua korist. Kako se imenuje kato-1 čan, ki se med drugoverci sramuje svoje katoliške vere in cerkve? Spet drugi so, k erim „Slovenec" donaša vse Molek. (Povest, spisal Resnicoljub.) Gotovo si, ljubi bralec, bil že poletnega dne v gozdu — ali ne mislim v kakšnem ko-loseku ali pa v redki hosti — temveč v pra vttn gozdu, k,er stoji deblo poleg deblo, eno ravno kakor sveča , drugo spet razkrečeno in krevljasto, da pod vsemi leži dobrodejni somrak in gosta hladna sencar Vsaka tvoja stopinja izbuja šum v suhem listji, pod tvojo nogo pokajo preperele vejice. Ako si pa ti miren, ako sedeš na kak parobek ali se zlek neš po zelenem niahovji, je vse mirno, vse tiho okoli tebe; zdi se ti, da si v veliki cerkvi. Nekaj veličastnega ima taka samota. Ptice so okoli poldneva umolknile, v gostih krošnjah skrite mirujejo in dremaje prebavljajo; celo pisani metulj m kako zaspano visi na bledem cvetji. Človeku se zdi, da tudi drevesa počivajo, samo časih završi nekaj v vrhovih, kakor bi se jim kaj sanjalo: tičke so se začele spu-šati z drevesa v drevo, ter motijo, si hrano za večerjo iskaje, prazničuo tihoto. Po takem gozdu — bilo jih je v začetku tekočega stoletja še mnogo okoli grajščin na Gorenjskem, kjer se je zgodilo , kar ti hočem v kratkem popisati — je letal ves nevoljen skoraj celi pramalo, kajti dan dunes hočemo vsakdanje hrane po časnikih, nam zadostuje le dnevnik. V mnog h ozir h bi [a^ bilo bolje, ko bi se bolj pečali s knj gami, vzlasti svojimi stanov-sk ur. Ako je pa res potreba, naj se torej vatanovniki snidejo, naj se posvetujejo ter vkre-nejo, kar mora biti. Samo zdihovati in zabavljati, to ne pomaga nič. S cer je pa tudi pomniti, kjer je nasprotovanje, tam je življenje. Vsaka dobra stvar ima nasprotnike, in lista z nasprotnimi načeli ne moreta nikda r biti v miru iu spravi. Ne sme se tudi pozabiti, da na pr. h u m o r i s t i čn i ali šal j i vi 1 i s t ima vse drugačno polje kot konservativni politični, in da se temu ne more v zlo šteti, kur je morebiti um zakrivil. Javna skrivnost pa je, da se nasprotniki zedinvajo in z zedi-ujenimi mečmi napenjajo, da bi zatrli , Slovenca"; a s tem kažejo prav očitno vsem, kter po stanu in po svojem poklicu hočejo ga ohra-niti, kaj jim storiti dolžnost. Mirno pu vspešno delate zdaj pri nas „družba Mohorjeva" pa „Matica ', vendar pretiho, preskromno. Kar je „Besednik ' ut hnil, priob čuje na pr. svoje delovanje odbor Mohorjeve družbe samo po „Slov. Prijatlu", kteri je skoro v rokah le duhovnom, a to je premalo. Tudi „Matica" svoje dejanje velikrat oznanja le po ,.Novicah " Prav bi vendar bilo in koristno, da ti dvd družbi vse svoje dejanje iu nehauje, ako že ne po vseh, vsaj po več različnih listih slovenskih razglašate občinstvu. Koristno že tudi deluje , Katoliška družba" za Kranjsko in knjiž-vno njeno glasil o (,,G 1 a s i' ) prinaša čedalje več in boljše tvarine, vgodne tudi bolj omikanim in učenim. Naj bi se nekoliko bolj razoznanjalo in raz-š rjevalo! Ž vo vstregla pa bi katoliška družba premnogim slovenskim vernikom, ko bi jim posebej dala na svetlo p. Psalme, Pri-povesti, Sirahove bukve, okrajšane Tobi-jeve, ah Jobove, sv. Evangelije itd. Sveto pismo vse skupaj je predrago in po vsebini ni za vse ; kar pa je, to se posebej ne dobiva. Vendar bi bilo silo korstno, obljubim, premnogi bi radi prebirali svetopisemske bukve, ko hi jih le mogli dobiti, nekteri so že naveličani časn karskih listov in novičarskih knjig. Odbor katoliške družbe ima v sebi meže, kteri v tem oziru lahko postrežejo katoliškemu slo-venskeu u narodu; ne bode jim žal! Lani in letos se je, hvala Bogu! bratov-ska vzajemnost mad Slovenci in II r-v a t i jela nekoliko bolj oživljati ter v djanji kazati — pri raznih shodih, godovih in sve-čnnostib, in to more obema biti le na koriit. Kopitarjeva svečanost na pr. kako pozno se ie sprožila , kako malo razglašala , in vendar — kako dostojno se je zvršila! Imela je vie-ležnike tudi Hrvate iu častno se ¡e omenjala v njihovih listih. Kako krasna pa je bila modro osnovana svečanost St. Vrazova! I krenrga Slovenca veseli, ko v sedanjih listih hrvaško — srbskih, čeških itd. čita o Slovenc h in njihovih veljakih, če.-ar popre j ni bi vajen (cf. „Obzor", „Slovinac", „Čtch," „Pokrok"). Tako dan Jež", ml.-.d lovec in gozdnar grofa Kr. . . Srnjak, po kterem je streljal, mu je ušel, zgubil je lovski reg in — kar ga je najbolj skrbelo in jezilo — zapazil je bil , da se klateži in zverinski tatje čezdalje bolj mnuže ter predrzno ljudi napadajo po obližji. Vračeval se je truden domu in jo krenil po bližnji poti proti gradu, kar naenkrat njegov zvesti spremljevalec belec lajaje poskoči in zleti navzdol k jarku, iz kterega se je slišalo slabotno ihtenje in stokanje. On hiti bliže in najde staro ženico, ktero je dvojno breme, stara leta namreč in butara suhljadi, ktero je po gozdu nabrala, zvrnilo v jarek, da se ni mogla več iz njega skobacati. Jožetu se ženica smili, kajti ranila si je tako zelo nogo, da je komaj stala; iti pa ni nikakor mogla sama. Gozdnar ne premišljuje dolgo, ampak jej poda krepko desnic^, ter jo držaje in opiraje pripelje počasi v njeno leseno kočo. Tukaj jo položi na revno slamnato postelj, jej spere krvaveče noge z vinom, kterega jo imel seboj in jo še obveže z platneno rutico. Ženica, ktera je že med potjo Jožeta kot svojega rešitelja hvalila, se začno vnovič zahvaljevati s solzami v očasih: „Bog vam povrni tisokrat, ker ste so tako potrpežljivega skazali proti meni ubogi stari žuiicil Gotovo ¡hote srečoi na tem in unem svetu in gospod I Bog vam bo poslal v vsaki stiski tako dobrega rešitelja , kakoršnega ste se vi skaziili proti meni." Med tem je pritegnila iz podzglavja molek (paternošter), kterega je lepšal prtcej velik svitel križec, ter ga ponudi zginljivo odkritosrčnostjo gozdnarju: ,,Ne sramujte se majhnega darila", je prosila ,,od stare žen;ce, ktera vam ne more dati boljšega. Vzemite ga, prosim vai; jaz sem ga zmirom v časti imela kakor dragocenost; molek je mojega sina Janeza, kterega naj bi Bog varoval, ker že nisem tri leta ničesar Blišala o njem." Pri teh besedah jej zabliska solza v očesih spuščaje se po nagubanih lic h. Ginjen opazuje Jože starko in reče: „Molek vam je tako drag, prihranite ga rajši sami. Jaz vam verjamem, da ste mi zelo hvaležni in bi radi kaj vič darovali, kar pa ne pripuščajo okoliščine.'1 „Vzemite ga vendar, ljubi gospodi vzemite ga ', prosi silneje starka, „je majhno darilo , pa Božji blagoslov stori lahko večega. Bere te vam že iz obraza, da ste dobri; gotovo tudi vi radi molite in pridno. Kaj neda?" Zadnje besede so zbodle Jožeta v srce. Na tihem zašepeta „da" in vzame molek, ga i vzajemno delovanje nam je potrebno, in bodi geslo in nalog vsakteremu pravemu Slovencu. Želeti je, da bi>zlasti sosednji bratje slovanski zvestejše ozirali se na Slovence, ter posnemali, kar imajo le-ti dobrega in hvale vrednega. Nenavadno hitro se je razširilo med „slovenskim narodom na pr. „Cvetje zve rov sv. Frančiška", kar je dobro in veselo znamenje za bodočnost. Ima res dokaj pobožne in lepe tvarine v sebi, ktero tudi primčrno povživajo verni Slovenci. Na zavitkih — plave ali višnjeve (!) barve — donaša pa „Opazke, literarne, jezikoslovne in druge" — preučene in za svoje čitatelje sploh zgubljene. A škoda! Nektere so preizvrstne, in naj bi jih častito vredništvo rajše priobčevalo po kterem drugem glasilu; dobro bi dohajale marsikterim učenjakom. Tac h in enacih želj gojim mnogo, a za sedaj naj zadostuje čislo to! Razodenem naj pri tej priliki samo še, da naj pri osebnih prepirih nam nikdar ne ude izpred oči dobra stvar, za ktero se borimo. Pravica in resnica bode nam mar, in da se nam ta ohran , za to delajmo iu molimo, in naj velja, kar rado, zmaga bode naposled naša. Pomagajmo si iskreno sami, in pomagal bode nam — Bog! R e s n i c k i. Politični pregled. V Ljubljani 27. septembra. Avstrijske deiele Za namestnika na ]?Ioravskem je imenovan bivši minister Horb - IVei-dcnliaim. „Politik" ni nič zadovoljna, da Taaffe zmirom išče neko osrednjo stranko, naj se raje nasloni na desnico, tam je trdna pomoč. Nekdo si je zmislil, da bo grof .^n-drassy zopet na dan prišel. To je naredilo veliko strmenja med svetom. Potrjuje se novica, da se ustanovil obrt-nijska šola na Gorenjskem. V Gorenji Avstriji Be že hudo besedujejo, ker se pripravljajo na volitev treh poslancev iz velicega posestva. Liberalci hočejo imeti svojega Grossa, svojega IlaDdelna in Dehneta. Bomo videli, kdo bo zmagal. V Brnu so si izbrali Chlumeckega kot svojega kandidata za dižavni zbor in ga bodo enoglasno volili. Minister Dunajevski bojda študira, kako bi pomnožil neposrednje davke, in kako bi potem primankljej manjši naredil. Poljski poslanci so se že davno menili, da bi bilo treba ceno zemljišč znižati. Tudi po drugih deželah se povišujejo neposrednji davki, posrednji pa ne. Radovedni smo, kakšen bo Dunajevskijev program, kedar se enkrat cel pokaže. O sedanjem naučnem ministru Konradu pravi „Wien. AH. Ztg.", da baron Konrad ne bode dolgo vstrajal v svojem službovanji , marveč da ga skoro namestoval bode baron II e 1 f e r t. Menda se tega bojč! Vuunje države.. Črnogorski vojvoda Petrovič je rekel, da je boj z Albauci ueizogibljiv. Že zdaj te gode neredi, knezu je to neljubo, ker bi rad stvar v zvezi z velesilami dognal. Včeraj ali danes so šle barke pred Dulcigno. O razmerah na Francoskom piše Henry Maret: „Zmirom teže bo ministra dobiti, posebno pa ministra zunajnih poslov; tako se godi njemu, ki vsakih osem dni druge hlapce najame. Gambettova hiša je prišla pri mešetarjih služb v slabo ime. En predpasnik drugemu pripoveduje, da je ta služba težka in slabo plačana, da gospod zmiraj zabavlja, če ga pa ni, zmirjani so služabniki. Oddajanje služb naj bi se dovolilo le pod garancijo. Novi minister zunajnih zadev je izdal okrožn:co, v kteri pravi, da ostane francoska politika zmirom ista, nespremenjena. Kakor se poroča, so evropski konzuli v albanskik mestih v nevarnosti; kakor se bo začelo streljati, hočejo Albanci po njih pasti in jih poklati. To bi bilo res barbarsko. Bismark na Nemškem razvija svoj gospodarski program. Izvirni dopisi. Šmartno pred Kranjem, 24. sept. (Gosp. deželni predsednik Winkler.) Tudi nam je došla posebna čast in srčno veselj", da smo gledali ui ii obraz dtželnega našega poglavarja, prev/.v:šenega gospoda W,nklerja. Včeraj popoldne okoli pete ure se je pripeljal iz Kranja b spremstvom g. okrajuega glavarja Derbča, gospoda dekana Mežnarca, gospoda kranjski ga župana Šavnika in okrajuega komisarja gospoda pl. Gozauija. .Ogledal je pre-vzvišeni gospod uajpoprej našo farno cerkev ; jako se mu je dopadla'ta veličastna hišabož a Posebno mu so bila všeč naša nova velika vrata, v resnici krasno delo domačega umetnika gospoda Gosa-ja. Enako pohvalno se je gospod izrekel o novi veliki sliki na mrtvašnici, ki jo je ravno pred nekoliko tedni na presno tudi domači umetnik gospod M. tja Bradaška kaj mojstersko naslikal. Potem je og'edal naše šultko poslopje in natanjko po-zvedoval o vseh naših šolsk.h razmerah. — Spremili smo ga potem v bližnjo vas Strn-žiše, da si (gltda našo domačo obrtnijo, sita-rijo. Obrtnija ta je res zanimiva, ker preskrbuje skoraj vso Evropo se siti, posebno Frau-co>ko, Laško, Turško in Španjsko. Podal se je v h še naš h priprostih Sitarjev , da si na drobno ogleda v izdelavo sit. Ni moč popisati, kako ginjeni s>o bili dobri naši sitarji, ko je prevzvišeui gospod res kakor skrben oče te ljubezujivo po domače z njimi pogovarjal. Kaj tacega naši ljudje še niso doživeli; še poznim rodovom se bo ohranil spominj njegovega obiskovanja. — Da so tudi možnarji pokali, ui mi treba pristavljati. Gotovo izrazim čutila cele naše občine, ako zakličem : Bog nam ohrani še mnogo let na čeiu naše domovine 11 ko skrbnega, tako milega očeta ! 't C-orcniskcjc» 2G. sept. Dolgo že nismo slišali tako veselih novic kakor stenam došii letos dve, kterih ena se je že vresničiia, namreč oživljenje niže g mnazije v Kranji. Kako smo bili tega veseli, mi ni treba popisati še nadrobneje, dosti živa priča o tem je to, da se je kar v prvo šolo vpisalo že 54 učencev. Gorenjec svoje otroke rad pošilja v šol", ako le more, če tudi le toliko, da si pridobč nekoliko vednosti, ktera jim je v življenji koristna, akoravno ne pridejo do gosposke suknje. S tem pa, da ima gimnazijo blizo doma, mu skrije v prsni žep pri telovniku ter položi od-hajaje še majhen denar na mizo. Starkine besede : „kaj ne da pridno molite!' so ga spomnile prelepih naukov in opo-minovanj ranjkega, pobožnega očeta. Spoznal je, da je velikokrat, zelo velikokrat na-nje pozabil in to ga je nekako žalostiio. V gradu se je malo molile; grajščinski gospod je ljubil viuo, igre in druga razveseljevanja. V cerkev je šel le malokrat in mu je bilo ljubo, ako so tudi njegovi služabniki tako delali. Jože za trdno sklene , da ne bo več posnemal slabih zgledov, ampak vsakdanje molitve opravljal, kakor so mu ranjki oče pogosto in zlasti umi-raje toplo polagali na srce. — Že se je bilo začelo mračiti, ko je zapustil gozdnar kočo in zdaj je imel še dolgo pot do kraja, kjer je bil našel onemoglo ženico. Mirna noč je zavila hribe in doline v svoje mehko krilo, s čistega neba gleda tisoč svitlih oči na zemeljske prebivalce, prepustivše se slad kemu spanju. Jožeta je bilo nekoliko groza, akoravno je luna plavala na jasnem nebu med bliSčečimi zvezdam*, kakor som v sinjem morji med brezštevilnimi ribicami, ter mu kazala pot proti gradu. Moral je iti^še čez zelo zaraščeno hosto, kamor je b.l poslal lovske poma-gače veleč jim, da naj ga čakajo. Komaj je bil prišel do srede hoste, kar njegov belec zalaja iu odskoči: dva zarašena moža, divjega pogleda, stopita z napetima puškama pred njega. Komaj ima čas raz ramo vzeti puško in jo napeli, predno zasliši: „Proč s puško, ako ti je drago življenje; umiri psa! Zdaj si v najinih rokah; peljeva te k našemu glavarju, kteri ti bo gotovo dobro plačal, k.r nas preganjaš in grofu tož š !" Iu že segata po njem , da bi ga zvezala. Jože pa, ves razburjen in v preplašenosti ne vedoč, da je puška napeta , se v naglici hoče vbraniti ter roparja od sebe pahniti; ali v tem trenutku se sproži petelin in — pok votlo odmeva naokoli spremljevaje roparjevo dušo iz tega sveta. Kakor bi bil okamnel, obstoji na mesti, ko se za\č, kaj Be je zgodilo, ali vdrugič poči puška in — v kratkem se zgrudi Jože na tla. Zadela ga je krogla druzega roparja. Ko se Jože drugo jutro prebudi, spozna, da je doma v grajščinski sobi na postelji; okoli sebe zagleda ranocelnika in zveste lovske po-magače. Čutil je skelečo rano na prsih. Kakor iz težkih sanj prebudivšemu se le nekoliko dozdeva, kaj se je zgodilo. Lovski tovarši mu zdaj pripovedujejo, da so se že vračevali k domu misleči, da je on po drugi poti odšel v grad, kar zaslišijo vpitje in potem strel; hipoma se Bpust.e na kraj, od koder je prihajal vriš in drugi pok ter najdejo mrtvega roparja, kterega bodo jutri pokopali, njega pa le maio drhtečega in krvavečega. Prinesli so ga varno v grad in pokl:cali nategoma runocelmka, kteri ga pregleda in obveže. „Vi moia*e — pravi potem še nazoči ra-nocelnik — imeti pač dobrega angelja varha; ako bi ne bila krogla zadržana, bi bili vi zdaj tako gotovo mrtvi, kakor gotovo še živite ! In vganite, kaj vas je obvarovalo smrti ?' „Moj molek!' zakl če ginjen Jože, kteremu se je Zhčelo vse jasniti. „Res je — reče ranocelnik — glejte! vi tte gi gotovo na prsih nosili in debeli križec pri njem je zabranil, da vam krogla ni predrla in raztrgala prsi, ampak naredila samo luknjo, ktera se bo pa sčasom popolnem zacelila, akoravno je sprva vzročevala tako hude bolečine, da se še zavedli niste." Gozdnar pove zdaj, da mu je dala molek ženica, kteri je domu pomagal, iu da se ga je v začetku še celo zelo branil. „Kaj tacega se redkokrat zgodi — misli ranocelnik — to gotovo ni le samo naključje; saj jaz verujem, da se je tukaj očividno poka- je to izdatno olajšano, tudi mu ni treba, kar bi naši nemškutarji iu ponemčevalci tako radi imeli, svojih otrok pošiljati daleč na Koroško na nemške gimnazije , kar bi mu bilo veliko dražje in zavoljo čisto nemškega poduka ua teh šolah veliko nevBpešneje. Kaka dobrota je toraj gimnazija v Kranji za Gorenjsko, kako hvaležni smo za-njo! Drugo veselo novico so nam prinesli naši časniki z Dunaja, namreč, da ima tu pri nas nekje — kraj menda še ni določen — osnovati se obrtuijska šola. Da te novice nismo bili nč manj veseli ko prve — kdo bo o tem dvomil! Le to želimo še, da bi se prej ko prej vresničila. Potrebna nam je taka šola gotovo, pomislimo le, da je na Gorenjskem veliko obrtnije vsake vrste in da je v prebivale h posebno veliko talentov za mehaniko, to kaže cela vrsta raznih samoukov, k bi bili postali lahko veliko več nego so zdaj, če bi se jim bila dala prilika, v svoji stroki dospeti do vrhunca. Posebno pomenljiva je tu sitarija v Stražiši pod Kranjem, pa slamnikarija okoli Mengša: zadnja je zdaj pr$'a skoro vsa v roke tujcem, naši domači pletkarji so bili ostali v svoji vednosti še vedno ua prvotni stopinji, ker niso imeli daljega navoda v tem. Ravno taka je z lončarijo in pletenjem orodja z vrb ali bek; kjer se pečajo s to obrt nijo — in pečajo se na več krajih — zna to že skoro vsak otrok, ali veliko več, ko otrok, tudi odraščeni ne zna, iu tako ostanete ti obrtniji večidel le za dom in ne nosite toliko zaslužka, kolikor bi ga, če bi prišli na večo sto pinjo popoluoati ali umetnije. Drugam, kjer take šole že imajo, pa uaš ubogi kmet ali obrtnik brez druge pomoči Bvojih otrok ne more pošiljati — še tudi zato ne, ker navadno nemškega jezika ne znajo. Tako ostane vse bolj pri tleh in če pride kak tujec, v taki šoli izučen, lahko brž prekosi naše obrtnike b svojimi izdelki in kmalu je vsa obrtnija v njegovih rokah, domačini bo k večemu le še njegovi delavc;, plačani na dan ali pa po vred nosti svojih izdelkov; više se pa ue povzdignejo. Razen teh je pri nas vse polno kovačev, ki z železa izdelujejo razne pridelke, ravno tako čevljarjev, coklarjev itd., ki pa tudi ne morejo si nič pomagati , marveč so le reveži n hlapci drugim. Gorenjska stran posebno po ozkih dolinah in kotih za poljedelstvo ni;, ker ni dosti zemlje. Zato je od uekdaj tu večega pomena bila že živinoreja in obrtni ¡h , ali ker iz prej navedenih vzrokov ni dala zadosti kruha vsem, ki so se je poprijeli, jih je veliko iskat šlo ga drugam, posebno v Ameriko, kje bo za deželo in naroduost našo za zmiraj zgubljeni in kdo vd, če so še našli to, česar so iskali! Bodi nam toraj obrtnijska šola srčno pozdravljena, ker od nje se nadjamo izdatne pomoči o temi Da bi se le res tudi kmalu osnovala 1 % Dunaju 2G. sept. Včeraj je „Wien. Ztg." prinesla dve važnejši imenovanji, ki ste zbudili ti m več pozornosti vzlasti po časnikih, ker ti ravno zdaj nimajo Bkoro o ničemer pisati in le stare kosti vnovič glodajo. Prvo je imenovanje deželnega namestnika za Moravsko, barona Korb-Weidenheima. S tem je zadrgneno vse dosedanje ugibanje in spletkanje, ki je bilo živahuo še posebo zato, ker je moravski namestniški sedež težaven in važen , nekako podobeu kranjskemu, toraj z imenovanjem moža zii uj minister Taaffe kolikor toliko mora svoje prave roge pokazati. Zato je vse politične kroge, vzlasti „ustavoverne", imenovanje barona Korba zelo raznenadilo, pričikovali bo odločnejšega , strankarskega moža , bodi si z desnice ali levice državnega zbora, kar pa baron Korb ni. Zdaj so zopet povsod ua vrh priplavale misli, da se Taaffe skuša obdati z nekako srednjo stranko, in češki listi so to novico sprejeli z nekako mrzloto; vendar — se ve da — jim bo šo baron Korb ljubši od kakega prav odločnega levičnjaka, ker po njem ne bo okrepčana nemška stranka na Morav-skem, prej bo narodna dobila več duška, Taaf-fejevo ministerstvo pa bo še bolj vtrjeno. Nemški listi na Češkem celo kar naravnost trdijo, da je to nekak vdarec za Nemce , ki ga niso sami zaslužili. Vsakako je toraj dobro , da se je vprašanje o moravskem deželnem namestniku zdaj z dnevnega reda spravilo in je pri kraji tudi V3e ugibanje, ktero je bilo večkrat neprijetno zato, ker so se po slabih kombinacijah ljudje po nepotrebnem begali in strašili. Druga dogodba je imenovanje sekcijskega načelnika Cberteka (po rodu, kakor znano, Kočevarja) za podpredsednika finančnega vodstva v Pragi. Baron Chertek je bil dozdaj sek-cijski načelnik v finančnem nrnisterstvu in ravno pred kratkem od davkarskrga oddelka prestavljen k oddelku za osebne zadeve; v državnem zboru je zastopal nekoliko časa finančnega ministra in tam razvil tudi finančni program , kteri je bil levičnjakom jako malo všeč, čeravno Chertek pripada odločno k njihovi stranki ali je vsaj spadal prej, dokler ga niso tako trgali po svojih listih. Zakaj je ta mož odpravljen iz ministerstva in postavljen na podpredsedniški stol deželnega finančnega vodstva na češkem, tega prav za prav ne more nihče uganiti. Vstregel s tem činom Taaffe menda ni nikomur, ne avtonomistični stranki, še manj pa čehom. Na svojem sedanjem mestu baron Chertek ni bil posebno veliko na poti tej stranki, za novo mesto mu pa manjka prvega, kar zahtevajo Cehi od svojih državnih uradnikov, namreč znanje češkega jezika. Že iz samih teb dveh vzrokov je razvidno , da z imenovanjem Cher-tekovim minister ni storil nobene ljubavi desnici, da je toraj to tako malo delo sedanje večine državnega zbora, kakor imenovanje Kor-bovo. Edino, kar se o tem za gotovo ve, je to, da je Taaffe za ta dva čina skril svojo politiko še bolj nego je bila že skrita; morebiti imajo češki listi prav, ki pravijo, da Taaffe se bo obdal le z možmi srednje 'stranke in da je zato Cberteka odpravil z Dunaja. No, bomo videli 1 Sploh je zdaj politično obnebje še tako megleno, kakor jesensko jutro v nižavi. Domače novice. V Ljubljani, 28. septembra. (F Alojznici) je letos dijakov gimnazijskih 59 gojencev vseh skupaj. V bogoslovno semenišče Be jih jih je v I. leto oglasilo neki 15; med njimi so vnanji trije. V II. letu utegne jih biti 14, v III. pa v IV. le po 5, število premalo, kakoršno v poslednjih letih, kar se zala roka Božja, ktera mnogokrat reši veliko z majhno rečjo." Med tem pride sam grof poprašat, kako se počuti Jože, in je prav zadovoljen in vesel, ko mu ranoceluik zagotovi, da bo smel gozdnar v kratkem zopet na prosto. „Ničvredni klateži in roparji — začne potem v jezi grof — to Be jim mora drago plačati. Jože! maščevala se bova nad njimi. Iztrebila bova vlačugarje do zadnjega." Gozdnar pove še grofu posebej, kako ču-dovitno ga je rešila Božja roka po molku, in konča z globokim zdihljejem: hvala Bogu I „Naključilo se je tako, druzega ni ničesar na tem", pravi grof z nejevero naznanjajočim posmehom. „Samo naključje — ga Jože reBnobno zavrne — ničesar ne razloži!1 „Za moj del! — nadaljuje grof — jnzse ne maram s teboj pričkati v verskih rečeh veseli me pa vendar, da sta enkrat stara že niča in pa molek nekoliko koristila", in to iz govorivši se smejaje poslovi od gozdnarja vo-ščeč mu, da bi kmali popolnem ozdravel. Nevoljen in žalosten odmajuje Jože z glavo. ,,Je še vedno stari nejevernež" — pravi rano-celnik — njegova mati ga je hotela s silo svetnika narediti ; ali preveč je napenjala lok zarad tega je počil." Gozduar je kmali ozdravil, kakor mu je povedal ranoceluik. Prva pot ga je peljala v cerkev, da bi se zahvalil Bogu, ker mu je tako čudno rešil življenje; ob enem obljubo stori, da ne bo nobenega dneva opustil rožnega venca moliti na molek, po kterem je bil rešen. Potem obišče ženico in jej pove vse, kako in kaj da se je zgodilo ter se jej srčno zahvaljuje, da ga je tako bogato obdarila. „O zahvalite se Onemu nad oblaki, ki je vam in meni toliko dobrega storil po očetovsko za naju skrbeč. Jaz sama ne vem, zakaj sem vam ravno molek ponudila. Bilo mi je, kakor bi ga bila morala dati. Glejte, ljubi gospod, nikar ne vzemite za zlo, pozneje Bem se že nekoliko kesala, da vam nisem dala kaj druzega. Moj oč so ga imeli od preddedov, kteri so ga nosili v turške boje in moj sin Janez jp Kaj pridno na-nj molil; gotovo bi ga bil tudi Beboj vzel pri odhodu na tuje, ako bi ne b la oba na njega pozabila v hitrici iu bo lečinah pri slovesu. Tisočkrat bodi Bog za-hvaljen, da je po njem zabranil prelivanje mlade krvi 1" Zdaj je Jože še bolj ginjen , ter poprosi ženico, da mu še pusti molek, ako jej ni pretežko brez njega biti. „Ne, ne, Bog varuj! — povdarja starka — molka vam nisem dala zastonj, zaslužili ste si ga trdo, ker ste imeli z menoj staro in pobito mnogo sitnosti in težav. Morate ga vedno hraniti in zelo čislati, ker vas je Bog po njem tako čudovitno in očividno rešil. Molite — je pristavljala solzeče — še za me, da mirno umr-jem in za mojega Janeza l'1 Gozdnar, kterega je ta prizor presunil, vpraša, kaj se z Janezom zgodilo in kje da je zdaj ? „O ljubi gospod, ko bi jaz vedela — toži ženica — pred tremi leti se je podal kot krojaški pomagač na tuje in mi je od začetka pridno pisal; zdaj pa že dve leti ni ničesar sporočil. Da bi se mu le ue bila pripetila kaka nesreča!' Jože tolaži starko in jej vsili še lepo darilo. Obljubi jej tudi mesečno podporo ter odide med mnogimi voščili stare ženice. — Grof je bil mož beseda. Z drugimi graj-sčaki v obližji je začel preganjati zverinske tatove in roparje ter jih deloma razpodil, vjel in razprl. Ali ostali, ki so pete odnesli, hočejo na vsak način rešiti zalotene tovarše: grofu pretijo s požiganjem in morijo, ako jih ne spusti. Akoravno se je grof sprva posmehoval misleč, da je pred vsakim napadom zavarovan , pošlje pozneje vendar vjete roparje z obroženo Btražo v mestno kaznovalnico, iz ktere sta pa kmali dva ušla, kar ni preveč veselilo grofa. (Dalje prih ) pomni, ni bilo nikdar. Preteklo nedeljo je pri sv. Jakoba imel slovesno novo sv. mašo g. M. Arko, v pondeljek poprej pa v stolnici tiho g. M. Kljun, ktera prej sta iz III. leta za presbitera posvečena bila v nedeljo 19. sept. na Goričanih. ( V orglarskt šoli ceciljčrnskega društva) se začne šolsko leto v torek, 5. oktobra, zjutraj ob osmih. Učenci, ki žele to šolo obiskovati, naj se prej oglase pri preč. gosp. dr. A. Jarc-i predsedniku cecilj. društva in pri glasbenem vodji g. A. Förster-ji. (Knjižica ,.Avgusta meseca 18. dan"), ki je bila izišla na slavo rojstvenemu dnevu ce sarja Franca Jožefa I., razprodala se je v 4000 iztisih in to v štirnajstih dnevih, kar je gotovo veselo znamenje, kako rado naše ljudstvo sega po knjižicah, pisanih v milem domačem jeziku. Ker se po zgoraj omenjeni knjižici še vedno povprašuje, napravil je njen za ložnik Karl Rauch na Dunaji drugi natis, ki je rišel ravno tedni na svitlo pod naslovom: „Cesar Franc Jožef I." Sestavil Ivan Tomšič. Knjižica ima 7 lično izdelanih podob in se dobiva po tako nizki ceni, da jo živo priporočamo v obilo nakupovanje in po-razdeljenje med našo slovensko mladino — 4. dni; oktobra (cesarjev god) in zopet 19. no vembra (cesaričin god) se ponuja prijateljem šolske mladine prav ugodna prilika, da to knjižico dele med učečo se mladino, ter tako vzbujajo v mladih srcih ljubezen, udanost in spoštovanje do presvitlega cesarja in cesarske rodovine. Cena knjižici je 12 kr., 10 iztiskov samo 1 gld., kdor jih kupi še vi če število, dobi jih še po nižji cen'. Naročila naj se po šiljajo pod adreso: Karl Rauch, Buch druckerei, Wien, VI. Ilornbostel-gaase 4. — Dobiva se pa knjiž ca menda tudi pri bukvarjih Gerbe rju in Gionti-niju v Ljubljani. Razne reči. — Dr. Lavoslav Geitler je pro fesor slavistike na vseučilišču v Zagrebu. O šolskih počitnicah je obhodil primorje naše in otoke, Macedonijo in Atoško goro. Odtod se je napotil v Egipet in na Sinajsko goro, češ, morebiti dobi ondi kake književne starine, celo slovanske, o kterih seje bilo nadjati, da se ondi hranijo. V ta namen je dobil odpust do konca oktobra. — Dr. Vatroslav Jagič, rojen Hrvat, je bil sedaj profesor slavistike ali slovan skega jezikoslovja na vseučilišču v Berlinu Ponudila se mu je služba v Petrogradu, ktero je opravljal ranjki Sreznjevski. Car sam je potrdil jako vgodne pogoje, in tako se preseli Jagič spet na Rusko. Služboval je — pregnan iz svoje domačije po Raucbu — nekaj v Odesi. V Berlinu si je v kratkem času svojega bivanja pridobil občno spoštovanje. Izdal je ondi Arkiv za slovansko jezikoslovje v družbi z nekterimi učenjaki in bere se, dale-ta bode izdajal še v prihodnje. V. Jagič je zmeren in spreten učenjak, kteri si v slavi prav za dr. Miklošičem pomaga navkviško po učenih svojih delih, sebi na čast, narodu slovanskemu na korist. — ,,0 b z o r", politični dnevnik hrvatski, izhaja že X. godino ali leto, in je glasilo narodne stranke, v kteri sta na pr. Mrazovič Rački itd., Be sedaj dobro vreduje in mnogo bolje ozira na Slovence, kar je popustil vredo vanje Miškatovič, in prevzel je KI. Božič. Kdor sam n ma pravega značaja , ga tudi listu svojemu dati ne more. — Budejoviški škof, stari Jfrsik, kteri se je pri duhovski vizitaciji zelo bil poškodoval, vrnil se je uuidau iz toplic Laških domu spet zdrav in vesel. Tržne cene v Ljubi jam. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 38 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gl 53 kr.; — proso 5 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 67 kr.; --fižol hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilo gram 88 kr. ; — mast 74 kr.; — špeh frišen 68 kr.; Špeli povojen 72 kr.; jajce po 1 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 50 kr.; — teletuine 54 kr. ; — svinjsko meso 58 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr. -lama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde O gld. mehke 4 gld. 50 kr. Tržil« cene v ¡Vovein mestu. Pšenica hektoliter 8 gld. 65 kr., rež 5 gld 86 kr. oves 2 gl. 61 kr., ajda 5 gl. 80 kr., proso 5 gl. 37 kr., koruza 6 gl. 50 kr., krompir 100 kil 2 »I., 61 kr. maslo 96 kr., mast 80 kr. špeh frišen 60 kr., povojen 80 kr., jajce 1 kr. mleko 8 kr., meso goveje 48 kr., telečje 60 kr , svinjsko 56 kr., piška 30 kr.. golob 20 kr. Vabilo k naročevanju „SLOVENCA- „Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman; Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— ,, 70 „ posamezne številke ... — „ 7 „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ — „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....6 gl. — kr.; „ pol leta..... 3 „ — „ „ četrt leta .... 1 „ 50 „ List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.) opravništvu, na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši. Nagrobni križi h pravim zlatom pozlačeni in najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbero. Tudi naj.zvrstnejše koroško železo, jeklo, plužne lemeže, sploh vse železne gospodarske orodje z najboljšega blaga izdelano prodajam po najnižjih cenah Sp. Pessiak, (2) gledališke idice Št. 8 blizo frančiškanske cerkve. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo dokazov iskrenega sočutja v času bolezni in pri smrti našega nepo-zabljivega soproga oziroma očeta gospoda Andreja Medica, kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu , za darovane vence iu ginjivo ua-grobnico najtoplejša zahvala. V Ljubljani 26. Bept. 1880. v Žalujoči ostali. -------»•—«—-----.<---— «—, —. Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. Ta v ,,Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak. Alešovcu v Ljubljani (ključarske ul ce šr. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kflor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine. Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov : Bj|ubBjstimSie sQS3ie. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 00, trdo vezane po 70 kr. Nemški ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr. .i S Ure za s i oI g> e in ¡;ra{l a v e izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane. proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (19) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. DcrmrMvcne cene 27. septembra. Državni fondi. 6'/, avstrijska papirna renta . . . . 6 ®/0 renta v srebrn....... 4% renta v zlatu (davka prosta) . . Srečke (loži) 1854. 1....... „ „ 1860. I.. celi..... „ „ 1860. 1., petinke . . , Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odveznice. Stajarske po 5°/B........ Kranjske, koroške in primorsko po 6', Ogerske po 5%....... . Hrvaške in slavonske po 61/, ■ , . . Sedmograške po 5% ...... Delnice (akcije), Nacijonalne banke...... Unionske banke ... . . . . Kreditne akcije........ Nižoavstr. eskomptne družbe . . . , A.nglo-avstr. banke...... Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. • Tržaške „ 100 ,, k. d. • t. n «O ,, „ • 40 gld. a. v. • Budenske Balinove Palfti-jeve Clary-jeve 8t. Genois Windisehgriitz-ove Waldstein-ove Ljubljanske...... Srebro in zlato. Ces. cekini ...'.. Napoleousd'or..... 40 40 40 40 20 40 n m n i, n t, n ,i u Denar. /Jlago 71 6iT 71 80 72 65 72.80 87.65 87.80 121 — 121.50 130- 131.25 133— 133 60 17G — 176 50 103 50 104.25 101 — 102— 94.75 95 50 94.50 94.76 93 50 94— 818— 820— 109 — 109.50 277.70 278— 780— 778— 119.90 119,— 178.75 179 25 125.75 126.75 65— 65— 41.75 41.60 51 50 52 50 41 25 4Í.60 12— 42— 44.50 45— 42 — 42.50 32 25 32.75 24.— 5.04 5.65 9.41 9.42 Idajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap. J. Blaznioi nasledniki v Ljubljani.