DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST AGONIJA GOSPODARSTVA KOČEVJE — Na seji občinskega izvršnega sveta 21. decembra je bilo ugotovljeno, da je stanje v kočevskem gospodarstvu kritično. Po stanju 19. decembra je imelo od 17 do 60 dni blokiran bančni račun kar 5 večjih podjetij, za Itas pa je predlagan, kot smo že poročali, stečaj. Kljub tako težkemu položaju pa v nekaterih podjetjih najodgovornejši ne ukrenejo nič resnega za rešitev podjetja, ki mu grozi propad. Dolenjci za slovensko suverenost Velika udeležba na nedeljskem plebiscitu — Povsod mirno in dostojanstveno — Tudi Bojanci glasovali »za« DOLENJSKA — Kot drugod po Sloveniji je tudi na Dolenjskem plebiscitni dan, ki ga zdaj res lahko že imenujemo zgodovinski, minil mirno, brez posebnega hrupa, kar vse dokazuje, da smo zrel narod, ki zna tudi zgodovinske odločitve sprejemati brez škodljivih notranjih pretresov, pa tudi na to, da so bile razmere za tako odločitev več kot zrele. Naša mesta in vasi so bile na plebiscitni dan skoraj take, kot vsako nedeljo, zastav je bilo malo, po razglasitvi rezultatov ob 23. uri pa je bilo tu in tam slišati pokanje petard in možnaijev. To je bilo na zunaj pravzaprav edino vidno veselje, ki so si ga privoščili Dolenjci. Zato pa je bilo v srcih bolj toplo. BELOKRANJSKI KLUB LJUBLJANA — Na križišču Resljeve in Komenskega ulice je podjetje KlTC Ljubljana odprlo prostore kluba Breza, v katerih je tudi sedež Društva Belokranjcev. Klub je nastal kot kotiček za prijateljske pomenke in poslovne Pogovore in v Društvu Belokranjcev obljubljajo, da bodo obiskovalce v njem vselej dobro postregli. GOTENICA PRED »PADCEM« KOČEVJE — Še pet dni nas loči do Novega leta, ko naj bi bilo odprto za javnost še zadnje zaprto območje Kočevske Reke, in sicer Gotenica, kije bijo doslej najstrožje varovana. V zadnjih tednih so se razširile govorice, da Gotenica kljub že poleti dani obljubi ne bo j res odprta. Zdaj pa smo iz najbolj zanesljivih virov zvedeli, da bo obljuba izpolnjena in da bo Gotenica te dni odprta. EKOLOŠKI TABOR SEVNICA 91 SEVNICA — Zeleni Sevnice pripravljajo ekološki tabor-delavnico Sevnica 91 kot nadstrankarski kot mednarodni projekt. Na taboru naj bi sodelovali predvsem domači absolventi in I študenti, ob pomoči republiškega zavo-' da za zaposlovanje pa naj bi vključili dudi pripravnike. (^%ečno Ttovo Seto QtPRIMEX Da bi bil rezultat plebiscita v kateri od naših občin negativen, pravzaprav ni bilo bojazni, saj so raziskave javnega mnenja pa tudi občutki za ljudsko raz- DOBRODELNI NOVOLETNI KONCERT ČRNOMELJ — Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij pripravlja za soboto, 29. decembra, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu dobrodelni koncert z naslovom »Voščimo vam novo leto«, katerega izkupiček bo namenjen poplavljencem. Na koncertu bo nastopilo pet zborov iz Črnomlja, in sicer ženski zbor KUD Miran Jarc, dekliški zbor župnije, mešani zbor upokojencev, moški župnijski zbor in moški zbor Belt ter črnomaljska godba na pihala. Poleg tega bo na klavir zaigrala Nana Kure, na kitaro Zdravko Kunič, na harmoniko pa Silvester Mihelčič. BETI NE PRISTANE NA ODERUŠTVO METLIKA — Metliška Beti ima že dolga leta v Beogradu svoje predstavništvo, ki je hkrati tudi skladišče. V letošnjem letu predstavlja srbsko tržišče okoli 5 odst. celotne proizvodnje Beti. Po uvedbi srbskih »carin« za slovenske proizvajalce bi morala Beti vnaprej plačati več kot 500.000 din na leto, in to po 1.200 din za vsak kvadratni meter površin v predstavništvu oziroma skladišču v Beogradu, katerega lastniki so, in 90 tisočakov na leto za izvesno tablo. Do sedaj niso še nič plačali, ker še niso dobili računa, vendar tudi za naprej ne mislijo plačati teh oderuških »carin«. BERITE DANES! na 2. strani: • Bo Dolenjska slovenski »jug«? • Golosek razburil Žum-berak na 4. strani: • Zavarovalnica je šla na svoje na 5. strani: • Bela krajina ne terja avtonomije na 6. strani: • Kazen za majsko predajo orožja na 7. strani: • Glasbo vrniti nacionalnemu spominu na 9. strani: • Intervjuja z dr. Janezom Drnovškom in dr. Alojzijem Šuštarjem na 18. strani: • Kje so hektolitri olja? položenje kazali na jasno odločenost glasovati in glasovati za, zlasti potem, ko so svoj lonček k plebiscitni propagandi dodali še najvišji zvezni državni in vojaški predstavniki in zvezni parlament. Seveda je bilo pričakovati manjša nihanja v volilni udeležbi pa tudi v odstotkih listih, ki so glasovali za. Tako je volilna udeležba nihala med 94 in 96 odstotki volilnih upravičencev, za pa jih je glasovalo 90 do 93 odst. Seveda je bilo nekaj tudi takih, ki so glasovali proti. Teh je bilo od 2 do nekaj čez 6 odst. • V nasprotju s pričakovanji tistih, ki so hoteli zanetiti sovraštvo med avtohtonimi Srbi in Slovenci v Beli krajini pa sta volilna rezultata v vaseh s pretežno srbskim prebivalstvom Bojanci in Marindol v črnomaljski občini. V Marindolu so se plebiscita udeležili vsi volilni upravičenci in glasovali za 71,1 odstotno, proti pa 28,2 odstotno. V Bojancih je bila tudi volilna udeležba stoodstotna, za pa je glasovalo kar 90,8 odstotka volilnih upravičencev, proti pa 9,2 odstotka. Največ volivcev »za« je bilo v sevniški občini (93,1%), tam je bila tudi največja udeležba (96,1%), naječ »proti« pa je bi- PRIZNANJA < STAREŠINAM NOVO MESTO — Republiška konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin je podelila priznanja, ki so jih prejeli tudi' posamezniki in organizacija iz novomeške občine. Franc Nahtigal je dobil zlati znak ZRVSJ, Lovski družini Dolenjske Toplice so podelili plaketo ZRVSS, Edvard Doljak in Anton Klobčaver sta prejela znak ZRVSS, Janez Berlan, Peter Lenardič, Boris Pavlin, Stanislav Ravbar in Franc Škufca pa so dobitniki priznanja ZRVSS. lo v kočevski občini (6,12). Zanimive razlike se pokažejo pozornemu očesu šele po iskanju rezultatov glasovanja po posameznih voliščih. Tako bi lahko skoraj v vsaki občini našli volišča s stoodstotno udeležbo in hkrati tudi s stoodstotnim glasom za. Taka volišča so ponavadi tudi zelo zgodaj zaključila z delom. Seveda pa so tudi taka, ki imajo izjemno veliko glasov proti. Če pogledamo, kje so taka volišča, je takoj jasno, zakaj. So predvsem v blokovskih naseljih, kjer je veliko priseljencev, ali pa v okolju, ki ima med prebivalstvom močneje zastopano vojaško osebje. Po velikem odstotku glasov proti v novomeški občini prednjačijo volišča v ulici Slavka Gruma, v Ragovski ulici in V Zalogu, eno tako volišče, kjer je celo večina glasovala proti, pa je v brežiški občini. TJ. 100 88 -,60' 40 20 01- KAKO SMO GLASOVALI Plebiscitni izidi po občinah v odstotkih BREŽIi ‘£SšN0Ma KOČEVJE I UDELEŽBO KRŠKO Iffl tETLIKfl NOVCMESTO RIBNICA SEVNICO n proti TREBNJE SLOVENIJA Obletnica IMV z jasnimi cilji Svečana proslava 35-letnice IMV — Milan Kučan o vzrokih za plebiscit NOVO MESTO — S svečano akademijo v novomeškem Kulturrifem domu, na kateri so nastopali Trio Lorenz, Polde Bibič in mešani pevski zbor IMV, so se prejšnjo sredo zvečer končala praznovanja 35-letnice nqjvečjega dolenjskega delovnega kolektiva, ki sedqj v štirih delniških družbah doma in v podjetjih v tujini pod krovno organizacijo IMV corp. holding zaposluje 6.580 delavcev. Med gosti je bil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki se je pred začetkom akademije udeležil sprejema ob otvoritvi fotografske razstave o IMV, ki jo je postavil znani novomeški fotograf Bojan Radovič. V uvodnem govoru je predsednik ki gredo sedaj za predimenzionirane in poslovodnega odbora IMV Maijan neracionalne zadovoljevane potrebe fe-Anžur na kratko orisal dosedanji razvoj ter takole strnil nadaljnje načrte: »Naše ambicije so jasne. Hočemo postati in ostati proizvajalec najkakovostnejših vozil v Jugoslaviji in s tem hkrati v celoti zadovoljiti evropskega kupca ter ostati med najpomembnejšimi evropskimi znamkami na področju proizvodnje prikolic in avtodomov ... IMV-ju je v svoji kratki zgodovini uspelo iz majhne firme zgraditi veliko firmo uspešnih posameznikov, ki so prestali vse izzive zadnjih 35 let.« Slavnostni govornik Milan Kučan je imel izjemno odločen in jasen govor. Potem ko je čestital jubilantu, je. analiziral vzroke, ki so Slovence pripeljali k odločitvi o plebicitu, in razloge, zaradi katerih je nujno, da plebiscit uspe, saj je le to prava pot v Evropo. »Edino tako bodo lahko tudi izpolnjena pričakovanja, da bodo z osamosvojitvijo ustvarjeni ugodnejši, bolj prijazni in bolj spodbudni pogoji gospodarjenja z razbremenitvijo gospodarstva in zmanjšanjem družbenih dajatev, SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov, ko tiskarna ne dela, bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla 10. januarja. ODLOČNO ZA SAMOSTOJNOST — Tudi na Dolenjskem je bil v nedeljo zgodovinski plebiscitni dan, kije na vseh voliščih minil mirno in dostojanstveno. Na sliki: tako sta na volišču v krajevni skupnosti Bršljin glasovala zakonca Bučar. Jože je z 88 leti tudi eden najstarejših krajanov. (Foto: J. Pavlin) slavljencu takole: »To, kar si mnogi šele želimo, namreč biti Evropa, to ste vi že v marsičem dosegli.« Predsednik poslovodnega odbora Marjan Anžur je iz rok mariborskega slikarja Bojana Golie na akademiji prejel eno njegovih grafik, prav tako, kot so jo kasneje na večerji v Gostišču na Glavnem trgu prejeli vsi pionirji IMV. T. JAKŠE KLEPET DOMA — Dolenjski rojak Lojze Peterle se je v sredo dokazal kot veder in duhovit sogovornik, ki ga je mogoče spraviti v zadrego največ enkrat na večer. Slabi so časi, v katerih se pozabimo šaliti Lojze Peterle gost »Klepeta doma« v Trebnjem — Dobrodošel, plebiscit TREBNJE — Slabi bi bili časi, v katerih ne bi nastajale politične šale, je dejal Lojze Peterle 19. decembra v Trebnjem na Klepetu doma. prireditvi Radia Slovenija in Nedeljskega dnevnika. Tako je odgovoril na eno mnogih vprašanj, ki mu jih je ta večer zastavil Rado Časi v imenu poslušalcev in bralcev obeh medijev. V pevskem, glasbenem in gledališkem delu večera so nastopili tercet ansambla Slovenija ter Franc Košir in Moped show, kije zapel Lojzetu Peterletu venček podoknic izpod peres zabavljivih Slovenk in Slovencev. Celoten izkupiček prireditve, na kateri so imela prednost vedra, šaljiva in duhovita vprašanja Peterletu, so namenili poplavljencem. Kdor je po obilici političnega humorja v tem večeru prepričan, da živimo v zelo dobrih časih, se tudi nima česa bati glede slovenske politike. Peterle je po vprašanju, ali se lahko zgodi v naši politiki čudež, namreč dejal, da seje čudež že zgodil z dosego strankarskega soglasja o plebiscitu. Slednji je tudi ta večer imel izjemno visoko vrednost. Ko so vprašali premiera, ali bomo šteli čas po plebiscitu tako, kot se štejejo leta »po Kristusu«, je gost dejal, da ne bi imel nič proti, češ da gre za pomemben dogodek. Kristus se je pojavil z imenom še enkrat, in sicer je nekoga zanimalo, če gospoda Peterleta kaj moti, da ga primerjajo po podobi s Kristusom. Kar vesel sem, da me z njim in da ne s katerim drugih bradatih mož, je pribil osrednji slovenski krščanski demokrat. Zakaj na žaljivke ne odgovatja, je v Trebnjem razložil z zgodbo: Na nekoga je lajal pes. Človek se je spravil na vse štiri in začel lajati. Pes ga je premagal. Lojze Peterle je med drugim zavrnil možnost, da bi uvedli verouk kot obvezen del predmetnika v osnovno šolo, nadalje je povedal, da s plačo okrog 28 tisoč dinarji vodi za kake 4 tisočake pred svojimi ministri, da letos ne bo mogel plesati priljubljenih divjih plesov, ker ima še sveže šive po operaciji, da v družini molijo predjedjo, sam pa v temni dosleden, ker zmeraj niti ne je. in da na plebiscitu ne glasujemo o JE Krško zato, ker še ni vseh strokovnih predlogov. Vsem, ki slavijo ta praznik, je Lojze Peterle zaželel vesel božič. M. LUZAR SLOVESNO V GARNIZONU — Minulo soboto dopoldne je bila v novomeški koprni Milana Majcna slovesnost v počastitev dneva JLA, ki so se je poleg vodstva kornizije udeležili tudi visoki predsta vniki mariborskega korpusa, vseh štirih dolenjskih občin, borci SNOUB Matija Gubec in 15. udarne divizije, predstavniki bližnjih Garnizonov, vojaki in številni občani Na prireditvi so podelili vrsto priznanj in odlikovanj, najvišji odlikovanji pa sta prejela načelnik štaba major Milivoje Poljčičfle-v°) red ljudske armade s srebrno z vezdo in komandant garnizona, polkovnik Rado-sav BotrlČPViČ fdesno) red Hudobe nrmnrtp 7 rlnrn y\’prrtn ffZntn. / P,mlin) VREME LUfM V drugi polovici tedna bo suho in razmeroma toplo vreme, v nedeljo pa se obeta novo poslabšanje s padavinami. POT V EVROPO — Na slavnostni akademiji je Milan Kučan dejal, daje IMV dosegel marsikaj, kar si mnogi šele želijo. deracije. Predvsem pa naj lasten ekonomski sistem in lastna ekonomska politika bistveno prispevala k boljšim pogojem gospodarjenja, k prestrukturiranju gospodarstva in k ustvarjanju možnosti za angažiranje tujega kapitala v slovenskem gospodarstvu in povečevanju njegove mednarodne konkurenčnosti. Te vrste pričakovanj upravičeno gojite tudi v IMV. Utemeljena je vaša in mnogih drugih vam enakih kolektivov zahteva, naj Republika Slovenija v okviru uresničevanja pričakovane pozitivne plebiscitne odločitve zagotovi izvoznemu gospodarstvu konkurenčne, to je evropske pogoje, sicer tudi sama nikoli ne bo prišla v Evropo,« je dejal nrpricprlml' Ič iiAin ir* na Irtnni aaIocIzoI Na neodvisni poti Na tokratni božični dan je začel veljati vse samoupravne navlake očiščeni statut, s katerim smo se no vinarji in ostali dela vci Dolenjskega lista odločili, da bomo svoja znanja in sposobnosti udejanjali v družbenem časopisno-založniškem podjetju Dolenjski lisi S tem so prehodno zaokrožene težnje po neodvisnem, nestrankarskem položaju Dolenjskega lista, za nekdanjim Dolenjskim informativnim centrom (DIC) pa je moč brskati le še na smetišču zgodovine, saj so se na lastno podjetniško pot odpra vili tudi njegovi grafiki Ko se je Dolenjski list pred časom zlagoma vsebinsko osamosvajal iz enoumnega pojmovanja in nadziranja novinarstva, je slovenski gmotni voz že drvel navzdol družbena pomoč javnim občilom je dokončno usahnila, med splošnim krahom pa nismo rok držali križem: s pomočjo bralstva je časopis preživel inflacijsko di vjanje in pluralno vrtinčenje, ob pople-biscitnem potrjevanju raznovrstnih slovenskih samobitnosti pa je glavni namen Dolenjskega lista čimveč prispevati k oblikovanju neod v is neja vnosti. V oporo nam bo spet pozorno in kritično bralsko zaledje, pri njem najdevamo korajžo, da bomo zanj kljubovali morebitnemu natikanju plašnic novinarstvu. Poklicna in gmotna neodvisnost namreč ni nekaj samo po sebi danega, izkušnje učijo, da niti večnega ne; kako jo bomo znali ne zgolj obdržati, ampak celo učvrstiti, bo kajpak razvidno iz Dolenjskega lista. Nam ne gre za nič drugega, ko da bi bil časopis v vseh razsežnostih po vaši meri, dragi bralci, naročniki, sodelavci! Pa srečno 1991. leto! D. RUSTJA Bo Dolenjska slovenski »jug«? Utemeljeni strahovi, da bo gradnja nove avto ceste do Bregane spet odrinjena — onolrn nrahniflno __ Z bencinskim dinarjem in tujim kapitalom do vec kilometrov_ ClkmU [IlCHUUIId NOVO MESTO — V preteklosti veljavna strategija skladnega regionalnega razvoja Slovenije še zdaleč ni bila enako naklonjena vsem regijam v Sloveniji. Področje južno od Ljubljane, ki se nasproti Sloveniji vse bolj počuti jug tudi v prenesenem pomenu, je ostalo brez normalne oskrbe z električno energijo, brez plina, brez posodobljene železnice in brez normalne cestne povezave navzven. Električne napeljave in plinovod, ki pa bo obšel Belo krajino, so zdaj v gradnji, nova avto cesta do Bregane pa je še v zraku, čeprav bi morala biti po planih nared hkrati s karavanškim predorom. Od leta 1963 do danes se je promet na tej glavni južno-zahodnoevropski transverzali več kot podeseteril, v najbolj kritičnih dnevih so na njej našteli preko 25.000 vozil. Najbolj očitna posledica za tolikšen promet povsem neprimerne ceste so nezgode, v njih umrli in poškodovani. Od leta 1962 naprej so na 78 kilometrov dolgem odseku od Biča do Bregane prometne nezgode terjale toliko žrtev, da bi lahko na vsakih 82 metrov prižgali svečo! Ta cesta je postala najbolj obremenjena, najslabša, najnevarnejša in najbolj krvava v Sloveniji. no prednost. Taje bila potrjena — celo pred avto cesto Karavanke—Ljubljana — tudi v strokovni študiji o transportnih sistemih Slovenije, izdelani v letih 1978—1981 z mednarodnim sofrnan-cerskim deležem. Kljub temu so ves ta čas v Sloveniji gradili druge odseke, v politiki, ki je o tem odločala, Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem nikoli ni uspelo prodreti. In kako bo zdaj? Vsi ti argumenti so vplivali na to-, da je v izgradnji potrebnega slovenskega cestnega križa avto ceste od Ljubljane do Bregane že leta 1969 dobila nespor- Sedanji slovenski izvršni svet zatiju-je, da bo v skupščinsko odločanje dal plan, narejen na strokovni osnovi. Zaenkrat je osnutek le-tega dobro varovana skrivnost, prvi mož vlade pojavno govori o enaki pomembnosti vsega slovenskega cestnega križa, kar napeljuje na misel o tihem dogovoru, da posebnih prednosti ne bo. Politika zelo spretno rine v ospredje druge ceste. Hkrati je slišati o štajersko-primorskih povezavah za bitke okrog gradnje cest, po kuloar-jih slovenskega parlamenta pa se tudi vztrajno širijo govorice o trebanjsko-novomeški neusklajenosti glede poteka avto ceste, katerih namen je seveda jasen. Dejstvo sicer je, da se »teren« silno težko dogovarja z republiškimi planerji glede posameznih rešitev, ker le-te niso znane, pa v občinah kasnijo s pripravo dokumentacij. Vse to in še marsikaj je bilo slišati v Novem mestu na nedavnem koordinacijskem sestanku predsednikov skupščin in izvršnih svetov 16 slovenskih občin od Jesenic do Brežic, ki gravitirajo na to prometno povezavo z Evropo in ostalim delom Jugoslavije. Ker je očitno, da bo to, kaj se bo gradilo, spet čisto politična odločitev, so se na sestanku dogovorili za oblikovanje politič-no-strokovnega štaba, katerega naloga bo, da bo stalno v toku dogodkov in da se bo boril za uveljavitev argumentov za čimprejšnjo izgradnjo te ceste. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Tako je v Brežicah zatrdil dr. Rupel BREŽICE — V četrtek zvečer se je na povabilo občinskega odbora SDZ v Brežicah mudil dr. Dimitrij Rupel, zunanji minister in predsednik te stranke. Največ besedje posvetil prizadevanjem slovenske vlade, da bi navezala stike s tujimi državami in postopoma dosegla priznanje, kar nikakor ni lahko delo. Se najbolje gre pri sosedih v Avstriji, Italiji in Madžarski ter v skandinavskih deželah, kjer je kljub delnemu nerazumevanju vendarle možno najti skupen jezik. Z velikimi evropskimi državami, ki so same centralistične, je mnogo težje. »Ravno danes se je pri meni oglasil francoski ambasador, ki je ostro nastopil proti plebiscitu. Trdil je, da bomo v primeru odcepitve doživeli ekonomsko bi,...................... ‘ Jeseni dokončen razplet krize? Emil Milan Pintar v Sevnici: »Septembra ali oktobra 1991 bo jasno, ali gre v Sloveniji za politično stabilen gospodarski razvoj«______________________ SEVNICA — Pogovor s predsednikom slovenske vlade v senci Emilom Milanom Pintarjem, ki so ga 18. t.m. pripravili sevniški prenovitelji in ki je privabil tudi nekaj predstavnikov sev-niškega Demosa, je izzvenel predvsem kot pogovor o ekonomskih in ozkih političnih vprašanjih. Plebiscit je bil po njegovem nujen in predstavlja edini preostali izhod, da pridemo v Sloveniji do lastne gospodarske in razvojne politike. To še toliko bolj, ker Markovičeva prizadevanja za krepitev gospodarske moči federacije pomenijo izčrpavanje perifernih ekonomij. Obstaja pa večna nevarnost preglasovanja Slovenije v Beogradu s prenosom pristojnosti in odločanja z zbora republik in pokrajin na zvezni zbor, kjer ima Srbija, tako pač kot povsod na ravni federacije, prevladujoč vpliv. Pintar je opozoril na rast zveznega proračuna in vsega, kar se napaja iz njega, predvsem so to vojska, diplomacija in uradništvo. Jugoslavija, tretjerazredna država, ima, denimo, tolikšno diplomacijo kot kaka razvita država s 60 do 80 milijoni prebivalcev. Zvezna administracija se po^ Pintarjevih besedah SLOVENIJA NAJVEČJI IZGUBAR — Zaradi že omenjene politike je Slovenija postala po besedah Emila Milana Pintarja na pogovoru, ki ga je vodil v Sevnici republiški poslanec Franc Pipan, republika z največjo izgubo na zaposlenega v letošnjem tričetrtletju. Pintar je še dejal, da je treba ustvariti pogoje, da se bo splačalo delati, glede JLA pa, dajo vse bolj začenjamo jemati kot najemno armado, 'saj je v njej le okrog 4 odst. Slovencev, zanjo pa plačujemo 24 odst. potrebnega denarja. Na posnetku: Pintar in Pipan. (Foto: P. Perc) Golosek razburil Zumberak Na golo posekanih 18 ha mladega gozda ŽUMBERAK — V začetku prejšnjega meseca so prebivalci žum-berških vasi v radatoviškem koncu opazili, da težki tovornjaki v jutranji temi in mraku iznad Radatovi-čev vozijo hlodovino' v dolino do gorjanske ceste in nato naprej proti Novemu mestu. Izkazalo seje, da se na veliko seka v gozdnem predelu, imenovanem Sušica, to je precej visoko v tem delu Gorjancev oziroma Žumberačke gore, kot na tej strani pravijo Gorjancem. Delegacija krajanov se je odpravila v Sušico, delavci sekači pa so jim povedali, da sekajo za GG Novo mesto. »Ko smo mi prišli v Sušico, je bilo na golo posekano več kot 10 hektarjev pobočja. Pogled na ta gol<> sek je grozen!« pravi Niko Drakulič, mladi predsednik krajevne skupnosti Dragoševci, ki spada v sosednjo hrvaško občino Ozalj tako kot ce- le krajine in Slovenije, obrnili pa so se tudi na pristojne republiške organe na Hrvaškem. V dopisu, poslanem hrvaškemu ministrstvu za gozdarstvo, ki sta ga podpisala predsednika KS Radato-viči in Dragoševci, se pritožujejo, ker je gozdna iz Duge Rese 18 ha gozda v Sušici prodala GG Novo mesto z izgovorom, daje »gozd bo- lan«, Slovenci pa ta »bolni les pro-Žu dajajo v Italijo«. Vso stvar Žumber- čani povezujejo tudi z moratorijem na sečnjo v Sloveniji. Se posebej pa so ogorčeni, ker gre za mlad gozd in za golosek. »Mi, ki živimo na tem obmejnem območju, dobro vremo, kako Slovenci gospodarijo z gozdom na drugi strani Gorjancev.« lotni ta del Žumberka; sicer pa je MV Drakulič tehnolog v obratu IMV na vasi v tem delu Žumberka pa tudi Suhorju pri Metliki. Krajani so se brž obrnili Opozarjajo tudi, da so pod tem gozdnim kompleksom velike zaloge zdrave pitne vode. Iz zajetja pri Rajakovičih sedaj dobivajo vodo iluZui i na gozdno gospodarstvo Duga Resa, ki gospodari z gozdovi v tem delu, in izvedeli, da so kompleks okoli 18 ha gozda v Sušici prodali GG Novo mesto in »da je vse po zakonu«. Žumberčani, zlasti se je pri tej stvari angažiral Drakulič, so o tem početju, ki ga vsi v en glas obsojajo, obvestili občino Ozalj in na ekološkem zboru v Metliki tudi metliško občino ter Zelene Be- gorjanski del metliške občine. To je gorjansl najbolj kvalitetna voda, v vseh po- gledih povsem neoporečna. Vprašanje je, kako bo vnaprej, kajti bukov gozd je izvrsten zbiralec vode; kaj bo sedaj povzročila erozija, ni moč predvideti. Povrhu vsega so gozdarji pri sečnji sproti delali tudi pot, da so tovornjaki les lahko odvažali, pri lem pa teren minirali, kar na tako občutljivem kraškem terenu lahko povzroči premike v notranjosti in s tem spremembo podzemnih vodnih poti. »Vse to je ljudi v teh krajih moč-tzburilo, da ne Niko Drakulič no razburilo, da ne govorimo o tem, da so težki tovornjaki hudo zdelali asfaltno cesto Kuljaji — Radatoviči in naprej do Bušinje vasi. Ljudje v teh krajih pa hočemo, da se Gorjanci na obeh straneh zaščitijo po enotnih kriterijih. Hrvaški republiški gozdarski inšpektor inž. Boris Novakovič, ki smo ga tudi obvestili o vsej zadevi in si bo v kratkem na kraju samem stvar ogledal, se čudi, kako da se že prej ni občina Metlika zavzela za zaščito tega zanje pomembnega vodozbirnega območja,« je na koncu povedal Drakulič. A. BARTELJ kar naprej bohoti, saj se je od okrog 1800 uradnikov, ki jih je s sabo pripeljal Mikulič, le malo vrnilo v Bosno, Markovič pa je okrepil birokracijo še za okrog 1200 uslužbencev iz njegovega širšega okolja. V letu 1991 naj bi podivjani zvezni proračun zrasel že na blizu 22 milijard DEM, pri čemer se kaže Markovičeva uspešna koncentracija gospodarske moči zlasti v tem, da naj bi federacija kar sama potegnila iz gospodarstva dobrih 81 odstotkov, medtem ko naj bi le preostanek zveznega proračuna zapolnile republike z neposrednimi vplačili. P. PERC blokado vseh zahodnih držav, zato naj se raje v Jugoslaviji integriramo. Razprave v zvezni skupščini imajo v svetu velik odmev in tudi negativne posledice. Tujina namreč ne upošteva, da je to še stari parlament, ki ni demokratično izvoljen. Zasluge za odklonilno stališče imajo tudi jugoslovanski ambasadoiji, ki v veliki večini podpirajo srbske interese,« je povedal dr. Rupel. »Ne bom obljubljal, da nas bo že jutri priznalo 20 držav, saj bo pred tem potrebno še veliko trdega dela. A še vsako državo, kije bila sposobna preživeti, je svet priznal. Slovenija želi postati članica OZN in namestiti ambasadorje v sosednjih in v nekaterih državah, s katerimi največ sodelujemo. Drugod bi lahko odnose reševali z letečimi ambasadami, kot delajo Švedi,« je še napovedal. Ko je odgovarjal na vprašanja Breži-čanov, se je med drugim dotaknil tudi meje s sosednjo Hrvaško. Menil je, da Slovenija s Hrvaško nikoli ni imela klasične meje, zato bi, če bi jo tokrat postavili, povzročila veliko ogorčenje. »Odnosi med republikama so takšni, da ta meja ni potrebna. Zadeve bomo reševati s pogodbami, dogovori in morda tudi s carinsko unijo. Prehajanje te meje bo tudi jutri enako lahko, kot je bilo včasih.« B. DUŠIČ Remont JE končan pred rokom Uprava za jedrsko varnost postavlja višje zahteve KRŠKO — Glavni direktor JE Krško inž. Stanc Rožman ocenjuje, daje bilo iztekajoče se leto zelo uspešno. Na prvem mestu je med uspehi izpostavil doslej največjo proizvodnjo, da sta bili varnost in stabilnost obratovanja tudi na zelo visoki ravni in da ni bilo zastojev. Da se elektrarna po mednarodno priznanih merilih uvršča v sam vrh uspešnih, pa kažejo tudi drugi podatki. Izpuste v okolje so zmanjšali na najmanjšo možno mero. povečala se je tudi zaščita lastnih delavcev, ki dobijo kumulativno kolektivno najmanjšo dozo sevanja na takih objektih. v celoti pa so se zmanjšale tudi aktivnosti v primarnem krogu in seveda tudi v okolju. K temu prispevata kakovostno delo in kvalitetno gorivo. »K temu naj dodam, da smo imeli letos samo tri zaustavitve, kar nas še dodatno uvršča med stabilne objekte, medtem ko je bilo pretekla leta teh zaustavitev več,« poudarja Rož- nju odkril več pozitivnega kot negativnega, med drugim tudi to, da so se procesi staranja v parogeneratorjih stabilizirali in je bilo potrebnega manj preventivnega dela kot lani. Dolgoročno gledano, pa se bodo morali v elektrarni pripraviti na zamenjavo parogeneratorjev. Pričakujejo, da se bo to zgodilo po 15 letih komercialnega obratovanja. Študije so že v delu in celotno načrtovanje naj bi trajalo še nadaljnjih pet let, seveda ob predpostavki, da bo elektrarna obratovala naprej. Obetov za obratovanje je sedaj več, kot jih je bilo, ker so večjo veljavo dobili ekonomski izračuni. Na vprašanje, kako je z izgradnjo začasnega skladišča za NSRAO, Rožman pove, da čas dela proti JE Krško. Javna razprava v novi varianti v krški občini še Tako kot večina gospodarstva se tudi JE Krško ni mogla izogniti težavam zaradi nelikvidnosti. Vendar je odgovornim v JE Krško uspelo, da zaradi tega nista trpeli ne varnost obratovanja ne razpoložljivost elektrarne. Rožman daje priznanje Sloveniji in Hrvaški, da se razmere zaradi nelikvidnosti niso še bolj zaostrile. Druga značilnost iztekajočega se leta pa je bila za JE Krško v tem, da seje znašla v vrtincu politizacije vseh odprtih vprašanj. Ta politizacija, kije vrh dosegla spomladi, je sicer načenjala integriteto objekta in ljudi, ampak v bistvu je ni načela. Sam remont je po Rožmanovem mne- • STANE ROŽMAN; Imeli smo resne težave, da smo vsa remontna dela opravili v določenem roku. Republiška uprava za jedrsko varnost nam je namreč narekovala izvedbo novih ukrepov, ki izhajajo iz mednarodnih standardov in predpisov. Kljub temu računamo, da bo remont končan okoli 27. decembra, kar je nekaj dni pred rokom. ni stekla, vendar pa obstaja rezervna republiška možnost. Če se izkaže, daje širitev začasnega skladišča za NSRAO v republiškem interesu, potem lahko pristojni sekretariat spremeni upravni postopek. Zadnji čas za dokončno odločitev pa bo nastopil v drugi polovici prihodnjega leta. J. SIMČIČ Stane Rožman, direktor JE Krško NOV STROJ V PIVOVARNI LJUBLJANA — V tukajšnji pivovarni Union so nedavno pognali stroj za pasterizacijo. Ob tej priložnosti so polnilnico piva obiskali Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, nadškof dr. Alojzij Šuštar in Še nekateri ljudje iz slovenskega gospodarstva in političnega vrha. Lojze Peterle je pohvalil dobro delo pivovarne Union, kije z omenjeno posodobitvijo dohitela in tudi prehitela nekatere sorodne evropske izdelovalce piva. ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto___________ Cenjene varčevalce obveščamo, da bo Ljubljanska bankaj ■ Dolenjska banka, d.d., Novo mesto zadnji dan letošnjega leta, dne 31.12.1990, poslovala za občane v vseh svojih trganizacijskih enotah od 7. do 12. ure. Oa 3.1.1991 dalje bo banka poslovala z običajnim delov- nim časom. Ljubljanska banka-Dolenjskabanka, d.d., Novo mesto želi vsem svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1991. -VVVV'VVV/VV'VVVVV>»X'VVVVV\/VVV\/VV,» Naša anketa J »Slovenci bomo zdržali!« V nedeljo. 23. decembra 1990. je sedanji slovenski rod uresničil sanje, ki sojih skozi stoletja sanjali že mnogi rodovi pred njim. Na plebiscitu seje kot zrel evropski narod večinsko izrekel za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. S svojo demokratično odločitvijo je vsem dal vedeti, da seje odločil vzeti svojo usodo v svoje roke, da seje odločil postati gospodar v svojem domu. katerega razcvet, životarjenje ali propadanje bo lahko pripisal le sebi, svoji pridnosti in spretnosti, ne pa več drugim. Seveda se vse ni spremenilo že s samo odločitvijo za samostojno in neodvisno Slovenijo 23. de- cembra, vse osamosvojitveno delo nas še čaka. Opravljeno naj bi bilo tako, da nas ne bo potisnilo v mednarodno izolacijo, v kateri bomo sicer svobodni jedli travo, ampak med enakopravne evropske narode, ki živijo povsem normalno. S plebiscitno odločitvijo smo le zakoračili na to pot, ki pa ljudem vliva mnogo upanja in pričakovanj o boljši prihodnosti, in leto 1991? Gotovo je preblizu, da bi bilo realno pričakovanje o boljši prihodnosti povezovati že z njim. Sicer pavečina to ve in upa le, da nas pregreto politično in ekonomsko stanje ne bo pripeljalo do hujših nemirov ali celo vojne, da bo večina vendar zaslužila oz. imela za kruh, da bomo zdravi, ker če je zdravje, pride tudi ostalo, itd. No. pa srečno in na zdravje! TONE PENIČ, upokojenec iz Bereče vasi pri Metliki: »Od prihodnjega leta pričakujem, da bomo živeli v neodvisni in samostojni Sloveniji. Čeprav se bo kriza verjetno še poglobila, bomo Slovenci to zdržali, saj bomo vedeli, da delamo zase in za svojo samostojno državo in da nam bo kmalu boljše. Vsak mora za to dati svoj delež, največ, kar more, kajti samostojnost in neodvisnost nimata cene. To je nad vsem.« TATJANA VRTIN, administratorka s Tanče Gore pri Črnomlju: »Predvsem si želim, da bi bil v prihajajočem letu mir pa da bi Slovenci zares postali samostojni, da bi se uredile težave v naši domovini in da bi si ljudje lahko zaslužili za kruh. Želim si prijateljstva med narodi in držSVami, seveda pa tudi na zdravje ne smemo pozabiti. Sicer pa sem se tudi v prihodnjem letu pripravljena marsičemu odpovedati, če bo potem končno enkrat bolje.« DARJA DAMJANOVIČ, komcrcia listka na radiu Studio D Novo mesto: »V tem položaju, kakršen je sedaj v svetu in pri nas, si najbolj želim miru. Seveda pa si tudi zelo želim, da bi se umiril ekonomski in politični položaj pri nas ter da bi si glede financ končno prišli na čisto, kaj in koliko so stvari vredne, ne da bi bilo treba stalno nekaj preračunavati. Seveda si želim tudi zdravja. Upam, da se bodo želje uresničile. Upanje je vendar pol življenja!« MERI BUČAR, precklelavka v Iskri Kostanjevica: »Želja'imam'veliko in vse šo-či* sto življenjske, vprašanje je samo, če so uresničljive. Predvsem si želim, da bi sin dobil štipendijo za študij na strojni fakulteti, ker ga kot samohranilka le s težavo šolam. Poleg tega si želim, da bi dobila stanovanje, ker živini zdaj kot podnajemnica, in da bi končno prišli boljši časi.« Z ni bc vii Cv 2( dr lič PC m ee de sn ve pli de pc bi! dr i; itc % lo, Pr vs (C M (č I • so 12 45 so dr 20 fS MIRAN KAVDEK, direktor Zavoda za kulturo Brežice: »Tisto, kar si obetam v na-' slednjem letu. lahko povem zelo na kratko.; predvsem si namreč želim, da bi bilo prihajajoče leto vsaj takšno, kot je bilo to, ki se' izteka. Leto 1991 naj bi minilo kar se da mirno in brez. večjega poslabšanja sedanjega socialnega stanja ljudi. Danes lahko pričakujemo marsikaj, želimo pa si, da nam življenje ne bi šlo na slabše.« Prs li si lot Ce; Ml Pr, Po Sk din lo: do *iv en; VP VINKO TOMAŽIN iz Šentruperta, delegat v zboru KS trebanjske skupščine: »Po plebiscitu bo malo težko, vendar bo šlo na boljše. Upam, da bomo uspeli. Morali se bomo vživeti v nove razmere. Nekaj problemov s to politiko je, zato bomo morali sodelovati in se razumeti. Dokler ne bomo skupaj poprijeli, ne bo šlo. Med ljudmi je opaziti razvajenost, to bo treba opustiti, ker očitno za to v prihodnje ne bo možnosti. Potrebno se bo naučiti več in bolje delati.« FRANC ŠVAB, upokojenec iz Sevnice: »V politiko se ne spuščam. In kaj naj si drugega zaželim v letu 1991 kot predvsem zdravja? Pravijo, da vse drugo samo po sebi pride, če je človek le zdrav; jaz k temu dodam, da če je pripravljen tudi s svojim delom kaj narediti zase in za svoje družinske člane. Želim si miru in da bi bilo prihodnje ] leto vsaj tako. kot je bilo iztekajoče se leto 1990.« IRENA POJE, uslužbenka hotela Pugled, Kočevje: »V novem letu pri-,, čakujem tak standard in cene, da ne bomo več silili čez mejo po hrano in j”lc tehnične predmete. Vprašanje pa je, koliko bomo v tem uspeli, saj je bil po hn moji oceni plebiscit prezgodaj. Tudi poenotili se še nismo in nova vlada se še c ni uveljavila. Pričakujem tesnejše sodelovanje s Hrvaško, saj sami vseh *<>i bremen ne bomo zmogli. Slovenske pridne roke ne bodo dovolj, ker je pre-več sposobnih že odšlo v tujino.« F redi V ' mm JA JANEZ RAVNIKAR, delavec v RIK v Loškem Potoku: »Pričakujem, da v n vem letu ne bo vojne. Upam, daje v Jugoslaviji še toliko razuma. Če bodo druge re1 publike upoštevale naše predloge, bomo Sl vedno vsi skupaj živeli v isti državi. Pričaku- ^ jem, da standard po osamosvojitvi ne W Cj-padel, ampak da se bo povečal. Ze zdaj, ko» smo delali za druge, smo dokaj dobro živeli ^ če bomo delali le zase, nam je lahko 1 bolje.« "go V%AAWVWVVVVt.VVVVW' (for n r4st hica kmetijstvo Portos se je podal v tržni boj V kleteh podjetja Vino je dozorelo posebno desertno vino Portos Tawny, ki sodi _____med znamenita portska vina — Pijača za posebne priložnosti - MOKRICE — V znanem mokriškem gradu so predstavniki podjetja Vino Bizeljsko — Brežice seznanili novinarje s svojim novim proizvodom — posebnim rdečim vinom Portos Tawny. Uvrščajo ga med desertna vina po vzoru znamenitih portskih vin, katerih domovina je Portugalska. Tawny označuje karakter vina, ki je na zunanjem tržišču cenjen in ga največ popijejo v Veliki Britaniji. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Zadnji ponedeljkov sejem na tržnici je bil v znamenju pričakovanja božičnega večera. Na stojnicah je bilo videti kar precej božičnega suhega cvetja, jelke so bile po 60 pa tja do 200 dinarjev. Okraski za božično drevo in novoletno jelko so bili različne velikosti in cen. Ravno prav napolnjeno tržnico je ta ponedeljek spet motil prodajalec plastičnih veder, sicer pa v dopoldanskih urah ni bilo videti tistih pravih prekupčevalcev, kot smo jih bili vajeni prejšnje tržne dneve. Najbrž jih je mraz pregnal v toplejše kraje. Sicer pa so bile ponedeljkove cene in ponudbe na tržnici podobne prejšnjemu tednu: Solata je bila 25 din, jajca 28 din, orehova jedrca 160 din, koleraba 30 din, lešniki 150 din, korenje 30 din, skuta 40 din itd. Portos, ki se diči z imenom enega izmed štirih mušketirjev, so sredi preteklega tedna napolnili v čisto posebne steklenice s prostornino 7,5 del. Na tržišču ga bo mogoče kupiti že ta teden. Čeprv sc je staral že štiri leta, v Vinu pravijo, da bo svoj pravi okus dobil šele po nekaj tednih uležavanja v steklenicah. Novo vino bo v trgovinskih policah po 400 din, saj ga bremeni kar 178-odst. prometni davek. Kako je nastal Portos? O tem največ ve enolog Roman Šepetavec, ki je po nabiranju izkušenj v Portugalski postal oče posebnega brežiškega vina. V pijači se skrivajo sestavine najbolj kakovostnih lokalnih in drugih sort grozdja, ki ga potrgajo v polni zrelosti. S posebno pozornostjo odstranijo nezrele, poškodovane in gnile jagode, nakar grozdje stisnejo in moštu zaradi hitrejše in čistejše fermentacije dodajo še izbrane kvasovke. Ko je vrenje končano, dodajo alkohol in različne naravne ekstrakte. Natančen postopek je seveda poslovna skrivnost. Desertno vino, ki ga pijemo v posebnih kozarcih, vsebuje 19,5 odst. aikoho- Kaj balzam, kai smrt Inž. Slavko Gliha: »Če je osamosvojitev Slovenije balzam za kmetijstvo, bi bil vstop v EGS smrt« • Zavračam tezo o kmetijskem lobiju. Katera država v Evropi prepušča svoje kmetijstvo predvsem delovanju liberalnega trga? (Oman) Med komunizmom in krščanstvom je nedvomna sorodnost. (Cosič) Osamosvojena Slovenija ne bo lačna, kol se morda kdo boji. Ta čas prehransko resda ni povsem samozadostna, ima pa še možnosti, da poveča stopnjo samooskrbe. Kot je na srečanju gorenjskih kmetijskih inženirjev in tehnikov na Brdu povedal inž. Stavko Gliha, direktor. Kmetijskega inštituta Slovenije, ima Slovenija dobro izhodišče, saj ima 88-odstotno prehrambeno in 82-odstot-no krmsko samooskrbo. Po posameznih pridelkih je samooskrba precej različna. Potrebnega žita pridelamo 41 odst., koruze 45 odst., oljnic le 8 odst., vrtnin 75 odst. itd., imamo pa zato precejšnje presežke v živinoreji. Perutninskega mesa, na primer, priredimo toliko, da bi lahko prehranili 6 milijonov prebivalcev. Slovensko kmetijstvo proda v druge republike do 10 odstotkov proizvodnje, živilska industrija do 23 odst., tovarne pijač do 30 odst. itd Seveda trgovanje v prihodnosti ne bo prenehalo, saj Slovenija računa, da bo tudi ob spremenjenih Sejmišča • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 127 prašičev, starih do 3 mesece, in 45 starejših. Prvi, ki sojih prodali 75, so veljali 30 din kilogram žive teže, drugi — teh so prodali 18 — so bili po 20 do 30 din kilogram žive teže. PRVIČ SLOVENSKE BRAZDE • SEJMIŠČE V ŠENTJERNEJU V soboto so imeli naprodaj 287 Prašičev, starih 8 do 14 tednov. Velja-' so 700 do 1.300 din. Naprodaj je bilo tudi 35 prašičev, starih nad 3 mesece; veljali so 2.200 do 4.000 din. Mlajših so prodali 149 in starejših 8. Prodajalci so ponujali tudi 4 pitance Po največ 25 din kilogram žive teže in S krav, katerih cena je znašala do 20 din kilogram žive teže. Naprodaj je bilo 13 konj in 13 žrebet. Prvi so veljali do 18 in druga 24 do 27 din kilogram &ve teže. Glede na prejšnjič so cene enake in tudi velike živali gredo slabo v prodajo. LJUBLJANA — 20. decembra je izšla prva številka novega «političnoin-formativnega časopisa za Slovence« (kot piše v glavi), po imenu Slovenske brazde. Zamisel je bila uresničena potem, ko uredništvo Kmečkega glasa, ki je hotelo ohraniti svojo uredniško samostojnost in neodvisnost, ni našlo skupne rešitve s Slovensko kmečko zvezo — Ljudsko stranko, ki ni zadovoljna s sedanjim informiranjem. Prva številka Slovenskih brazd kaže, da bo list izrazito politično usmerjen, tako rekoč glasilo stranke, torej precej drugačen kot Kmečki glas, ki ima poudarek na za kmeta zelo koristnih gospodarskih in strokovnih informacijah. Sicer pa na hitro zbrani uredniški odbor še ni dokončno izoblikoval vsebinske zasnove časopisa in se zaveda, da je prva brazda najtežja (in ponavadi tudi najslabša, kot ve vsakdo, ki je kdaj oral). Kmetijski nasveti Zahtevna žlahtna borovnica Ko govorimo o žlahtnih ameriških (ali kanadskih) borovnicah, imamo °bičajno v mislih vodilno debeloplodno sorto, ki nosi ime po sloviti kmetijski univerzi Berkeley v Kaliforniji. Ta seje namreč razširila tudi k nam, faradi svojih debelih, modrikastih jagod z izrazitim poprhom in prijetnim kislo-sladkim okusom ter svojevrstno aromo raste že na mnogih vrtovih bolj ali manj uspešno. Ker je žlahtna borovnica glede rastišča zelo natanč-na, tudi razočaranj ne manjka. Ameriške borovnice divje rastejo na ameriškem šotnem barju, torej na (oslih tleh, ob stalno prisotni podtalnici. Zato je njihov koreninski sistem 'šiemno plitek in skromen. Skoraj vse korenine rastejo v razdalji do tri četrt [hetra, ne trpijo kalcija niti prebogato gnojenih tal. To poudarjamo zato, ker te borovnice potrebujejo večkratno dognojevanje in posebno pripravo j4l ter zanesljivo sončno lego. S tem povezane pomanjkljivosti so največkrat krive za neuspeh pridelovanja. Pred saditvijo, kije zaradi zimskih pozeb boljša spomladi kot jeseni, je ;reba rastišče posebno skrbno pripraviti. Sadilna jama naj bo globoka do 80 ri- široka pa vsaj dober meter. Vanjo mora najprej zemlja, pomešana s ini^o, če te ni, je primerna tudi kisla gozdna zemlja, ki ima velik odstotek Arnuša in primerno vlažnost. To povečamo tudi z zastirko, ki jo potrosimo še^ obod posajene borovnice v debelini do 15 cm. V strokovnem tisku po-' ’bno hvalijo zastirko iz dobro kompostiranega žaganja iz mehkega lesa, ®dtem ko bolj dostopne zastirke iz listja ali slame ne cenijo tako visoko. Da bodo borovnice dobro uspevale, morajo biti vsaj v prvih letih deležne ^nega okopavanja oz. plitvega rahljanja, ki ne prizadene plitvo rastočih 'e bi želeli urediti vi re ° kislosti (Ph med 3,8 in 5,2), o količini fosforja, kalija, kalcija, i U jJ»Enezija in bora ter podatek o odstotku organske snovi v tleh (humusu), tu-'“stati je treba tudi strukturo in teksturo (mehansko sestavo) tal. • k° t?ren'n- Posebno poglavje pa je gnojenje, predvsem z dušičnim gnojilom, veli naj se nadejamo velikega pridelka. Priporočeno je dognojevati do trikrat ID t A Hllcitz rto n n i nilfntm r\l\l ,1/, na t I nitrntn, L« X.. .. 3 l([la leto, dušik pa naj bo v sulfatni obliki, ne v nitratni, ki povzroča zastoje v *sti borovnic. Te še pogosteje zakrivi pomanjkanje vode. Žlahtna borov-,Ca mora imeti stalno vlago, v poprečju 25 mm padavin na teden. Inž. M. L. političnih razmerah ekonomsko sodelovala s sosedi. Res pa je, da je jugoslovanski trg nezahteven in kot tak nekakšna potuha. Evropski je v tem pogledu neprimerno zahtevnejši in inž. Gliha je na omenjenem srečanju izjavil dobesedno: »Če je osamosvojitev Slovenije balzam za kmetijstvo, bi bil vstop v Evropsko gospodarsko skupnost smrt.« (Gorenjski glas) -n Čebela vidi štiri barve in njih odtenke Gradnja čebelnjaka Slikovito okrašene in živopisno pobarvane panjske končnice, na katere smo Slovenci — ne le etnografi — tako ponosni, nikakor niso moteč kič, pa tudi če bi bil, takega označevanja panjev ne bi smeli in mogli opustiti. Zaznava barve je za čebelo najpomembnejši orientir, prav barva ji omogoči, da se že v letu naglo znajde in prileti v svoj panj. Toda čebela ne vidi vseh barv. Veliki raziskovalec čebel, biolog dr. Karl Frisch, je ugotovil, da čebele vidijo štiri barve: modro, belo, rumeno in črno. Ker čebela tudi rdečo barvo vidi črno, je poleg prvih treh tudi rdeča barva primerna za po-barvanje panjske končnice. Za bogatejšo popestritev pročelja čebelnjaka lahko uporabimo vse spektre, od svetlih do temnih odtenkov, paziti je potrebno le, da sta med dvema enako obarvanima panjema najmanj dve drugi barvi. Cim bogatejši bo izbor barv oziroma njihovih odtenkov, tem manj bo zaletovanja čebel v sosednje panje in tem mirnejše bo potekalo nabiranje medu. Da o možnem prenašanju bolezni iz panja v panj sploh ne govorimo. -n ! V Beli krajini pet kmetijskih svetovalcev Namesto pospeševalne svetovalna služba la, 7,3 odst. ostanka naravnega sladkorja in 4,5 grama kisline na liter. V Brežicah so zaenkrat napolnili 10 tisoč steklenic, sicer pa v sodih starajo še okrog 500 hektov tega vina. Ker so s tržnimi raziskavami ugotovili, da v naših prodajalnah ni portskega vina, upajo na dobro prodajo. Predvsem želijo, da bi z desertnim vinom Portos Tawny stregli v vseh boljših gostinskih lokalih pri nas. Zaradi visokih proizvodnih stroškov in davkov zaenkrat na tuje trge ne računajo, kljub temu pa si obetajo, da bodo največji potrošniki Portosa EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Droži — čistilo • Kot so dejali na petkovi predstavitvi Portosa, v podjetju zdaj pripravljajo tudi podobno belo vino, ki pa ne bo tako suho. Za dober izdelek potrebujejo nekaj let, zato bo treba nanj še počakati. Kljub vsemu pa bodo naslednje leto na trg poslali spet nov izdelek, in sicer šampanjec, proizveden po klasični naravni metodi. ravno tujci, seveda tisti, ki prihajajo k nam kot turisti. B. DUŠIČ VEDNO MANJ MLEKA KOČEVJE — Odkup mleka že več let upada, nam je povedal vodja kmetijske kooperacije pri KG Kočevje Franc But. Vzrok je, da se zmanjšuje število kmetov, ki imajo po 2 do 3 krave, in prav ti oddajo največ mleka. Tega izpada pa ne morejo sproti nadomestiti nove družinske kmetije, ki jih je v občini 30. Stojišč za pitano živino je v občini nad 1.000, zasedenih pa je okoli 700. Po planu naj bi letos odkupili 250 glav, a jih bodo manj, ker imajo potrošniki vedno manj denarja tudi za meso in zato klavnice odkupijo manj živine. Je pa povpraševanje po ovcah, ki bi jih lahko prodali 1.500; po planu naj bi jih odkupili 1.100, dejansko pa jih bodo le okoli 700. Vzrok je ta, da kooperantje prodajajo ovce na črno. Tudi odojkov bodo odkupili kar dve tretjini manj, kot so načrtovali. Jajc pa bodo odkupili kar okoli 1,5 milijona, kar je za 40 odstotkov več, kot so načrtovali. Z drožmi ne smemo čakati po prvem pretoku in odlašati s čiščenjem ali »osveževanjem« eno leto starega, prezračenega-in utrujenega vina. Samo sveže droži imajo v sebi reduktivno moč. Stare droži pa so celo nevarne, ker lahko že razpadajo in nam vnesejo vonj po drožeh, kar je zopet vinska napaka. Okus nam lahko pove, s kakšnim materialom imamo opraviti, saj so zdrave droži užitne in celo bogate z vitamini iz B-kompleksa. Kot že povedano, so droži iz mladih kvasovk reduktivne, kar pomeni, da nam nadomestijo skoraj eno žveplanje. V tem vidim veliko vrednost. Enak učinek lahko dosežemo, če pred prvim pretokom, ko vino leži na zdravih drožeh, s palico pomešamo po dnu soda in tako vino za nekaj dni zaščitimo pred oksidacijo (ijavenjem). Čiščenje vina z drožmi zmanjša tudi količino acetaldehida v vinu. Imenovana spojina je normalna sestavina vina, toda čim nižje jo držimo, bojše je za vino in manj ga je treba žveplati. Skoraj vsa ostala čiščenja delujejo oksidativno, edino droži obratno in umen kletar lahko ta poseg zelo koristno uporabi. Droži lahko kombiniramo z aktivnim ogljem, posebno če se hočemo izogniti večjim količinam oglja. Zdrave droži ne absorbirajo vinskih vonjev, ker so z njimi nasičene, potegnejo pa iz vina nevinske, tuje vonje, kar je zaželjeno. Najprej torej dodamo oglje, ki pobere iz vina nekaj tujih, nekaj vinskih vonjev, droži odvzamejo še tuje vo- njave, kolikor jih je ostalo, in vrnejo vinu vinske vonjave, ki jih je oglje vzelo. Vin, ki imajo bolezni, povzročene z bakterijami (cink, mlečni cink...), ne smemo čistiti z drožmi. Isto velja za vina, ki imajo nizko skupno kislino, recimo pod 6 g/l, ali vina z ostankom sladkoija. Nasprotno vsa vina z višjo skupno kislino reagirajo na čiščenje z drožmi zelo pozitivno. Majhna vina, to je vina iz najkvalitetnejših sort ali iz grozdja, ki je zelo obrodilo, se lepo popravijo, če jih obdelamo z drožmi kvalitetnejših vin. Obratne variante ne priporočam. Droži dodamo od 8 do 101 na hektoliter vina. Mešanje mora biti temeljito. Prope-lar se pri tem najbolj obnese. Manj od 51 droži na hektoliter ne da zaže-Ijenega učinka. Pretok mora slediti kmalu potem, ko se droži sesedejo, v vsakem primeru pa v roku do 10 dni. Zopet naj povem, da fenomen čistil temelji tudi na električnem naboju. Droži imajo negativen naboj, beljakovinske in sluzaste snovi pa pozitiven. Vemo, da se snovi z nasprotnim nabojem privlačijo, zato pride do večjih kosmičev, ki padejo na dno soda in vino se zbistri. Če nam torej vino po enem tednu, ko smo mu dodali čistilo, ostane še motno, ne čakajmo, ampak očistimo ponovno s čistilom, ki ima nasproten električni naboj od predhodnega. Svetujem pa vedno pred-poskus v malem, recimo v enem litru prozorne steklenice, če nimamo menzure. Pomnimo: negativen naboj imajo naslednja čistila: droži, agar, tanin, bentonit, kremenčeva kislina idr. pozitiven naboj imajo: želatina, jajčni beljak, ribji mehur idr. mag. JULIJ NEMANIČ AV\\\\\\WVWWWV%\WW\\ METLIKA — Na podlagi domačih in tujih izkušenj je namesto prejšnje pospeševalne po novem to samostojna svetovalna služba, ki deluje v tako imenovani osnovni mreži, se pravi na ravni občin oziroma na območjih, ki jih pokrivajo kmetijske zadruge, v kmetijskih zavodih na ravni regij, kjer so zaposleni svetovalci specialisti, ter na republiški ravni, kjer deluje znanstveni inštitut. Kriterij za število svetovalcev v posamezni občini je število zaščitenih kmetij in kmetij, ki imajo več kot hektar zemlje. Po teh kriterijih bo v Beli krajini 5 svetovalcev, od tega 3 v Črnomlju in 2 v Metliki, poleg teh pa še strokovni delavec za delo s kmečkimi gospodinjami, za dodatne dejavnosti na kmetijah in za delo z mladimi; ta pa bo delal za obe belokranjski občini. V Metliki je ta po novem organizirana svetovalna služba začela delati prejšnji mesec; prostore ima nad kmetijsko apoteko. V osnovni mreži sta svetovalca inž. Slavo Dragovan in inž. Darinka Slane, svetovalka za delo s kmečkimi gospodinjami, mladimi in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah za celo Belo krajino pa je inž. Greta Avguštin. Prejšnji vodja metliške pospeševalne službe inž. Jože Maljevič je sedaj na novomeški izpostavi Kmetijskega zavoda specialist za vinogradništvo v dolenjski in posavski regiji. A. B. ABANKA D. D. LJUBLJANA VEZANE VLOGE PRINAŠAJO VISOKE OBRESTI PONUDBA ZA NOVE VEZANE VLOGE letna obrestna mera znesek v din nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 25.000 24% 29% 30% od 25.001 do 50.000 26% 31% 32% od 50.001 do 100.000 27% 32% 33% nad 100.001 28% 33% 34% UPOKOJENCI, KI BODO PREJEMALI POKOJNINO NA HRANILNO KNJIŽICO ALI JEDOČI RAČUN V ABANKI, LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO TUDI NIŽJE ZNESKE znesek v din letna obrestna mera nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 10.000 od 10.001 do 50.000 25% 26% 30% 31% 31% 32% Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota ABANKE v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE, ZA VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE vrsta vloge letna obrestna mera DEM 7,25% ATS 8,25% CHF 7,75% USD 7,75% ITL 9,00% Ko vezava poteče, sredstva prenesemo na vpogledno vlogo. VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1991! ABANKA BANKA PODJETNIH LJUDI m ii IZ NKŠIH OBČIN ill.it IZ NlkŠIH OBČIN Dinar kar za polovico precenjen? Kaj menijo vodstveni delavci IMV o tečajni politiki — Z leti v IMV manj zaposlenih — Renaultov neuspeh na Češkem priložnost za nas NOV O MESTO — Tiskovna konferenca, ki jo je ob praznovanju 35-letnice za dopisnike domačih časopisov in avtomobilskih revij pripravilo vodstvo IM V, je že bila v marsičem značilna za to veliko korporacijo. Predvsem je značilno to, daje bilo na njej slišati kar tri jezike, saj so direktorji delniških družb poleg slovenskega jezika govorili še v srbohrvaščini in nemščini. Že to kaže, kako močan mednarodni značaj dobiva IMV, čeprav, kot je v uvodu poudaril predsednik poslovodnega odbora Marjan Anžur, je prava evropskost IMV v nesporni in jasni usmeritvi k evropski kvaliteti v vseh pogledih. Predsednika Anžurja so s svojimi referati o nastanku, rasti, sedanjem stanju in nadaljnjih načrtih svojih delniških družb dopolnili direktorji Pavle Noč iz Revoza, Andreas Poschacher iz Adrie caravan, Mitja Novak iz Tovarne posebnih vozil in Jovo Stupar iz Tovarne avtomobilskih delov in servisne opreme Beli Manastir. Stanje v teh delniških družbah je precej različno, saj se Adria caravan ubada s precejšnjimi težavami — direktor Poschacher je ravno te dni oddal sanacijski načrt z različnimi možnimi variantami rešitve, ki naj bi ga sprejeli v prvi polovici januarja — medtem ko Revoz načrtuje za prihodnje leto še nadaljnje povečanje prozivodnje. Skoraj vsi ugotavljajo presežek zapo- slenih, ki ga bodo morali prej ali slej na ta ali drugi način odpraviti. Novinarje so seveda zanimali nekateri konkretni odgovori. Tako je bil zanimiv tisti, ki gaje dal Marjan Anžur na vprašanje, za koliko bi moral po njegovem dinar devalvirati, da bi izvozniki zopet zadihali. Petdeset odstotkov, seje glasil odgovor. Vodstvo je tudi zatrdilo, da ne namerava, vsaj za sedaj ne, reševati vprašanje prezaposlenosti z direktnim odpuščanjem, pač pa z naravnim odlivom in upokojitvami. Kar se poslovnih odnosov z Jugoslavijo tiče, je Anžur zagotovil, da IMV dela, kot da bo Jugoslavija ostala skupaj, in da tudi tam, kjer so razmere na trgu motene, svojim kupcem zagotavlja enakopravne pogoje, saj dolgoročno verjame v prevlado razuma. In še eno vprašanje: bo neuspeh Renaulta, da bi prodrl v češko Škodo, dolgoročno še okrepil pozicije Renaulta v Jugoslaviji? Odgovor je pritrdilen. T. JAKŠE ODPRTA PISARNA LDS NOVO MESTO ZA DOLGOLETNO ZVESTOBO — Nekaj desetin pionirjev IMV je na krajši slovesnosti v Gostišču na Glavnem trgu prejelo umetniško delo, tisti, ki so mu bili najzvestejši, pa še uro v spomin. Tako tudi Ivan Frkolj (levo). Čestitali so mu (od leve proti desni) podpredsednik PO Vladimir Bahč, direktor TPV Mitja Novak in direktor Revoza Pavle Noč. (Foto: T. Jakše) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. decembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjka na Ragovski • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta v Novem mestu odprti od 8. do 11. ure prodajalna pri Vodnjaku na Glavnem trgu in trgovina Sila, M. Kozina 49. NOVO MESTO — V sredo, 19. decembra, je bila volilna seja članic in članov občinskega odbora liberalno demokratske stranke Novo mesto. Izvolili so svet občinskega odbora stranke, za novega predsednika pa je bil izvoljen mag. Boštjan Kovačič. Seje se je udeležil tudi Mile Šetinc iz republiškega vodstva stranke liberalnih demokratov, ki je predstavil aktivnosti stranke. Na seji je bil sprejet dogovor, da bo imel občinski odbor LDS Novo mesto na svojem sedežu v nekdanji stavbi družbenopolitičnih organizacij v Kettejevem drevoredu 3 vsak ponedeljek od 13. do 17. ure odprto pisarno za vse člane in somišljenike stranke, da bodo zvedeli vse, kar jih zanima. Najnižje plače v Sloveniji Resno stanje metliškega gospodarstva METLIKA — Po daljšem času je bila na dnevnem redu zadnje seje zborov metliške občinske skupščine spet informacija o poslovanju gospodarstva v tej belokranjski občini. To je bila sploh prvič po volitvah, da je na seji skupščine tekla beseda o teh vprašanjih. Že v uvodu pa je bilo rečeno, da poslovanje občinskega gospodarstva ni na dnevnem redu zato, ker bi se izvršni svet ali skupščina hotela kakorkoli vtikati v zadeve gospodarstva, ampak zgolj zato, da se poslanci seznanijo s stanjem. Sicer pa, je bilo rečeno v uvodu, je metliško gospodarstvo v takem položaju kot slovensko in jugoslovansko nasploh, se pravi nezavidljivem. Obseg industrijske proizvodnje je bil v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za skoraj 12 odst. manjši (v Sloveniji za dobro desetino). V devetih mesecih so bili odhodki v metliškem gospodarstvu za slab odstotek večji od prihodkov, medtem ko je tako v dolenjski regiji kot v republiki razlika med prihodki in odhodki pozitivna. Za metliško gospodarstvo je zaskrbljujoče, da se stanje slabša, da se manjšata dobiček in akumulacija, povečujejo pa izgube. Povprečna plača 3.264 zaposlenih v metliškem gospodarstvu v letošnjih devetih mesecih je bila 3.880 din, kar je skoraj desetkrat več, kot je znašalo povprečje v enakem lanskem obdobju; vendar je letošnja plača glede na rast življenjskih stroškov realno manjša od lanske. Poleg tega osebni dohodki v metliškem gospodarstvu precej zaostajajo za povprečjem v dolenjski regiji (4.546 din) in v republiki (4.984 din) in so med najnižjimi, če ne celo najnižji v Sloveniji. A. B. iif VROČE BLAGO — Zadnje čase tudi računalniške firme v Novem mestu niso več nobena posebnost in blago, ki smo ga včasih lahko videli le v tujih trgovinah, postaja vse bolj dosegljivo. Kakšno pisarniško računalniško opremo je moč sedaj na domačem trgu dobiti, je novomeška računalniška firma A lan, skupaj s firmami, s katerimi sodeluje, pokazala na nedavni razstavi v hotelu Metropol. Ob tej priložnosti je priredila strokovno PIONIRJEVA HIŠA ZA TRBOVŠKOVE NOVO MESTO — V ponedeljek, 24. decembra, seje na Primožu pri Ljubnem v novo hišo vselila družina Trbovšek, ki je ostala brez doma v poplavah v začetku novembra. Hišo jim je zgradil in opremil novomeški GIP Pionir. Več prihodnjič. predavanje. Na sliki: lastnika firme Andrej Albreht in Aleksander Nikolič ob UR£tAN|E DOKUMENTACIJI enem od svojih računalniških sistemov, razsUivljenem v hotelu Metropol (Foto: T. Jakše) UTTIRV D«VOtlO J EHCA SUNDHOVIČ ritffON: tU/21444 Vesel božič in srečno novo leto! Denar so vzeli — analiz ni NOVO MESTO — Pred kratkim naj bi občinski izvršni svet potrdil koncept Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje za nadaljnjo pripravo analiz razvojnih možnosti, predvsem separatnih študij o demografiji in delovnih mestih ter o oskrbnih dejavnostih, za potrebe srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1991—95. Sprejel je vsebinsko, rokovno in kadrovsko zasnovo obeh separatov in za vodjo celotnega projekta imenoval direktorja Zavoda Bojana Mikca, oceno stroškov za pripravo analiz pa je zavrnil. Ugotovljeno je bilo, da je Raz-vojnorazisicovalni center Novo mesto maja letos že dobil plačane 90 odstotkov cene za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto. Doslej je bila izdelana le metodologija in vsebinska opredelitev posameznih separatnih študij analize razvojnih možnosti, zbranega pa je bilo tudi del potrebnega gradiva za nadaljnje delo in to je vse. Skratka, večino že plačanega dela naj bi zdaj namesto RRC naredili v Zavodu, občinski proračun pa naj bi zadevo še enkrat plačal. Izvršni svet na to seveda ni pristal, od RRC bodo zahtevali izpolnitev pogodbenih obveznosti. Razvojnoraziskovalni center Novo mesto je sicer že dlje časa v precejšnjih škripcih. Že leto 1989 je zaključil z izgubo, ki je bila skoraj dvakrat tolikšna kot celotni prihodek, rdeče številke je kopičil tudi letos. Sicer životari naprej, saj vendar dokaj dobro stoji z avansi za izdelavo raznih projektov, ki pa običajno kasnijo. RRC se še ni preoblikoval v podjetje, kljub veliki izgubi in vse večji zasebni konkurenci mu večja elastičnost oz. prilagajanje trgu ne gre najbolje od rok. Sanacijski program je bil narejen z levo roko, kar jim je lahko v sramoto, saj so v RRC vendar sami strokovnjaki. O prihodnosti RR seje občinski izvršni svet sicer pripravljen pogovarjati šele — a to mora biti prav kmalu — na osnovi zaresnega sanacijskega programa in programa reorganizacije v podjetje. Ne namerava dopustiti, da bi se v RRC zaposleni kadri kar porazgubili, toda naročje za ne-tržno ujčkanje mu nikakor ne misli biti. Z. L.-D. Zavarovalnica je šla na svoje Ustanovna skupščina samostojne delniške zavarovalne družbe zavarovalnica Novo mesto — Spremembe na boljše — Janez Novak v. d. direktorja NOVO MESTO — V četrtek, 20. decembra, so predstavniki delničarjev ustanoviteljev na ustanovitveni skupščini v Novem mestu osnovali novo samostojno delniško zavarovalno družbo Zavarovalnica Novo mesto, kije nadomestila dosedanjo Dolenjsko območno skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav. Za oblikovanje začetnega varnostnega sklada in drugih skladov oz. sredstev družbe so izdali 2.500 ustanoviteljskih delnic; vrednost vsake je 10 tisoč din. Skupščina je imenovala tudi 15-članski upravni odbor Zavarovalnice, na čelu katerega je Karel Vardijan. Obvezno preoblikovanje dosedanjih zavarovalnih skupnosti do konca letošnjega leta je predpisal zakon o temeljnih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja. V Dolenjski območni skupnosti je prevladalo stališče, da ob preoblikovanju ne morejo pristati na to, da bi postali del enovite zavarovalne organizacije. S tem bi namreč izgubili status pravne osebe in lasten žiro račun, sredstva in premoženje pa bi morali združiti z ostalimi območnimi skupnostmi. Čistih računov v tej skupnosti že sedaj ni bilo, iz Dolenjske se je tudi odlivalo veliko (okrog milijon mark letno) tu zbranega zavarovalnega denarja. Proti popolni stopitvi s centralizirano zavarovalnico so bili tudi v mariborski in koprski območni skupnosti zavarovalne skupnosti Triglav, dolenjsko pa je v takšnem stališču podprla tudi Območna gospodarska zbornica. Ker pa pripravljen in sprva podprt predlog o petih samostojnih zavarovalnicah, ki bi bile potem ustanoviteljice »krovne« zavarovalne organizacije, ni dobil podpore v poslovodnem odboru Triglava in predvsem v manjših območnih skupnostih, so se v Novem mestu odločili za samostojno zavarovalnico, organizirano kot delniško družbo. PA SO GA LE DOČAKALI — Letos so bili obrazčki otrok v vrtcih pa tudi drugje, kjer so se v tem prednovoletnem času še pričela srečanja z dedkom Mrazom, še posebej veseli, saj se je veliko govorilo, da je dedek umrl da so ga nagnali nazaj v Rusijo in še marsikaj. Dedek je prišel in prinesel darila. V novomeškem Domu JLA je v soboto in nedeljo obdaril skoraj 2000 otrok in jim pripravil lep program, ki so ga spletli plesalci baletne skupine Glasbene šole, mladi igralci iz osnovne šole Grm z igrico Sapramiška in drugi. Ta čas dedek že potuje s svojim novoletnim kamio- nom po krajevnih skupnostih novomeške občine. Še danes in ii Še danes in jutri z večer se bo ustavil tudi na Glavnem trgu v Novem mestu, potem pa se bo za leto dni poslovil. (Foto: J. Pavlin) Obveščanje — strošek ali potreba? V občini izhajajo le še 4 tovarniška glasila NOVO MESTO — Gospodarske težave in nujnost zmanjševanja vseh vrst stroškov je marsikje med prvim občutilo interno obveščanje po podjetjih. Nekdaj so se skoraj vsa podjetja ponašala z internimi glasili, ob katerih so imeli še razne informatorje, informativne biltene, oglasne deske ipd. za obveščanje delavcev o dogajanju v podjetju in delno tudi zunaj tovarniškega dvorišča, z naganjanjem samoupravljanja —kakšno je bilo, je drugo vprašanje — pa so se marsikje hoteli na hitro in kratkovidno znebiti prav tega »stroška« in danes je število tovarniških glasil močno okleščeno. Dobri rezultati, ki jih je območna tih obstoja, pa skupnost dosegala v 13 letin naj bi bili garancija za uspešno poslovanje tudi v bodoče. Zavarovalnica Novo mesto ima solidno materialno podlago za dobro delo, 8 let staro poslovno stavbo v Novem mestu, štiri lastna predstavništva, center avtomatske obdelave podatkov, racionalno organizacijo. Tudi kadrovsko niso ravno šibki. Portfelj zavarovanj obsega okrog 1.100 družbenih organizacij, ki imajo sklenjenih preko 32 tisoč zavarovanj in okoli 141 tisoč zavarovanj, sklenjenih v zasebnem sektorju. Z. LINDIČ-DRAGAŠ V novomeški občini izhajajo zdaj redno glasila IMV, Krke, Laboda in Gorjancev. Prvi dve izhajata enkrat mesečno, slednji dve pa na tri tedne. IMV-jev KUrirje bil v prvem polletju še štirinajstdnevnik, sicer pa imajo ob njem še druge publikacije. Le nekaj številk na leto, do pet, imata glasili Komunale in Obrtnega združenja, vendar izideta vsako leto v podobnih razmikih in je torej na njiju računati. Do polletja sta mesečno izhajali tudi glasili GIP Pionir in Novolesa, potem pa sta izdihnili. Pionir bo zdaj sicer izdal novoletno številko glasila, ki bo posvečena obletnici podjetja, veijetno pa je glasilo že dokončno mrtvo, čeprav ga formalno še niso ukinili. V Novolesu sedaj izhajajo le interne informacije in je vprašanje, kdaj bo in če sploh bo interno glasilo oživelo. Letos je bilo ukinjeno tudi glasilo Gozdnega gospodarstva, ki je imelo poldrugo desetletje dolgo tradicijo in je bilo eno boljših. Da interno obveščanje delavcev vendar ni le nekakšen luksuz in nepotreben strošek v časih samoupravnega socializma, ampak vendar tudi potreba in korist v ostrih tržnih časih, po svoje dokazuje to, da v Sloveniji v zadnjem času spet začenjajo izhajati nekatera glasila, na primer Iskre, ki so bila pred časom ukinjena. Z. L.-D. Tri desetletja pokroviteljstva Pokroviteljstvo Jugotekstila lmpexa nad suhorsko šolo traja že 30 let in je ______zgodaj prešlo v lepo prijateljstvo in vzajemno naklonjenost SUHOR — Prejšnji torek so na prisrčni slovesnosti na suhorski osnovni šoli proslavili 30-letnico pokroviteljstva ugledne ljubljanske firme Jugotekstil Im-pex nad to belokranjsko šolo. Tako dolgo, zlasti pa tako lepo, koristno in prijateljsko sodelovanje je svojevrsten dosežek ne samo v Beli krajini in na Dolenjskem, ampak sploh v Sloveniji. V tem primeru ne gre samo za golo, formalno pokroviteljstvo uspešne firme nad majhno šolo, ampak so ti stiki kaj kmalu prerasli v veliko prijateljstvo, v lepo medsebojno navezanost. RAZSTAVA MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — Člani kluba »Pis- monoša« prirejajo danes in jutri v baletni i Glasbene šole Novo mest učilnici Glasbene šole Novo mesto razstavo malih živali, ki bo odprta od 10. do 19. ure. Vabljeni! Eden od iniciatorjev pokroviteljstva pred 30 leti, Momir Vukovič, kije ob tej priložnosti prejel najvišje občinsko priznanje, plaketo občine Metlika, je v svojem govoru celo dejal, da seje leta 1960 »začela naša ljubezen, ki traja že 30 let. Nikoli se ni ohladila, vedno je bila topla in pristna«. V teh 30 letih seje Jugotekstil Impex res izkazal kot pozoren in radodaren pokrovitelj. Proslave ob 30-letnici pokroviteljstva seje udeležil tudi generalni direktor Jugotekstila dr. Tone Hrastelj. Ob tej priložnosti je radodarni pokrovitelj šoli podaril kamkorder ter sliko Dore Pie-. stenjak, njihov dedek Mraz pa je vsakemu suhorskemu učencu prinesel trenirko, nalivnik in sladkarije. Učenci so gostom in prijateljem iz Ljubljane pripravili prisrčen kulturni program. Solarji so gostom podarili stvari, ki naj jih spominjajo na starodavno Belo krajino. Krajevna skupnost je Jugotekstilu Im-pexu podarila umetniško sliko z belokranjskim motivom. Kot je ob takih obiskih v navadi, so starši otrok, ki obiskujejo suhorsko šolo, in drugi krajani gostom pripravili domačo pogostitev. Nasploh z Jugotek-stilom lmpexom že ves čas tesno prija- teljsko ne sodeluje samo suhorska šola, ampak cela suhorska krajevna skupnost. V teh 30 letih pokroviteljstva Jugotekstila Impexa seje na suhorski šoli res veliko spremenilo, vsekakor na boljše, kar je v precejšnji meri tudi zasluga te ljubljanske firme. Žal pa seje v tem času na šoli močno zmanjšalo število učencev. Pred 30 leti, ko je bila na Suhorju še popolna osemletka, jih je bilo 180, danes pa jih je v štirih razredih — od tega pouk v 1. in 2. poteka v kombinaciji — le še 44. A to je vsekakor že druga zgodba. In za konec še ena zanimivost: dve sedanji učiteljici sta bili že kot učenki te šole deležni pokroviteljske skrbi ljubljanske firme, obe sta od Jugotekstila Impexa kasneje dobivali tudi štipendijo za šolanje na učiteljišču prav z namenom, da se kot učiteljici vrneta na to šolo. A. B. Novomeška kronika LUČI — Odkar je Glavni trg tako razkošno novoletno razsvetljen (tako je tudi prav), smo imeli v našem uredništvu težave z elektriko. Nekako do osme so bili računalniki mrtvi ali na pol živi, slika na monitorjih se je opotekala kot alkoholik na martinovo. Telefon je deloval kot v vojnih razmerah. Potihem in tudi na glas smo krivili elektrikarje, ki so razpeljali lučke po trgu. Ti so svojo krivdo odločno zanikali. V hiši smo dali napraviti na desetine meritev, vendar je še vedno brlelo in La ne svetilo. Vendar se ne da ničesar skriti, rol Ko so nas pet dni po prijavi okvare telefo- tai na le obiskali poštarji, so ti (kaže, daje za- že, n Pr n< re m bt žil na Stl drega zaradi zamude premagala stanovsko solidarnost z elektrikarji) povedali, da je vse skupaj migotalo, brbotalo in crkava-lo zato, ker je neki genij napačno priključil venec luči, ki tako drzno plezajo po rotovžu. Resnica nas je tako razveselila, da smo poštarjem odpustili pet (5) dni zamude. PLEBISCIT — Ljudsko glasovanje za samostojno in neodvisno Slovenijo je uspelo. Novomeški socialisti, ki so sicer v opoziciji, so plačali godbo na pihala, kije meščane budila in jih vabila volit. To gotovo ni vplivalo na rezultat plebiscita, lepo pa se sliši, da kdo misli tudi na lake malenkosti. sv« od Ča ob ca Pri op bo« na % mo legi « nor žav ma; kot Me ram SILVESTROVANJE — Delavci Ni votehne se letos iz njim znanih razlogov nobeno hrano in pijačo na tem svetu nisi hoteli udeležiti silvestrovanja firme v| Šmarjeških Toplicah. Obupano vodstvi je gladilo, obljubljalo, vendar nič. Nckajl udeležbe je vseeno bilo. Na silvestrovanje so hočeš nočeš morali tisti, ki so jim leto pripadle jubilejne nagrade. Če vodstvu Novotehne za vsako ceno želi imeti oblju-l “*• deno silvestrovanje, naj jubilejne nagrad« *re spremeni v vsakoletne. Potem bodo vsaki leto rajali vsi delavci. Če b«) denar dovol velik. Ena gospa je rekla, daje na plejpro« biscitni dan v našem mestu vihral tudi nekaj jugoslovanskih zastav Na Nič hudega, enkrat mora biti zad njič. PROBLEMI OB EVROPSKEM DELOVNEM ČASU NOVO MESTO — Tudi v novomešl občini se vse več podjetij odloča za preho na evropski delovni čas oz. na tisto, kar s pri nas pojmuje kot tako. Že pred časof so ga uvedli v IMV Adria pa v Gorjancil s 1. januarjem jim nameravajo slediti Pionirju, v IMV Revoz, sčasoma verjetn še kje. Odveč je poudarjati, da se vodilni! teh podjetjih ne zdi vredno o tem niko ^red spli deri kjei rad Pac Pa i J čev jaln Pro v Bi treh ju 5« daja V obit »cef bere naš, neki čisli R Ra^ ciloi Prak 'n d( veči. gar obvestiti, na primer vrtcev, ki naj I nezr' poskrbeli za podaljšano varstvo za otrok staršev, ki delajo po «evropsko«. Stihijsk uvajanje evropskega delovnega časa skr tka prinaša s seboj precej problemov, i, jih bo treba nekako rešiti, usmeritve zal bi morda lahko bile celo vseslovenske, i ,° v kratkem pa nameravajo največje v obč , - - ,uriošL m poskušati rešiti na skupnem sestank vo te L— Trebanjske iveri “LOJZE, DRŽ SE!« — Lojze Peterle je ^Pa domačem pogovoru v Trebnjem za-Ef “Pal občinstvu najlepšo čestitko, ki jo je Prejel ob izvolitvi za predsednika izvršne-j jja sveta. In sicer: ko je bil na nekem obiska v Idriji, je prišel k njemu možakar, za katerega je premier pozneje slišal, daje bil je, .tajski legiji, in katerega je na lastne oči >sU Nel, da je bil že precej »utekočinjen«, st« Rajava figura je torej pristopila h gospodu eterietu in rekla neposredno človeško: T PrMater, Lojze, drž se!« .Meddržavna — au bo ali je ne ?a> so radovedni tudi Trebanjci, ko poslu-. ji*J° in govorijo o načrtovani gradnji do-ftj Niškega kraka avtomobilske ceste od 'd vlUb*iane Prot' Zagrebu. Bi jo Slovenija 7*ar morala zgraditi, je ocenil neki občinski Parlamentarec, saj bo ta cesta povezovala del bo, lUfl - manj kot dve državni prestolnici. STROGOST — Lojzeta Peterleta so infJ/Niič v Trebnjem vprašali, kako gleda a zdravilne metode dr. Janeza Ruglja, ki sat» rini doživlja tudi novo medijsko rehabi-ns Ncijo. Lojze ~ tecijo. Lojze Peterle je Rugljev pristop jktenil za dobro šolo. Vseeno je ta metoda jjaje nekako nepopolna. Neuradno smo . amreč zvedeli, da dr. Rugelj nerad spre-Zs ania paciente iz svojega izvornega okolja, srtffaihče ni prerok v svoji domovini. IZ N(vŠIH OBČIN ili.iil IZ NtkŠIH OBČIN Mnoge neznanke Črnomaljci o davkih Sodelovanje je začasno zamrznjeno Kočevci v 0er-Erkenschwick na igre brez meja? KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje-mesto je začasno, dokler se ne izboljšajo odnosi v Jugoslaviji, zamrznila odnose in bratske stike v pobratenimi krajevnimi skupnostmi, ki jih ima v vseh republikah in obeh avtonomnih pokrajinah. Občinska skupščina Kočevje pa bratske odnose ohranja, čeprav v občutno skrčeni obliki. Pobratena pa je le z občino Dolina pri Trstu (Italija) in Rab (Hrvaška). V zadnjih nekaj letih je občinska skupščina Kočevje navezala zelo tesne stike z občino Oer-Erken- schwick v Nemčiji, ki pa še niso pripeljali do pobratenja. Letos po volitvah posebnega sodelovanja med občinama ni bilo, ker Kočevje nima denatja za srečanja na športnem, kulturnem ali kakem drugem področju. Kočevski predlogje bil, naj bi tesneje sodelovali na gospodarskem področju. Žal kočevsko gospodarstvo ne vidi posebne možnosti za tako sodelovanje, Nemci pa so odgovorili, da je njihovo gospodarstvo povsem samostojno in se odloča o sodelovanju izključno na osnovi materialnih koristi. Ugotovljeno pa je, da bi lahko tesneje sodelovali na turističnem področju in bi lahko nemški turisti prihajali sem preživljat svoj letni dopust. Možnosti pa so tudi za razna investicijska vlaganja. V Oer-Erkenschwicku bodo maja 1991 tudi igre brez meja, na katerih bo sodelovala mladina iz več evropskih držav. Možnost je, da bi na njih sodelovala tudi kočevska ekipa, saj bo stroške bivanja kril organizator iger. J. P. PREDNOVOLETNE PRIREDITVE ŠENTRUPERT — V tukajšnji osnovni šoli je nastopil 19. decembra New Swing Quartet, ki so ga povabili tudi v druge osnovne šole v občini, da bi popestril otrokom prednovoletne dneve. Gostovanje pevcev sodi k prazničnemu sporedu v občini, v katerega spadajo nastopi pirniških Cicigleja, Cicilaj-ne, Cicirastka in Cicinadje ter Vrtca iz Trebnjega in Žvižgavcev z Mirne. Qi ČRNOMELJ — Ko je na seji črnomaljske občinske skupščine pretekli petek tekla beseda o predvidenih spremembah sistema javnih financ ali, bolj razumljivo, o novih davkih, ki se nam obetajo, ni bilo od nikogar — če izvzamemo direktoija Uprave za družbene prihodke — slišati nikakršnih pohval na račun predvidenih sprememb. Predvsem pa delegati niso mogli dognati, kaj je tisto, zaradi česar odgovorni pravijo, da bo davčni sistem poenostavljen. V črnomaljski občini je sedaj 7 tisoč davkoplačevalcev, če bo sprejet zakon o dohodnini, pa jih bo 13 do 14 tisoč. Čeprav avtoiji novih zakonov zatrjujejo, da bo v prihodnje gospodarstvo razbremenjeno, pa so v Črnomlju prepričani, da bo prav nasprotno, še posebno slabo pa se piše kmetijstvu, od katerega bi po ocenah občina v prihodnjem letu dobila skoraj trikrat več davkov kot letos. Črnomaljcem je očitno najbolj obležal v želodcu zakon o dohodnini, ki naj bi za pridnost in skrbnost kaznoval z davki tiste, ki so si z odrekanjem, na primer, zgradili hišo, medtem ko tiste, ki so denar porabili za užitke, nihče še vprašal ne bo, kam so dali denar, kaj šele, da bi jih obdavčil. Sicer pa seje Črnomaljcem vse skupaj zdela ena sama velika neznanka. M. B.-J. Tudi Rdeči križ je brez . denarja V Kotu kljub temu srečanje starostnikov KOT PRI SEMIČU — Krajevna organizacija Rdečega križa Kot—Brezje je ena od treh v semiški krajevni skupnosti, velja pa za eno bolj uspešnih ne le v krajevni skupnosti, ampak v občini nasploh. Kar 400 rednih plačnikov članarine šteje, mnogi so zelo delavni, predvsem pa velja pri tem omeniti požrtvovalni 15-članski odbor. »Delo naše organizacije, ki je še posebej zaživelo v zadnjih letih, se kaže zlasti v skrbi za stare in bolne ljudi. Teh pa je kar precej, saj imamo samo starostnikov, ki so že dopolnili 70 let, več kot 70,« pravi predsednica krajevne organizacije Kot—Brezje Tatjana Jakša. »Te ljudi še posebej obiskujemo ob novem letu ter žene še ob 8. marcu. Doslej smo jim vedno pripravili tudi darila, a letos to ne bo mo- goče, ker nimamo denarja. Žal se vsesplošno pomanjkanje kaže tudi na tem področju. Seveda pa obiskov kljub temu ne bomo opustili, kajti marsikomu niti ni toliko do darila, kot mu je do tople, prijazne besede, pozornosti,« pravi Tatjana. »Toda čeprav je stiska za denar pri naših ljudeh precej velika, nam je uspelo zbrati skoraj 11 tisoč dinarjev za poplavljence,« pravi zadovoljno Jakševa, ki ne pozabi omeniti, da se kljub pomanjkanju ne nameravajo odreči srečanju krajanov, starih nad /0 let, ki so ga letos že drugič samostojno pripravili. A ne le zato, ker takšna srečanja v črnomaljski občini niso ravno običaj, temveč zato, ker mnogi ostareli vse leto živijo v pričakovanju tega snidenja, in če bi z njim prenehali, bi bilo razočaranje preveliko. M. B.-J. Bela krajina ne terja avtonomije Po besedah socialistov bi radi le status, ki Belokranjcem gre ČRNOMELJ — Tukajšnja Socialistična stranka je že na novembrski seji zborov občinske skupščine predlagala, nsy bi se eden od bodočih zborov republiške skupščine imenoval deželni, v njem pa iuy bi bila Bela krajina samostojna dežela. Na seji občinske skupščine, kije bila pretekli teden, pa so socialisti svojo pobudo še razširili, in sicer so predlagali, ngj njihovo zamisel obravnavata izvršna sveta črnomaljske in metliške občine. Če bosta pobudo sprejela, naj bi pripravila gradivo, ki naj bi ga obravnavale vse stranke v obeh občinah in obe skupščini, prav pa bi bilo, da bi bile o tem obveščene tudi republiška skupščina in matične stranke v republiki. Socialisti v svoji pobudi poudarjajo, da z njo nikakor ne mislijo na zapiranje Bele krajine, še manj pa na tradicijo kakršnih koli republik. Dajejo jo le zato, ker menijo, da bi na ta način tudi Bela krajina lahko postala bolj neposredno prisotna v državi Sloveniji. »V povojnem času so Belo krajino omenjali le v zvezi z NOB, drugače pa je bila pozabljena. Menimo, da bi nova organizira- TITO IN KARDELJ SE UMIKATA ČRNOMELJ — Glede na pobudo tukajšnjega Demosa o odstranitvi slik Tita in Kardelja iz prostorov občinskih upravnih organov in kipa Tita iz sejne sobe, je izvršni svet sprejel predlog, da se slike obeh mož na kulturen način odstranijo s sten in shranijo v ustreznem prostoru. Na njihova mesta pa bi, glede na finančne možnosti, obesili umetniška dela domačih avtorjev, ki jih v črnomaljski občini ni malo. Glede kipa Tita, ki stoji v sejni sobi, in za katerega so se delegati na novembrski seji odločili, da ostane na svojem mestu, pa so pretekli teden menili, da za sejno sobo velja isti red kot za vse druge prostore v občinski stavbi. Demos pa je še dodal, da bi morali, glede na to, da bo do naslednje seje občinske skupščine Slovenija že samostojna, iz sejne sobe poleg Titovega kipa odstraniti tudi jugoslovansko zastavo, tako da bi bila od simbolov v njej le še slovenska trobojnica. Konec z ravnimi strehami Pred sprejemom treba predlog odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih za del Kočevja dopolniti KOČEVJE — Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) jugozahodni del mesta Kočevje je bil umaknjen z dnevnega reda zadnje seje zborov občinske skupščine. Odlok predvideva razne dozidave in dopolnilne gradnje, ki so nujne za vzdrževanje sedanjih objektov ali za bivanje in delo prebivalcev. O prostorskoureditvenih pogojih sta bili dve javni razpravi, in sicer v Kočevju in v KS Ivan Omerza Dolga vas, kei izpi 16 :qjii Ko Dolga vas tudi sodi v urbanistični zasnovi k mestu Kočevje. Bistvenih pripomb ni bilo, več pa je bilo takih, ki bodo pomembne za pripravo novih planskih dokumentov. Ena takih pripomb se je nanašala na rekreacijske površine pod Stojno (smučišča, brunarica). Pripombe na javni tribuni v Dolgi vasi so bile: dostopi na kmetijske površine morajo ostati prosti, zgraditi je treba pločnik ob glavni cesti; opustiti je treba varovanje dveh objektov z umetnostnozgodovinsko vrednostjo (Kočevska cesta 10 in 69), ker ogrožata prometno varnost in sta predvidena za rušenje. Pripombe v Kočevju pa so bile: Postavljanje samostojnih kioskov po mestu ni primerno (več predlogov pa je bilo tudi prav nasprotnih), ampak naj bi za te namene preuredili tržnico in še nekatere objekte. Nič več naj bi v mestu ne gradili stolpnic in ravnih streh, ki vse zamakajo. J. P. Jasen odgovor in nova vprašanja Seja skupščine občine Trebnje — Soglasje z dodatkom k predlogu za občinsko smetišče — Razlika v ceni slabse in boljše vode — varovanje izvirov TREBNJE — Med temami, ki sojih obravnavali in »obravnali« delegati na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem, sodi v vrh javnega zanimanja načrtovano smetišče v Globokem in delegati so se urejanju tega posvetili največ. Obravnavali so tudi nekatere druge teme. Delegati so dobili zagotovilo, da bo globoško smetišče izključno deponija za potrebe sedanje občine Trebnje. Pri tem so soglašali z neko podrobnostjo, in sicer, da bi na smetišče v Globoko lahko dovažali tudi odpadke iz krajevne skupnosti Dole, ki leži v litijski občini. Pred sprejetjem sklepa so sicer dosti obširno spraševali. Franci Smolič se je v imenu trebanjske krščansko demokratske stranke zanimal, kako je na načrtovanem smetišču poskrbljeno za morebitne velike poplave, kako bo potekalo sortiranje odpadkov in ali drže govorice o več kot občinski deponiji. Menil je, da bi morali imeti sedanji lastniki zemljišč, kjer bo smetišče, prednost pri vračanju te zemlje v prvotno rabo. Zavzel seje za pravično odškodnino, sicer pa je soglašal z izbrano lokacijo. Delegati so sprejeli predlog odloka o ureditvenem načrtu občinske deponije komunalnih odpadkov. Za kdaj drugič so preložili sprejem odloka o dobavi pitne vode. Odprtih vprašanj je bilo za tokratno sklepanje preveč, zadevajo pa tako kakovost vode kot lastništvo naprav. Bruno Gričar se je pri lem vprašal, ali ne bi bilo smiselno zaračunavati za slabšo vodo nižjo ceno kot za kakovostnejšo. Pogovarjali so se tudi, kakšen red naj velja za priključevanje novih odjemalcev na že zgrajene vodovode. Prišlo je do zapleta, ki so ga izza mize delovnega predsedstva elegantno zgladili, vendar pa tudi izbrisali iz življenja. Delegat KS Mirna Marko Marn je namreč sporočil mirensko nasprotovanje gradnji delavnic za delo pod posebnimi pogoji, vendar mu nekako niso dovolili, da bi povedal podrobnosti. Po besedah Cirila Pungartnika, predsednika SOb Trebnje, je dopis, iz katerega je v razpravi izhajal delegat, KS Mirna naslovila na izvršni svet in ne na skupščino. M. LUZAR lil m 1 ■1 PODPORA AMERIŠKIH SLOVENCEV ČRNOMELJ Silvester Mihelčič, ki seje pred kratkim vrnil z gostovanja po Severni Ameriki, je na seji črnomaljske občinske skupščine — tudi sam je njen delegat — spregovoril nekaj besed o tem, kako Slovenci v Ameriki gledajo na dogajanja v Jugoslaviji. Poudaril je, da ljudje moralno sicer podpirajo težnjo Slovencev po osamosvojitvi, vendar pa jih je po drugi strani tudi strah za usodo svojcev, ki jih imajo v Sloveniji, toliko bolj, ker ne vedo, kako bo na osamosvojitev najsevernejše jugoslovanske republike reagirala vojska in ostala Jugoslavija nasploh. SKRB ZA DEDIŠČINO ŠENTRUPERT — Potrebno je narediti načrt prostorskega razvoja, hkrati pa moramo ugotoviti, kaj je dobrega v arhitekturi v Mirenski dolini in kaj od tega bi veljalo ponuditi kot model za bodočo gradnjo v tem prostoru. Za gradnje po tem modelu pa bi morala kaj primakniti tudi družba. V tej smeri so razpravljali na okrogli mizi o trških naseljih v Mirenski dolini, ki je bila 20. decembra v učilnici šentruperškega župnišča. Več v naslednji Prilogi. poudaijajo socialisti ter pripominjajo, da so tri vasi, v katerih živijo Srbi, le delček Bele krajine, glede na izjave teh prebivalcev pa se tudi z njihove strani nimajo ničesar bati. M. B.-J. ČESTITKA nost koristila povezovanju v Beli krajini, navzven pa bi z ambiciozno politiko, ki bi gradila tudi na kulturni in naravni identiteti Bele krajine, dežela dobila enakopravnejši status, ki si ga Belokranjci zaslužimo,« so med drugim zapisali socialisti. Sicer pa so socialisti namenili tudi kanček kritike v zvezi z njihovo pobudo sredstvom javnega obveščanja. Razen Dolenjskega lista, ki je po njihovem mnenju o pobudi pisal korektno, ostali mediji namigujejo na zahteve po avtonomiji in povezujejo pobudo z viniško republiko. »Ob pretiranih poudarkih v naslovih novinarskih prispevkov o Srbih v Beli krajini se poraja strah, da bomo prebivalci dežele ob Kolpi morali neprestano dokazovati, da smo Slovenci in da priznavamo slovensko vlado,« Izvršni odbor kluba upokojenih delavcev rudnika Kaniža- rica želi svojim članom in članom kolektiva zdravo in srečno 1991. leto! POPLA VUENCA NA OBISKU -Olga Vršnik in njen mož Andrej Kranjc, ki jima je neurje podrlo hišo, zdaj pa jima jo gradi kočevska občina, sla se 20. decembra oglasila v Kočevju pri zidarju, sprejela pa sla ju tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič in predsednik občinskega izvršnega sveta Lado LenassL Zakonca sta se zahvalila za hitro pomoč in povedala, da gradnja hiše lepo napreduje kljub neprestanemu slabemu vremenu (dež, sneg, mraz) in da bo v kratkem pod streho. (Foto: J. Primc) OPREMA ODPRLA MOTEL JEZERO — »Oprema« Kočevje je dokaj uspešno zaključila poslovno leto in to proslavila z otvoritvijo razširjenega motela »Jezero« ob Rudniškem jezeru. V pritličju so uredili recepcijo, v nadstropju pa turistične sobe, ki so ne le naj lepše v tem delu Dolenjske, ampak tudi najsodobneje opremljene. Ob tej priložnosti so pripravili še razstavo nekaterih svojih novih izdelkov, kot ponjave za tovornjake in osebne avtomobile, premične garaže, nadstreške itd pa obleke iz pro-teksa Na fotografiji: s svečanosti ob otvoritvi prenovljenega in razširjenega motela Po otvoritvi je na srečanju s poslovnimi sodelavci, člani kolektiva in drugimi direktor Božidar Zajc predstavil Opremo in njene načrte; podelili pa so tudi jubilejne nagrade dolgoletnim članom kolektiva (Foto: Primc) V PUGLEDU VESELO V NOVO LETO KOČEVJE—Hotel Pugled Kočevje je v zadnjih mesecih pripravil več zanimivih in zabavnih prireditev, ki so bile dobro obiskane. To se pozna tudi pri organizaciji silvestrovanja. Medtem ko so za lansko silvestrovanje prodali le 70 vstopnic, sojih za sedanje že do 18. decembra preko 100. Rezervacija velja 430 din, vanjo pa je vračunan bogat silvestrski menu. Igral bo okrepljeni an- sambel Obzorje, za humor in zabavo pa bo skrbel še '»Kočevski šlaiser«. PLEBISCIT IN OBČINSKI PRORAČUN RIBNICA — Na pol uradna in na pol svečana je bila seja zborov občinske skupščine Ribnica 20. decembra. Na njej so sprejeli izjavo o skupnem nastopu za uspeh plebiscita, spremembo proračuna občine in odlok o finansiranju javne porabe v prvem trimesečju 1991. Med razpravo o povišanju proračuna in javni porabi so odborniki vpraševali: »Od kod bomo te denarje jemali? Bolnika je lahko ozdraviti, mrliča pa ne moreš, in če gospodarstvo umre...« ali pa: »Inles se trese, Riko se maje, Donit je pred bankrotom, Pletenina...« in še: »Sem proti vsakemu poviševanju in jemanju iz gospodarstva. Jemati je treba tam, kjer denarje in ni dobro porabljen. Na primer: za JLA je dodatni 3-odstotni davek, ona pa nas drži za vrat in mi naj jo še financiramo?« Nekateri so zahtevali tudi pojasnila o posameznih postavkah. Proračun je večji, ker so se poviševale plače bolj, kot je bilo načrtovano, zato so višji tudi vsi prispevki od plač. Obseg proračuna določa republika, ki je odobrila povišanje za rast življenjskih stroškov. Republika je odstopila tudi del prometnega davka. Presežek v proračunu pa bo porabljen za odplačilo posojil za prenovo šole v Sodražici. Šest mesecev krajša negotovost Naročila v Agrostroju ŠENTRUPERT — Statistiki so na podlagi izračunov o gibanju slovenske industrijske proizvodnje povedali med drugim tudi to, da so industrijska podjetja vse manj zadovoljna z obsegom naročil. Vsako podjetje, ki mu gre vsaj malce bolje, kot so sporočili statistiki, je lahko i. Če spada v kovinsko- zadovoljno. predelovalno branžo, katere težak položaj je pravzaprav nedavno povzročil javno in skupščinsko razpravo o razmerah v industriji, velja to še toliko bolj. V Agrostrojevem obratu v Šentrupertu so glede dela za zdaj zadovoljni, saj imajo po besedah vodje obrata naročil za 6 prihodnjih mesecev. V glavnem gre za srednje velike serije, kar je ugodno že z vidika stroškov na proizvod. Obrat je nekoliko razširil proizvodni program z izdelavo premičnih namakalnih naprav, t.i. tifonov, katerih prodajni trg je še zmeraj odprt, k širitvi zmogljivosti pa gre prišteti tudi kupljeno tračno žago za AGROSTOJ — Obdelava ulitkov razrez paličnega materiala. Glavnina dela poteka še naprej na napravah v livarni, ki bo letos predvidoma naredila 180 ton aluminijskih izdelkov. Širitev oziroma premik livarne v Prelesje kljub omenjeni osrednji vlogi te tehnološke celote so zaenkrat v Agrostroju Šentrupert odložili. To so sicer odločili sami v lastni hiši, vendar so to storili pod težo pretekle in sedanje inflacije in začaranega finančnega kroga, ki izhaja iz nje, ter slabih razmer, ki vladajo v panogi. L. M. FE IZ NKŠIH OBČIN mA IZ NKŠIH OBČIN til Kako so Brežice postale bogate Sadovi naivnosti BREŽICE — Brežitani se niso prav nič razveselili podatka, da bodo med 15. občinami, ki ne bodo deležne odstopljenega prometnega davka. To pomeni, da se bo ves prometni davek, ki ga bodo pobrali v občini, stekal na republiko, nazaj pa ne bo niti enega samega odstotka. Kar težko je razumeti, od kod tako nenadna uvrstitev občine med 15 najboljših po dohodkih, saj vsak, ki tu živi, prav dobro ve, da se ni nič spremenilo na bolje. Še lansko leto se je kar 70 odst. v občini pobranega prometnega davka vračalo spet nazaj Brežičanom. Odstopljeni prometni davek ima pomembno mesto med občinskimi proračunskimi viri, zato ni čudno, da so Bre-žičani odločeni narediti vse, da ga spet pridobijo. Tako bodo v kratkem zahtevali sestanek pri predsedniku republiške vlade, da bi zadevo razjasnili. Resda se je po dveh letih delež prihodkov iz OD delavcev, ki samostojno opravljajo dejavnost, spel zvečal in so Brežiče po tem prihodku med najmočnejšimi občinami v Sloveniji, vendar to gotovo ne more biti dovolj za veliko napredovanje po lestvici Od kod republiškim ustanovam mi- sel da brežiška občina ne potrebuje od-?Cei stopljenega prometnega da vka? Če mislijo, da bodo na la način nagradili na vseh področjih zadnje Brežičane, se motijo. Po vsej verjetnosti gre pri tej zadevi za neko drugo stvar. Brežičani priznavajo, da so napako naredili sami. Kot ponavadi so bili preveč pošteni in so točno ter naivno navajali podatke o svojih prihodkih. Mogoče so s tem hoteli pokazati, da v občini vsaj nekaj le kaže na boljše. Zdaj se jim je lak poskus obrestoval, seveda z negativnimi obrestmi. Tako so po novem bogatejši samo za spoznanje, da se dober gospodar ne pozna le po poštenosti, ampak predvsem po tem, koliko je pretkan in iznajdljiv. V Brežicah na žalost po tem niso nikoli kdove kako sloveli B. DUŠ1Č • Smo narod s kompleksom majnosli in oblast s kompleksom veličine. (Kreft) Franc Čižmek Kupna moč upada KRŠKO — V teh dneh je v Nakupovalnem centru krške M—Preskrbe sicer večja gneča, vendar tamkajšnji trgovci še vedno niso zadovoljni. Prodaja upada, in to ne samo na račun zasebne konkurence, marveč tudi zaradi vse manjše kupne moči. Nasploh je v blagovnicah prodaja bolj upadla kot v manjših prodajalnah, kar so opazili tudi v Ljubljani ali v Celju, ugotavlja vodja nakupovalnega Preskrbinega centra v Krškem Franc Čižmek. »V celoti je prodaja manjša za petino, najbolj pa se nam pozna padec prodaje pri tekstilu. V ce’ ' " celoti je tekstil v dobrih starih časih predstavljal več kot pol našega izkupička, zdaj pa je padel pod dve petini. Daje tako, ni seveda nič čudnega, naši sosedje v Kovinarski so na primer pretekli mesec dobili dvakrat po 1600 din, in to vsi po vrsti, od direktorja do delavca. SOP, ki je nekdaj slovel kot izjemno dobra gospodarska organizacija. nam računov za hrano ni plačal celih devet mesecev,« pravi Čižmek. Tako se prodaja za malenkost poveča samo na plačilne dneve. Čeprav je domača trgovina v veliko slabšem položaju kot avstrijska, ki lahko mizo in stole od Kriva-je prodaja za 974 šilingov — natančno taka garnitura pa stane v Krškem več kot 4000 din — se v Preskrbi trudijo pomagati si s popusti. Zdaj dajejo popuste za vsak nakup nad 1000 din, do novega leta bodo dajali 25-odst. popust za konfekcijo. podobno tudi za pohištvo. Vsi ti popusti pa veljajo le za gotovinska plačila. J. S. Ce bodo programi, bo še kapital Brežičani bodo konkurirali za sredstva za intervencije v gospodarstvu in za de-mografsko ogrožena območja — Za začetek 8 razvojnih programov BREŽICE — Čeprav še ni ustrezne zakonodaje, ki bi zagotavljala vire financiranja novih programov v gospodarstvu, Brežičani vendarle pričakujejo, da se bo za to razumno poskrbelo. Za začetek so na občini zbrali 8 obetavnih programov zasebnikov, ki so trenutno v postopku na sekretariatu za drobno gospodarstvo. Projekte so predstavili tudi republiški vladi, ki jih je zelo dobro sprejela, zato si zdaj obetajo še materialno podporo. servisno, trgovinsko dejavnost in proizvodnjo avtokozmetike (Filipčič); za proizvodnjo tangencialnih diskov, av- Drago Lopert, član občinskega IS in direktor davčne uprave, sodi, da so razvojni programi dobro pripravljeni. Zanimivo je, da vseh 8 zasebnikov potrebuje sredstva za nove proizvodne prostore, medtem ko so si potrebne stroje ob različnih olajšavah postopoma že nakupili. Tako imajo vsi po vrsti zelo močne strojne parke, a jim manjka delovni prostor, ki ga ni mogoče graditi vsako leto po malem. Sofinanciranje novih programov, ki naj bi ponudili 70 do 80 novih delovnih mest, išče 6 zasebnih podjetij in dva obrtnika. Podjetje GAMA potrebuje halo za kooperacijska dela in trgovino, TKI Globoko prav tako prostore za BRV ČEZ SAVO BO BOŠTANJ — Predsednik sveti reta krajevne skupnosti Boštanj, Jure Šlogar, nam je povedal, da so se z vaškimi odbori dogovorili, da krajevna skupnost primakne 600.000 din za brv čez Savo pri Radni, kjer je bil nekdaj lesen most. Celotna naložba naj bi veljala okrog 3,5 milijona dinarjev. Od tega je milijon dinarjev že obljubila sevniška Jutranjka, preostali denar pa naj bi prispevala druga sevniška podjetja, občina in Petrol kot investitor plinovoda, ki bi ga speljali ob brvi namesto pod Savo. VESELO V ZADNJE DNI DECEMBRA BREŽICE — Že od ponedeljka dalje obiskuje brežiške otroke dedek Mraz, in sicer vsak dan ob 15.30, ko je na Cesti prvih borcev tudi zabavni program. Na božični predvečer so pripravili tudi božični program in za zadnji večer v letu še silvestrovanje. Za otroke .$ ta v teh dneh privlačna domači kino in občinska matična knjižnica, kjer so pripravili vrsto risank, otroških pravljic in tudi ure pravljic. Težko je, a na stečaj ne mislijo Delavci kostanjeviške Iskre imajo dovolj dela in tudi plače še dobivajo KOSTANJEVICA — Direktor kostanjeviške Iskre Peter Luštek pravi, da se razmere za gospodarstvo zaostrujejo iz dneva v dan, ampak on sam in tovarna industrijske elektronike še ne mečeta puške v koruzo. To pa pomeni, da v tej tovarni o kakšnem stečaju sploh ne razmišljajo. Pa tudi dela imqjo več kot dovolj, zlasti za svoje tuje kupce, ki pa se zanimajo tudi za tesnejše sodelovanje. Direktor Luštek je povedal, daje bil sprva navdušen nad Markovičevim programom, ko pa so začele naraščati cene vhodnih materialov in surovin, je šlo tovarni vedno slabše. Najhuje je seveda, da tovarna izvozi kar tri četrtine svojih izdelkov in s tem ustvari komaj tretjino prihodka. »To lahko najbolj nazorno pokaže, kako precenjen je dinar. Zdaj obljubljajo izvozne spodbude na neto devizni učinek, a s tem nas ne bodo rešili. Te stimulacije v državnih obveznicah so namreč v celoti izplačljive šele leta 2000. Če si jih daš izplačati prej, pa izgubiš 20 odst. na leto,« je povedal Luštek. Kljub vsemu vztrajajo pri izvozu, kajti tujega kupca ne pridobiš v kratkem času, izgubiš pa ga lahko čez noč in nikoli več se ne vrne, pravijo v tovarni. Da tako vztrajajo pri izvozu, vplivajo tudi razmere na domačem trgu. Domač trg je dobesedno razpadel, kajti v Srbiji ne prodajajo od blokade naprej, pri ostalih pa se je rok plačila razvlekel na tri mesece in več. Tudi v Sloveniji se gospodarski položaj slabša iz tedna v teden. »Zato imamo tako kot ostali blokado žiro računa, a mislim, da se bomo izvlekli.« ZAHVALE ZA POMOČ POPLAVUENCEM Težave so, ampak 234 delavcev v kostanjeviški Iskri ima dela dovolj in v bližnji prihodnosti ne kanijo nikogar postaviti na cesto. Dosedanji rezultati te tovarne — samo v desetih mesecih letos so izvozili za več kot milijon dolarjev uporov — obetajo rešitev. Po novem letu bodo postali druža z omejeno odgovornostjo v holdingu Iskre, zanje pa se zanima tudi nemški partner. Pristaja na to, da kupi del fabrike, ampak le pod pogojem, da vodilna garnitura tudi kupi svoj delež. Tega denarja vsaj za sedaj vodilni nimajo, so pa vsi zaposleni vložili v tovarno 100.000 DEM. J. SIMČIČ SEVNICA — Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič bo v petek, 4. januarja 1991, na priložnostni slovesnosti v kulturni dvorani sevniške-ga gasilskega doma podelila zahvale občinskemu štabu za civilno zaščito Sevnica ter vsem podjetjem, krajevnim skupnostim, gasilskim društvom in gasilskim enotam za požrtvovalno delo ob prvonovembrski poplavi. Sevniškemu Jugotaninu in radiu pa bodo izročili medaljo Dušana Kvedra-Tomaža. DOBER ODZIV KRVODAJALCEV SEVNICA — Občinski odbor Rdečega križa je v letu 1990 presegel načrte na področju krvodajalstva. K temu je pripomogla tudi zadnja akcija, ko je prišlo na odvzem krvi 537 krvodajalcev, dejanskih odvzemov pa je bilo 501. Največ krvodajalcev je bilo iz Lisce. Kazen za majsko predajo orožja Sevniška občinska skupščina umaknila soglasje za komandanta OŠTO SEVNICA — »Reagiranje komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe (OŠTO) Sevnica, še zlasti pa njegov odnos do skupščine, je pokazalo nekatere njegove osebnostne karakteristike, ki niso najbolj primerne za opravljanje tako pomembne funkcije. Predvsem pa je sporno slepo izvrševanje političnih ukrepov in njegov odnos do legitimnih organov, kot sta skupščina občine Sevnica in od nje imenovana komisija. Zato predlagamo skupščini občine Sevnica, da umakne soglasje za opravljanje funkcije komandantu OŠTO Sevnica Ivanu Božiču,« je sklenila t.i. Pesjakova komisija za ugotavljanje odgovornosti komandanta sevniških teritorialcev v zvezi s predajo orožja teritorialne obrambe. In tak sklep je občinska skupščina v Sevnici pretekli petek po daljši in dokaj burni razpravi potrdila, in sicer šele po tajnem glasovanju, z 22 glasovi za. 8 proti in enim vzdržanim glasom. Medzborovsko sestavljena komisija je, kot sta povedala njen predsednik dr. Jurij Pesjak in član Julij Jeraj, ugotovila, da je bil Božič dolžan oddati orožje TO v skladišče JLA v Cerkljah po spornem ukazu komandanta TO Slo- venije. To je pojasnil tudi republiški sekretariat za ljudsko obrambo, čeravno je ta dodal, da »ukaza o premestitvi orožja ni mogoče kvalificirati izključno kot sestavni del poveljevanja«. Toda odbornike in komisijo je najbolj motila Božičeva izjava na seji skupščine 23. maja letos, ko je na vprašanje odbornika Alojza Zalaščka ml. odvrnil, da se ob predaji orožja ni ravnal v neki evforiji, ampak tudi na osnovi ocene političnega položaja, in da bi se ponovno odločil razširitev proizvodnih zmogljivosti, medtem ko išče papirna galanterija EVROSTYLE vložek za ustanovitev mešane družbe za proizvodnjo papirnih izdelkov in za izgradnjo poslovnega prostora. Med novimi programi je tudi • »Naša občina si bo prizadevala pridobiti tudi sredstva na osnovi zakona o intervencijah v gospodarstvu (na razpolago bo 700 milijonov DEM) in zakona o demografsko ogroženih območjih, kjer bo na razpolago 500 do 900 milijonov dinarjev. Ravno zaradi tega smo nekaterim podjetjem že pomagali pripraviti razvojne programe in oblikovali vzorec, po katerem jih pripravijo, in konkurirajo za pridobitev republiških sredstev. Nove razvojne programe je potrebno čimprej dostaviti skupščini občine Brežice, da bi na osnovi posameznih projektov lahko pripravili občinski razvojni program,« opozarja Drago Lopert. Drago Lopert podjetje FARMATIN, zasebna mlekarna z možnostjo predelave 10.000 litrov mleka na dan in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Tudi ostali podjetji in oba obrtnika potrebujejo nove hale: za tomatskih sklopk in za revizijske preglede lokomotiv (Pangerčič); za proizvodnjo strojnih postrojenj in za predelavo stiropora za avstrijskega partnerja po že sklenjeni pogodbi (Blaževič) ter za razširitev proizvodnih kapacitet delov za avtomobile Renault 5 podjetja IMV Revoz (Planinšek). B. DUŠIČ NEMET RAZSTAVLJA V BREŽIŠKEM DOMU JLA • Ljudje so žalostni, ker nimajo repa za mahanje. (Eile) • Vera je samo pol stvari. Druga polovica je nevera. • Vsaka ženska ima v sebi nekaj, kar nas spominja na kamikaze. • Kadar ženski solze zamegljio očije moški tisti, ki ne vidi jasno. (Tournier) BREŽICE — Pred dnevi so v tukajšnjem Domu JLA odprli razstavo del akademskega slikarja Branislava Nemeta. Na ogled je 24 del v akrilu in olju, izražajo pa slikarjev novi pogled na svet. Nemet je bil rojen v Vukovarju pred 59 leti. V Zagrebu je končal likovno akademijo, delal pri Zagreb-filmu, zdaj pa je zaposlen v Centru vojaških tehniških šol kot pedagog. Sodeloval je na mnogih razstavah ULUH-a, katerega član je, samostojno pa seje predstavil z 41 razstavami širom po Jugoslaviji. B. H. DRŽAVNA INOVATIVNOST -lan slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl in Odbora 57 mag. Igor Omerza (na sliki) sta na petkovi skupni seji sevniške občinske skupščine odbornikom govorila o plebiscitu, zatem pa tudi odgovarjala na številna vprašanja. Poudarila sta, da ta plebiscit ni uperjen zoper nikogar, ki nam hoče dobro, in da bo po plebiscitu potrebna tudi državna inovativnost. Ktyti ne bodo mogoče evforične rešitve, ampak pretehtane, ker je vsaka lahko usodna. (Foto: P. Perc) enako kot tedaj. Božič poleg tega ni odgovoril na nekatera pisna vprašanja komisije, ki jih je posredovala županja. Odborniki so poudarjali, daje komandant OŠTO ne le vojaška, ampak tudi politična osebnost in kot taki mu ne oni niti ljudje na terenu ne zaupajo več. Očitali so mu tudi nekooperativnost s sevniško vlado pri racionalizaciji občinske uprave in daje imela tudi komisija za izdelavo varnostne ocene probleme z njim. Odbornik Franc Sotošek je trdil nasprotno, da uživa Božič zaupanje OŠTO, katerega član je tudi on sam, in se vprašal, kdo je bil kaznovan za tisto, česar (še) ni storil. Podobno je namreč pojasnil v svojem zagovoru Božič, ko je komisiji očital, da ga je že vnaprej obsodila, ko ga sploh ni povabila na pogovor. Za komandanta se je zavzela tudi županja, a brez haska. P. PERC Kmetje in lovci bolj strpni Dogovor o zmanjšanju škode v kmetijstvu SEVNICA — Po razvoju dogodkov na petkovem zasedanju sevniške občinske skupščine, ko so dokaj umirjeno razpravljali o problematiki lovstva in kmetijstva v občini, kaže, da bodo lovci in kmetje le prišli do skupne rešitve, kako odpraviti vsako leto večjo škodo, ki jo povzroča divjad na kmetijskih površinah. Predsednik Zveze lovskih družin Posavja dr. Jurij Pesjak je povedal, da so lovske družine v sevniški občini do 15. decembra obravnavale skupno 235 primerov prijavljene škode in zanje izplačali 194.815 din. Daleč najvišjo izplačano škodo beležijo boštanjski lovci (75.384 din), sledi LD Zabukovje (40.000 din), LD Studenec (25.720 din), LD Tržišče (21.282 din) itd. Daleč največjo škodo povzročata divji prašiči in tudi srnjad. Do srede decembra so lovci odstrelili 111 divjih prašičev in 579 kosov srnjadi, pri čemer so že močno presegli svoje načrte. Damjakov so v tem času ustrelili 33, navadnih jelenov pa 7. Pesjak, sicer odbornik iz vrst socialistov, je povedal, da so samo v zadnjem mesecu uplenili več divjih prašičev kot prej celo leto. To pa je omogočilo primerno vreme, se pravi sneg, ki je odkril sledi prašičev. Jože Kunšek, Franc Štirn, Tine Zu- pančič in Julij Jeraj (Koalicija de-mosa in liberalne demokratske stranke) so menili, da bodo lovci po novem zakonu spet morali plačevati zakupnino kot nekoč. Opozorili so, daje k večji škodi prispeval tudi človek, predvsem Lovska zveza Slovenije s sporazumom o gojitvenih smernicah divjadi, ki so si ga • Po sklepu sevniške občinske skupščine bodo poslej komisije za ocenjevanje škode zaradi divjadi nevtralne (lovci so zatrjevali, da so bile že doslej, saj je zanemarljivo število pritožb kmetov za arbitražo občinske komisije, pa še ta ni prisodila bistveno večje odškodnine kot krajevna lovska komisija) in bodo v njej lovci, kmetje in gozdaiji. Škodo bodo poslej prijavljali na krajevnih uradih oz. občini in o tem le seznanjali lovske družine. Pristojni organi bodo spremljali zmanjšanje stale-ža divjadi, iz vsake zaščite pa bodo izvzeti divji prašiči. lovci napisali »na svojo kožo«. Kmetje vse škode (domnevajo, da gre za kakšnih 30 odstotkov!) niti ne prijavljajo, ker nočejo biti priča dostikrat poniževalnim pogajanjem z lovskimi odškodninskimi komisijami. Novo v Brežicah PRVIČ PO DOLENJKI? — NestrJ Š Brežičani so čakali zunanjega ministra! š Rupla že kar debelo uro, ko seje vendai prikazal. V opravičilu je ves začuden od_ soval neznansko gnečo in cele kolone I vornjakov, česar še nikoli ni videl. Ob tt je zatrdil, da so iz Ljubljane odpotoval °" pravem času. Čemur se je tokrat Ru| čudil, temu so se domačini samo nasmlesc razpoloženjem in barvami. Da nam i tlnih kdo očital pesimizma, lahko rečen vsi upamo na najboljše. Na zdravji encijanom! KUVERTE — Delavstvo je v glaj prenehalo stavkati, tudi delovna loška disciplina sta se izboljšali, sl marsikaj, s čimer smo se nekoč tako je sedaj čez noč izginilo. No, za deli sedaj nekoliko bolje, saj nekateri dol plače po dvakrat na mesec. Mnog delavci se boje le tega, da plačilna ki ni pretrda. Če je trda, potem to pomi je v njej delavska knjižica. Sevniški paberki MARKE — Navkljub pomanjl mark smo se s kančkom strahu in u|" srcu ter z nekaj dinarji v žepu vendai tili raziskovanja resnice o najstarejši] v znanem sevniškem gostinskem 1 kot smo obljubili v tejle rubriki v f številki. Moramo priznati, da so nai stilni postregli z dobrim plzenskim pi češkim sirom, medtem ko o kakšni1 I) g ni« (kakor se po češko reče gospodi! posebnimi nalogami ni bilo ne d1 sluha. Je pa podjetni gostinec le p< da morebiti že po novem letu uteg u lalf M 'a# boljšati ponudbo svojim cenjenin stom, toda ker ne mara reklame, I 0 '■ kajmo, kaj se bo iz tega izcinilo. 'ni r BLAGAJNA — Naš vse bolj svflt "Jo n in popularni kolega Alfred Železnik dole drugim tudi predsednik Zelenih Se Jebe, in tajnik sevniške podružnice bivši «ejej venske kmečke zveze (zdaj ljudske! b del ke!), precej da na svoj image. »Zelen1 bi, fred pravi, da muje od marca uspelo, je sestala občinska komisija za vi rikal okolja, ki pa žal ni bila odprta za ja1 Ife. jr Zatrjuje tudi, da so bili Zeleni vsesk1 h ne načelo javnosti, tudi ob nedavnem š, iiucujavnunii, tuui uu iiiuaviiuii ^ . ku strankarskih prvakov pred pl< 'J 'j tom, za katerega smo novinarji zved jjj d« ko rekoč pet pred dvanajsto, in da te drže taki sestanki tudi v bodoče •’ y irr>ešl do mogli poslati nekdanja zloglasi ;„ur ordinacija, čeprav si nekdo želi priov Fredi nam je tik pred prazniki še 't eJ® da mu je po dolgotrajnem bojevi sevniško občino na sodišču le uspelo M\ dodobra osušil občinsko blagajno, .inv V kratkem bodo vključili microvax (•študijska knjižnica Mirana Jarca prehaja na računalniški sistem poslovanja in ‘širšega delovanja, s tem pa postaja tudi eden od pomembnih regijskih knjižnično-informacijskih centrov v Sloveniji — Informacije iz vsega sveta NOVO MESTO — Ko smo jjoktobra pisali o tem, da ima Študijska knjižnica Mirana Jarca dokajšnje možnosti, da se razmeroma tnalu preoblikuje v knjižnično- Same novitete NOVO MESTO — Z januarjem se začenja drugi cikel Filmskega četrtka v sezoni 1990/91. Za zdaj je predvidenih pet filmov, ki se bodo v Domu kulture zvrstili po razporedu, šestega, s katerim se bo marca zaključil drugi cikel, bodo izbrali kasneje. Za Filmski četrtek že določeni filmi so nastali v letu 1990, so torej Filmske novitete, vsi pa so iz ameriške proizvodnje. Na sporedu bodo (ob 18. in 20. uri ali ob 20.15): 10. januaija Tenka linija smrti (režiser Joel Schumacher), 17. januarja Duh (Jerry Zucker), 21. februarja Dobri fantje (Martin Scorsese), 28. februaija Memphis Belle (Michael Caton-Jones) in 7. marca Nedokazana krivda (Alan J. Pakula). Še neizbrani film (tudi noviteta) bo na sporedu 21. marca. Tudi za ta cikel Filmskega četrtka je moč kupiti abonmajsko vstopnico. Velja 150 din, to pa je 20 odstotkov manj, kot bodo stale sprotne vstopnice za ogled vseh šestih filmov. informacijski center in vključi v tovrstni slovenski sistem, nismo povsem verjeli, da je to ostvarljivo, tembolj, ker je bilo pravzaprav vse odvisno od tega, ali bo knjižnica z akcijo zbrala dovolj denarja za nabavo računalniške opreme in navezavo na zunanji sistem ali ne. Izkazalo pa se je, da je bila ta nejevernost odveč, akcija pa, čeprav ni doživela množičnih odzivov (pomagala sta le SDK in Študentski servis), vsaj toliko uspešna, da je knjižnica, potem ko je dobila denar še iz republike in nekaj primaknila tudi sama, že pred dnevi začela izvajati načrt računalniškega opremljanja. Ob obisku v Študijski knjižnici prejšnji teden smo se lahko sami prepričali, da je microvax (ta tip računalnika je priporočen kot najustreznejši) že montiran in tudi vse instalacije v zvezi z računalniškim opremljanjem že razpeljane. Tovrstna dela pospešeno potekajo, tako da bi se novo obdobje, ki ga bo knjižnici omogočila računalniška oprema, začelo takoj po novem letu. Zaenkrat bo na voljo sedem terminalov, kolikor jih je v zdajšnji stiski s prostorom sploh mogoče postaviti, ko pa bo zgrajen prizidek in bo knjižnica prenovljena, bo delovalo dvajset terminalov. Terminali bodo deloma na voljo za poslovanje knjižnice, večji del pa jih bo služil uporabnikom pri iskanju najrazličnejših informacij. Že s 1 .januarjem bo začela knjižnica prehajati na postavitev, kakršna bo veljala po dograditvi oziroma prenovi prostorov. »Že s 1. januarjem se bo začelo računalniško oblikovanje katalogov in to bo praktično omogočilo, da noben obiskovalec, ki bo iskal kakršnekoli informacije o literaturi iz Slovenije, Jugoslavije, Evrope in ostalega sveta, ne bo ostal nepostrežen,« sta poudarila ravnatelj Janez Mežan in Nataša Petrov, ki trenutno najbolj bdita nad posodabljanjem Študijske knjižnice. Povedala sta tudi, da bo v knjižnici naslednje dneve potekalo intenzivno uvajanje knjižničnega osebja v novo, računalniško obdobje, vendar pa izposoja zaradi tega ne bo nič prizadeta. Obiskovalci bodo postreženi enako hitro, kvalitetno in vljudno, kot da se v knjižnici ne dogaja preoblikovanje, se pravi brez zastojev. Predvidevajo, da bo novi sistem v knjižnici v nekaj tednih že tako utrjen, da ga bodo lahko pokazali širši javnosti. Februarja načrtujejo dneve odprtih vrat, v katerih nameravajo z novostmi, ki nastajajo v knjižnici z uvedbo računalniške opreme in komunikacijske navezave na glavni . knjižnično-informacijski sistem pri nas, seznaniti tako tiste, ki so omogočili posodabljanje knjižnice, kot redne uporabnike in tudi strokovnjake, kijih bodo nove možnosti v knjižnici še posebej zanimale. I. ZORAN Slovenska himna Kot himna velja le 7. kitica Zdravljice Slovenska država ima tako kot vse druge države svojo himno. Z 12. ustavnim amandmajem in Zakonom o himni republike Slovenije je bilo določeno, daje besedilo himne sedma kitica Prešernove Zdravljice, kot jo je uglasbil skladatelj Stanko Premrl. Državna himna je torej znana in priljubljena Zdravljica le, ko se poje sedma kitica z začetinmi veri »Žive naj vsi narodi«. Na koncertih in prireditvah ni treba vstajati, če se poje pesem od začetka z verzi »Prijatli obrodile so trte vince nam sladko«, saj v tem primeru pesem nima značaja državne himne. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je te dni izdala slovensko državno himno v notnem zapisu za enoglasje s klavirjem, za mladinski, dekliški, ženski, moški in mešani zbor. Tiskovino so poslali vsem šolam, zborom, kultumo-umetniškim ustanovam in drugim. Plačilo 50 din lahko prejemniki notne tiskovine nakažejo na tekoči račun 50101 -878-47478 s pripisom »za slovensko himno«. Zbrani denar bo porabljen za nakup novega klaviija v Nazarjah, kjer je nedavna poplava uničila tamkajšnji koncertni klavir. kultura in izobra- ževanje • Naša največja tragedija bi bila, če bo čez pet let komunizem postal nekakšna nostalgična ideja, ki bo inspirirala filme o tem, kako lepo nam je bilo v sedemdesetih letih. (Džindžič) Brez kulturnega doma ne bo kulture Tako menijo kulturni delavci v Loškem Potoku, kjer so pred kratkim slavili 90 let kulturnega delovanja — Dobre volje veliko, denarja pa premalo_ LOŠKI POTOK, RIBNICA — Poročali smo že, da koncert »Loški potok poje« ni mogel biti v dvorani kulturnega doma, ker ta ni več uporaben, ampak v telovadnici osnovne šole. Prvi kulturni dom so v takrat revnem Loškem Potoku zgradili domačini pred okoli 80 leti, danes pa si nikakor ne morejo postaviti novega, da bi spet oživili kulturno dejavnost. Albin Košmerl, predsednik KUD Podobno so menili še nekateri drugi. Ivan Vrtačnik iz Loškega Potoka pravi, Opozorili so, da bi denar za to investici-da je nov kulturni dom temu kraju nuj- jo bil, če bi podaljšali samoupravni spono potreben, saj bo sicer zamrla še tista razum o združevanju sredstev gospo- Novolesovi godbeniki v novi izdaji nic STRAŽA — V soboto, 22. decembra, seje v Straškem kulturnem domu svo-adi m številnim zvestim poslušalcem spet predstavil pihalni orkester Novolesa s rss tlovečemim koncertom, katerega programje bil sestavljen iz dveh delov, res-:ga ega in zabavnega, je izrekel novoletno voščilo Stražanom, pokrovitelju Novo-'Sl' h nekaj več in ki z aktivnim delovali p|( ;rh v kulturi dokazujejo sebi in dru-ji zved da človek le ne more živeti samo in da( kruha. ostas* V dneh- ko IMV slavi 35-'elnico elt pr i ariov>tve, bi bilo proslavljanje tega si 11 ''leja manj praznično, ko bi ga ne bili bojev* s.v°je ozaljšali člani kulturnega druš-uspek’ 'MV /javno predstavitvijo dela svo-:ajno. •'Javnosti. 7.a prizorišče te predsta- vitve so izbrali razstavišče SDK v Kandiji in tam so v petek, 21. decembra, zvečer odprli slikarsko razstavo četverice IMV-jevih ljubiteljskih slikarjev, kulturni program pa so zapolnili pevci in pevke pod vodstvom dirigenta Slavka Raucha ter recitatorja Prešernovih in Minattijevih verzov. Na slikarski razstavi, ki bo odprta tudi še prvo tretjino januarja, sodelujejo s svojimi deli Stane Petrovič, Ljubo Skupek, Franc Urbančič in Stane Verbič. Vsi upodabljajo motive iz narave, blizu so jim tudi tihožitja, in njihova razstavljena dela nedvomno izpričujejo, da imajo radi barve in veselje do slikanja. Podpredsednik poslovodnega odbora IMV Vlado Bahč je izrazil prepričanje, da se bodo IMV-jevi likovniki še predstavili, pa tudi, da je bilo vse, kar so obiskovalci lahko doživeli v petek zvečer v razstavišču SDK, lepa počastitev IMV-jcvega jubileja. L Z. NOVO MESTO — Kakih 50 ali celo več glasbenih pedagogov Dolenjske, Bele krajine in Posavja se je udeležilo posveta, ki sta ga v sredo, 19. decembra, priredila Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske in Društvo glasbenih šol Dolenjske v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole, sodelovali pa so tudi skladatelji Lojze Lebič, predsednik Skupnosti glasbenih šol Slovenije Franci Okoren in predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije mag. Ivan Marin. Najzanimivejši je bil prvi del, okrogla miza o mestu glasbe v naši družbi in kulturi, ki jo je vodila predsednica Društva glasbenih pedagogov Dolenjske prof. Tatjana Mihelčič, ravnateljica trebanjske glasbene šole. Beseda je kmalu nanesla na nekatere nerazumne poteze slovenske vlade v zvezi s kulturo, še posebej na preklic Svetovnih glasbenih dnevov v Sloveniji oz. v Ljubljani. Kot je znano, je moral po nalogu slovenskega kulturnega ministra dr. Andreja Capudra to manifestacijo odpovedati prav skladatelj Lojze Lebič in v Kozinovi dvorani je v zvezi s tem dejal: »Svetovni glalsbeni dnevi niso vse, kar je bilo pri nas odpovedano pod novo politiko in novo oblastjo, vendar pa že to, da smo na tako lahak način ob manifestacijo, ki se ne ponuja sak dan, dovolj pove o tem, kakšno razumevanje in posluh za glasbo vladata pri nas. Ne morem namreč verjeti, da bi bilo pomanjkanje denarja glavni razlog za to in druge odpovedi, kot so utemeljevali. Prepričan sem, da je bilo vmes nekaj povsem drugega, po mojem lahko samo to, da pojmujejo take prireditve izključno kot dogodek, ki toliko in toliko časa traja ter seveda tudi nekaj stane, ne pa širše, da npr. Svetovni glasbeni dnevi nosijo s seboj mnogo več kot samo nastope vrhunskih glasbenih umetnikov, simpozije in srečanja, da, ne nazadnje prinašajo ime in ugled deželi, kjer se dogajajo. Skladatelj Lebič je menil, daje bila odpoved Svetovnih glasbenih dnevov posledica neobčutljivosti za glasbo in razširjenega pojmovanja, daje glasba hobi, kiji ne gre pripisovati kdove kake širše pomembnosti, še posebej, ker je ni moč izrabiti v politične namene. Politika pač priznava to, česar se boji, ali tisto, kar ji služi, slednjega pa v glasbi kot eni od najbolj univerzalnih dejavnosti ni, je ugotavljal skladatelj. »Neobčutljivost pa ni od danes, je posledica žalost-nega dejstva, daje bila glasbena ustvarjalnost kar pol stolet-ja izrinjena iz spomina Slovencev,« je nadaljeval. »Nacio- nalna zavest o glasbi se je pri nas začela po francoski revoluciji, umetna glasba pa šole v 20. stoletju. A komaj se je ta ustvarjalnost razživela, je že morala utihniti. In posledice? Gallusa dolgo ni bilo moč izvajati in prah prisiljene pozabe je legel tudi na mnoge druge izvrstne skladatelje. Kdo npr. ve danes v Sloveniji za Ignacija Hladnika, pa je bil odličen skladatelj!« .. —- Res, kaj vse je bilo utišano in zamolčano zaradi ideologije; vendar pa na razvoj slovenske glasbe in samo glasbeno ustvarjalnost niso nič manj nespodbudno delovali drugi nerazumni pojavi, tudi klanovstvo, vdor komercializma, zahteva po trženju z glasbo ipd. Skladatelj Lebič je vse to omenjal z neprikritim ogorčenjem, še posebej pa gaje vselej, kolje dejal, zrevoltiralo enačenje kulturnega trga s kakr-. šnimkoli drugim trgom. »S tem, kar prinaša resnično umetnost in humanistične vrednote, preprosto ni moč tržiti. Kogojeve Črne maske nikakor niso tržno orientirane, so pa vrhunska stvaritev. Te stvari bi morala nujno podpirati država, ne pa da se razbremenjuje obveznosti do kulture in prenaša materialno skrb zanjo na sponzotje.« Lojze Lebič je poudaril, da se o teh rečeh zdaj prvič na Slovenskem javno govori prav v Novem mestu, hkrati pa menil, da bi za izboljšanje položaja glasbe v družbi lahko mnogo več naredili glasbeniki sami, morali bi se le ustrezno organizirati. Omenil je težnjo, da bi se najpomembnejši glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci organizirali v nestrankarski forum, katerega glavna skrb bi bila paziti in tako delovati, da se poslej nič, kar je pomembnega za glasbo, ne bi zgodilo brez njegove privolitve oz. soglašanja. Glasba se mora vrniti v spomin Slovencev in njihovo nacionalno zavest, zato ne sme ostati v položaju, kjer je bila zadnjih petdeset let. Tudi glasba je potrebna za našo narodno identiteto, a čutiti jo moramo tu, kjer živimo in delamo, v lastni deželi. Ce se bo položaj spremenil tako, da glasba ne bo več potisnjena na obrobje, kjer je zdaj, skupaj z materinščino, in če ji bo tudi šolstvo priznalo vsaj enakopravnost z drugimi predmeti, če bo torej lahko sprostila vso moč ustvarjalne govorice, potem se konec koncev tudi ne bo več moglo zgoditi, da bo slovenski glasbenik Vinko Globokar, dolenjski rojak, priznan in zaželjen le v tujini, v Parizu in sploh na svetovnem glasbenem vrhu, samo v domači beli Ljubljani ne. 6 1. ZORAN Nekateri sogovorniki so izražali bojazen, da bi bila dvorana v Loškem Potoku premalo izkoriščena in da bi bila to sploh edina prava kulturna dvorana v občini. Druge (v Sodražici, Ribnici in Dolenji vasi) so namreč telovadnice, ki pa imajo tudi oder za kulturne nastope in igre. Šolska telovadnica v Loškem Potoku pa edina v občini nima odra, zaves, kulis in drugega, kar je potrebno za kulturne prireditve. J. PRIMC V BREŽICAH SPET GLEDALIŠKI ABONMA BREŽICE — Zavod za kulturo je tudi letos začel vpisovati v gledališki abonma, ki bo potekal vse do prve predstave 1L januarja, ko se bo na brežiškem odru predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro »Camera obscura«. Po njej si bodo Brežičani lahko ogledali še vselej aktualno »Mandragolo« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Tretjo abonmajsko predstavo »Kdo se boji Virginije VVoolf« bo odigralo Prešernovo gledališče iz Kranja, medtem ko bo zadnja predstava »Pozno popoldne Zvonimirja Burkeja« v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma. Vpisovanje v abonma, ki stane 300, oziroma za dijake in študente 200 din, poteka vsak dan v tajništvu Zavoda za kulturo. PREDSTAVITEV TUDI V GROSUPLJEM GROSUPLJE — Revijo Rast, ki izhaja v Novem mestu, so v torek, 18. decembra. predstavili tudi v Grosupljem. O vsebini tretje številke in še več o tem, kakšne sestavke bo moč brati v naslednjih številkah Rasti, je govorila odgovorna urednica Nataša Petrov. Revija pa bo v tej občini opravljala pravo poslanstvo takrat, ko bo imela tudi na grosupeljskem območju več sodelavcev, bralcev in naročnikov. "Priznanja tudi za kulturnike NOVO MESTO — Občinska Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu je ustanovila posebno priznanje, s katerim bo nagrajevala posameznike in skupine za njihovo dolgoletno uspešno delovanje ali pa za njihove pomembne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v novomeški občini. Ugotavljajo, da ni malo takih, ki so se v minulih letih še posebej trudili in se izkazali s kakovostnim delom, za kar pa niso dobili nikakršnega plačila in dostikrat niti javne zahvale ne. Resnično zaslužni ljubiteljski kulturni delavci, ki bi jim priznanje Zveze kulturnih organizacij najprej šlo, ne delujejo samo v Novem mestu in večjih podeželskih središčih, temveč bi bilo moč prenekaterega najti tudi v manjših, odročnejših krajih. Novomeška Zveza kulturnih organizacij bo novoustanovljena priznanja prvič podelila v letu 1991, bržčas na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Novem mestu, na glasbeno-literarnem večeru, ki bo 8. februarja v Domu kulture. Za prvič bo teh priznanj nekajkrat več, kot bi jih bilo, če bi jih podeljevali že prej. Ne nazadnje tudi zato, ker bi radi s tem poravnali dolg do preteklosti, se pravi, nagradili s priznanjem tiste posameznike in skupine, katerih ustvaijalni ali poustvarjalni zenit je že v zatonu. V tajništvo Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu je minule dni prispelo že nekaj deset predlogov za priznanje. Predlogi so prišli predvsem iz društev in skupin, medtem ko so posameznike ki delujejo na področju ljubiteljske kulture kot individualci, za priznanje evidentirali tudi organi Zveze kulturnih organizacij. Vse predloge bodo pretresli še strokovni odbori Zveze kulturnih organizacij, ker v Zvezi kulturnih organizacij ne želijo, da bi potem prišli na dan očitki, da so koga protežirali ali zapostavili. Dokončen izbor dobitnikov priznanj bo opravila komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo Zveze kulturnih organizacij. I. Z. pisma odmevi ČRN NASLOV Žal se moram v imenu vodstva DO Novoteks odzvati na članek v Dolenjskem listu z dne 20. 12. 1990 z naslovom »Mehki« stečaj Novoteksove Tkanine. Predpostavljam, da je novinar(ka) prisostvoval(a) seji izvršnega sveta dne 12. 12. 1990, vendar mislim, daje nedopustno iz posameznih diskusij in razmišljanj za naslov izbrati najbolj črno in senzacijsko. S takšnim načinom obveščanja je povzročena Novoteksu velika škoda v poslovnem svetu dolenjske regije in tudi širše, da ne govorim o dodatnem vznemiijanju Novoteksovih delavcev, ki v teh težkih časih pridno delajo. Bolj pošteno in konstruktivno bi bilo, če bi napisali, daje celotna tekstilna panoga v podobnih ali večjih težavah in da ima Novoteks program, ki ga moramo s kadrovskimi orepitvami hitreje in dosledno izvajati. Srečno v novem letu! V. d. glavnega direktorja: Teodora Kovačič, dipl. oec. V. D. dir. Tkanine: Milena Žnidar, dipl. oec. Sedanje pravice Stališče upokojencev Pokojnine kot rezultat upoko-jenčevega dela se morajo usklajevati vsak mesec z gibanjem nominalnih povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih. Sprejemamo temeljno izhodišče v pripravah republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da v sedanjem težkem položaju slovenskega gospodarstva ni možno širiti obstoječih pravic, vendar hkrati zahtevamo, da obstoječih upokojenskih pravic tudi ne smemo zmanjševati. To mora veljati tudi za pravice borcev NOV v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za zagotavljanje vpliva upokojencev, morajo leti imeti možnost sodelovati pri odločanju v upravnih organih. Stanovanja, ki so bila zgrajena za upokojence s sredstvi pokojninskega zavarovanja, morajo postati last organizacije pokojninskega zavarovanja in biti tudi naprej namenjena izključno upokojencem. Ne smejo se prodajati najemniku stanovanja, še manj drugim osebam. V sklad pokojninskega zavarovanja naj se vrnejo tudi stanovanja, ki so ik( bila last ustanov pokojninskega zavarovanja in so bila po letu 1945 nacionalizirana. Z ustavo in zakoni je treba zagotoviti socialno varnost vsem starostnikom s sredstvi države in pokojninskega zavarovanja. Zagotovljeno mora biti zdravstveno varstvo borcev za severno mejo, žrtev fašističnega naselja, civilnih invalidov vojne, vojaških vojnih invalidov in borcev NOV. Obdavčitvi pokojnin nasprotujemo. Tako so med drugim zapisali v izjavo upokojenci na javni tribuni o ekonomskem in socialnem položaju. Javna tribuna je bila 13. decembra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani in sojo organizirali ZDUS, ZZB NOV, stranka Sivih panterjev in še nekateri. Na javni tribuni so podprli plebiscit o samostojni Republiki Sloveniji. POD NAPETOSTJO — Boris Bohte iz Vojne vasi pri Črnomlju je pred nedavnim kupil Gorenjev pralni stroj, ko pa so začeli doma z njim prati, so z grozo ugotovili, da je ohišje stroja pod napetostjo. Ko Sije Boris še bolj natančno ogledal vso stvar, je ugotovil, da je v ohišju pralnega stroja, če ni priključen na ozemljitev, celo od 110 do 220 voltov napetosti Zato je poklical Gorenjevega serviserja, ki mu je pojasnil da je to povsem normalno. Vendar se Bohte s to tolažbo ni mogel sprijazniti, čudi pa ga, kako to, da so lahko v tako znanem in renomiranem podjetju, kot je Gorenje, tako brezbrižni, ko pa so vendar pri Bohtetovih, če priključijo pralni stroj, v smrtni nevarnosti • Vse sanacije in krediti so zaman, dokler ostajajo na položajih apatični direktorji, ki hodijo jokat k ministru. (Cerar) • Bodimo prizanesljivi do Demosa, saj je ta smetar socializma. (P. Glavič)_ • Ljudje, ki prihajajo jta oblast in stvari ne ocenjujejo realng, mi sploh ne delujejo resno. (Mirkovič) • Pretirana gorečnost je znak krive vere. (Kreft) Ime ima š, ko več ne posvečaš pozornosti svojemu nazivu. (Graff) • Človekje edino živo bitje, ki ga je treba vzgajati (Kant) • Stvari dobiš, ko po njih več ne hrepeniš. (Pavese) Prispevki za poplavljene Koliko in kaj so zbrali v novomeški občini Po podatkih občinske organizacije Rdečega križa Novo mesto o pomoči po-playljencem seje v akciji, kije tekla v sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja, nabralo 1,044.679 din. Do 20 decembra je denar nakazalo 1.493 darovalcev omenjenega skupnega števila, kar v denarju pomeni 971.377 din. Rdeči križ je do tega datuma že tudi nakazal iz zbrane vsote v brežiško in krško občino po 200.000 din in v občino Sevnica 570.000 din. Poleg SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA SE ZAHVALJUJE Na območju občine Novo mesto so se kmetje velikodušno odzvali akciji zbiranja pomoči za prizadete v poplavah, ki jo je izvedla Slovenska kmečka zveza. V imenu Slovenske kmečke zveze iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nabiralni akciji. Z vašo pomočjo smo zbrali 38.000 din ter cca 62 ton kmetijskih pridelkov: krompirja, koruze, pšenice, kolerabe, pese, korenja, ječmena, fižola, zelja, jabolk, česan in čebule. Posebej se zahvaljujemo KS — Orhovica, podružnicam Mirna Peč, Straža, Novo mesto, Šentjernej in Žužemberk. Zahvala velja tudi KZ — KRKA, Novo mesto, za podaijeno embalažo —vreče, ter TZO Žužemberk in Šentjernej — trgovina za darovano pšenico. Denar smo nakazali na žiro račun popolavljencev preko SKZ — Ljubljana, pridelke pa smo dostavili na poplavljena območja prizadetim kmetijam, in sicer: — v Mozirje cca 2 ton — v Krško vas cca 22 ton — v Loče cca 10 ton — v Mostec cca 10 ton. SKZ NOVO MESTO Občinski odbor POPRAVEK Živ spomin na Jurija Levičnika Tekstilci Ob njegovi smrti pred letom dni njegovo delo ni bilo pravično ocenjeno Te dni mineva leto dni, odkar je umrl Jurij Levičnik, stvaritelj in dolgoletni direktor IMV. Bilje človek, ki gaje poznala vsa Dolenjska, Slovenija, Jugoslavija, poznali so ga evropski poslovni krogi. Dovolj velik razlog torej, da se mu vsaj z nekaj besedami skromno oddolžimo za vse tisto, kar je dal in zapustil dolenjskemu človeku. In tega ni tako malo; IMV daje danes kruh več kot 6.500 delavcem. Spomnimo se: Jurij Levičnik seje leta 1955 z vso energijo, poln načrtov in zanesenosti lotil dela v takratnem novomeškem Agroservisu, ki je imel 34 zaposlenih. Do leta 1981, ko je bil prisiljen zapustiti IMV, se pravi v pičlih 26 letih, je Levičniku s premišljenim in vztrajnim delom uspelo za jugoslovanske razmere ustvariti veliko industrijsko podjetje, ki še danes temelji na takrat zastavljenih programih. Rast sedanje IMV se je začela s pogumno Levičnikovo odločitvijo, da v Agroservisu začnejo sestavljati gospodarska dostavna vozila Auto (EKV). Levičnik je znal s sebi lastno prepričlji- vostjo navdušiti miaue entuziaste za kreativno in ustvarjalno delo. V Agroservisu je začel s tem strokovno rasti bister in marljiv dolenjski človek. Kakšnega formata gospodarstvenik je bil Levičnik, lahko presodimo po tem, da je v zelo kratkem času po tem odločnem in uspešnem začetku presenetil svoje sodelavce s predrzno in na videz neuresničljivo idejo: ustvariti lastno konstrukcijo dostavnega vozila, ki bi ga sami izdelovali. Levičnik je vnovič uspel: leta 1960je prvič v Jugoslaviji stekla serijska proizvodnja doma skonstruiranega vozila. Tega leta je na- stalo tudi novo podjetje: »Industrija motornih vozil Novo mesto« ali kratko: IMV. Levičnikove smele ideje, lastna domača pamet in pridne dolenjske roke so samo v dveh letih doživele medna- ŠE: »DO TELEFONA KAR MIMO VRSTE« Vznemirilo meje, ko sem v 51. številki Dolenjca prebral, da mi Potovčani zavidajo zaradi novega telefonskega priključka. Naj povem, da smo bili med prvimi kandidati za omenjeni priključek, le zaradi pomanjkanja delovne sile — oče je invalid — nismo mogli sodelovati pri začetku postavitve. Krajani bi lahko vedeli, da imajo težki invalidi prednost pri tem, ne pa da pišejo in nas žalijo, da si ga najmanj zaslužimo. Pišejo tudi, kako sem že pri samem začetku nasprotoval gradnji in zasipaval ter da na našem sploh ne stojijo drogovi. Drugič naj se Potovci prepričajo in naj novinarjem ne lažejo! J. K. LOVCI, KI PRAV GOSPODARIJO VELIKE POLJANE PRI RIBNICI — Ob koncu leta ocenjujejo člani tukajšnje lovske družine, da so bili pri svojem delu zelo uspešni. Po treh letih so v središču lovišča zgradili lasten lovski dom. Pri gradnji so opravili nekaj nad 6.800 brezplačnih delovnih ur. Gospodarijo z nekaj nad 2.000 ha lovnih površin. Ocena gospodarjenja z divjadjo kaže, da so skrbni gospodarji. Zavedajo , /se,"da bodo nove, družbenopolitične razmere vplivne na organiziranost lovskih organizacij. Ne glede na vse to pa menijo, da bi morali tudi oni sodelovati pri tem in razložiti svoja stališča. Člani družine so predvsem domačini, zato odločno odklanjajo mnenje, da je lov le šport za elito. V. D. FRIZER NA DOMU rodno potrditev. Že leta 1962 je IMV svoje prve kombije izvozil v Avstrijo na Češko, Dansko in Švedsko. To je bil prvi jugoslovanski izvoz domačih avtomobilov na zahodna tržišča. Kombi iz Novega mesta je bil že takrat v mnogih pogledih enakovreden večini tovrstnih vozil v zahodni Evropi. Podobno revolucionarna je .bila Le-vičnikova ideja, na podlagi katere je v IMV zrasla proizvodnja počitniških prikolic. Uspela je prva prikolica, uspela je druga in uspele so vse nadaljnje. Prve adrije so bile namenjene zahtevnemu švedskemu tržišču, od koder so bliskovito prodrle v vso zahodno Evropo. Vrsta uspešnih Levičnikovih potez je pripeljala do tega, daje bila ADRIA že konec šestdesetih let uveljavljena blagovna znamka v vseh državah zahodne Evrope. V Večernjem listu sem prebrala, da ....................i trii tega so v 35 krajevnih organizacijah Rdečega križa v občini zbrali po gospodinjstvih 835.939 din, medtem ko posamezna vplačila na občinsko organizacijo RK Novo mesto in prispevki učencev treh osnovnih šol znašajo 23.761 in 12.378 din. Na RK Slovenije so od tega že nakazali 850.000 din. Razen denarja so ljudje prispevali 32 jogijev, 6 posteljnih vložkov, 2 divana, vzmetnici in nočni omarici ter garderobno omaro, zakonsko posteljo, štedilnik, pralni stroj in zamrzovalno skrinjo. Pohištvo so prepeljali iz Novega mesta v zbirno skladišče v Ljubljani. Pri zbiranju in prevozu pohištva so nudili brezplačno pomoč z vozili, osebjem in skladišči Kovinar Novo mesto, Pionir-TGE Novo mesto in Dolenjski blagovni center. Na OO RKS Novo mesto so sešteli prispevke, ki sojih aktivisti Rdečega križa zbrali po krajevnih skupnostih, in sicer so prispevali: Bela Cerkev 10.955 din, Brusnice 28.220 din, Bršljin 48.982 din, Birčna vas 22.150 din, Bučna vas 15.520 din, Center 2.470 din, Dol. Toplice 63.870 din, Dolž 8.855 din, Drska 28.028 din, Dvor 10.504 din, Gabrje 8.886 din, Got-na vas 15.767 din, Hinje 30.750 din, Kandija—Grm 8.590 din, Ločna—Mačkovec 11.950 din, Mali Slatnik 27.390 din, Mirna Peč 38.713 din, Majde Šilc 39.260 din, Mestne njive 17.761 din, Orehovica 15.952 din, Podgrad 16.696 din, Podturn 7.157 din, Prečna 14.000 din, Regrča vas 14.670 din, Straža 88.423 din, Stopiče 34.461 din, Šentjernej 22.942 din, Šmarjeta 22.530 din, Škocjan 46.529 din, Šmihel pri Novem mestu 11.357 din, Šmihel pri Žbk 7.330 din, Uršna sela 19.190 din, Žabja vas 25.820 din, Žužemberk 50.261 din. Skupaj: 835.939 din. frizerka Olga Kolarič nudi frizerske storitve po hišah. Ta način dela bi bil primeren tudi za naše kraje. Skoraj v vsaki vasi je kaka frizerka, ki dela v tovarni in se boji, da bo zanjo zmanjkalo dela. Te frizerke bi lahko naredile, kot je storila Kolaričeva. Tudi nekdaj so obrtniki hodili delat po hišah, in tudi danes še pridejo na dom razni mehaniki, pleskarji itd. Zakaj ne bi bila po hišah tudi različna druga dela?! Menim, daje zamisel dovolj zanimiva, da zanjo zvedo bralci Dolenjskega lista. TONČKA Še bi lahko nizali kronologijo Levič-nikovega ustvarjanja, vendar to najbrž ni potrebno, saj jo dobro pozna sleherni razgledani Dolenjec. Namesto tega pa je treba pošteno reči, daje bil Levičnik na drugi strani za mnoge tudi kontra-verzna osebnost. Očitali so mu avtoritarnost, celo avtokratstvo. Toda nikoli mu niso mogli očitati nepotizma. Levičnik je bil pač direktor, kije zahteval popolno disciplino, vestnost pri izpolnjevanju nalog in celo pokorščino, toda v isti sapi je delavca spoštoval veliko bolj od mnogih njegovih političnih nasprotnikov, ki so hlinili skrb za delovnega človeka, kar pa jim je bila zgolj fasada, za katero so zganjali samoupravni fundamentalizem. Levičnik je umrl pred izdihom komunizma v Sloveniji, zato je utemelje- no moč trditi, da njegovo delo ni bilo pravično ocenjeno. Če se prav spomnimo, smo ga pokopali pravzaprav z zmerjanjem. Zdaj, po letu dni, ko se po- V prejšnji številki DL smo objavili seznam krajanov Valantičeve in Trdinove ulice v Novem mestu, ki so namesto cvetja na grob pokojne Danice Modic-Lakner, prispevali denar v Sklad za izgradnjo nove bolnišnice v Novem mestu. Med darovalci zaradi napake ni bilo objavljeno ime Lidije Cigoj. Za napako se opravičujemo. OBRTNO ZDRUŽENJE TREBNJE Trebnanjski obrtniki so pokazali veliko solidarnost do svojih stanovskih tovarišev, ki so jih prizadele novembrske poplave. Na žiro računu obrtnega združenja Trebnje, ki je organiziralo akcijo zbiranja prispevkov za prizadete obrtnike v poplavah, se je zbralo 81.850 din. Ta vsota je prispevek naslednjih 69-ih obrtnikov; Ule Lado, Trebnje; Blažič Alojz, Vina gorica; Fine Kazimir, Puščava; šile Filip, Trebnje; Župančič Anton, Pristavica; Šalehar Marjan, Trebnje; Redek Marjan, Vina gorica; Meglič Peter, Mokronog; Lončar Jože, Mirna; Zupančič Pavle, Dol. Ponikve; Piškur Simon, Trebnje; Mustavar Tone, Paradiž; Zajc Anka, Puščava; Zajc Boža, Puščava; Črček Franc, Male Dole; Hribar Stane, Vel. Gaber; Agnič Jaka, T rebnje; Pavlin Janez, Trebnje; Frelih Franc, Šentrupert; Frelih Jože, Šentrupert; Hočevar Danijel, Puščava; Grmovšek Boris, Vel. Loka; Bahun Stjepan, Trebnje; Kukman Nataša, Trebnje; Jev-nikar Marija, Trebnje; Berk Anton, Prelesje; Pintar Jože, Trebnje; Vovk Tomaž, Trebnje; Štepic Silva, Gorenja vas; Blatnik Štefka, Gor. Nemška vas; Gorenc Jože, Šentlovrenc; štepic Matija, Trebnje; Grebenc Milan, Bistrica; Žagar Štefan, Češnjice; Kušelj Anica, Kamnje; Tratar Anton, Mokronog; Rozman Ivan, Mokronog; Muhvič Roman, Mirna; Urbič Amalija, T rebnje; Pekolj Alojz, Občine; Nadrih Alojz, Trebnje; Zupan Janez, Trebnje; Boršnar Frenk, Trebnje; Grabnar Janez, Trebnje; Drčar Pavel, Gomila; Avguštinčič Jožica, Mali Gaber; Strmec Martina, Trebnje; Zupančič Alojz, Trebnje; Kolenc Jože, Mirna; Rebernik Karel, Trebnje; Hribar Janez, Trebnje; Sladič Martina, Mirna; Krevs Miro, Dol. Nemška vas; Medved Leopold, Mirna; Opara Franci in delavci, Trebnje; Grm Anton, Mala Sevnica; Rušiti Ramadan, Trebnje; Jeršin Marinka, Račje selo; Korbar Marjan, Trebnje; Cvelbar Anka, Mirna; Ajdišek Milan, Vrh-trebnje; Škoda Ignac, Vina gorica; Vovk Vinko, Trebnje; Deu Peter in Liljana, Morkonog; Ratajec Dragica, Trebnje; Zagorc Amalija, Gor. Ponikve; Florjančič Alojz, Trebnje; Matjaž Branko, Bič; Zupan- čič Jože, Trebnje. ali Vsem darovalcem se zahvaljujemo. V želji, da v letu 1991 ne bi doživljali naravnih in ne drugih katastrof, želimo vsem članom združenja, njihovim delavcem in družinam srečno in uspešno novo leto! Obrtno združenje Trebnje spešeno otresamo petinštiridesetletnih zablod, ko se v temeljih spreminjajo vrednote družbenega sistema, ko se skratka življenje normalizira, je moč tudi na Levičnika gledati normalneje. Levičnik je gradil in vodil IMV, kot da bi bil njegova osebna last. Njegovi nasprotniki, ki so se namnožili zlasti po obračunu s Kavčičem, so mu prav to najbolj zamerili. Nikakor niso mogli preboleti njegovega trmastega vztrajanja pri centralističnem konceptu organizacije in vodenju IMV. Skladno s svojimi tozdovskimi zablodami in atomizacijo delovnih organizacij, ki naj bi okrnila moč in ugled »velikih« direktorjev, niso mogli doumeti, da Levičnik pravzaprav ni mogel ravnati drugače, kot je pač ravnal. Niso videli, da je »tehnokratski« Levičnik zgolj izhod v sili, slab, vendar nujen surogat organske rasti kapitala z znanim lastnikom. Danes, ko se tudi pri nas ve, kakšne so ekonomske zakonitosti, ko je jasno, kaj je kapital, kaj delo, kaj znanje itd., to moramo videti. Moramo vedeti, da je bil pragmatik, ki je zelo dobro videl, kam nas peljejo utopistične zablode dogovorne ekonomije. In pošteno mu je treba priznati, daje vedel, daje podjetje lahko le podjetje in nič drugega. Boljševizem svinčenih časov, ki je tudi v podjetju videl vzvod svoje oblasti, v njegovem direktorju pa svojega komisarja, seveda nikoli ni mogel preboleti takšne Levičnikove drže. Bilo je torej le vprašanje časa, kdaj ga bodo spodnesli. Sredstev niso izbirali. Levičnik sam je v nekem intervjuju tik pred smrtjo dejal, da so bili nekateri zaslepljenci pripravljeni iti celo tako daleč, da bi uničili tudi IMV, samo da bi lahko obračunali z njim. Prav zato je tudi popustil in leta 1981 odstopil s položaja direktorja IMV. Nedvomno je tudi on delal napake in imel slabosti, kot jih ima pač vsak človek, toda nekaj mora biti jasno: Levičnik ni padel zaradi svojih napak in slabosti, temveč zaradi ideološke zaslepljenosti in neumnosti časa in prostora, v katerem je živel. Največji dokaz za to je vse tisto, kar je ostalo za njim na eni, in tisto, kar je ostalo za kardeljan-skimi pismouki na drugi strani. To pa je samo razlog več za vprašanje: kje bi bile meje Levičnikovega ustvarjalnega uma in dela, če bi imel to srečo, da bi lahko živel v okolju, ki bi spoštovalo eno temeljnih človekovih pravic, to je pravico do ustvarjanja? V nekrologu ob Levičnikovi smrti smo zapisali: »Slovenci v svoji tspdovi-ni nimamo kraljev, še poštenega plemstva ne. Imeli pa smo in imamo kralje duha, trdega dela in širokega srca, ki kraljujejo kot kiparji, arhitekti in tudi kot gospodarstveniki. Eden teh kraljev duha in delaje Jurij Levičnik. Zapustil nam je tri sporočila: Prvo sporočilo je delavnost in vestnost. Samo tisto, kar je rojeno v naporu • uma in rok, bo ostalo in obrodilo sad. Drugo sporočilo je samozavest. Ta in zdrav pogum sta pogoj za uspešno in kreativno ustvarjanje. Zadnje sporočilo je, da se moramo učiti pri naših kraljih uma in dela. Samo tako lahko oblikujemo svobodno in srečno življenje sebi in našim ljudem. Danes, po letu dni, ko obhajamo 35-letnico IMV in ko smo se Slovenci odločili, da končno vzamemo lastno usodo v svoje roke, se še toliko bolj zavedamo bogastva Levičnikove zapuščine. Njegovi sodelavci in usnjarji protestirajo Pismo dr. F. Bučarju - 1 V sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije ter v strokovnib združenjih tekstilne in usnjarskoprede- lovalne industrije pri republiški gospoi j—-- ——— (jr. darski zbornici so napisali pismo dr Francetu Bučatju, predsedniku SkupS-čine Republike Slovenije. V njem sc med drugim zapisali, da se zaposleni \ tekstilnih in usnjarskopredelovalnik podjetjih v Sloveniji skupaj s poslovod-j no strukturo vsak dan sprašujejo, al bodo jutri še delali. V pismu poudaril-a zaposlili jo, da podjetja iz te panoge, ki jejo skoraj petino delavcev v slovensl industriji, zaključujejo letošnje poslovanje s tako slabimi rezultati kot še nikoli. Vse dosedanje analize so pokazale da na položaj naših podjetij močne vplivajo »nenormalni« pogoji gospo darjenja v našem okolju, ki so dale! j# slabši od pogojev, v katerih posluj konkurenti. Najbolj negativno vplivi naslednje: neravnovesno določen i< v zamrznjen tečaj dinaija (taka tečajni e politika ob povečanju cen vhodnih mi 0 terialov neto izvoznike še posebej v 1 n polletju 1990 zanesljivo vodi v izgube) o prevelike obremenitve z davki in pr b spevki in v tem okviru še nadpovprečh A spevki in v tem okviru še nadpovpri obremenitve delovno intenzivnih pl o nog; previsoke obrestne mere za krat « koračne kredite, s tem da imajo podjel J ja malo ali skoraj nič lastnega kapital^ Sl Veliko delavcev je danes na prisil (, nem dopustu in prejema zajamčene nižje osebne dohodke, število blokih nih žiro računov raste in usoda zap nih in njihovih družin je negotova. Pr čakujemo, da napovedana razprava« gospodarjenju v našem parlamentu t n bo obšla »nenormalnih« pogojev gi podarjenja in s tem tudi problemov tel stilne in usnjarskopredelovalne indtt trije Slovenije in da bo parlamer zadolžil izvršne organe oblasti za pij pravo in vodenje take politike, ki r omogočila, da bo položaj podjetij in njih zaposlenih odvisen predvsem J njihovega znanja, dela in vplivov trj TUDI MI SMO POMAGALI Učenci osnovne šole iz Sevnice smo' odločili, da pomagamo vsem, ki jih jr novembrski ujmi prizadela poplava. Vf učenec se je odrekel 10 dinarjem. Neki1 rim.se je to zdelo malo in sd iz SVojegi* padali več. Vemo, daje 10 din danes z malo, vendar — iz malega raste velil Zbrali smo 11.274,50 din, ki smo jih ' slali skupščini občine Sevnica. Preprii smo, da smo kljub skromnosti svojih spevkov pokazali human odnos že odraščajoči ljudje in da se nas bo moj kdo kdaj spomnil s tako toplino v srcu, smo jo pokazali mi. VESNA PUC) MARJETA AVGUŠTIN, \ novin. krc OŠ Savo Kladnik, Sevi Zt U. rt jz P> P< di U: vi m si zt V komaj v 25. letuje izgubil življenje Božo Mirt. Mirno je zaspal v garaži v avtu in zjutraj ga je našla mrtvega njegova dobra izvoljenka. Nagajala sta mu srce in zelo visok pritisk, česar pa ni jemal dovolj resno. Bilje vzoren sin, brat, sodelavec in dober prijatelj, športnik in dobrodošel v gasilski česti. Izučil se je za električarja. Povsod, Iger seje kaj delalo, je bil Božo zraven. Bilje delaven, kakor sta njegova oče in mama, in vedno nasmejan. Šport, nogomet in težki motorji so bili njegov konjiček. Imel je veliko prijateljev, ki se ga bodo vedno spominjali, poznala pa ga ne bo prijateljeva mala hčerka, ki jo je pestoval nekaj pred usodnim trenutkom. V neizmerni žalosti njegovih domačih, izvoljenke, sodelavcev, sorodnikov in stanovskih tovarišev smo se od njega zadnjič poslovili 17. decembra letos. Vsi njegovi Predsodki odveč Antonija Janžekovič o svoji komisijski prodajalni_____________ ČRNOMELJ — Sredi novembri je na Cesti padlih borcev v Črnomlja za obrtnim domom, Antonija Janžekovič odprla komisijsko prodajalno’ sicer prvo te vrste v mestu. Za ta korak se je odločila kljub temu ali p*1 morda prav zato, ker je upokojenki Sprejema v prodajo nova in rablje na oblačila, torbice, obutev, športnj in otroško opremo ter tehnične predf mete. «Ljudje so prinesli ponudit veliko stvari, predvsem pa oblač'; Vendar mi doslej ni uspelo prodati ko rekoč niti ene stvari. Ne verjamei J Al len sto Tr OSI vih let. ko tckoc mu ene mvhi i. vwjomv-i f}\£ da Ij udje ne vedo za mojo pt odajal>|0i s/a sicer tudi ponudba ne bi bila tako v(j !o, lika. Najbrž tiči vzrok nekje drugi Qf očitno kriza še ni tako velika, da bi i odločili za poceni nakup rabljenih. ^ sicer še dobro ohranjenih stvari. Ml1! da imajo tudi predsodek pred že n1) , šeno obleko, a je povsem odveč, ker) a vse kemično očiščeno,« pojasnjn? J) Janžekovičeva. Preden je pred leti odšla v pokoj.j ‘" imela Antonija cvetličarno. Zato sij ceJ odločila, da bo pred novim letom pj sta pravila in ponudila morebitnim ki Ser cem tudi prikupne novoletne ikebarj tri M. B" Antonija Janžekovič J ? -s a n a -a j s Je točka, na kateri se moraš odločiti v C e bi Jugoslavija kot celota sprejela takšna evropska pravila igre, kot so politični pluralizem, demokracija, učinkovit tržni sistem, zaščita posameznikovih človekovih pravic, in se z njimi vključila v skupni evropski prostor, ne bi bilo potrebno razmišljati o odcepitvah in razdelitvah,«je poudaril dr. Janez Drnovšek, član Predsedstva SFRJ, na okrogli mizi, ki jo je v Novem mestu v predple-biscitnih dneh priredil Klub svobodna katedra. Nekatere najbolj zanimive dele pogovora je za objavo pripravil novinar Marjan Bauer. • Kako kot bivši predsednik Predsedstva Jugoslavije ocenjujete sedanjo jugoslovansko in v tem kontekstu tudi slovensko situacijo? Drnovšek: »Ko sem prišel na položaj predsednika Predsedstva Jugoslavije, sem kot verjetno večina Slovencev upal, da se bo dalo v času mojega mandata to državo preoblikovati-reformirati in jo na nek način tudi rešiti Moj pristop je bil, da bi na treh glavnih področjih skušali dokaj hitro doseči premike, ki bi v dirki z nastajajočimi nacionalizmi in vedno večjimi medsebojnimi nasprotji le pomenili vsebinski prehod v novo stanje, postavili naj bi nova pravila igre, ki bi jim lahko rekli evropska. Koncept je temeljil na tem, da hitro ih do konca izvedemo ekonomske reforme. Skupaj z ZIS smo pripravili ekonomski program. Zvezna vlada ga je operativno izvajala, začeli so se tudi procesi politične transformacije, političnega pluralizma in večstrankarskih volitev. V času mojega mandata smo skušali intenzivirati naše približevanje evropskim integracijam, vključno z vrsto sprememb " tudi sistemskih in zakonskih - kazenskih in drugih zakonov, ki urejajo individualne človekove pravice. Moram reči, da je nekaj časa kazalo, da nam bo v tekmi z negativnimi pojavi uspelo pravočasno speljati potrebne spremembe in da dokaj tvegana faza popolnega transformiranja ali razformiranja države ne bo potrebna.« • Kdaj je prišlo do zasuka? Drnovšek: »Do maja letos, ko nam je za silo uspelo urediti nekatera glavna žarišča, odpraviti izredno stanje na Kosovu, pomilostiti večino političnih zapornikov, ustaviti nekatere sodne procese, na primer proti Vllasiju, smo se zelo približali evropskim integracijam. Po tem \ pa seje situacija na žalost poslabšala. Pono vno so se zaostrili mednacionalni odnosi na Kosovu, stopnjevanje srbske trde politike je povzročilo reakcijo na albanski strani Politika dialoga in kompromisa je postala skoraj nemogoča. Odprla so se nova krizna žarišča - konflikt med Hrvati in Srbi v Kninski krajini, ob takšnem raz voju so se nakazo vali podobni zapleti v Bosni in Hercegovini Sporazumevanje med našimi republikami je postalo težje tudi zaradi dejstva, da so bile v Sloveniji in Hrvaški izpeljane večstrankarske volitve, drugod pa so se nanje šele pripravljali. V tem obdobju so se razlike v političnem in ekonomskem sistemu - poleg nacionalnih, zgodovinskih, kulturnih in verskih -med dvema deloma države še povečale.« • Kje je meja teh zaostritev? Drnovšek: »Češe malo ostanem v preteklosti, moram povedati, da je bilo v okoliščinah, ki sem jih bežno opisal, vedno teže optimistično razmišljati in delovati v smeri nove in uspešnejše jugoslovanske integracije. Pojavili so se drugi koncepti, zlasti koncept konfederacije, ki sta ga predstavili Slovenija in Hrvatska. Ta je temeljil na dejstvu, da so razlike med našimi republikami in narodi takšne in tolikšne, da ni mogoče zadržati obstoječega stanja integrira-nosti, torej federacije, ampak je potrebna nova povezava na temelju samostojnosti in suverenosti republik. Pri tem naj bi ta samostojnost vključevala vse potrebne varnostne mehanizme, ki bi pomagali prebroditi veliko medsebojno nezaupanje med našimi narodi, ki se je vzpostavilo v zadnjih desetih letih. Očitno je namreč, da se v času jugoslovanske krize, ki je zelo intenzivna vsaj zadnjih deset let, ni zgodilo skoraj nič pozitivnega: imeli smo gospodarske težave, popolno stagnacijo političnega sistema, ni bilo sistemskih sprememb in resnih premikov za izboljšanje gospodarske učinkovitosti, zastala sta družbeni proizvod in življenjska raven, razvila seje inflacija. V lakih okoliščinah so se poslabšali medsebojni odnosi, vsaka republika ali narod sta krivdo valila na drugega. Veliko energije seje usmerjalo m prerazporeditve in medsebojne konflikte. To je dediščina, ki jo je težko premagati z nenadnim političnim dogovorom. V vseh republikah, predvsem pa v Srbiji, Hrvalski in Sloveniji, so v teh okoliščinah gradili na nacionalni drža vi, vsaka je skušala zmanjšati pomen zvezne države. Zvezni organi, zlasti ZIS, niso več imeli objektivnih možnosti za premagovanje takega stanja.« • Kje so jugoslovanske republike danes? Drnovšek: »Se vedno smo sredi prehodnega obdobja. Razplet pa je pred nami Slovenija se je v taki situaciji in potem ko je izpeljala večstrankarske volitve - z njimi so drugod nekaj časa odlašali - odločila za predlog konfederacije in politiko postopnih korakov, ki bi Slovenijo zlagoma odcepljali od Jugoslavije. Bilo je tudi nekaj enostranskih potez, ki so povzročile v odnosu do federacije nova konfliktna stanja. Vendar so tudi druge republike ravnale podobno, zlasti Srbija. Ta sicer v tej zvezi ves čas po vzroča manj hrupa in go vori, da je za jugoslovansko federacijo, nastopa kot njen zaščitnik. V dejanski politiki pa je ravno obratno, Srbi so izvedli vrsto potez, ki so okrepile samostojno srbsko državo ter zmanjšale pristojnosti in pomen jugoslovanske federacije.« • Kako bi z današnjo vednostjo ocenili dosedapje ravnanje Slovenije? Drnovšek: »Slovenija je najprej čakala na rezultate večstrankarskih volitev v ostalih republikah, da bi nato ocenila, kakšni so novi politični partnerji in ali je z njimi mogoče skleniti nov konfederalni sporazum. Šele na podlagi te ocene naj bi sprejela končno odločitev, ali popolna odcepitev ali konfederacija. Vmes se je situacija, zlasti ekonomska, slabšala, kar je v takšnih političnih okoliščinah tudi razumljivo. Na nek način so se spreminjala tudi mednarodna razmerja, nasuili so nekateri notranji slovenski politični razlogi, vse to je pripeljalo do predloga za plebiscit Ta naj bi bil osno va za vzpostavitev slovenske samostojnosti in suverenosti ter temelj za poskus takšnega ali drugačnega konfederalnega dogovora. Če bi med procesom razmejevanja odnosov z Jugoslavijo prišlo do sklenitve konfederalnega dogovora, bi bilo to poz iti vno, če ne, je končni rezultat a v-tomatična popolna osamosvojitev in odcepitev Slovenije.« • Najbrž z veliko takta in spretnosti. Drnovšek: »Da. Interes Slovenije je, da ta proces izpelje tako, da bo za vse čim manj bo- leč: zadržati je treba kar največ ekonomskih povezav in interesov z Jugoslavijo, z lasti jugoslovanski trg, zanimiv za slovenske podjetnike, obdržatije treba gospodarske povezave, kjer so interesi obojestranski, torej ne samo slovenski, ves proces pa speljati čim sporazumneje. Tudi sporazumna odcepitev ali sporazum o konfederaciji sta mnogo boljša kot konflikten odhod, saj je potrebno skleniti sporazum o vrsti materialnih zadev, na primer o deviznih rezervah, dolgovih in drugih pomembnih vprašanjih.« • Kaj o vsem tem meni tujina? Drnovšek: »Mednarodno okolje odcepitvam v zadnjem času ni preveč naklonjeno, lahko celo rečem, da je nenaklonjeno. Glavni razlog je v Sovjetski zvezi Politični interesi zahodnih držav so usmerjeni predvsem v prizadevanja, da bi Sovjetska zveza kaotično ne razpadla. Odcepitev Slovenije bi povečala apetite baltskih in drugih sovjetskih držav ter republik. Sedanje kritično stanje v Sovjetski zvezi bi lahko prišlo v fazo, ko bi postalo velik faktor nestabilnosti ne samo za SZ, ampak tudi za Evropo. Iz teh razlogov je jasna in razumljiva orientacija zahodnih držav, da odcepitev ne opogumljajo, ampak jih skušajo zadržati. To je razlog, da predstavniki vseh držav poudarjajo svojo zainteresiranost za integriteto Jugoslavije, čeprav obenem trdijo, kako zelo so za to, da v Jugoslaviji tečejo demokratični procesi, nasprotujejo kakršnimkoli nasilnim ali prisilnim rešitvam in vsiljevanjuvolje enega drugemu.« • Kakšen bi bi! po vašem mnenju končni odnos ttgine do odcepitve Slovenije? Drnovšek: »Predvsem zahodne države bi se znašle v precepu med svojo načelno orientacijo, da vedno podpirajo demokracijo, samoodločbo ter pravico do nje, in med svojim pragmatičnim interesom, ki skuša stvari zadržati takšne, kot so, torej status quo v evropskih državah. Vendar si težko predstavljam, da bi Zahod, ki toliko poudarja svoje demokratične tradicije in vrednote, na primeru Slovenije rekel, da njihove demokratične vrednote ne veljajo, da štejejo samo pragmatični interesi Če bi namreč obveljalo to drugo, bi se lahko pokazalo in trdilo, da Zahod te vrednote uporablja samo kot političen element, ko mu to ustreza, sicer pa ne. Težko si predstavljam, da bi svet lahko pristal na tako stanje in kvalifikacijo. V končni fazi so odnosi v sodobnem svetu takšni, da mora demokratična odločitev, kije ni nihče vsilil in ki so jo ljudje sami sprejeli, obveljati Seveda pa je normalno, da slišimo vrsto opozorilo ekonomskih težavah , o težavah pri mednarodnem prebijanju, o tem, da bi se morali potruditi, da se sedanja država ohrani ali vsaj približno ohrani, priporočajo nam ohlapnejšo državno obliko itd.« • Nekateri menijo, da ste do slovenskega plebiscita v določeni meri zadržani. Drnovšek: »Z moje pozicije so včasih morda res prisotni kakšni dodatni elementi Že nekajkrat pa sem javno rekel, da glede odločitve o plebiscitu ni nobenega dvoma. Pravica do samoodločbe obstaja, prav tako do odcepitve. Ob tem je bilo bolj vprašanje, kdajje primeren trenutek za plebiscit in na kakšen način ga izpeljati Pripomnil bi da je tudi zvezno predsedstvo, ki mu marsikdo upravičeno očim to in ono, že pred tremi meseci javno ugotovilo, da sedanja usmvna ureditev ne ustreza, da so potrebne nove rešitve, izreklo pa seje tudi za pravico vsake republike ali naroda do samoodločbe in odcepitve. Predlagalo je, da tiste republike, ki niso za povezavo ali osmnek v federaciji, izvedejo referendum ali plebiscit ter se na tej osnovi dokončno odločijo. Slovenija je nekaj časa hodila po vmesni poti, po poti enostranskih korakov, s katerimi je izstopala iz federacije. Bila in je še v situaciji, ko je delno še v Jugosla viji, delno pa ne več. To je zelo konfliktna situacija, ki poslovnežem in drugim kakorkoli zainteresiranim ne daje jasne usmeritve. Seveda se je na neki točki potrebno odločiti Ta odločitev je potrebna. Potem bo pot mnogo bolj jasna, po njej bo treba hoditi zelo konkretno, brez porabe energije za nepotrebne stvari« • Bilo je že nekaj plebiscitov. Na Cipru se je na primer večinski narod 95-odstotno odločil za odcepitev, vendar mednarodna javnost pjegove volje ni spoštovala. Se to lahko zgodi tudi Sloveniji? Navsezadnje le potrebujemo potrditev v Beogradu. Drnovšek: »Pričakujem, da bo mednarodna javnost na koncu priznala dejstva. Oklevanje pa lahko traja več ali manj časa. V zvezi z mednarodnim priznanjem Slovenije pričakujem več zapletov. Utegne priti celo do načrtovanega zavlačevanja, da bi se v tem času razčistila situacija v Sovjetski zvezi V takšnem primeru bi bilo zelo veliko odvisno, od tega, ali Slovenija glede odcepitve doseže ali ne doseže sporazum z ostalim delom Jugoslavije. Če bo sporazum glede ločitve dosežen, bo vsaki državi laže priznati samostojno Slo venijo, ker to ne bo pomenilo avtomatskega konflikta z ostalim delom Jugoslavije. Glede tega je poučen primer Tajvana in Kitajske. Veliko držav Tajvana ni priznalo in ga tudi ne bo, ker je zanje Kitajska pomembnejša. Vprašanje je tudi, kako se bodo razvijale stvari s Hrvatsko, poudarjam pa. da bi bilo v vsakem primeru bolje in hitreje, če se sporazumemo z ostalimi republikami Precej težav bo, ko bomo delili premoženje. Srbija za zdaj ne nasprotuje slovenski opredelitvi, nasprotno, večkrat so jasno povedali, da je bolje, da Slovenija izstopi iz Jugoslavije, kot da drug drugega nerviramo in izgubljamo energijo.« »Vsem želim veliko močnega in trdnega zaupanja« L i' J jubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je 14. novembra praznoval 70-letnico življenja. Današnji visoki cerkveni dostojanstvenik je bil rojen na Grmadi v župniji ' Trebnje, bil je prvi med desetimi otroki Po 1 osnovni šoli v Trebnjem in gimnaziji v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano je jeseni leta 1940 stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče. Jeseni 1941 ga je ljubljanski škofposlal v Rim, Šuštar je bival v Germaniku, filo-j zofske in teološke študije pa je dokončal na j Gregorijani. Naredil je licenciat iz filozofije in } doktorat iz teologije. Oktobra 1946je bil v Rili mu posvečen v duhovnika, novo mašo je imel j na praznik vseh svetnikov. Ko je leta 1949 do-j končal študije, je odšel na zdravljenje v Švico. / $kof v Churu ga je nastavil za kaplana v St. j Moritzu. Tam je ostal dve leti. Od leta 1951 do j 1063je bil profesor filozofije in verouka na li-j ceju Maria Hilf v Schwyzu, jeseni 1963je po-j stal profesor moralne teologije v bogoslovnem H semenišču v Churu. Ob profesorski službi je bil J tri leta tudi ravnatelj semenišča. Leta 1968je postal ravnatelj na novo ustanovljene visoke bogoslovne šole v Churu, istega leta tudi škofov vikar. Med mnogimi nalogami, ki jih je opravljal v tujini, omenimo pomembno službo tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc, ki jo je opravljal od 1971 do 1976. Leta 1977 seje vrnil v domovino in postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, nato je sprejel še vrsto drugih služb, med drugim je bil predavatelj na teološki fakulteti 26. februarja 1980 ga je papež imenoval za ljubljanskega nadškofa, 13. marca 1980je prevzel škofijo v kanoničnoposest, 13. aprila 1980, na belo nedeljo, pa je prejel škofovsko posvečenje in bil umeščen za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Za Dolenjski list seje z dr. A lojzijem Šuštarjem ob njego vem dvojnem jubileju, sedemdesetletnici in skorajšnji desetletnici nadškofovske službe, pogo var-'jal novinar Marjan Bauer. KRA TKOHLAČNIKOVE SANJE • Pred dnevi smo v našem časniku objavili pismo vašega sošolca iz osnovne šole, v katerem se spominja, da ste nekoč, ko ste kot vsi osnovnošolčki tega sveta pisali nalogo »Kaj bom, ko bom velik«, vi menda zapisali, da boste duhovnik in škof. Gre za resnico s primesmi anekdote? Šuštar: »Res je bilo že ob mojem škofovskem posvečenju tu in tam pripovedovanje o tej šolski nalogi in tudi sam se, moram odkrito priznati, take šolske naloge spominjam. Da sem napisal, da si želim postati duhovnik, bo najbrž držalo, da želim postati škof, pa gotovo ne drži Kol se spominjam, je bila formulacija »morda bom celo kdaj postal škof«. Torej ne da si želim ali da bom zanesljivo postal. In potem je učiteljica Kukovičeva, s katero sva se zelo dobro razumela, rekla, da to pa ne bo, najsi takih reči ne domišljam. Prihajam iz zelo verne družine, doma smo se z očetom in materjo že kot majhni otroci večkrat pogovarjali, kaj bomo v življenju. Posebej oče nam je najprej naročil: ,glej, da boš pošten in da se boš izkazal!' Pripovedoval je o sorodnikih ali ljudeh, ki so v življenju kaj dosegli On sam je na Grmu pri Novem mestu nekoliko študiral kmetijstvo in živinozdravništvo, tako da je bil za tiste čase sorazmerno izobražen. Moj stari oče je bil eden najbolj naprednih kmetov na tisti mali Grmadi Sam sem težko čakal, da bi šel v šolo, ker sem se že prej naučil pisati Šola me je silno veselila, imel sem željo, da bi se uveljavil Učenje mi ni delalo težav, izkazal sem se na tekmovanjih iz znanja. Potem je nastopilo vprašanje, ali bo mogoče iti iz osnovne šole študirat naprej. Kazalo je zelo slabo, bila je huda gospodarska kriza. Če ne bi šel v gimnazijo, bi se moje otročje sanje razblinile. Otroci smo se pogovarjali tudi o drugih poklicih, nekdo bi bil rad general, drugi šofer avtomobila, pilotov takrat na vasi še nismo poznali Največ želja je bilo v vojaški, cerkveni in družbeni stroki Mislim, da vsak otrok razmišlja, kaj bi rad postal v življenju. To so otroški in otročji pogovori, vendar so.« »VERO SMO ŽIVELI, KOT SMO ŽIVELI SLOVENSKI JEZIK, DRUŽINO« • Kdaj ste, morda že kot otrok, zaslutili Boga, oziroma začeli o njem razmišljati? Kdaj ste se zavedeli, da vera obstaja, da ste verni, da človek potrebuje vero? Šuštar: »Zavestne odločitve o tem se ne spominjam. Mi smo vero živeli od prvih otroških let. Moja stara mama me je učila moliti vsak večer razne molitve. Zelo veliko molitev sem znal na pamet. Molili smo s staro mamo, bila je tudi molitev v hiši, obiskovali smo maše, verouk. V cerkvi smo bili doma, z njo smo živeli. Spominjam se, da smo imeli v vasi človeka, za katerega so rekli, da ne hodi v cerkev. Ljudje so se čudili, kakoje to sploh mogoče, da kdo ne hodi v cerkev. Časi so bili takrat popolnoma drugačni. Jaz sem to samoumevno vero živel, tako, kot sem živel slovenski jezik, domačo kmetijo, življenje na kmetih, življenje v družini. To je bilo tako samo po sebi umevna sestavina, da se o tem nismo pogovarjali ali kakorkoli utemeljevali.« • Vera je med drugim tudi stanje duha, ki se, ko človek odrašča, spreminja. Nekaj so otroške sanje, drugo odločitev za semenišče, odločitev, ki ste jo sprejeli kot odrasel človek. Zanima me bogatenje vere v človeku. Najbrž se s starostjo določeni elementi dodajajo. Šuštar: »Prav imate. Bolj ko se človek izobražuje v smeri vere, tem bolj odkriva njeno globino in razsežnosti Sam sem imel v tem oziru srečo, na škofijski gimnaziji v Šentvidu sem vero še bolj spozna val, jo odkrival V ok viru tega razvoja sem razmišljal o duhovniškem poklicu, prihajali pa so tudi dvomi negotovosti Za duhovniški poklic sem se dokončno odločil šele neposredno pred maturo. Starše sem o tem obvestil po maturi, med počitnicami Mama mi je pred tem večkrat rekla, naj o poklicu duhovnika dobro razmislim, odločim naj se popolnoma svobodno sam. Poznali smo namreč primere, ko se nam je zdelo, da ta ali duhovnik ni srečen v svojem poklicu in poslanstvu.« NEKOMU JE DANO, DRUGEMU NE • Kaj je vera za vas osebno? Šuštar: »Zame je vera osebna odločitev, da človek sprejme, kar mu je, najprej, ponujeno, dano po božji milosti po božji dobroti potem pa še po posredovanju Cerkve. To so razodetje. Sveto pismo, božja beseda, verske resnice in svobodna odločitev, da na to odgovori, da to sprejme, da na to pristane in aa se hoče prizadevati da to želi Zato vera ni nobena ideologija, ampak je odločanje, ko se človek čuti nagovorjenega, da skuša na to odgovoriti in sprejet, za odgovor tudi odgovornost, da pač, kolikor se mu to posreči oblikuje svoje življenje. Vera ni nekaj statičnega, vere se ne moremo naučiti kot zemljepisa ali matematike, vera je nenehno dogajanje, je nenehen razvoj, je stalno iskanje, stalno spreminjanje. Ko se človek spreminja, se spreminja tudi njegova vera. Zato je vera otroka precej različna od vere mladega človeka, slednja pa zelo zelo različna od vere starejšega ali starega človeka. Vse te faze vere sem sam doživljal in zato zavračam take definicije vere, ki trdijo, daje to neka ideologija aliformula, ki seje lahko naučimo na pamet. V veri je življenje in samo v takem življenju se človek znajde v svetu, za katerega spozna, da je bivanje v njem izredno bogato, vendar tudi izredno zahtevno. Nekateri mislijo, da imajo verni veliko lažje življenje, češ saj lahko vse na hitro uredite, v resnici pa je to ravno obratno. Verni imajo veliko bolj zahtevno in težje življenje, ker se zavedajo (Nadaljevanje na 10. slrani) i-priloga dolenjskega lista 9MSS (a? (Nadaljevanje i 9. strani) razsežnosti in odgovornosti vsega tega. Omenil bi samo še to, da je vera — gledano teološko in tudi na podlagi Svetega pisma — najprej božji dar. Če to komu ni dano, potem se lahko še tako prizadeva, še tako išče, vedno znova se mu ponesreči Seveda stojimo pred tem težkim vprašanjem, zakaj je nekomu dano, nekomu pa ne. To je podobno vprašanje, kot če se vprašamo, zakaj je eden rojen v Sloveniji, drugi pa v Afriki, zakaj je nekdo rojen tako, da so vse njegove telesne sposobnosti razvijajo, drugi pa pride na svet kot invalid, nekdo doživi hudo nesrečo, drugi gre skozi življenje neobremenjen. To so tako različna pota in odgovor,-zakaj je tako, ni v nobenem oziru mogoč, to ostane za nas popolna skrivnost. Sprejeti moramo to, kar nam je dano, sami pa se iskreno prizadevati, da bi iz tega, kar nam je dano, naredili čim več dobrega. Tam, kjer odkrijemo, da se je to ali ono ponesrečilo, se moramo potruditi, da čim več popravimo. Zato je vera, kot sem prej rekel, nenehno iskanje in prizadevanje in v tem smislu tudi nenehno spreobračanje.« KAJ JE V GLOBINI ATEISTOVEGA SRCA? • Kam naj damo ljudi, ki jim vera ni dana, kaj mislite o ateizmu? Ali ta sploh obstaja? Šuštar »A teizem je nauk. Če vzamete pozitivni ateizem, trdijo, da Boga sploh ni, tako imenovani agnosticizem pa pravi, da o Bogu nične vemo. Mi pa ponavadi, če govorimo o veri, go vorimo o ateistih, se p ra vi o ljudeh, ki sami o sebi trdijo, da so neverni. V nekaj najbrž vsakdo verjame in vsakdo ima neko vero, ki si z. Či jo prilagaja tako ali drugače. Če kdo trdi, da ne veruje, je to njegovo prepričanje, tako se izraža. Kaj je v globini njegovega srca, je spet drugo vprašanje. Menim, da če je kdo imel v zgodnji mladosti vsajeno to, kar mi imenujemo vero, tega ne more popolnoma iztrgati iz sebe. Vera lahko ostane kot neko seme, ki ni vzkalilo, ali korenine, ki niso pognale. Mogoče bodo pognale ali pa tudi ne, vprašanje ateistov pa je seveda zelo resno vprašanje. Predvsem, kako do tega pride, kaj je temu vzrok. Ateizem se danes širi, ljudje so naravnost ponosni na to, da se deklarirajo kot ateisti Kristjani se moramo zavedati, da smo pri tem soodgovorni Če bi bili vsi kristjani dobri kristjani če bi močno izžarevali vero, potem bi ateisti postali pozorni na kristjane in bi tudi sami sprejeli vero in po njej živeli Ker pa veliko kristjanov živi tako, da ljudi bolj odbija kot privlači, ali pa se ljudje nad kristjani pohujšujejo in pravijo, da to sploh niso kristjani se potem odločijo za ateizem ali vsaj za distanco do Cerkve, do Boga. Iščejo svojoftoL« • Prej ste rekli, da jeza človeka, kije veren, pot skozi življenje težja. Čuti večjo odgovornost, do vsake stvari je bolj kritičen. Po drugi strani pa je veren človek, taka je moja domneva, na nek način bolj srečen od neverujočega. Že zato, ker v nekaj verjame. Vakuum, ki ga zaznava ateist, je ne-kmpošastnega. Šuštar: »Gotovo, saj ravno v tem vidimo ves pomen vere, da človek najde vsebino svojega življenja, ve njegovo smer, najde pot, ima zagotovilo: če se bom za to prizadeval, cilja ne bom zgrešil Neverni so velikokrat obupani ne najdejo smisla svojega življenja, ne vedo, kaj to, za kar si prizadevajo, pravzaprav pomeni Je to samo delo za človeštvo in bodo ostali v spominu človeštva kot, recimo, veliki ljudje, ki so pomembno prispevali na kulturnem, socialnem ali političnem področju? Zakrito pa ostaja vprašanje, kakšne smisel ima vse to, ko prihaja smrt Vsa življenjska vprašanja dobivajo pred smrtjo svojo čisto drugačno razsežnost. Zato je razumljivo, da veliko kristjanov, veliko ljudi hoče misel na smrt čim bolj izločiti, češ za to bo še dovolj časa, bomo takrat o tem razmišljali Gotovo pa je smrt tisti odločilni prehod, kjerje po našem prepričanju odločena in določena človekova usoda za vso večnost, se pravi za čisto drug način življenja in bivanja. Zato gledamo kristjani na življenje in odločanje v življenju tudi pod vidikom smrti in pod vidikom, kdo nas bo sodiL Pravimo, da je Bog sodnik. Bog je stvarnik, Bog je oče, Bog je odrešenik, je pa tudi sodnik. Nekoč nam bo sodil in ta sodba nima priziva Kakor bo on odločil tako bo dokončno odločeno in v Svetem pismu imamo zelo jasna in močna poročila o lej posebni sodbi V tej zvezi igra posebno vlogo vprašanje krivde ali greha, ko se kristjani zavedamo, da sta krivda in greh zelo resni zadevi, drugi pa gredo večinoma mimo tega, kot da to za njihovo življenje nič ne pomeni Človek bo sojen tako, kot je to doživljal v svoji osebni vesti Nekdo lahko v svojem življenju naredi marsikaj, kar je bilo napačnega, vendar je to naredil iz drugega prepričanja. Lahko je tudi opustil marsikaj iz dobrega prepričanja. Vendar ne smemo soditi ali obsoditi nobenega človeka. Dokončno samo Bog ve, kako stoji s človekom.« VSAKIMA SVOJE UMIRANJE IN SVOJO SMRT • Prej sva govorila o smrti. Kot človeku v srednjih letih se mi zdi, da je prag razmiš- ljanja o bližajoči se smrti med današnjimi generacijami vse nižji. Kot da mlade generacije naravnost hitijo v objem tovrstnih razmišljanj. Tako verni kot neverni. Čemu lahko to pripišemo, eroziji morale, etike? Čemu? Šuštar: »Gotovo je danes zaradi razočaranj, ki smo jih doživljali v naši družbi, več tovrstnih razmišljanj. Nekaj tega lahko pripišemo tudi vrsti ponudb, kijih prej nismo poznali. Mislim na razna gibanja, tudi vzhodna, ki človeka opozarjajo, da ni samo to, kar je in pije, da ni samo to, kar doživlja užitkov na spolnem področju. Skupni imenovalec teh gibanj je, da je človek duhovno bitje, da mora v sebi odkriti duho vnost. Kakor hitro člo vek to počne, se sreča tudi z vprašanjem minljivosti ali je res po smrti vsega konec, ker da je telesno življenje končno, to doživljamo. Žal v Sloveniji pa tudi drugod nekateri razširjajo prepričanje, da je s smrtjo vsega konec, in potem je samomor najboljši izhod. Tu se postavljajo tudi medicinska vprašanja, kaj naj naredimo z bolnikom, kije neozdravljivo bolan. Naj ga zdravimo ali pustimo, da umrje svojo smrt? Kajti vsak človek ima svoj način umiranja in svojo smrt, ki mu jo tudi pustimo. To so zelo težka in odgovorna vprašanja, povezana z medicino, etiko in sploš-nočloveškim občutjem. Večina ljudi želi živeti čim dlje. Ljudje, ki bi želeli smrt, so neozdravljivo bolni in upajo, da bo s smrtjo prišlo odrešenje. Nekateri si želijo umreti, da bi bili rešeni bolečin, in tudi včasih prosijo, da jim zdravnik pomaga, da bi lažje in hitreje umrli. Srečamo se z vprašanjem aktivne in pasivne evtanazije, ki ga tu ne bi načenjali. Zanimanje za ta vprašanja pa je po mojem mnenju med ljudmi danes zato večje, ker vidijo, koliko in kaj vse se človeku v življenju poruši. Kaj vse smo si gradili in obljubljali in vendar je danes prihodnost tako negotova Ljudje razmišljajo, kakšen hasek imajo vsa prizadevanja Ni pa vse to domača bera, veliko je prišlo, kot sem že rekel, od drugod.« TUJINA IN DOMOVINA • Veliko časa ste bili v tujini, kjer ste se veliko naučili, marsikaj spoznali. Morda nekaj o tem, predvsem pa me zanima, kako ste ob vrnitvi sprejeli domovino in ona vas. Šuštar: »Na tujem sem bil 35 let. Tja sem odšel na študij z veseljem, ker sem se zavedal, da mi študij nudi - poslan sem bil v Rim - več možnosti doživljanja stikov, spoznavanja sveta, kot če bi ostal v Ljubljani Seveda nisem pričakoval, da bom v tujini ostal toliko časa. Vrnitev po končanem študiju ni bila mogoča iz dveh razlogov: eden so bile politične razmere doma, teologi nismo bili zaželeni, drugi razlog pa je bila bolezen; ob koncu šolanja sem nevarno zbolel na pljučih. Na zdravljenje so me poslali v Švico. Iz tega je nastala nujnost oziroma možnost, da bi ostal tam. To ni bilo lahko, iskati je bilo treba vseh vrst zvez in priporočil, da so me Švicarji, kot so takrat rekli, tolerirali Leta 1965 sem postal švicarski državljan. To so mi ponudili in tudi želeli, ker sem bil ravnatelj semenišča. Obdržal pa sem hkrati tudi jugoslovansko državljanstvo, saj Švicarji niso zahtevali da se mu odpovem. Še danes imam oba potna lista, čeprav dosledno uporabljam samo jugoslovanskega. Tujina mi je veliko dala, izpopolnil sem se v jezikih, navezal dragocene stike po vsej E vropi in tudi širše. To mi je, ko sem postal ljubljanski škof, zelo pomagalo, saj sem lahko te stike gojil še v drugih oblikah. Stiki z drugimi ljudmi z Neslovenci so bili dragoceni tudi zato, ker sem se zaradi tega lahko bolj zavzel za naše Slovence v Evropi Avstraliji obeh Amerikah pa tudi doma. Ti stiki Slovencem koristijo še danes v marsikaterem oziru.« • In potem domovina? Šuštar: »Prvič sem prišel na obisk domov leta 1965. To je bil le kratek obisk. Svarili so me, da me bodo tu zasliševali, da bo treba dajati vsemogoče izjave. Tudi kasneje sem še prihajal. V vseh teh letih nisem doživel niti enega zasliševanja ali zasledovanja. Pač pa so mi pripovedovali, da so po mojem odhodu spraševali, kje sem bil, s kom sem govoril, kam sem šel. Nisem imel namena, da bi se v domovino vrnil za stalno. V ljubljanski škofiji so se s tem strinjali, tudi nadškof Pogačnik, rekoč, da sem v Švici škofov vikar in s tem na nek način škofov namestnik. Okoli leta 1975 seje začelo obračati, kaj če bi se vendarle vrnil domov. Nekateri so se za to zavzemali, tudi na teološkifakulteti, češ da bi to, kar sem preda val v Š vici, lahko podajal tudi v Ljubljani Doma naj bi nadaljeval tudi nekatera druga dela, ki sem jih opravljal v tujini. Prišlo je do raznih dogovarjanj, leta 1076 sem se sam pozanimal, kako je z možnostjo vrnitve. Na konzulatu so rekli, da morajo narediti raziskavo v Beogradu in Ljubljani, da bo to trajalo več časa, morda tudi več let. Bil sem presenečen, ko sem že po treh mesecih dobil odgovor, da zame ni nobenih ovir za stalno vrnitev v domovino. Na konzulatu v Zuerichu so mi brez vsakega spraševanja in pogoja izročili jugoslovanski potni list. Generalni konzul, bilje Črnogorec, mi je ob tej priložnosti rekel: » Vi ne boste vzdržali v Jugosla viji, lahko se vrnete v Švico, mi imamo za to že vse pripravljeno in urejeno. Lahko pridete kadarkoli nazaj, ne bo nobenih težav.« Menil sem, da če zdržijo drugi, bom jaz tudi. Prvi dve leti res nista bili lahki. Vse je bilo tako drugače, ljudi nisem poznal, razmer tudi ne. Priznati pa moram, da so me pustili pri miru. Drugi so mi pripovedovali, kolikokrat bom moral na zasliševanja, kaj vse bodo od mene zahtevali, razne izjave itd. Tega nisem doživel, pustili so me pri miru. Potem je prišlo vprašanje imenovanja za škofa. Kako je to potekalo, ne vem. Znano mi je le, da Vatikan ob imenovanju ni dolžan uradno vprašati za pristanek jugoslovanskih oblasti. Jaz sem imel pomislek, da sem bil predolgo v tujini, da bi postal ljubljanski škof; prvič ne poznam razmer, drugič pa nisem doživljal vseh teh stvari in se tukaj ne bi znašel. Tudi z vatikanske strani so mi omenjali, da bo, če bo vprašanje škofovstva kdaj prišlo na vrsto, to tudi glavna ovira. Ali je bilo ali ne, ne vem, v januarju leta 1980 sem dobil obvestilo, da je to v načrtu. Prej namreč vprašajo, ali sprejmete, če bito prišlo v poštev. Odgovoril, da sem pripravljen sprejeti, in potem je v februarju res prišlo imenovanje za ljubljanskega nadškofa.« NARODNA ZA VEST NI NA CIONALIZEM • Kaj za vas, gospod nadškof, pomeni slovenstvo? Šuštar: »Pomeni mi veliko. Mi smo bili v gimnaziji pa tudi že v sonovni šoli vzgajani in vzgojeni kot zelo zavedni Slovenci. Takrat so bili hudi časi, Aleksandrova diktatura, slovenstvo so zatirali. Med študenti je slovenska za- vest naraščala. Drugi razlog je bil, da smo se zavedali, da smo gojenci prve slovenske popolne gimnazije, ki ima svoje posebno poslanstvo. Tudi naši profesorji so nas opozarjali, naj bomo vedno zares dobri Slovenci. Zame je slovenstvo vedno ostalo in bilo tako bistvena vrednota, da sem se ga zavedal tudi zunaj, čeprav sem spoznal, da ljudje v tujini o Slovencih skoraj nič ne vedo. Poznajo Jugoslavijo, Slovence zamenjujejo s Slovaki. Ko sem dobival razne službe, sem se zmeraj uveljavljal kot Slovenec, čep ra v sem moral hkrati po vedati, da prihajam iz Jugoslavije, da so sploh lahko lokalizirali, kje Slovenija je. Ko sem se leta 1977 vrnil domov, sem videl, da se sicer v marsikaterem oziru zavzemamo za Slovenijo, da pa so veliko bolj v ospredju ideologija, marksizem, partija, jugoslovanstvo. Bil sem v skrbeh, kako se bo vse to razvijalo naprej. Ob vseh dogodkih, ki nam zadnja leta niso prizanesli, so moje skrbi naraščale, na drugi strani pa sem bil vesel, ko sem videl, da pri ljudeh narašča prava, pravilna, zdrava narodna zavest. To je nekaj drugega kot šovinizem ali nacionalizem. Če se hoče kdo uveljaviti na račun drugih in druge zaničuje, potem je taka narodna zavest popolnoma zgrešena ter jo moramo že kot ljudje, kaj šele kot kristjani, popolnoma odklanjati. Zavzemanje za lastni narod, za njegovo svobodo, samobitnost, enakopravnost, jezik, pravice, kulturo, uveljavljanje naroda v družbi drugih je po naravnem zakonu dolžnost, po krščanskem nauku pa prav posebna naloga Kajti krščanstvo se vedno uveljavi oziroma ukorenini v določenem narodu. Versko prepričanje ni nekaj splošnega, čeprav je krščanska vera vesoljna, za vse narode, svojo določeno obliko doživlja v narodu. Pri nas na Slovenskem na slovenski način, v Franciji na francoskega v Španiji spet drugače. Danes to posebej čutimo v Afriki in Aziji, kjer je problem, kako naj se vera ukorenini v tamkajšnjih narodih, še veliko večji Zato imamo tudi s teološkega vidika dolžnost, da se zavzemamo za slovenski narod, za njegovo enakopravnost, za samostojnost. Vprašanje, kako naj to politično uredimo, ali v neke vrste samostojni državi, ki je mednarodno priznana, ali v konfederacije s pogodbami z drugimi republikami v Jugoslaviji ali v'neki tretji obliki, recimo v Evropi regij, je stvar politike. Ko bo ta pogovor izšel, bo glasovanje za osamosvojitev Slovenije že za nami. Prepričan sem, da bo polna odgovornost Slovencev za lastno usodo po 23. decembru jasno potrjena« PAPEŽ NAS JE OBISKAL DEJANSKO IN SIMBOLIČNO • Na določen način je v zvezi s slovenstvom tudi vaš nedavni obisk pri Svetem očetu v Rimu. Govor je bil tudi o Slovenski škofovski konferenci, ki je tudi ena od oblik slovenske državnosti oziroma potrjevanja naroda. Šuštar: »Morda je bilo celo nekoliko drugače. To ni bil naš obisk pri papežu, ampak papežev obisk v slovenskem zavodu v Rimu. Mi smo poudarili- kdaj bo papež prišel v Slovenijo je namreč zapleteno vprašanje- da pomeni papežev obisk pravzaprav obisk Sloveniji Zavod, ki je skromen in majhen ter obstaja le 30 let, je ne glede na vse vendarle košček Slovenije v Rimu. Papežu smo rekli .Zdaj ste prišli k nam obisk in mi bi vam radi nekaj povedali o Sloveniji 'Papežje o vsem seveda zelo dobro obveščen, jaz sem poudaril le naša pričakovanja, naše pravice, naše želje, naše zahteve in v tej zvezi posebej omenil našo Slovensko škofovsko konferenco. Ta samostojno deluje že osem let, čeprav sodelujemo tudi v Jugoslovanski škofovski konferenci Druga stvar je mednarodno priznanje Slovenske škofovske konference. To bi pri nas v Sloveniji sicer ne pomenilo kaj posebnega, ima pa posledice za nekatera mednarodna srečanja, predstavitve, udeležbo na takih srečanjih. To bo imelo v prihodnosti še večji pomen, zato se trudimo, da bi dobili tudi mednarodno priznanje. Tretji vidik te zadeve je, da Vatikan smatra, da lahko škofovska konferenca obstaja le v okviru države. Če bi bila Slovenija samostojna država, ne bi bilo nobenega zadržka, da ne bi imeli tudi samostojne, mednarodne priznane Slovenske škofovske konference. Dokler tega ni, si prizadevamo za izjemo, morda nam bo uspelo, da bodo to izjemo priznali, saj so nam nekateri zelo naklonjeni, razumejo naš čisto posebni položaj v vsej Evropi. V Jugoslovanski škofovski konferenci ■Slovence že spoštujejo na tak način, da je pri vseh mednarodnih udeležbah pravilo vzeti s seboj tudi koga iz Slovenije. Tako je bilo tudi na zadnji škofovski sinodi. Glede mednarodno priznane Slo venske škof o vske konference sem optimist, čeprav ne vem, če bom sam to dočakal ali ne, kar pa tudi ni velikega pomena.« ZA TISTE, KI SO PRIPRA VLJENI TRPETI BOLEČINO • Ste nadškof, duhovnik in človek. Vprašanje bi formuliral z Vodnikovo »Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo«. Biti duhovnik je odrekanje marsičemu, po drugi strani pa tudi nenehna bogatitev. Šuštar: »Nekateri ne morejo razumeti, da se duhovnik ne more poročiti in imeti otrok. To razumejo kot nekakšno nasilje nad človekom. Rekel bi, da se mora vsak sam % da se mora vsak sam odločiti za to, ni naključje, da pride duhovniško posvečenje v poštev šele pri 24 letih. Upamo, da je kandidat do takrat vse in dovolj premislil, čeprav so tudi primeri, ko duhovnik spozna, da si je izbral zanj napačno pot. Odpoved zakonu in družini je nedvomno velika žrtev. Spominjam se svojega učitelja, ki je dejal, Veste, to je za nekatere odprta rana, ki nenehno krvavi ’ Tisti pa, ki je jasnem, kakšna je cena, sprejme to žrtev. Kaj vsak posameznik, ki se je odločil za to žrtev, naredi iz svojega življenja, je odvisno od veliko stvari. Od osebnega doživljanja, zunanjih okoliščin, službenega mesta, od razumevanja in sodelovanja z ljudmi. Včasih je vprašanje, kako duhovnik sploh lahko vzdrži v svoji osamljenosti, nekateri se znajdejo v veliki osebni krizi. Vse to moramo jemati zelo človeško. Videti težave, neuspehe, ne pa stvari posploševati. Če se zgodi kaj hudega, česar ljudje ne odobravajo, ne smemo takoj seči po obsodbi Zanimivo je, da imajo tudi ljudje razumevanje, če duhovnik stori kaj narobe, ne obsojajo ga prehudo. Največji kritiki duhovniških napak pa so tisti, ki imajo sami kaj na vesti. Srečal pa sem tudi veliko duhovnikov, ki jim samota in odrekanje nista bila niti malo odveč. Sam sem imel v tem oziru res posebno vodstvo Božje previdnosti, ki meje vodila po takih oblikah življenja, da nisem nikdar prišel v težave, kjer bi bil vpliv na zunaj ali pa zunanje okoliščine take, da bi me, če smem uporabiti ta izraz, to vrglo s tira. Da pa se mora človek nenehoma sam osebno odločati, spada k človeškemu življenju.« VOŠČILO DOLENJCEM • A sketstvo je po mojem lahko tudi velika prednost. Šuštar: »Se strinjam z vami. Zato tudi vedno znova poudarjam bogoslovcem in tudi duhovnikom: če si se odločil, naj bo ta odločitev radikalna, popolna, in ne kakšno popuščanje, kompromisarstvo in neko iskanje nadomestkov. Vprašanje je seveda, ali ima človek za tako jasno in odločno obliko življenja moč. Duhovnikom pri tem tudi pomagamo. Najprej jim damo dovolj pravih nagibov, da vedo, za kaj gre, čepra v gre v končni posledici za odločanje celega človeka, in ne samo racionalnosti. Pomagamo jim, da ne prihajajo v osamljenost in zapuščenost, tretja stvar pa je božja pomoč.« Vas lahko prosim za nekaj novoletnih besed dolenjskim rojakom? Šuštar: »Za nami sta plebisc ust ar: »Za nami sta plebiscitni 23. december in Božič, pripravljamo se na vstop v novo leto. V njem bi zaželel vsem veliko močnega in trdnega zaupanja V teh negotovih časih, ko je toliko ljudi zaskrbljenih, zbeganih, obupanih, bi rekel: »Imejte upanje, ljudje, pomagajte si med seboj, zaupajte v svoje moči in božje varstvo ter pomoč. Zaželel bijim, da bi prišli boljši časi, kar zadeva naše politične in socialne razmere. Zelo me skrbi, ker toliko ljudi ostaja brez dela. Na poseben način bo treba poskrbeti za socialno pomoč tistim, ki so ali bodo v hudi stiski. Vsem bi zaželel tudi dobrega zdravja, čeprav pravijo, da si ga uničujemo predvsem sami z uničevanjem narave. Skrb za ohranitev narave in okolja naše lepe slovenske domovine ima s tega stališča še poseben pomen. In končno hi vsem zaželel, da bi bile mednarodne razmere take, da ne bi živeli v stalnem strahu pred vojno. Vedno manj je tistih, ki so doživeli zadnjo vojno, tistih, ki se spominjajo, kakšna strahota je to bila. Vojna je najhujša nesreča, ki nas lahko doleti. Zato storimo vse, da bi preprečili nasilje in vojno tako v naših krajih kot v svetovnem razmerju. V prihodnjem letu se bom pogosteje videval z dolenjskimi rojaki, ker me v moji ljubi deželici čakajo birma in druge obveznosti. Vesel sem, da lahko ob tej priložnosti preko Dolenjskega lista vsem pošiljam pozdrave in najboljše želje.« Od Petelinjega repa do cocktaila z godovina pravi, da so že kar stari Rimljani in Grki na svoj način počenjali tisto, zavoljo česar so se barmani pred dnevi zbrali na Otočcu: zlasti vinu pa tudi žganim pijačam so z raznimi dodatki spreminjali osnovni okus. Bodisi, da so jim dodajali začinjeno prekuhano morsko vodo, razne smole, bodisi cvetlične arome in začimbe, kot so cimet, pelin, žafran. O mešanju pijač v kasnejših zgodovinskih obdobjih ni znanega domala nič, zato pa je črno na belem, da se je to opravilo najprej udomilo v Ameriki. Vsaj sedem je zgodb, ki vsaka po svoje razlaga izvor mešanja pijač. Najbolj razširjena je tista, ki ime cocktail (cock tail pomeni v prevodu petelinji rep) povezuje s Petelinjimi hoji, ki so jih na ameriška tla v prvih letih naseljevanja prinesli novi priseljenci iz zahodne Evrope, predvsem Španci in Portugalci Lastnik zmagovalnega petelina je namreč poraženemu izpulil nekaj repnih peres, se z njimi okrasil in prijatelje povabil na pijačo, ki so jo mešali iz pijač podobnih barv, kot je bil rep petelina. Druga zgodba razlaga ime cocktail s početjem nekega lastnika gostinskega lokala, ki je v času ameriške državljanske vojne pričel kozarce krasiti s petelinjim perjem. Spet tretja pripoveduje, kako seje ta bese-da porodila v New Amsterdamu v Ameriki, kjerso jutranji pijanci redno hodili v lokale, koder so de- kleta že pometala prostore z metlami iz petelinjih Če, repov. Četrta zgodba govori o tem, kako so konjski trgovci in mešetarji na Divjem zahodu konje, ki so jih prodajali, napojili z neko alkoholno mešanico, po kateri je konj postal živahnejši, prej povešeni rep pa se mu je dvignil. Beseda cocktail seje namreč uporabljala tudi za konje, ki niso bili čiste pasme. Povsem drugače pa govore preostale tri razlage. Peta pravi, kako je ime cocktail v lesni zvezi z južnjaško lepotico Ocetelle, ki je med državljansko vojno zapeljevala oficirje, šesta govori o mehiški princezi, kije zapeljevala nekega ameriškega generala in ga klicala Coctel, medtem ko sedma trdi, da je ime nastalo v Franciji iz besede »coquetel«, kar pomeni mešanico pijač, kakršne so še ob koncu 18. stoletja ponujali v Bordeauxu. Bržkone pa je vsako prerekanje o tem, kateri razlagi velja pritegniti odveč, če vemo, da je cocktail za mešanje pijač, kot ga poznamo danes, kaj slaba označba, cocktaili so le ena od triinštiridesetih skupin mešanih pijač, ki jih v osnovi delimo na dolge in kratke, razlika med njimi je v količini in jakosti Domiselnosti in iznajdljivosti je prepuščeno, iz koliko delov sme biti sestavljena mešana pijača, da pa to opravilo le ne bi postalo preveč zapleteno in da bi našlo svoje mesto tudi v gospodinjstvu, je Mednarodno združenje harmonskih organizacij (IBA) sprejelo leta 1985 na svojem 33. kongresu v A msterdamu sklep, kako naj bo mešana pijača sestavljena iz največ treh pijač in dveh dodatkov, kot so kapljice in brizgi Ne nepomembna je tudi dekoracija; tako je, denimo, oliva pomembno dopolnilo pri zelo suhih operiti vnih cocktailih; v suhe pijače sodi tudi rezina limone; češnja je pomemb-nen dodatek pri polsuhih cocktailih, rezina pomaranče ali ananasa bo še kako prijala m polsladkih pijočih, tudi sladkorni rob na kozarcu dopolnjuje okus in ni zgolj v okras. Osno vno pra vilo pri mešanju pijač je, da morajo biti te močno ohlajene, led je zato eden osno vnih pripomočkov barmana Prav tako je potrebno vedeti, da mora imeti cocktail določen osno vni okus, slednjega lahko da vsaka močna žgana pijača Z dodatki, kot so sadni sokovi, smetana, jajca sirupi, sodavica, tonik ali peneča vina, spreminjamo okus osnovni pijači in jo hkrati ublažimo, medtem ko aromo na koncu oblikujemo z dodatkom likerja ali bittra In če ob tem vemo še, katere pijače in dodatki se med seboj vežejo ter kateri ne - viski se, denimo, le izjemoma z ginom ali konjakom, enako kot rum z vinom ali vermutom, jajca in smetana ne sodijo v limomade, tequilo in campari itd. - se lahko y barmanstvu poizkusimo tudi doma. Namesto shakerja, posode, po kateri so barmani najbolj znani, bo dobra katerakoli druga, primerna za mešanje, prav bo prišel tudi električni mešalnik, še posebej pri mešanju tistih pijač, kjer bomo uporabljali sladoled, sadne dodatke, mleko, smetano ali jajca Časa za to bo v teh prazničnih dneh verjetno dovolj, zato naštejmo ob koncu nekaj receptov, primernih za slavnostne trenutke, katerih sestavine je moč najti v slehernem malo bolje založenem hišnem bifeju. Iz dveh četrtin vodke, četrtine konjaka in četrti- ne encijana (količino odredimo potrebam primerno, za eno osebo računamo s 6 centilitri pijače) ter nekaj kapljic mentolovega likerja je sestavljen cocktail, kije pred leti zmagal na svetovnem prvenstvu v Opatiji; za ženski okus primeren cocktail je sestavljen iz treh šestin konjaka ali vinjaka, i šestine mandarinovega likerja, šestine pomarančnega in šestine limoninega soka, otrokom lahko pripravimo coktail iz treh desetin borovničevega, dveh desetih pomarančnega in desetine ananasovega sirupa ter štirih desetin limoninega stila, moškemu okusu bo prijal zmago vatni cocktail, sestavljen iz tretjine viskija, tretjine bittra in tretjine starega graničarja. Omenimo pa za konec še dva cocktaila priznanih novomeških barmanov, zapi-' sana med tisočimi najuspešnejšimi svetovnimi recepti Iz četrtine svetlega vermuta, četrtine suhega gina, četrtine mandarinetta, četrtine likerja orly ir nekaj kapljic grenadine sirupa je svoj cocktail pripra vil Franci Bobič, Jože Retar pa ga je sesta vil., iz dveh četrtin scotch creama, četrtine gina in četr- I tine smetane, prav tako pa dodal nekaj kaplji& I grenadine sirupa. Prav nič pa ne bo narobe, če f nekaj domišljije in upoštevajoč pijače, kijih imata ■ na voljo, podoben cocktail pripravite sami! Pral ', nič ne bo narobe, če, denimo, s tolčeno smetano namesto kave obložite kavni liker. _ B.8 JOGI priloga dolenjskega listaj novem letu 1991 IM' ' : ' m US :f|8 ' ^ S < mt. WMi «S * * k. S* jm I »mu tuWn tam um .ni jnsnuVi j -wi vuAmi v i>>4 ,<>U>s *a\ usctijovim^n *i ' v umn: »r’,;A ,mu«niv? .v c;~-. - ' :> = 3b^WE8BSR:‘& ssM/m&m /m Celuloza, papir in papirni izdelki Krško Tovarniška 18, 68270 Krško, telefon: 0608 21-038, telex: 35725 YU ROTO, telefax: 0608 22-077 mg m¥ mšm.. - - tM »sp® SREČNO ’91 /ELEKTRIKA JE CISTA ENERGIJA ZA RAZVOJ, ZA ŽIVLJENJE / NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Sl becmo /myuo mm IESMA ARŠAVA KULKWITZ MUNCHE PANE ' NOVO MtSTO ~ TUAPSA-NEBUG hi v,'tv' (vi\f . 1» 4 ttt\i(vu»n ir. v»W. «•. ».•.w \ J Ji .A io l \i i.uvvAi llll/ViU J ENGHAZI ghAdames GHAT EBHA m&šk ® i Vsem poslovnim par+nerjem, delavcem doma in po gradbiščih v tujini, želimo srečno, zclt+avo in uspešno ^99i. le+o SOLIKAMSK MOSKVA • puSCINO [r^l[ • • • •••••• nčne- tol* 3“ ^plivse iicnePr ’Qll ve« S° lel° i>6n0 -Ol2 .007' .0**' .08°’ tele<0 = GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO f 1 i 1 l 1 1 i 1 i. hra/t OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO ADAMIČEVA 2 Članom, kooperantom, poslovnim prijateljem in vsem občanom voščimo vesel božič in srečno novo leto! 1 I 1 I S?! I I f i I 1 1 Š |f - I i i I 1 I SSS NOVO MESTO Cenjene kupce vabimo k novoletnim nakupom v naše prodajalne in jim voščimo vesel božič in srečno novo leto! 'mz ih£3*m: rečno s® . ? r" ?i^***‘-t* •m wmm -i * m t-m £ m mm mmm mm n ostal pridušen v njih. Mu je še mogoče slediti? Junak Javorjeve povesti skuša slediti temu notranjemu klicu in se želi vrniti na zemljo. Poroči se na kmete, hkrati pa še naprej dela v pre- DRUGAČNE ZVEZDE Mnogi popotniki in avanturisti so prepotovali ta naš svet že na vse mogoče načine in v vse mogoče smeri. Svetovni popotnik Zvone Šeruga, doma Sel pri Ratežu pri Novem mestu, pa se je odločil, da bo zemeljsko kroglo prevozil z motornim kolesom. Takšna odločitev je seveda narekovala svoje smeri, se pravi, da je z motorji — izmenjal jih je kar nekaj — mešal prah vseh mo- gočih cest, poti in brezpotij na I vseh kontinentih sveta razen bele celine na južni kapi našega planeta. Prevozil je obe ameriški celini, nadaljeval pot na vzhod prek Bližnjega in Srednjega vzhoda do Indije, Indokine in po Avstraliji, nazadnje je prepotoval še Afriko. Na poti po petih celinah in skozi 45 držav se je Šeruga srečal z ljudmi vseh ras, doživel veliko lepega, a tudi kaj neprijetnega. Človek navsezadnje potuje zato, da kaj doživi. Le da vsi popotniki ne znajo svojih doživetij trajneje ohraniti in jih tako predstaviti drugim, kot to uspeva Šerugi. O svojih popotovanjih je veliko pisal po raznih časopisih (tudi za Dolenjski list), imel je številna predavanja, pripravljena na sodoben avdiovizualni način, predstavil se je na televiziji, napisal pa je tudi dve knjigi. Prva je že pred leti izšla pri Mladinski knjigi, druga pa je z naslovom Drugačne zvezde izšla te dni v samozaložbi. V Drugačnih zvezdah je opisal vso pot okrog sve ta, se pravi, da je vanjo vključil tudi vsebino svoje prve knjige, v kateri je opisal potovanje po ameriških celinah, vendar predstavlja ta skrčeni in na novo napisani del le tretjino nove knjige, ostalo besedilo opisuje še neobjavljena potovanja. Šeruga je kar spreten pisec s poudarjenim egom, ki pa mu ne zapira spoznanj drugačnosti in drugega. Čeprav bo bralec knjigo sprejel predvsem kot zanimiv potopis, to ni zgolj potopisna knjiga, v potopisno pripoved se namreč osvežujoče vpleta ljubezenska zgodba potopisca samega. Lep del poti ga je spremljala Romana Dobnikar, njuno zadnje popotovanje po Afriki pa so bili sicer naporni, a vendarle medeni tedni. Romnana se danes piše Šeruga in je mati njegove hčerke. Vsekakor je treba še omeniti, da je knjiga Drugačne zvezde lepo oblikovana in da vsebuje več dobrih barvnih fotografij. M. MARKELJ . Jm!Y rit sili j KDO ME SILI TEBE LJUBIT TRI jšnji službi. Toda ne življenje na zemlji ne življenje z ženo se mu ne obrača dobro, počasi, a nezadržno razpadajo lepi načrti. Notranja razdvojenost in nesrečna izbira žene ga na koncu pripeljeta do ločitve, ki je popolna, saj gre tako za ločitev od žene kotod zemlje in od domovine. Kam naj gre literarni junak, ko izgubi dotedanja pot smisel? Na novo pot. Junak povesti Kdo me sili tebe ljubit se po življenjskem polomu odpravi po sledi mnogih njemu podobnih Slovencev v tujino. MiM Knjižni prvenec pisatelja Janeza Javorja Kdo me sili tebe ljubit, ki je nedolgo tega izšel pri založbi Kmečki glas, je prava ljudska povest, napisana po boljših izročilih te literarne zvrsti. Vendar bi jo težko uvrstili v množico tistih del, ki so nekdaj zasula slovensko bralstvo z idiličnimi in moralno poučnimi zgodbami. Javor se sicer drži obrazca ljudske povesti, ohranja v nji tudi osnovno moralno jedro, vendar je njegovo pisanje dodatno zanimivo, ker razgrinja probleme in stiske slovenskega človeka, ki niso značilne za tradicionalne povesti. Stiske so drugačne, rojene iz časov graditve socialistične družbe, v kateri naj bi kmeta ne bilo, vsaj takega ne, kot se je naredil skozi stoletja bivanja na slovenski zemlji. Mladi so odšli v mesto, v tovarne, klic zemlje in starih vrednot pa je IZ MATICE Pri Slovenski matici so ob koncu leta poslali med svoje člane in seveda tudi med druge kupce knjig drugi del paketa redne letne zbirke, ki obsega tri zanimive knjižne novosti: zbornik razprav Frana Zvvittra o slovenskem narodnem vprašanju, študijo Katje Vodopivec in sodelavcev o kriminaliteti na Slovenskem v 49. stol. ter avtobiografsko—esejistično delo Tarasa Kermaunerja Zadnje srečanje. Fran Zvvitter, ki je v slovenskem zgodovinopisju pomembno ime, je pred več leti sam pripravljal izbor svojih razprav za knjižno izdajo pri Matici, vendar dela ni nikoli dokončal. Priprave novega zbornika se je lotil Vasilij Melik, ki je iz bogate zgodovinarjeve zapuščine izbral 17 krajših razprav, nastalih v petih desetletjih Zvvittrovega znanst- venega delovanja. Nastala je obsežna knjiga O SLOVENSKEM NARODNEM VPRAŠANJU, ki jo lahko vzamemo v roke kot Zvvittrovo monografijo o narodnem vprašanju, saj podaja vso razsežnost njegovih pogledov na to problematiko. In ta trenutek je tako branje še kako aktualno. Tudi za nestrokovnjaka bo zanimiva knjiga POSTAVA IN HUDODELSTVO, ki je nastala kot plod skupnega dela prof. Katje Vodopivec in 22 slušateljev podiplomskega tečaja na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Opravili so raziskavo o kriminaliteti na Slovenskem v prejšnjem stoletju in o odzivu ljudi in javnosti nanjo, kot se zrcalita v časopisju. Vendar raziskava ni zgolj zgodovinski pregled. Analiza podatkov izpred sto let razgrinja zanimive ugotovitve o tvorjenju predsodkov in stališč do kriminalnih dejanj, še posebno, ker jih v študiji občasno primerjajo s podatki za leto 1985. V Jugoslaviji je ta raziskava prva te vrste. ZADNJE SREČANJE je sugestivno napisana knjiga, v kateri plodoviti publicist Taras Kermauner oživlja spomine, razmisleke in pomisleke ter polemike, povezane z njegovim očetom Dušanom ter Markom in Antonom Slodnjakom, kako je te osebnosti in njihova delovanja razumel, dojemal in kako se je srečeval z njimi. Knjiga je napisana ,r znanem Kermaunerjevem slogu, torej privlačna za intelek tualno zahtevnejše bralne. MiM važnejših besedil, ki govore o slovenski suverenosti od pomladi narodov leta 1848 do ustanovitve Jugoslavije. Dokumentarno gradivo je opremil s spremnim besedilom, ki v 24 poglavjih prikazuje narodni boj in obuja spomin na velike mož slovenskega rodu Jakob Lorber. Prevod te apokrifne knjige je pred kratkim izšel pri založbi dSM Izdelki. Založnik je prvo slovensko izdajo posvetil 150—letnici začetka delovanja »tega največjega sina slovenske matere«, kot je zapisano na naslovni strani. Kdo je bil Jakob Lorber? V Sloveniji je skoraj popolnoma neznan, čeprav ga v svetu, kot stoji zapisano v uvodu v Jezusovo mladost, že dolgo poznajo in cenijo, saj sodi med preroke in vidce, njegova dela pa so prevedena v več svetovnih jezikov. Jakob Lorber se je rodil v Slovenskih Gonicah pred 190 leti, živel in deloval pa je v dogodke v zgodovini Slovencev. Knjiga je tako zanimiv in poučen dokument o prizadevanjih Slovencev skozi stoletja za politično, ekonomsko in kulturno samostojnost, svobodo in neodvisnost. Kot eno od sredstev narodnega prebujanja so naši predniki domiselno uporabili dopisnice oziroma razglednice, ki so se pojavile že v prejšnjem stoletju in so se kaj hitro priljubile. Na njih so tiskali podobe slovenskih mest in krajev, like naših velikih ljudi, narodne simbole, noše, običaje, verze in gesla, skratka, uporabili vsakdanji in razširjeni predmet dopisovanja za prebujanje utrjevanje slovenstva. JEZUSOVA SLAVE MLADOST Mohorjeva družba je lepo počastila vrsto letošnjih jubilejev: 140. obletnico programa Zedinjene Slovenije, 120. obletnico slovenskih narodnih taborov, 140. obletnico svoje ustanovitve in 190. obletnico rojstva svojega ustanovitelja škofa Antona Mariina Slomška z izdajo razkošne monografije Naprej zastava slave. Avtor knjige Srečko Krese je izbral prek 400 najzanimivejših slovenskih domoljubnih razglednic in faksimile naj- V božičnem času je marsikdo posegel po Evangelijih in prebral, kar je tam zapisanega o rojstvu Jezusa Kristusa. In vnovič je spoznal, da so biblijski spisi zelo skopi in da v njih skoraj nič ne piše o Jezusovem otroštvu in mladosti. To biblično praznino v resnici zapolnjuje kar precej spisov, le da jih Cerkev ni kanonizirala in uvrstila med dokumente Svetega pisma. Naravnost presenetljivo pa je za nas, da je verjetno najobsežnejšo knjigo o Jezusovi mladosti napisal Gradcu, kjer je leta 1840 dobil prvo navdihnjenje in začel pisati svojo prvo knjigo, »kot mu je bilo v notranjosti narekovano«. V celoti je Lorber v šti-rindvajsetih letih »po božjem nareku« napisal okrog 20.000 strani rokopisa, ki natisnjen obsega 25 knjig. Krono njegovega dela predstavlja Janezovo veliko veselo oznanjenje, ki naj bi dopolnilo manjkajoča svetopisemska poročila. Jezusova mladost pa naj bi bil Jakobov evangelij, ki so ga sčasoma tako skvarili, da ga Cerkev pri kanonizaciji svetih spisov ni mogla sprejeti kot pristnega v Biblijo. Jakob Lorber naj bi ga po božjem nareku znova napisal v njegovi izvirni obliki. Vsekakor gre za knjigo, ki jo bo marsikdo z zanimanjem prebral, saj naša verska literatura ni bogata z apokrifnimi spisi. Izid te knjige pa je pomemben tudi zato, ker v našo kulturno zavest vrača rojaka, znanega v svetu, in ki zasluži, da vemo zanj tudi na Slovenskem. M. MARKELJ jedrni mmj, praznik Novega mestaf :;:;i javni razpravi, v kateri je beseda te-Podlogu za spremembo datuma praznika jjre Novo mesto, je prišlo do močno različ- '.■>'Sledov, od tega, da podpirajo predlagani za praznik občine Novo mesto, do Sr °bčina Novo mesto imela svoj praznik 7. 'oje na dan, ko je bilo leta 1365 Novo 5 Usfartovljeno. V javni razpravi o tej po-j; Seje izoblikovalo 28 predlogov in mnenj, ji; 'jer>h jih je večina do tega predloga odklo-•5 ■ Nekateri argumenti za odklonitev 7. j;j1 kot novega občinskega praznika so, milo •'.•>0. n« irLUL n.. L. _____;x:l:__ jiji'°' na trhlih nogah. Da bi upravičili ozi-doh večjo težo dogodku, ki določa dan •j; ’0vanja občinskega praznika, se pravi 29. ji' ko je bila leta 1941 ustanovljena no- partizanska četa, minimalizirajo ali 10 vse m izničujejo pomen ustanovitve No-"testa, češ da to dejanje ni pomembno za °> ampak le za mesto samo, in da se je z ''vit vij o Novega mesta začela germaniza-ča okolja. Taki »argumenti« seveda ne ''Jo nobene malo resnejše in treznejše pre-Pa vejo pa več o njihovih avtorjih. }kor koli že, predsedstvo skupščine občine |pesto zaradi tega, ker se v javni razpravi [‘koval enoten predlog za datum občin-P Praznika, predvsem pa zaradi napove-lustavnih sprememb, ni zavzelo stališča o p občinskega praznika, odločitev o tem IPrepustilo bodoči, po novi ustavi obliko-rbčini oziroma občinam, če jih bo na se-teritoriju občine Novo mesto nastalo I Slede na to predlagam nov datum za ‘‘k občine Novo mesto, pa naj ga obravnavi bodoča občinska skupščina. Za novi . •• isuuuiu um insKU SKupsctna. /-a novi Praznika občine Novo mesto predlagam (d ‘n to v počastitev dneva, ko so leta 1873 v f( fn mestu na veliki slovesnosti položili ! “n‘ kamen za prvi Narodni dom na f ^temeljite v pomembnosti tega dogodka mesto, občino in za slovenostvo sploh P° poseči še nekoliko nazaj v zgodovino to mesta. Pri tem se opiram na zgodovin-[8led Novega mesta prof. Janka Jarca, ki F Naslovom »Iz preteklih stoletij Novega r izšel v kulturnozgodovinskem vodniku r »testo skozi čas«, ter spremno študijo i 'nesto v obdobju med leti 1850 in 1900« , Qvči ed SET V trgovsko poslovnem centru METLIKA tudi mi odpiramo NOVO samopostrežno PRODAJALNO IZDELKI od instalacijskega materiala do glasbil V <9 /6(2) \ priloga dolenjskega lisi- nagrada v sevnico Žreb je izmed reševalcev 48. nagrad-e križanke izbral OT1LIJO KUS iz evnice. Za nagrado bo prejela knjigo aneza Javorja Kdo me sili tebe ljubit. Nagrajenki čestitamo! Rešite današnjo križanko in pošljite Sitev najkasneje do 7. januarja 1991 a naslov: Uredništvo Dolenjskega lita, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s ripisom KRIŽANKA 50. REŠITEV 48. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 48. nagradne krike se, brano po vodoravnih vrstah, Bi: NAPAD, AVA, ANONIMNIK, (.A, OTOR, APO, ŠTOLA, SKUPINA, Z, TAR, AIL, KALA, NEP, PITA, OSIR, ALKA, RUR, MEDIJ, WRIKA, EDINOST, ROMAR, •ATARKA, IKONA. f NAGRADNA KRIŽANKA 52 1 Obnovljeni kranjski Parnas S Jugoslovanstva ni, če ni sloven-hrvatstva, srbstva, makedon- F. KLOPČIČ . „ Slovenci moramo kol majhen na- to tva P izpovedovati in braniti misel-. °st, ki nas kot mali narod more sščitili, ne pa enostavno privzeti 10 Uselnost velikih narodov. v° L. UDE u Kadar je narodna zavest visoka,. el 0 se manifestira, ko o njej razprav->p smo in jo skušamo na novo defini--n ali, takrat to pomeni, da preživlja i i i s rod hude čase in se skuša znova i Izbrati, da bi bil kos stiski.
* n roZna BARVA MERA ZA OSVETLJE- NOST ANTIČNO ME ZA DONAVO * ZNAMKA OStb NIH RAČUNAL NIKOV PECELJ PRI GOBI PREBIVALEC PRESKE Špan ČELIST iPABIOi ► 1Z0EL0VALEC TORT Dl ZLATO JABOLKO VOLOVSKA ANTILOPA VBŠJA TEKOČA »ODA ZG0O0VMAR LJUDSTVO V PIRENEJIH ITAL POKRAJINA ŠKAF LEVI PRITOK PADA 08JA0RAN-SK0MEST0V SRED ITALIJI ; zvez DRŽAVA V ZDA NADAV POVRŠINSKA MERA ELEKTR0- ENCEFAL0- GRAM ZA POLTON ZVIŠANI E DVOJNIK ZA NEVARNE PRIZORE VFUMU DEL MARIBORA KEM. SMB0L ZAH0U INKOVSKI VLADAR 00ST0P UMm DL GALOP ŽELATINA IZ ALG UJEDA Valvasorjev Bogenšperk, ki stoji na straži stoletij sredi gozdnatih gričev Dolenjske nedaleč od Šmartnega, je dneve pred koncem tega leta dočakal še enega od slovesnih trenutkov. V veliki dvorani, kjer so nekdaj v omarah stale dolge vrste dragocenih knjig in kjer zdaj odmeva poročna koračnica za vse, ki se odločijo na gradu skleniti zakonsko zvezo, seje v sredo, 19. decembra, zbralo veliko ljubiteljev Bogenšperka, Valvasorja io slovenstva, od litijskih občinskih veljakov do strokovnjakov za Valvasorja in republiških mož z Matjažem Kmecljem kot predsednikom Odbora za proslavitev 300—letnice na čelu. Ob priložnostnem kulturnem programu so slavnostno zaključili praznovanja 300—letnice izida Slave vojvodine Kranjske s predstavitvijo zbornika s simpozija o Valvasorju, najnovejše izdaje turističnega vodnika po Bogenš-perku in z odprtjem razstave noš iz Valvasorjevega časa, ki se je pridružila že urejenim stalni razstavam na gradu. Bogenšperk ni bil kar tako, zaradi lepe lege ali romantike prizorišče zaključnih slovesnosti. Tesno je povezan z imenom Janeza Vajkarda Valvasorja in z njegovim slovitim delom Slava vojvodine Kranjske, s tem pa je seveda neizbrisno zapisan tudi v slovensko kulturno in narodno zavest. Na tem gradu je pred več kot tremi stoletji nastajala slovita Slava, v kateri Valvasor ni samo vsestransko popisal osrednje slovenske dežele in ustvaril dela, s kakršnim se v tistem času ni mogla pohvaliti katerakoli dežela, izid tega kapitalnega delaje predvsem pomemben za slovenski narod, ker je Valvasor z raziskovanjem vsakdanjega življenja in ljudske kulture Ljudje, naspite se vendar! podobno življenje prikrajšuje ljudi za potreben spanec — Neprespanost je kriva v za številne nesreče v prometu in pri delu — Zmar" ni M kt ?s ov ^ Pred nami so božični in novoletni * azniki. Mnogi razmišljajo, kako bi ilr najbolj izkoristili dela proste dneve ’* *1 Ponočevanja, zabavo, razvedrilo in >of udobne dejavnosti,ki vzamejo veliko nJe •s® in človeka odtrgajo od postelje. ko, rav je in spodobi se, da se ljudje za “ 1 r*znike veselijo in kakšno noč prečuje-'zn !■ Ni pa napak, če dneve počitka izra-10 IIT|o tudi za zaresen počitek. Če bi za & ^'lo vzeli raziskave, ki sojih opravili nekaterih razvitih državah sveta, potni bi se med prazniki predvsem dobri)' sflfcspali. .cip Sodobni razviti svet namreč ne po-Noba več pravega počitka. Delovni čas se ppf raztegnil na ves dan, mnoge tovarne varajo neprekinjeno, promet teče ves žbr' enako živahno, mnoge javne službe vo r*ujejo podnevi in ponoči, radijski in m^*evizijski programi delujejo skoraj oj£]Prekinjeno, trgovine so ponekod od-ia /fte tudi čez noč. V poslovnem svetu, ki | Povezan globalno, ni več ne dneva in 4 Ar noči, saj se posli ne ozirajo na to, da J.v Evropi dan, v Ameriki pa noč: teči ■j.0rajo. Življenje je navito do skrajno-Pi vse je ljudem na voljo, le dobrega 5 °čitka nimajo. Najboljši počitek pa je y fedvsem zdrav in trden spanec. Ob lnogih nadlogah, ki teže sodobnike, se ‘to vse pogosteje omenja neprespani. Strokovnjaki opozarjajo, da je sparit biološko izjemno pomemben. Ljudje spanju nikakor ne bi smeli odrekati 0 s> ga nikakor ne bi smeli kratiti. Medinski raziskovalci trdijo, da postaja ^Prespanost zdravstveni problem Štefka ena v razvitem svetu. Niso sicer še ‘kazali, da prikrajševanje pri spancu ‘Posredno pripelje do fizičnih obolenj, ‘ndar pa lepo število študij kaže, da fPrespanost načenja duševno zbranost slabi duševne in delovne sposobnosti. — -------------------— Zmanjšane sposobnosti »Ljudje, ki ne spijo dovolj, ne morejo jasno misliti, niso sposobni pravilnih sodb, ne zmorejo daljše zbranosti,« pravi dr. Charles Pollak, ki vodi raziskovalno središče za spanjske motnje na newyorški kliniki univerze Comell. Spalne duševne motnje so lahko prav tako nevarne kot srčna kap. Statistični podatki dokazujejo, da neprespanost postaja vodeči vzrok prometnih nesreč in nesreč pri delu. V- ZDA so zbrali podatke, iz katerih sledi, da zaspanost vsako leto povzroči okrog 200.000 prometnih nesreč, pri poklicnih voznikih pa je neprespanost sploh kronična. Nič boljše ni pri železničarjih in pomorščakih. Velika ekološka katastrofa, ki jo je povzročil tanker Exxon Valdez, ko je nasedel ob obalah Aljaske, ima v ozadju neprespanost, kot je utrujenost in zaspanost v ozadju mnogih železniških, letalskih in pomorskih nesreč. »Neprespanost je prav tako pomemben dejavnik, kot so droge, alkohol in iztrošena oprema,« zatijuje biopsiholog David Dinges z univerze v Pensilvaniji. Drugi raziskovalci namigujejo, daje pomanjkanje spanca krivo še marsičemu, od slabega uspeha v šoli do nagnjenosti k uživanju drog. Neprespanost je, skratka, zares velik in resen problem. In kaj pravi o spanju šolska psihologija? Odrasel človek potrebuje približno osem ur spanja, da lahko deluje normalno. Zanimivo je, da pri nas velja prepričanje, da je osem ur spanja primerno samo za otroke, odraslim ljudem pa povsem zadošča manj ur spanja. Z drugimi besedami povedano, odrasli premalo spijo, prepričani pa so, da so prespani, čeprav je njihov običajni spanec dolg le kakih šest ur, morda celo manj. Neprespanost se lahko začne zelo nedolžno, z gledanjem televizije v po- a Izvršni svet SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO in ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBČINE NOVO MESTO Obveščamo vas, da bodo potekale JAVNE OBRAVNAVE • osnutkov urbanističnih zasnov naselij Žužemberk, Straža z , Vavto vasjo in Mirna Peč ter , • osnutkov prostorskih ureditvenih pogojev za pomembnejša lokalna središča občine Novo mesto in za izvenmestni prostor občine Novo mesto 1 v novem letu po naslednjem razporedu: —• v KS Stopiče in Regrča vas v ponedeljek, 7. januarja 1991, ob ob 18. uri v prostorih krajevnih skupnosti v Stopičah in Regrči vasi; ~~ v KS Straža v torek, 8. januarja, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Straža; v KS Mirna Peč v sredo, 9. januarja, ob 19. uri v osnovni šoli v Mirni Peči; v Mirni Peči; v KS Šentjernej v četrtek, 10. januarja, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Šentjernej; v KS Orehovica v petek, 11. januarja, ob 18. uri v osnovni šoli v Orehovici; v KS Podgrad v torek, 15. januarja, ob 18. uri v osnovni šoli v Podgradu; —• V KS Dol. Toplice v sredo, 16. januarja, ob 18. uri v gasilskem domu v Dol. Toplicah; v KS Žužemberk v četrtek, 17. januarja, ob 18. uri, v prosto-rih krajevne skupnosti Žužemberk. znih nočnih urah in z zgodnjim vstajanjem, da človek kaj opravi še pred odhodom v službo. Nadaljuje pa se s stalnim prikrajševanjem spanca in lovljenjem popoldanskih minutk dremanja in daljšim nedeljskim spanjem. »Večina Američanov sploh ne ve več, kaj se pravi biti popolnoma buden,« trdi dr. William Dement, direktor raziskovalnega središča za spanje na stanfordski univerzi. Že šarilo dejstvo, da skoraj.na vseh ameriških univerzah odpirajo središča za raziskovanje spanja, je dovolj zgovorno. Podatki, kijih zbirajo v njih, pa podkrepljujejo spoznanje psihologov, daje sodobni človek neprespan in utrujen. Presenetljivo je odkritje, ki pravi, da ne spijo premalo samo odrasli, marveč tudi otroci in odraščajoči mladinci. Najstniki potrebujejo po teh raziskavah najmanj devet ur spanja dnevno, mlajši otroci pa od deset do dvanajst ur. Morali bi torej več spati. Lahko rečeno, težko storjeno. Problem ni samo v tem, da si ljudje spanec pritrgujejo in da jim zmanjkuje časa za spanja. Tudi če hočejo in si želijo spati, jim to ne gre več od rok. Nespečnost je postala problem, ki seveda ni rešljiv s tabletkami za spanje. Tako neprespanost kot nespečnost temeljita v sodobnem načinu življenja. In spremeniti celo pahljačo navad in obnašanjskih vzorcev, je zares težko. V tem pogledu se nam ne piše najbolje. Problem z neprespanostjo, ki ta čas najbolj muči ameriško in japonsko družbo, seje že preselil v Evropo. Jutri bo doma tudi pri nas. Za praznike se torej vsaj naspite! M. MARKELJ TRGOVINA in VIDEOTEKA JASNA Stojanovič Ivan Bršlin17 Novo mesto tel.: (068) 28-365 vam želi vesel božič in srečno novo leto odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 8. do 21. ure Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 9. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS st. 37/86, 40/87) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa komisije za oddajanje naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo pravice uporabe na stavbnih zemljiščih za gradnjo stanovanjskih hiš in poslovne stavbe v stanovanjskih soseskah: 1. ZN Obrtna cona Brežice na lokaciji št. 44, v izmeri 821 m2, črne viA...-. juh m tu tl ob ufc .u 2. ZN Hrastina na lokaciji št. 5, v izmeri 672 m2. k.o. Zakot 3. ZN Trnje na lokaciji št. 48, v izmeri 348 m2, k.o. Trnje — ZN Šentlenart na lokaciji št. 55, v izmeri 1809 m2, k.o. šentlernart-trgovina Cena stavbnega zemljišča 96,30 din za m2 (izračun per 30. 11.1990) kot akontacija. Stroški komunalne opreme znašajo za lokacije št. 44, 48 in 55 92,00 din za 1 m2, za lokacijo št. 5 pa 378,40 din za 1 m2 (izračun per 30.11. 1990) kot akontacija. Pri komunalni opremi za lokacijo št. 5 je vračunana tudi elektrika. Za lokacijo št. 44,48 in 55 je komunalna oprema za cesto kalkulirana za gradnjo v makadamski izvedbi. Dokončna cena stavbnega zemljišča in komunalne opreme se bo določila po valorizaciji v času sklenitve pogodbe, za lokacijo št. 5 bo dokončna cena zemljišča določena po sodni odmeri. Pod komunalno opremo je šteta možnost priključka na cesto, vodovod in kanalizacijo. Vsak ponudnik bo moral še posebej plačati: — spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, — soglasja za priključke na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave, cesto, vodovod, elektriko in kanalizacijo, — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene, kot napr. javna razsvetljava, telefonsko omrežje, — stroške parcelacije zemljišča, — stroške objave javnega natečaja in zemljiškoknjižnega prenosa. 1. Veljavne bodo tiste prijave, ki bodo na Skupščini občine Brežice do vključno 7.1.1991. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa mora biti oznaka »Javni razpis«. Naslovijo se na Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev 18. 2. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% vrednosti akontacije zemljišča za površino lokacije. 3. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice št. 51620-654-63 in potrdilo o vplačilu varščine priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku računa brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne brezobrestno najkasneje v 15 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. 4. Ob odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. 5. Če se bo za posamezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Brežice. 6. Ponudnik, ki najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 5 dneh po pravnomočnosti postopka o ugotavljanju najugodnejšega ponudnika skleniti s Skladom stavbnih zemljišč občine Brežice pogodbo o oddaji zemljišča, sicer bo zemljišče oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku; v pogodbo se vnese klavzula. 7. Odškodnino za zemljišče in delno komunalno opremo je ponudnik dolžan plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča; po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti. Ponudnik je dolžan začeti gradnjo v enem letu po podpisu pogodbe in zgraditi objekt ao III. gradbene faze v 5 letih po pridobitvi tega zemljišča. Obrazci za prijavo so ponudniku na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, soba št. 42. Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice 8. ohranil podobo življenja slovenskega ljudstva in ker je v nemško napisano delo vključil veliko slovenskih izrazov za pojme, stvari, predmete in drugo ter dosledno poleg nemških navajal tudi krajevna imena v »našem jeziku«, se pravi v slovenščini. Za Bogenšperk je Valvasorjev prijatelj Erasmus Francisci dejal, daje kranjski Parnas. V času, ko je bil v lasti Val-vasoija, je grad to res postal. Grad in baron Janez Vajkard Valvasor sta se povezala leta 1672, ko seje mladi Valvasor vrnil s potovanj po svetu, se poročil in skupaj z ženo kupil Bogenšperk in še tri posestva. Na Bogenšperku si je ustvaril dom, družino in ob tem še znanstveno središče. Posvetil seje študiju in raziskovanju domovine. Iz teh potreb sta najprej nastali bogata knjižnica in obsežna grafična zbirka, oboje za tiste čase nekaj izjemnega na Kranjskem. Zbiral je tudi instrumente, star denar, druge starine in redkosti. Vsemu temu seje pridružilo še prvo grafično podjetje na naših tleh z bakroreznico in tiskamo, kjer je izšlo šest topografskih, troje umetnostnih del in troje zemljevidov, ki tehnično ne zaostajajo za izdelki vodilnih evropskih delavnic. Na gradu pa je nastajala tudi Slava vojvodine Kranjske, Valvasoijev najljubši in najbolj slavni duhovni otrok. Porojen na Bo-genšperku, je Bogenšperk tudi pojedel. Veliki stroški, ki jih je Valvasor imel s pripravo in tiskanjem svoje Slave, so ga prisilili, daje postopoma prodal vse svo- je posesti in leta 1692 tudi Bogenšperk. Bakrotiskama, zbirke instrumentov, de-narjev in drugih starin, dragocena knjižnica, vse je Slo. Če bi se ohranilo na gradu, bi Bogenšperk nedvomno ostal »kranjski Parnas«. A kaj, ko seje razbežalo, kar je naš polihistor zbral; knjižni-^ co so pod ceno kupili zagrebški jezuiti, grafično zbirko zagrebški škof, gospostva in drugo imetje plemstvo. Valva-sorju je ostalo toliko, da sije kupil hišo v Krškem in tam dočakal konec svojih zemeljskih dni. Ostala pa je zgradba s spomini na slavne dni, zapisanimi v zidovje. Po stoletjih, ko je Valvasorjev spomin v nji bledel, je prišel čas, ko seje stari učenjak vrnil v svoj grad, zgradba pa je ponovno zaživela kot ena od duhovnih točk na slovenskem kulturnem zemljevidu. Pot do obujenja Bogenšperka ni bila ne lahka in ne ravna. Kot mnogi drugi gradovi na naših tleh, posebej še na Dolenjskem, je tudi Bogenšperk po zadnji vojni zanihal na robu propada. Povojna obnova seje usmerila v gradnjo tovarn, zadrug, stanovanjskih blokov, novih cest in drugega, za priče preteklosti, gradove, pa ni bilo posluha, češ da gre za materialne ostanke nekdanjih izkoriščevalcev ljudstva. V vročičnem zanosu ideološkega enoumja seje prezrlo, da so tudi gradovi dragocena narodova dediščina, vredna ohranitve in obnavljanja. Bogenšperk je bil med zadnjo vojno precej uničen. Zadnji lastnik iz družine Windischgraetzov je grad zapustil ob kapitulaciji Italije in s seboj odpeljal vse, kar se je dalo. Takoj po vojni je grad prešel v splošno ljudsko premoženje. Preuredili naj bi ga v stanovanjske prostore, vendar ni nikoli prav zaživel s stanovalci. V delno urejen grad so se naselili jezuiti, ki so ostali stanovalci Bogenšperka vse do leta 1966. Grad so lahko le zasilno vzdrževali. Po odhodu jezuitov se je prebudilo zanimanje za grad kot za kulturni spomenik. Iz tega časa izvirajo prizadevanja litijske občinske skupščine za trajnejšo preureditev gradu. Zagotovili so sredstva za najnujnejša popravila, da zgradba ni propadala naprej. Leto 1971 pomeni za grad nov mejnik. V občini so sklenili, da mu končno dajo tisto mesto in pomen, ki ga zasluži. Imenovali so odbor za obnovo gradu, ta pa je pripravil program obnove, katere osnovni cilj je bila sprememba gradu v kulturni objekt z muzejskimi in ostalimi zbirkami, gostinskimi prostori ter urejeno okolico za rekreacijo. Program so v naslednjih dvajsetih letih do letos postopoma uresničevali in dopolnjevali. Uspelo jim je marsikaj postoriti: grad je danes povezan z asfaltno cesto in je dostopen vsakem času, za telefonsko povezavo je poskrbela mladinska delovna brigada OK ZSMS Litija, preurejena je bila električna napeljava, uredili so vodno zajetje in napeljali vodovod v grad, urejena je tudi bližnja okolica gradu, grajski vrt, parkirišče, sprehajalna steza in drevored. M. MARKELJ POTA Ii\ ST'tl? 'it VLOM V ZIDANICO — Neznan storilec je v času med 12. in 20. decembrom vlomil v zidanico Ljubljančana Alojza Brataniča v Plešivici pri Lokvici. Nepridiprav je ukradel več predmetov, vrednih vsaj 10 tisočakov. ODNESEL PNEVMATSKO KLADIVO — V Črmošnjicah pri Dolenjskih Toplicah raste nov gostinski lokal. Toda njegovo gradnjo je upočasnil neznanec, ki je 12. decembra med 12. in 16. uro z gradbišča odnesel pnevmatsko kladivo ter tako Rafaela Kužnika iz Dolenjskih Toplic oškodoval vsaj za tri tisočake. ----------------SOCAKOV- OB DESET TISOČAKOV — Neznan vlomilec je v dneh med 10. in 20. decembrom obiskal brunarico na Brodu, last Novomeščanke Pavle Gorkič. Slednja je bila ob več oblačil in gospodinjskih aparatov. Skupno škodo ocenjujejo kar na 10.000 dinarjev. Predrzneža še iščejo. OSTAL BREZ REZERVNEGA KOLESA — Med 14. in 17. decembrom je nekdo iz katrce, parkirane v Kristanovi ulici v Novem mestu, zmaknil rezervno kolo, vredno vsaj 600 dinarjev. Katrca je last šmihelske osnovne šole. TUDI BEG PRED AVTOM GA NI REŠIL METLIKA — 29-letni Marjan Ogu-lin z Osojnika se je 13. decembra ob 6.40 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti od Metlike proti Novem mestu. V desnem ostrem, močno zasneženem in poledenelem ovinku ga je zaneslo v levo čez nasip, kjer je vozilo obstalo. Ogulin je zatem hitro skočil na cesto z namenom, da ostale voznike opozori na nevarnost. Takrat je za njim z osebnim avtom pripeljal 32-letni Anton Gerkšič z Gornjega Suhorja, ki je opazil nekoga, kako ga ustavlja. Pričel je zavirati, toda v tistem trenutku ga je pričelo zanašati proti Ogulinu; slednji se je hotel rešiti s tekom, vendar je bilo prepozno: Gerkšičevo vozilo gaje zadelo, pri čemer seje hudo ranil; zdravi se v novomeški bolnišnici. Goljufi službujejo po ulicah V Novem mestu je vse več organiziranega kriminala — Kje je pretkani goljuf z zapestnico? — Izginilo že 5 goltov NOVO MESTO Veliko tega se je spremenilo v delu novomeških miličnikov, krivci za to so tisti, ki jim je organiziran kriminal postal poklic. Na roke jim gredo čas in razmere, v katerih živimo, njihove vrste vse bolj polnijo goljufi, prevaranti, tatovi. Po besedah Boruta Novaka, ki sedaj opravlja posle komandirja novomeške postaje milice, in Bojana Blatnika, njegovega pomočnika, ki ima na skrbi zatiranje kriminalitete, je organiziranega kriminala na Dolenjskem vse več. Potrdilo temu je moč dobiti domala vsak dan. »Ena prvih novomeških značilnosti je povečano število vlomov v osebna vozila, kjer storilci iščejo predvsem tehnične predmete, prav pa jim pridejo tudi gotovina, prtljaga in oblačila. Se posebej parkirišča v več- jih naseljih na Cesti herojev, v Ulici Majde Sile, na Ragovski, v Ulici Slavka Gruma in v centru so najpogosteje tarče nepridipravov. Sedaj v prednovoletnih dneh se jim pridružujejo prostori pred gostinskimi lokali, kjer je množica sindikalnih, zasebnih ali kake druge vrste silvestrovanj. Če drugega ne, bo za začetek dovolj, ako bomo vrednejše predmete imeli pri sebi, vozila pa zaklenjena in po možnosti parkirana na osvetljenih prostorih. Najučinkovitejše orožje proti vlomilcem pa so seveda alarmne naprave,« pravita. To bi med drugimi zagotovo potrdili tudi tisti, ki so letos ostali brez svojih avtomobilov. Tatvine golfov postajajo namreč moda, na novomeškem območju jih je letos izginilo pet, dva od teh v skupnih garažah na Cesti herojev; najden ni bil niti eden. Očitno gre za dobro organizirano skupino, ki predelana vozila nato prodaja kdove kje. Samo v Ljubljani je letos izginilo neznano kam okoli 40 teh vozil. Izrazito novomeška posebnost so goljufi, ki jih je čedalje več. Novak in Blatnik posebej opozarjata na skupi- ne Romov in Poljakov, ki po vaseh in hišah ponujajo ter prodajajo zlatnino, za katero se kasneje in običajno tudi prepozno ugotovi, daje ponarejena in ničvredna. Tudi ob tovrstnih prodajah oblačil previdnost ne bo odveč, kajti z njimi v sorodstvu so tatvine po stanovanjih. Posebej svarita tudi pred goljufom, ki seje v Novo mesto preselil iz Maribora, kjer mu je očitno postalo prevroče. »Možakar že nekaj časa deluje na območju tržnice ter na Partizanski cesti. Ko opazi kakega starejšega sprehajalca, običajno vrže na tla ponarejeno zlato zapestnico. Slednja je dovolj, da z mimoidočim naveže pogovor; pri tem zatrjuje, kako dragocen daje nakit. Takrat mu v vlogi naključne mimoidoče osebe priskoči na pomoč sodelavec, s katerim potem pretkano dvigujeta ceno in nič hudega slutečega sprehajalca prepričata, da zlatnino kupi. Možakar, kije doma iz Karlovca, govori zelo dobro naš jezik, zoper njega smo podali že dve kazenski ovadbi; če je morebiti na tak ali podoben način oškodoval še koga, prosimo žrtev, naj se oglasi na naši postaji.« Brezposelnost in prazni žepi so krivi tudi za vse več tatvin čekov, zlasti po trgovinah, tržnicah in iz osebnih avtomobilov. Storilci jih dokaj spret- no vnovčujejo; to seveda počenjajo izven Novega mesta, običajno na bencinskih črpalkah, poštah in trgovinah. Resda so za to krivi tudi tisti, ki identitete kupca ne preverjajo, toda bančnega primanjkljaja nam to spoznanje ne bo pokrilo. Vsaj še na dve letošnji novosti ob tem opozarjata Borut Novak in Bojan Blatnik. »Na območju novomeške UNZ je doslej izginilo že preko 20 motornih žag, z njimi tudi precej tehničnih predmetov; vse kaže, da so se storilci — očitno gre za dobro organizirano skupino sedaj preselili na novomeško območje. Serija tatvin po Orehku in Dolžu to potrjuje, tatovi se potikajo po vaseh. Ob tem naj ne bo odveč opozorilo morebitnim kupcem takih predmetov: nakup pomeni kazensko odgovornost. Naslednje opozorilo pa velja tistim, ki na črno pobirajo povoženo divjad. Slednje je bilo letos po cestah nenavadno veliko, svoje so k temu prispevale tudi nedavne poplave. Vsakdo je dolžan tako najdbo prijaviti miličnikom in lovcem. Kdor si na tak način izboljšuje vsakodnevni jedilnik, bo slej ko prej imel opravka s sodniki. Nekaj jih je letos, ki bi to lahko potrdili.« B. BUDJA Boruf Novak: »V Novem mestu je vse več organiziranega kriminala.« Bojan Blatnik: »Še posebej starejši so običajno žrtve goljufov.« Kje so hektolitri olja? Iz žužemberškega Keka izteklo vsaj 20 tisoč litrov kurilnega olja — Kdaj se bo pojavilo v Krki? ŽUŽEMBERK — 4. decembra letos so v žužemberškem Keku, tovarni za izdelavo keramičnih kondenzatorjev, zadnjič preverili, koliko je kurilnega olja v cisterni za centralno ogrevanje. Takrat ga je bilo krepko čez 20 tisoč Hitro v, natanko Štirinajst dni kasneje, 18. decembra, pa je bila cisterna prazna. Katastrofalne razsežnosti lahko ima odkritje, da je vsa ta količina — najpogosteje omenjajo vsaj 20 tisoč litrov — stekla v zemljo, slej ko prej pa se bo pojavila tudi v Krki. Črno na belem je danes — tako pravi poročilo novomeške UNZ — da je izlitje povzročila poškodba povratnega voda na inštalaciji za centralno ogrevanje med cisterno in kotlovnico. Ob tem se je pokazalo še nekaj: instalacija je bila izdelana leta 1982, le da ob gradnji niso bili izvedeni vsi potrebni ukrepi za njeno varno delovanje. Ugotovljeno je bilo namreč, da instalacija in kineta, po kateri ta poteka, nista v celoti grajeni po odobreni in vesticijsko-tehnični dokumentaciji, ki je bila predložena za odobritev gradbenega dovoljenja. Korito namreč ni zgrajeno oljetesno, dovodni in povratni vod pa sta namesto iz bakrene kar iz navadne kovinske cevi. Nič čudnega potem, če je ta zaradi dotrajanosti materiala popustila. Kakšne bodo posledice, lahko le slutimo. Morebitna kazenska ovadba zoper izvajalca—v tej vlogi se je znašel Pionir — jih zagotovo ne bo odtehtala. Nista ogrožena le Krka in živelj v njej, zlasti se izlitja boje v ribogojnici na Dvoru. Skoroda nemogoče jo bo docela ubraniti pred oljnimi madeži, čeprav so se v Emoni že dogovorili za sodelovanje z gasilci, ki bodo dali na Krko plavajočo zaporo, sami pa bodo skušali kurilno olje usmeriti k desnemu bregu s pomočjo posebnih plavajočih lesenih ovir. Kako in koliko bodo uspešne, je drugo vprašanje, še posebej, ker je tik nad ribogojnico STREL V AVTU KOČEVJE — Iz Kočevja so se proti Mahovniku 18. decembra okoli 22. ure peljali z avtom 36-letni Emil Filipič, 37-letni Miran Loparec in 38-letni Željko Bejtovič, vsi iz Kočevja. Loparič in Bej-tovič sta si med vožnjo ogledovala pištolo znamke beretta; ko jo je Loparec želel spet spraviti v tok, se je sprožila, krogla pa je zadela voznika Filipiča v bočno stran telesa nad pasom in ga hudo škodovala. V ljubljanski bolnišnici so ga operirali in je že izven življenjske nevarnosti. Za volan po štirih urah spanja Nov obtožni predlog zoper Gorjance — Vozniki avtobusov brez predpisanega deseturnega počitka — Sedem kršitev___________________________________ KOMUNALA Novo mesto, p.o. Cesta kom. Staneta 2 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. TEHNIČNEGA VODJE — visoka ali višja izobrazba komunalne, strojne, kemijske ali gradbene smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj 2. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri 3 leta delovnih izkušenj 3. VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA — visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj 4. VODJE RAZVOJNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA — visoka ali višja izobrazba ekonomske, komunalne ali gradbene smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj Kandidati, ki so gospodarsko razgledani in kreativni, naj vlogi s kratkim življenjepisom priložijo: — dokazila o izpolnjevanju pogojev — program dela ter prijave z zahtevanimi prilogami pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov podjetja z oznako »za direktorja«. Sklep o izbiri bo kandidatom poslan v 8 dneh po njegovem sprejetju. NOVO MESTO — Straški Gorjanci, točneje tamkaj zaposleni vodilni delavci, so dokaj redni obiskovalci novomeških sodnikov, krivci so tisti, ki njihovim šoferjem ne zagotavljajo in ne dopuščajo z zakonom o varnosti cestnega prometa predpisanega obveznega deseturnega počitka med dvema šihtoma. Kazni gorjančanov očitno niso izučile, tudi njihova obljuba z zadnje podobne sodne obravnave, da bodo stvari uredili in se podobne kršitve ne bodo več pojavljale, je bila vljudnostno opravilo pred sodniki z dokaj jasnim razlogom in ciljem. Kako sicer razumeti odkritje, do katerega so miličniki prišli v enem samem dnevu: letošnjega 23. oktobra so zalotili kar sedem voznikov avtobusov Gorjancev, ki pred novim delovnim dnem niso imeli že omenjenega in predpisanega deseturnega počitka. Temeljni javni tožilec je te dni obtožni predlog zoper Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci ter odgovorno osebo že poslal sodnikom, obravnava bo v kratkem. In česa so obtoženi? Šofer Anton Ivanšek naj bi se 23. oktobra letos ob 4.30 z avtobusom odpravil na vožnjo med Šmarjem in Novim mestom, čeprav je dan poprej sedel za volanom od 4.30 do 23. ure. Podobno je bilo z Janezom Matekovičem, ki je moral na vožnjo že ob 4.45, čeprav je 22. oktobra svoj šiht končal šele ob 23.10. Anton Bevk seje z avtobusom odpravil na pot med Novim mestom, Šentjernejem in Staro vasjo 23. oktobra ob 5. uri, čeprav je njegov šiht dan po- prej trajal od 5. ure do 22.55. Šofer avtobusa Stjepan Tomašič je po navedbah obtožnega predloga nastopil službo ob 4.25 in tako imel le dobre štiri ure nočnega počitka, kajti dan poprej je izmenoma sedel za volanom od 4.25 do 23.15. Tudi Franc Kužan, kije vozil avtobus na progi med Zalokami, Rako in Novim mestom, je imel za seboj le dobre štiri ure sna, kajti 23. oktobra je delo nastopil ob 4.15, dan poprej gaje zaključil ob 22.45. Podobno je bilo z. Ivanom Praznikom in Francem Obšetar-jem. Prvi je za volan avtobusa sedel ob 5.uri, službo pa dan prej končal ob 23.10, medtem ko je drugi na pot med Dvorom in Novim mestom krenil ob 4.45, čeprav je zadnjo vožnjo prejšnjega dne končal šele ob 23. uri. Bržkone imajo za vse to v Gorjancih svoje razloge in opravičilo, kadrovske težave so zagotovo na prvem mestu, toda enoje na dlani: voznik, ki ima za seboj vsega štiri ure nočnega počitka, ne more in sme za volan avtobusa in v svoje roke vzeti usode štiridesetih ali več življenj. B. B. Tombola vendarle roma v arhiv Višje sodišče izreklo še dve kazni Jlavta-koCei W 4© DdS AVTO KOčHDE 61330 KOČEVJE, KIDRIČEVA 6a - JUGOSLAVIJA Imate težave s tovornim vozilom? Želite oprati tovorno ali osebno vozilo? Potrebujete poslovni pisarniški prostor? če je odgovor pritrdilen, vam lahko pomagamo. Hitro in kvalitetno in po konkurenčnih cenah vam popravimo tovorni ali poltovorni avto, ga operemo in očistimo. Za opravljanje poslovne dejavnosti nudimo novozgrajene urejene pisarniške prostore v Kočevju, Kidričeva 6 a. Obiščite nas ali pokličite na telefon 851-245, za poslovni prostor pa na tel. 851 -888! NOVO MESTO — Že kar znamenita tombola novomeških atletov, ki je svoj že tako klavrni konec zavoljo umika enega od glavnih dobitkov, osebnega avtomobila, doživela na novomeškem sodišču, je te dni vendarle dobila zaključni epilog: Višje sodišče v Ljubljani je namreč ugodilo pritožbi javnega tožilca in izreklo še dvoje dodatnih kazni. O razpletu na novomeškem sodišču smo že pisali, zato tokrat dodajmo le še ugotovitev Višjega. Slednje je kazen izreklo tudi Martinu Drganu, ki gaje bilo novomeško oprostilo. V Ljubljani so namreč presodili, daje kot član komisije za izvedbo tombole navzlic opozorilu sodeloval pri tem, ko so z žrebanja umaknili takrat 4.257,10 din vreden osebni avtomobil. Drgan je glasoval za takšno odločitev in si s tem po mnenju Višjega sodišča v Ljubljani za dva storjena gospodarska prestopka prislužil enotno kazen v znesku 20(!) dinarjev. Hkrati je Višje sodišče odločilo, da pravni osebi, Atletskemu klubu Novo mesto, odvzame premoženjsko korist v znesku 4.257,10 din. Sodba je tako pravnomočna. Tatovi žag so se preselili pod Gorjance Nezaklenjene garaže in kleti pomagajo zmikavtom NOVO MESTO — Za Belo krajino in trebanjskim koncem so se tatovi motornih žag sedaj preselili še na novomeško območje. To doka- zujejo dogodki, ki so se zvrstili v noči na II., 12. in I 12. in 13. december. J ože Turk iz Malega Orehka je v noči na 11. decembra pustil vrata svoje garaže nezaklenjena, neprevidnost pa je postavila visoko ceno: preko noči je bil kar ob dve motorni žagi, nekaj orodja in motorno žago Iskra. Vse skupaj je bilo vredno 25 tisočakov. Isto noč je bil Anton Božič iz Velikega Orehka ob motorno žago Husquarna, vredno vsaj 8.500 din; storilec jo je našel v prav tako nezaklenjeni kleti. V času med 11. in 13. decembrom je nekdo obiskal nezaklenjeno garažo Antona Turka na Zajčjem vrhu in tam ukradel motorno žago Stihi, vredno 7.000 din, v noči na 13. december pa je bil ob enako motorno žago še Janez Turk na Zajčjem vrhu, kije 7.000 dinarjev vredni pripomoček hranil v prav tako nezaklenjeni kleti. Na dlani je, da je na delu dobro organizirana skupina, ki dokaj dobro pozna navade podeželja, mednje očitno sodijo tudi nezaklenjene garaže in kleti. Vsa dosedanja opozorila so bila pač bob ob steno. UbKLZJh- 20. decembra ob 1.JU seje 20-letni Marko Žibert iz Gornjih Skopic peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Obtrežju je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, ko je nasproti s tovornjakom pripeljal 31-letni Franc Medved z Raven. Žibert je oplazil Medvedovo vozilo, nakar je trčil še v osebni avtomobil 42-letnega Krešimirja Sušiča s Prisoj, kije pripeljal nasproti. V nezgodi je bil huje ranjen voznik Žibert, laže pa njegov 20-letni sopotnik Drago Ogorevc iz Bukoška. Materialne škode je bilo za 70.000 din. stopničast in skalnat slap, kjer se utegnejo madeži razbiti v tisoče manjših, kijih bo nemogoče kontrolirati Škoda bo vsekakor lahko ogromna, celo neprecenljiva, za ribogojnico in za Krko. Mnogi napo vedujejo kar katastrofo. Ob tem velja dodati, da so ogrožene tudi podtalne vode, predvsem črpališče pitne vode, ki se nahaja tik ob Krki, vsega nekaj niže od tovarne Keko. Toda kje je kurilno olje sedaj? Odgovora na to ne ve nihče, jasno je le, da bo slej ko prej moralo priti na dan. Vodnogospodarski in sanitarni inšpektorji novomeške UIS so skupaj s. od člani novomeške Ribiške družine or- ce ganizirali opazovalno službo, kaj vet zaenkrat ni moč narediti Lahko le upamo, da se bo vendarle zgodil čudež, da bo dolomitska sestava tal omilila in ublažila posledice, ki bi bile, če bi do razlitja prišlo na desnem bregu Krke, že danes katastrofalne. B. BUDJA GORELO ZARADI ELEKTRIKE? BANJALOKA PRI KOČEVJU -j gl, 51-letni Jože Zdravič iz Banjaloke 29 ji no prišel 12. decembra zvečer domov. Okoli in I va šli dr 20. ure je pogasil luči in zaspal. Pol ure ga kasneje ga je prebudil duh po dimu. Za-j čri gledal je, da močno gori v kuhinji pod lesenimi stopnicami, kjer je stal hladilnik z dri nil jer čil namizno zmrzovalno skrinjo in manjšim televizorjem. Požar je poleg stopnic in že omenjenih aparatov uničil še radiokasetofon, mikrovalovno pečico in nekaj poso- Po de, strop pa je počrnel. Požar so pogasili ml gasilci iz Fare, pomagali so domačini sil-Skoda še ni dokončno ocenjena. Pri poža- da ru je bil opečen Jože Zdravič. i Jo , tvs KRIVA VINJENOST? Up ČRNOMELJ — 23. decembra oi 18.30 seje 65-letni Janko Weiss iz Čr vel les Pr: nomlja peljal z osebnim avtomobilom Pr< po regionalni cesti od Kanižarice proti »a domu. V nepreglednem desnem ovinku Pri v Kočevju pri hiši št. 4je nenadoma za-peljal v levo, takrat pa je nasproti z so osebnim avtom pripeljal 27-letni Čr-j nomaljčan Marjan Mach. V silovitem Je i čelnem trčenju se je Mach hudo raniL 8rt medtem ko so Weissa zaradi utemelje- "° nega suma vinjenosti napotili na od; J'0' vzem krvi. Materialne škode je bilo z» ®-e 20 tisočakov. Po: GOREL KOZOLEC OREHOVICA — 22. decembra okoli 18.45 je prišlo do požara na kozolcu Milana Pavliča v Orehovici. Preiskava je pokazala, da so ogenj zanetile iskre iz dimnika centralne kurjave, ki so padale na slamo pod kozolcem. Na srečo so bili domači in gasilci dovolj hitri, da se požar ni razširil, tako daje škode za vsega 1.000 din. IZ NEZNANEGA VZROKA V LEVO OBREŽJE PO DOLENJSKI DEŽELI • IzšentjernejskelskreHipotje izginilo več dragocenih tehničnih predmetov, kot so optični senzor, vibrator, elektronika za senzor, da Škoda je pre- vsega ne naštevamo, cejšnja, ocenjujejo jo na 45.000 din. Le nečesa si ni moč razložiti, tistega stavka v policijskem poročilu namreč, ki pravi, da je do tatvine iz I proizvodnih prostorov prišlo med letošnjim majem in novembrom. Naj si ga vsak razlaga po svoje, zagotovo pa nobena razlaga iskrašem ne more biti v dobro. • Ker se te dni na novomeškem Glavnem trgu »dogaja narod«, naslednje opozorilo verjetno ne bo odveč. Ženske naj hodijo naokoli z zaklenjenimi torbicami, sicer se jim bo pripetilo tisto, kar se je 27-letni Mojci Hočevar iz Sadinje vasi. Dekle je imelo preko ramena obešeno torbico, na nepojasnjen, zagotovo pa dokaj spreten način ji je na Glavnem trgu ob stojnicah iz nje izginila denarnica z gotovino in dokumenti. • 18.decembrajebiltorek,kisi ga bodo Furarjevi v Šentjerneju zagotovo zapomnili. Skoz okno kletnih prostorov je njihovo hišo v Ilirski ulici obiskal nepovabljen gost in si postregel kar sam: vzel je dve zlati verižici, 420 mark in radiokasetofon. Dober okus, ni kaj! M NA MAGISTRALNI CESTI OBRAČAL AVTO — 20-letni Aleš Perše iz Gorenje vasi pri Šmarjeti seje 23. decembra ob 3.30 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti od Zagreba proti Ljubljani. Pri Šentjurju je v nepreglednem desnem ovinku, koder je vrisana bela neprekinjena črta, obračal avtomobil z namenom, da zapelje v levo na črni priključek. V trenutku, ko je bil z avtomobilom na nasprotnem voznem pasu, je nasproti z osebnim avtom švicarske registracije pripeljal 37-letni Miloš Lečič iz Ložnice. Slednji je sicer močno zaviral, toda trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi sta se hudo poškodovala voznik Perše in njegov 20-letni sopotnik Silvo Strajnar z Brezovice; oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 50 tisočakov. Zavoljo nezgode je bila dolenjska magistrala dobro uro zaprta za promet. i j PREHITEVAL V ŠKARJE — 21. d| cembra ob 12.35 seje 57-letni Ivan Brč' iz Zagreba peljal z osebnim avtomobile)1* Mazda po magistralni cesti od Ljubija1* proti Zagrebu. V Prilipah je zapeljal & prekinjeno črto in v preglednem leve1* ovinku pričel prehitevati manjši tove>( njak, ki gaje vozil Stjepan Verdiš iz V. greba. Ko je bil na levem voznem pašu, j nasproti pripeljal tovornjak, za krmilo? katerega je sedel 32-letni Bitolčan Redi» Šahimovski. Brčič seje sicer skušal trčenj' ne vse pretegne izogniti, vseeno pa je za |meli smo tudi težave z lokacijo. Ko pa ni ie gradnja stekla in so ljudje videli, da BREZ NAPAKE — Čevelj, ki ga drži v rokah vodja proizvodnje v Tovarni obutve Tone Pavlin, je brez napake. Na zahtevo Adidasa so sporne izdelke že uničili. POŠKODOVANJU IZVLEKLI ŠELE GASILCI HRASTJE — 48-letni Mladen Nor-šič iz Samoborja seje 13. decembra ob 18.15 peljal z osebnim avtom Citroen BX po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Hrastje je prehiteval tovornjak, takrat pa je nasproti s stoenko pripeljala 34-letna Božica Dedič iz Slavonskega Broda. Vozili sta silovito trčili s prednjimi deli, pri tem pa sta se Dedičeva in 43-letna sopotnica Nada Kneževič iz Slavonskega Broda hudo ranili. Obe sta ostali vkleščeni v razbiti pločevini, tako da so ju izvlekli šele novomeški poklicni gasilci. Zdravita se v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je bilo za 130 tisočakov. ZARADI VOŽNJE PO LEVI V SMRT lil, gre zares, so dobili v nas več zaupanja. je- Pomagali so z denaijem, lesom, prosto-d- v°ljnim delom,« se spominja Konda. a Leta 1988 je bil dom pod streho in leto Pozneje so v njem že imeli občni zbor. PODGORA — 28-letni Milan Do-berdrug iz Prečne seje 22. decembra oh 18. uri peljal z osebnim avtomobilom Fiat 850 po lokalni cesti iz Prečne proti Straži. V Podgori je pri hiši številka 5 zapeljal v blagi desni ovinek kar po levi strani ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljala 40-letna Vera Hočevar iz Novega mesta. Slednja silovitega trčenja ni mogla preprečiti in Doberdrug je vanjo treščil. Vozilo je bilo pri tem popolnoma uničeno, v razbitinah pa je 28-letni voznik izgubil življenje. Hočevarjeva, ki je bila pripeta z varnostnim pasom, je ostala nepoškodovana. Materialno škodo so ocenili na 70.000 din. SMRT V SNEGU DRAGA — 53-letna Pavla Stipič iz. Jože Konda Drage v občini Kočevje je zmrznila 20. decembra zvečer, ko seje vračala z novoletne zabave v lovskem domu v Dragi po bližnjici domov. Kakih 100 ra od lovskega doma ji je spodrsnilo, padla je v sneg in se ni več pobrala. | i bŽ lilo* evrf ov0< z ISU, lilo' ■dw H car i i zn* /O/'1 hud tnik* :ič;v i. M1 10 d'1 Revščina in neregistrirani avtomobili Težave z Romi v metliški občini METLIKA — V metliški občini stalno živi okoli 140 Romov, in to v naseljih Gavgen hriba pri Metliki, pri Gradcu, v Borihi pri Rosalnicah in na Svržakih. Od vseh je stalno zaposlenih samo 10 Romov, več mlajših pa je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, vendar imajo v teh časih zelo malo možnosti, da bodo dobili službo. Vse več Romov v metliški občini životari na robu eksistence. Prav grozljiva revščina in lakota v romskih naseljih sta najpogostejši povod za razna kazniva dejanja, predvsem tatvine poljskih pridelkov in domačih živali, ki ljudi močno jezijo in razbuijajo. Poleg tega jih predvsem bode v oči, da se Romi vozijo z neregistriranimi avtomobili; celo na eni od sej občinskih skupščin je bilo slišati, da v zvezi s tem policija nič ne ukrene. Na metliški postaji milice pa imajo o tem drugačne podatke. . »V naši občini imajo Romi 12 avtomobilov, od tega so samo 3 registrirani, ostali pa so brez registra- cije ali pa imajo druge tablice,« je povedal Andrej Senica, komandir metliške postaje milice. »Vse te avtomobile in Rome seveda poznamo, jih kar naprej in povsod ustavljamo, jim prepovedujemo nadaljnjo vožnjo, prijavljamo jih sodniku za prekrške, vendar vse to očitno nič ne zaleže. Mi ukrepamo in pišemo prijave, oni se pa vozijo. Ključa od neregistriranega avtomobila pa mu milica ne sme vzeti, ker je to njegova lastnina. Skratka, z Romi seveda postopamo samo v mejah zakona in naših pristojnosti, tako kot z vsemi ostalimi občani.« Romi se s temi, večinoma neregistriranimi in tehnično pomanjkljivimi avtomobili prevažajo naokoli, ljudi pa to vse bolj vznemirja. Nikakor pa ni res, da milica ne ukrepa. »Letos smo Rome iz naše občine 30-krat prijavili sodniku za prekrške zaradi različnih kršitev censtnoprometnih predpisov, v glavnem gre za vožnjo brez izpita, vožnjo z neregistriranim in tehnično pomanjkljivim vozilom,« je povedal komandir Šenica. »Vendar obravnava pri sodniku za prekrške v teh primerih ne doseže svojega namena. Zaradi izmikanja obdolžencev so postopki dolgotrajni in vsa zadeva se na koncu največkrat razvodeni.« Skoraj ne poznajo primera, da bi obdolženi Rom na pismeno vabilo sam prišel k sodniku za prekrške. Običajno ga mora privesti milica, iščejo ga tudi po petkrat in večkrat. Poleti, ko Romi nabirajo zelišča, pa ga sploh ne morejo najti. Problem nastane že pri poskusu vročitve pisma od sodnika, saj Romi takega pisanja običajno sploh nočejo sprejeti, in tako morajo biti miličniki večkrat tudi poštarji. Potem morajo obdolženega Roma privesti k sodniku za prekrške — kazni seveda ne plača — na koncu, ko bi moral iti za nadomestno kazen v zapor in ga milica spet išče in končno najde, pa plača. Vsa ta stvar običajno traja leto dni ali še dalj. Pri kaznivih dejanjih pa so Romi iz metliške občine letos udeleženi manjkrat kot lani; letos so obravnavali 17 primerov kaznivih dejanj, v katerih so udeleženi Romi; v glavnem gre za priložnostne tatvine poljščin, domačih živali ipd. Več pa so Romi letos kršili javni red in mir, obravnavali so 20 takih primerov, v glavnem gre za kršitve v vinjenem stanju. A. b. r SIPORTM KOVINI AR Šport do plebiscitu Kaj bo športu prinesel novi politični zemljevid Jugoslavije?__________________________________ Ponosno se lahko dolenjski Upori ozre na pravkar iztekajoče se leto 1990. Bilo je eno najuspešnejših doslej. najsi bo to v Ribnici, Kočevju, ki je z zglednim in docela amaterskim delom poseglo celo v zvezna ligaška tekmovanja. Krškem, koder se vse bolj v ospredje prebija plavanje, Brežicah, kjer atleti dosegajo nadpoprečne rezultate, Metliki, Črnomlju, Novem mestu, ki s kolesarstvom ostaja, z odbojko pa stopa v jugoslovanski vrh, ali Trebnjem, povsodje moč najti razlog, da s kozarcem v roki nazdravimo letu, ki odhaja. Toda trenutke veselja kali misel na jutri. Negotov je, kot še nobeden doslej. Politični kaos v Jugoslaviji prinaša zmedo tudi v šport. Najsi se odbojkarji Pionirja še tako veselijo tega, da so pred zgodovinskim podvigom, uvrstitvijo med osem najboljših ekip v državi, najsi kolesarji še tako skrbno in vneto pripravljajo koledarje dirk in z njimi povezane cilje, se lahko utko prvim, kol drugim in mnogim ostalim želje ter cilji V čez noč sesujejo v prah. Bomo sploh še imeli zvezna ligaška tekmovanja, bo spremenjen politični zemljevid Jugoslavije posegel tudi v športno organiziranost, tekmo valne sisteme? Bržkone bo, ni ga, ki bi danes lahko zatrdil, kako bomo tudi prihodnjo sezono še imeli nogometne, rokometne, odbojkarske in druge lige v zveznem merilu. Plebiscit v Sloveniji je uspel, sledi mu znamenito šestmesečno »odklapljanje« od federacije. Zagotovo bo to čas, ko bo potrebno rešiti in doreči veliko bolj usodnih stvari sprejeti težke in usodne odločitve, toda zavoljo športnikov ter vseh in vsega, kar je povezano z njimi bo moralo na dnevni red priti tudi vprašanje njihove usode. Se bomo Slovenci zaprli vase, bomo ligaške vezi iskali s Hrvati, nemara v okviru skupnosti Alpe-Jadran, se bomo sprijaznili s tem, kar že imamo od včeraj? Življenje tudi po 23. decembru teče naprej, šport je njegov sestavni del. B. BUDJA Strelci za memorial Stojana Kranjca Zadnji tekmovanji v le-tošnjem letu NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je minule dni pripravila zadnja letošnja občinska tekmovanja: prvenstvo pioniijev osnovnih šol in memorial Stojana Kranjca. Slednjega se je udeležilo veliko število strelcev. V ekipni konkurenci je med moškimi zmagala Krka, druga je bila Iskra in tretji IMV, pri ženskah pa Pionir pred Krko in Iskro. V posamičnem seštevku se je najbolje odrezal Piškurič (Krka), drugi je bil Manojlovič (Novoles) in tretji Gradišar (IMV), medtem ko je pri ženskah zmagala Gobčeva (Pionir), druga je bila Pavličeva in tretja Kosova (obe Krka) Na občinskem prvenstvu pionirjev je ekipno zmagala OS Žužemberk pred OS Otočec in OŠ Šmihel, posamično pa Ša-der (Žužemberk), drugi je bil Žagar (Otočec) in tretji Zupančič (OŠ Katje Rupe- na). V konkurenci deklet je prvo mesto osvojila Žužemberčanka Kristina Bukovec. Stotnija *-' Moja dežela. Na zimski odmor kot predzadnje Serija porazov je kočevske rokometašice popeljala k dnu drugoligaške lestvice — Inles Riko doma znova ob točko Sobotno trinajsto kolo je sklenilo jesenski del prvenstva v II. zvezni ženski rokometni ligi, prav to kolo pa je igralke kočevske Opreme potisnilo na predzadnje mesto, tja, kjer letos še niso bile. Nekaj nesrečnih porazov je pač naredilo svoje, neuspešno jesensko sezono pa so Kočevke kronale s katastrofalno igro in porazom doma v soboto proti Modea Šparti. Resda so bile gostje velike favoritinje, navsezadnje so edina neporažena ekipa jeseni, toda od Kočevk je bilo vendarle pričakovati več odpora. Poraz s petnajstimi zadetki tako pove vse, prava sreča je, daje prvenstva konec, kajti Opremo čaka v premoru pred spomladanskim nadaljevanjem veliko dela. Ekipo bo potrebno osvežiti, psihično bolje pripraviti, kajti boj za obstanek bo trd in negotov. Na srečo je vrsta Lokomotive že bolj ali manj odpisana, za drugo mesto, ki vodi v nižji tekmovalni razred, pa, po jesenskih igrah in rezultatih sodeč, bolj ali manj enakovredno konkurira kar šest ekip; Kočevke bodo v ta boj starlale z najslabšim izhodiščem. Že zato bi bila zmaga v prvem spomladanskem kolu doma proti Zametu zelo dobrodošla. 22:22 s Preddvorom, kar jih je za novo točko oddaljilo od boja za naslov prvaka. Inles Riko je proti Preddvoru nekaj minut pred koncem vodil že z 20:16, nato pa so igralci zaspali, gostje so izid izenačili, Ribničani pa v zadnji minuti zapravili še eno priložnost za zmago, ko se je Tomšič sam znašel pred gostujočim vratarjem. V nasprotnem napadu bi se kaj lahko zgodilo, da bi gostitelji ostali celo praznih rok. Tako Ribničani zaostajajo za Rudarjem že za štiri točke, s sobotno igro pa so tudi dokazali, da za vrh lestvice še niso zreli, kot verjetno ne Krčani za igranje v I. republiški ligi. Po dvanajstih kolih ostajajo pri vsega eni zmagi, v soboto so zapravili še eno možnost, da izkupiček točk vendarle popravijo. Toda le občasno dobra.igra proti Jadranu je bila za kaj takega premalo, manjkalo je discipline in odgovornosti; srečanje je bilo pravzaprav odločeno že v prvih petnajstih minutah, ko so gostje povedli s kar sedmimi zadetki prednosti. Preveč moči je nato šlo za to, da so Krčani jadranovce ujeli; zmagoviti zadetek so ti dosegli vsega 19 sekund pred koncem. Le Dobova in Ormož sta ekipi, kiju Krčani v spomladanskem delu prvenstva še lahko ujamejo. Dobro izhodišče za kaj takega bi jim lahko prinesla zmaga v zadnjem jesenskem kolu, ko gostojujejo pri ekipi zad-njeuvrščenega Dola. Še kako pa se bodo za nov spodrsljaj R Nogomet že bere sadove kesali tudi Ribničani; doma so igrali le Vedrejši dnevi kočevskega nogometa — Prihodnjo sezono v republiški ligi? VISOKA ZMAGA PODBOČJA TREBNJE — V tekmi 11. kola II. republiške košarkarske lige so igralci Podbočja v Trebnjem močno premagali domačo ekipo kar s II 1:62 (47:23). Že v prvem deiu so si košarkarji Podbočja priigrali neulovljivo prednost in jo v nadaljevanju še povečali. Koše za Podbočje so dosegli: Krajcar 33, Jurečič 21, Vego 18, Krošelj 18, Krivokapič 10. Rozman 10. Za Trebanjčane so bili uspešni: Bevc 26, Vaupotič 24, Kotar 6, Gričar 5, Rajtar 1. Po 11. kolu je Podbočje še naprej na vrhu lestvice z lepimi možnostmi, da se uvrsti v play off in boj za I. republiško ligo. KOČEVJE Če bodo tudi spomladanski del prvenstva nadaljevali z enako zavzetostjo in učinkovitostjo, potem bodo nogometaši Kočevja prihodnjo tekmovalno sezono nastopali v II. republiški ligi. Po jesenskem delu prvenstva v ljubljanski medobčinski ligi so namreč na prvem mestu. na svojem »računu« imajo devet zmag, tri neodločene rezultate in vsega en poraz, ki so ga vknjižili na startu ligaških obračunov. Tako so Kočevci jesen zaključili z, dvema točkama naskoka; če bi bilo več resnosti, bi bila la prednost lahko še večja. Sicer pa dodajmo k temu le še en podatek: kočevski napadalci so jeseni kar 33-krat zatresli mrežo nasprotnika, obramba pa je prejela vsega 13 zadetkov. Še posebej dobro so kočevski nogometaši igrali proti najmočnejšim nasprotnikom, druouvrščenemu Dobu in tretjeu-vrščeni Beli krajini. Če bi na vseh tekmah igrali v popolni postavi, bi bil njihov izkupiček bržkone še boljši. Raišel in Petkovški na sredini igrišča. Struna v konici napada, iznajdljivi Muhvič, garač Potočnik, da ne naštevamo vseh, so to jesen dokazali, kje je mesto kočevskemu nogometu. Le korak od vrha do dna Tone Krkovič ocenjuje jesenski del prvenstva zvezni odbojkarski ligi______________________ v II. KOČEVJE — Jesenski del prvenstva v II. zvezni ženski odbojkarski ligi je pokazal, kako prav je imel trener kočevskega Lika Tone Krkovič, ko je napovedal, da bi se lahko njegova ekipa ob resnih in zavzetih pripravah borila celo za sam vrh. Resda je v isti sapi dodal, da takih priprav iz objektivnih razlogov ni bilo, to so navsezadnje pokazali tudi rezultati, jesenske igre pa so potrdile tudi, da je bilo letošnje prvenstvo na sila skromni ravni in da torej nanovedi nikakor niso bile iz trte zvite. »Naslov jesenskih prvakinj je osvojila Pula, ekipa, ki smo jo v prejšnjih sezonah redno premagovali,« danes razmišlja Tone Krkovič. »Napravili smo preveč spodrsljajev, da bi lahko dosegli kaj več, naj- rezerv, ena je zagotovo v tem, da imamo po jeseni z ekipami iz Bosne, ki so objektivno slabše od nas, negativen izkupiček. Druga, velika rezerva kočevske odbojke pa je v tem, da na vrata prve ekipe vse glasneje trkajo mlade odbojkarice iz pionirske in mladinske vrste,« je optimistično sklenil prvi mož kočevske odbojke. S KEGLJAŠKIH STEZ M. G.-č BESEDO IMAJO ŠTEVILKE »Imamo veliko izbiro igralcev, kar 20 jih konkurira za mesta v prvi enajsterici. Končno je očitno napočil čas, ko lahko rokomet II. zvezna liga, ženske, 13. KOLO: OPREMA KOČEVJE—MO- DEA ŠPARTA 10:25 (6:15) Oprema: Štefanišin, Klarič 1, Lindič, Guštin, Križman 2, Jerič 3, Klančar, Bejtovič 3, Dragičevič, Kersnič, Petek 1 V uk LESTVICA: 1. Modea Šparta 26 ... 10. Ferrotherm 10, 11. Burja Centro-coop 8, 12. VIS 6, 13. Oprema 6,14. Lokomotiva 0. Pari prvega spomladanskega kola: Oprema—Zamet, Ferrotherm— Kranj, Burja—Mlinotest itd. SRL, moški, 12. KOLO: INLES RIKO—PREDDVOR 22:22 (12:10) Inles Riko: Lapajne, Djokič 2, Mohar, Šilc 1, Marolt 1, Mihelič. Lesar 9, Tomšič 4, Fajdiga 3, Jurič 2, Goleš, Škaper. KRŠKO—JADRAN 24:25 (12:14) Krško: Božič, Keše 1, Voglar 6, Iskra 11, Novak 3, Kekič 1, Urbančič 1, Kozinc 1, Martinčič, Rakar, Pirc, Kozole. STT RUDAR-DOBOVA 29:21 (14:11) ** Dobova: Jurkas, D. Levec 4, R Levec, Bratanič 1, Kranjc, S. Deržič 2, Večerič 1,1. Deržič 6, Zibert, Glaser 6, Ilažinič 2, Škufca. LESTVICA: 1. STT Rudar 22, 2. Inles Riko 18, 3. Pomurka Bakovci 17 ... 10. Dobova 6,11. Krško 3,12. Dol (—3)0. Pari prihodnjega kola: Dobova— Inles Riko, Pomurka—STT Rudar. Dol—Krško, Grosuplje—Ormož itd. odbojka I. SOL, ženske, 11. KOLO: MISLINJA—PIONIR 1:3 (—3, -13, 7,-11) Pionir: Brulec, Podolski, Koncilja, Ostroveršnik, Poreber, Hočevar, Ku-čera, Šteblaj, Fabjan, Vemig. LESTVICA: 1. Koper Cimos 20,2. Krim 18, 3. Ljubno 16, 4. Pionir 16 itd. V naslednjem kolu igrajo Novo-meščanke v Mariboru z drugo ekipo Palome Branika. streljanje II. republiška liga, moški, 6. KOLO: ISKRA SEMIČ —HEROJ MAROK 1450:1434 LESTVICA: 1. Večer 12, 2. SOP Leskovec 10, 3. Mrož Velenje 7 ... 7. Iskra 6 itd. beremo sadove dela v naši nogometni šoli. Škoda le, da ni bilo več discipline v naši igri, še posebej, ko smo igrali na domačem igrišču, kjer smo tudi izgubili dve točki,« razmišlja trener kočevskih nogometašev Stojan Briški. Ne glede na to je že jasno, da se kočevskemu nogometu obetajo vedrejši dnevi, jesenski rezultati so spodbuda za trdo in resno delo v zimskem pripravljalnem obdobju. Priložnosti pač ne kaže zamuditi, vse bolj na dlani je, da se bo veliki družini športov, ki imajo v mestu ob Rinži status republiških ligašev, pridružil tudi nogomet. M. GLAVONJIČ ci. Na reviji kegljačic v Ivančni gorici je prvo mesto osvojila Rozi Flisar pred A. Dalmacijo in Vebrovo (vse KD Novo mesto). • V predtekmovanju odprtega prvenstva Trebnjega vodi pri ženskah Marija Štokelj (Tekstina, Ajdovščina), pri moških Janez Klančičar (Proletarec, Žagoije). • Franc Tkavc, član trebanjskega Mercatorja, je zmagovalec odprtega prvenstva Metlike, ki seje končalo te dni v Kanižari- UROŠ KOBE IN ŠTERBENČEVA STARI TRG — S podelitvijo priznanj so tod zaključili mesečna šahovska tekmovanja v šahovskem domu. Za končno uvrstitev je štelo osem najboljših uvrstitev na desetih tumiijih, pri članih je zmagal Uroš Kobe pred V. Kobetom, Horvatom, Dražumeričem in Šterbencem, pri članicah Marija Šterbenc pred Medvedovo, Kobetovo, Vukeličevo in Rauhovo, med pionirji V. Šterbenc pred Vukeličem in Starcem, pri pionirkah pa Ingrid Mihelič pred Obrovnikovo in Kapševo. večji je bil vsekakor tisti proti zadnje-uvrščenemu Celju na našem parketu. Da bo smola večja, seje prav na tej tekmi poškodovala Drobničeva, organizatorica na- še igre, kar se je poznalo tudi v kasnejših rečanjih. Vseeno pa, gledano v celoti, moramo biti z izkupičkom zadovoljni, na prvenstvo smo startali oslabljeni, zapustila nas je najboljša igralka Maja Uran, kije prestopila k prvoligašu Reki. Jesen smo zaključili s sedmim mestom, ki še ne zagotavlja obstanka v ligi, zato nas pozimi čaka trdo delo. Ne nazadnje imamo še veliko SKUPNA ZMAGA POVŠETU SEVNICA — Zadnji letošnji hitropotezni šahovski turnir ŠK Milan Majcen iz Sevnice je dobil Martin Povše, kije zbral 10 točk, sledijo pa: Derstvenšek 9, J. Blas. 8, Lazič 7, Kolman 6 itd. V skupnem seštevku dvanajstih turnirjev je naslov osvojil mojstrski kandidat Povše s 77 točkami, Lazič jih je zbral 66, Kranjec 65, Smerdel 57, Levičar 54 itd. Sodelovalo je 20 šahistov. J. BLAS PRIMERNI ZA VAŠE KMETIJE IN VIKEND HIŠE (2a<čfagagnese kombinirani štedilniki na trda goriva in plin kombinacija z etažnim ogrevanjem kombinacija s pomivalnim koritom različne dimenzije in izvedbe zadovoljujejo vse potrebe posameznikov INFORMACIJE: o PRIMEX p-o. nov« goric« KONSIGNACIJSKA TRGOVINA VRTOJBA (NOVA GORICA) TEL.: (065) 32-901 šr % m. TELEVIZIJSKI SPORED 1 9 PETEK, 28. XII. SLOVENIJA 1 7.35 — 12.10 in 13.40 — 0.45 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 SATELITSKI PROGRAMI 9.00 KLUB KLOBUK 11.00 TV MOZAIK VOJNE USODE. angl. nadalj., 4/7 12.00 VIDEOSTRANI 13.55 VIDEOSTRANI 14.05 SVOJEGLAVI WILSON, amer. film 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 PRAVLJICE IZ MAVRICE 18.30 VVAITAPU, zadnji del nadalj. 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 EPP 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MEDNARODNA OBZORJA: ROMUNIJA 1989— 1990 20.55 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 33/42 21.45 DNEVNIK 3, VREME 22.05 OD OBZORJA DO OBZORJA SOBOTA, 29. XII. SLOVENIJA 1 Dnevnik — 22.20 Poročila v angleščini — 22.25 Ex libris (dok. oddaja) — 23.15 Fluid (zabavnoglasb. oddaja) — 0.00 Športna sobota — 0.20 Poročila 7.50 VIDEO STRANI 8.00 SATELITSKI PROGRAMI 9.00 KLUB KLOBUK 11.00 SPORED ZA OTROKE 11.25 MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK 12.10 BALET HRESTAČ 13.45 ZDRAVO, ponovitev 15.05 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 20.05 J. Austen: PREPRIČEVANJE, angl. nadalj., 1/5 21.00 KAVARNA 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: POLICIJSKI ODDELEK, amer. naniz.. 4/6 NEUČAKANA PIŠTOLA, amer. naniz., 3/8 23.40 ŠANSON ROGAŠKA 90 0.45 VIDEO STRANI ČETRTEK, 3.1. SLOVENIJA 1 17.05 KEKEC, slovenski film 18.40 RADOVEDNI TAČEK 7.35 — 1.35 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 SATELITSKI PROGRAMI 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 9.00 ČEBELICA MAJA 9.25 ALF, amer.naniz. 9.50TOVARIŠIJA PETRA GRČE, nadaljevanka HTV, 3/3 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.50 VEČERNI GOST: DR. FRANC ROZMAN IN BOGOMIL GERLANC 11.40 OČI KRITIKE 12.20 CILKLUS FILMOV W. DISNE-YA' VELIK LOV LOKOMOTIV 13.30 ŽARIŠČE 14.00 SOVA, ponovitev 14.50 ŠPORT V LETU 1990 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 RAY CHARLES, ponovitev 2. dela koncerta 17.55 MUPPET SHOW: ROY CLARK 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po- NEDEUA, 30. XII. SLOVENIJA 1 8.10 — 0.50 TELETEKST 8.35 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV MUPPET SHOW 9.55 ZGODOVINA SMEHA, franc. 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SILVESTRSKI PROGRAM TAJČI SHOW 21.05 SILVESTRSKI PROGRAM V ŽIVO 22.15 OTO PESTNER SHOW 23.00 NOVOLETNI VIDEOMEH 23.30 NOVOLETNI DISCO SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi— 10.00 Iz novoletnih programov — 13.30 Novoletna skakalna turneja — 15.30 Lojtrca domačih 90 — 17.00 Iz novoletnih programov — 19.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 19.30 Dnevnik dok. serija, 2/6 10.45 MATI IN SIN, 5. del humor, serije 11.15 JAZ SEM PA ŽE 40 LET EN FRANC KOŠIR 11.45 OBZORJE DUHA 12.05 KMETIJSKA ODDAJA 0.00 NOVOLETNA ČESTITKA — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Umetniški večer: Portret Miloša Formana (dok. film) in Ragtime (amer. film) — 23.40 Yutel — 0.40 Iz novoletnih programov 13.05 PRISLUHNEMO TIŠINI 13.45 KRIŽKRAŽ,ponovitev 0.20 GODBA MOJE DEŽELE 0.50 SOVA MODRI GROM, amer. film NAJVEČJI SVETOVNI ČAROVNIKI, amer. film EMANUELA II, franc, film HTV 1 ljudnoznan. serija, 8/14 i ŽE 22.20 SOVA: UŽI DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 17/22 ^ ARHITEKTURNI SPOMENIKI BRNA. kratki film MELVIN IN HOWARD, amer. film 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik (4. oddaja) — 17.30 Studio Maribor 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 EPP 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 17/25 NEUČAKANA PIŠTOLA, amer. naniz., 1/8 ZADNJE PISMO, italij. kratki film CASANOVA, 1. del filma 1.25 VIDEO STRANI 15.15 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 KAKOR V STARIH ČASIH, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 CVETJE V JESENI, igrana serija, 2/3 20.55 PODARIM — DOBIM 21.20 ZDRAVO 22.40 DNEVNIK 3 23.00 SOVA: SPET Tl?, amer. humor, naniz., 5/13 NEUČAKANA PIŠTOLA, amer. naniz., 2/8 KLOVN — OLEG POPOV, sovjetski film 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.50 Podarim dobim — 16.10 Svet v letu 1990 — 17.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dežela smehljaja (opereta) — 21.40 Oto Pestner show — 22.10 Kako smo plesali — 22.35 Hopalla (show program) — 23.25 Novoletni videomeh — 0.25 Novoletni klub Helidon — 0.55 MTV: osemdeseta leta — 1.25 Satelitski programi 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.25 Poročila — 16.40 Program za otroke — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Preteklost v sedanjosti — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 Kontaktni magazin — 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Kino klub Evropa — 0.25 Poročila 7.35 — 24.00 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 SATELITSKI PROGRAMI 9.00 KLUB KLOBUK 11.00 MOZAIK, ponovitev 12.20 ZAKON V LOS ANGELESU, del 15.40 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE ' 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE MLADE 19.00 RISANKA 19.15 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VOJNE USODE, angl. nadf~ 6/7 21.10 SLOVENCI V VATIKANU NES, 1. del 21.40 VEČNE MOJSTROVINE h 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22 20 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, 18/! NEUČAKANA PIŠTOLA, alf naniz., 5/8 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.10 S venska kuhinja z. Ansamblom bratov ' senik — 17.30 Studio Ljubljana — 15 Dnevnik — 19.55 Split: košarka P, . 84:Banca Catalana — 21.30 Divji sve’ 1 ali (angl. poljudnoznan. serija, 9/14 SREDA, 2.1. SLOVENIJA 1 22.00 Plesni nocturno — 22.15 Komi na slovenskem odru: Dostojevski: kove sanje — 0.20 Yutel SLOVENIJA 2 19.00 Prišel je čas okrog božiča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče - 20,30 SLOVENIJA 2 Oči kritike — 21.10 Gala koncert Čajkovski (ponovitev) — 23.10 Skupščinska kronika — 23.40 Yutel — 0.40 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. naniz.) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Škofova soproga (amer. film) — 14.05 Ciklus opera — 16.10 Video strani — .16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti — 17.10 Izobraževalna oddaja — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Polna hiša (amer. naniz., 2/13)— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moje najljubše leto (amer. film) — 21.35 Folklorni ansambel Joža Vlahovič v Clevelandu — 22.25 Dnevnik — 22.45 Poročila v angleščini — 22.50 Oddaja o kulturi — 23.35 Poročila 16.00 Satelitski programi — 17.05 Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo — 18.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik, 5. oddaja — 18.30 Kratka filma — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 5/14) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Za brado jaz tebe, ti mene držiš (franc, film) — 21.50 Bojan Adamič — 22.40 Yutel — 23.25 Satelitski programi Opomba: Obersdorf — svet. pokal v smučarskih skokih 10.00 Oddaja za JLA in dok. oddaja — 13.00 Športno popoldne — 19.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet vulkanov (franc, poljudnoznan. serija, 6/6) — 20.30 Stare ure (dok. oddaja) — 20.55 Portorož: novoletni koncert — 22.50 Športni pregled — 23.35 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila —,12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 14.05 Su-perman II (amer. film) — 16.10 Video strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Otroška serija — 17.10 Rezerviran čas — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 7 dni v svetu — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Novoletni program TOREK, L I. SLOVENIJA 1 HTV 1 HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Zimski šolski program — 11.30 Danes skupaj — 12.00 Izbrali smo za vas 12.50 Čarovnik iz Oza (amer. film) — 14.50 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.15 Narodna glasba — 15.45 TV teden — 16.00 Prepovedana igrača (dok. film) — 16.15 Poročila — 16.25 Sedmi čut — 16.30 Kralj Patagonije (TV nadalj., 2/4) — 17.25 TV dražba — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Po konalu do zlata (angl. film) — 22.00 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film za otroke — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Sestanek brez dnevnega reda — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Igrana serija — 20.50 Dokumentarni program — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Poročila v angleščini — 22.15 Glasba za lahko noč — 23.15 Športni pregled — 0.00 Poročila PONEDELJEK, 31. XII. SLOVENIJA 1 7.35 — 5.38 TELETEKST 7.50 — 0.55 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 10.15 SREČNO, KEKEC, slov. film 11.40 NOVOLETNO ŽREBANJE 3 X 3 12.10 POSTOJNSKA JAMA 12.15 DUNAJ: NOVOLETNI KONCERT, prenos 13.30 ZAKON IN RED, amer. film 15.55 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, 2. del 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 LAURA LANSING JE ŽIVELA MED NAMI, amer. risani film 18.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 7.35 — 0.40 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 SATELITSKI PROGRAMI 9.00 KLUB KLOBUK 11.00 MOZAIK PREPRIČEVANJE, angl. nadalj., 1/5 11.50 NOVOLETNI VIDEOMEH 13.35 IZ NOVOLETNIH PROGRAMOV 14.10 KEKČEVE UKANE, slov. film 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 DIRKAČ, franc, film 18.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.19 POSTOJNSKA JAMA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA PROSTORI V SRCU, amer. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: ALF, amer. naniz., 18/24 NEUČAKANA PIŠTOLA, amer. naniz., 4/8 ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 3/6 0.30 VIDEO STRANI ŠOLA IŠČE NOVE POl DO STARŠEV [ V torek, 4. decembra, je bil v šoli vi miču spoznavanj popoldan za starše ufVv' cev prvih razredov. Prvošolčki so pokj > li, kaj so se od začetka šolskega ‘ I naučili. Recitirali so, peli in plesali. Sl so se med seboj spoznali in v prisrč* F| ) povezoval z gl lavec Slavko Plut z Mladice. To ni prva in ne edina oblika sodelovanja s i in upamo, da bo to sodelovanje vi plodnejše i C PAPIR, GOZD IN RAZOČARANI OTROl ( SLOVENIJA 2 11.00 Trije mušketirji (amer. film) — 13.05 Iz novoletnih programov — 18.10 Novoletni koncert iz Maribora — 19.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gala koncert: Pavarotti, Domingo, Carreras — 22.05 Yutel — 23.05 Šanson Rogaška 90 (2. del) KOČEVJE — Učitelji v šolah 1 zelo lepo razložiti kako gozdovi uit jo, kako jih tudi preveč sekamo in ( z zbiranjem papirja obvarujemo tj sa, ki nam dajejo kisik, da sploh 1 živimo. Za lake besede so še poš dojemljivi najmlajši in tako je oni\ neki učenček prvega razreda prito, iz povsem nasprotnega dela Koče1 šolo poleg težke torbe še kaka 2 k\ . sopisnega papirja. Pričakoval je ih Ci tudi pohvalo, ker bo tako prispet T< varstvu gozdo v, pa se je uštel Ne le1 __ bil pohvaljen, ampak učiteljica tu ' nesenega papirja ni hotela prevzeti ko je prvček nato spet tovoril tisti kilograma papirja domov. Razoča o tem pripovedoval staršem... Tone Jakše Milan Markelj KJE SO TISTE STEZIGE ? (33) SEM SLIŠAL ZVONITI Prijetni in domači so bili glasovi zvona, ki so se v valovih razlivali iz lin zvonika nakelske cerkve sv. Jakoba po pobočju in vesoljnemu svetu oznanjali, da je napočil poldan in da je čas za opoldanski počitek. Niso še daleč nazaj časi, ko je ob takem zvonenju slovenski človek, znan kot strogo vzgojen v duhu stoletnih moralnih vrednot, spoštljivo postal, snel klobuk z glave in zmolil nekaj besed priprošnje in zahvale. No, midva tega nisva storila, ker navsezadnje nisva na glavi imela nobenega pokrivala, sva pa pospešila korak proti cerkvi, da bi še ujela človeka, ki je iz zvonov izvabljal prijazne in Slovencu tako ljube glasove. V velikih in bogatih vaseh je zvonil mežnar, v manjših vaseh je potegoval za vrv kakšen drug starejši in izkušen mož, nemalokrat pa so zvon zanihale v bronasto pesem ženske ali otroške roke. Ženske in otroci so zvonili še posebno v letih strahot, ko so na bojiščih pokale puške in kanoni, ali potem ko so puške utihnile in so po vaseh v skoraj vsaki hiši objokovali izgubo sina, moža, očeta. Tudi po zadnji vojni so mnogi zvonovi obmolknili. A ne samo zato ker ni bilo nikogar, da vlekel za vrv; zvonovi ponekod niso smeli peti. Prepričana sva bila, da bova pri zvonenju pod zvonikom sv. Jakoba naletela na kakšno kmečko grčo, ki nama bo znal kaj povedati o cerkvi in vasi v starih časih. Kako presenečena sva bila, ko sva stopila za cerkveno obzidje in nama je po s peskom posuti potki namesto starega zgrbljenega zvonarja prišla na-protfmlajša ženska. Povprašala sva jo, kje je zvonar, ki je ravnokar odzvonil poldan, pa nama je povedala, da je zvonila ona. Iz cerkvice sv. Jakoba v Naklem se je oglašalo opoldansko zvonenje. Domači zvon in domača vas sta v srcu preneka-terega Slovenca zlita v eno. Marija Medic, kakor je ime ženski, na katero sva naletela, je povedala, da je mežnar, ki je dolga leta zvonil v Naklem, njen oče. Je pa možakar huje bolan in je obležal v postelji, zato ga je nadomestila ona. »Oče je bil mežnar leta in leta. Jaz sem sicer zaposlena v Iskri, kadar pa je treba, priskočim na pomoč. Zvoni se zjutraj sedmo uro, opoldne in zvečer zdravamarijo. Sicer pa ne gledamo točno na uro, še posebej za zdra-vomarijo velja, da se jo zvoni ob prvem mraku in ne točno ob določeni uri.« Toliko je povedala Marija Medic o zvonenju. Poslovila sva se od nje in krenila naprej. Na poti po položni in široki cesti, ki pelje od Naklega naprej proti Stražnjemu Vrhu, pa se v mislih nisva mogla znebiti razmišljanj o zvonovih, zvonenju. čeprav ne moreva svojih življenj še meriti z najdaljšimi vatli, pa sva se vseeno spomnila, da je bilo zvonenja prva desetletja po vojni bolj malo slišati, saj nekatčrim, zlasti tistim na vplivnejših položajih v mestih, ti glasovi niso bili všeč. Tako so bili zaverovani v svojo ideologijo in po njej presojali vse okoli sebe, da so poskušali zatreti celopesem zvonov, milozveneče melodije, kot se je izrazil že marsikateri pesnik. V novo- meški kapiteljski cerkvi, ki je ena od redkih cerkva, kjer prva svetovna vojna ni pobrala bronastih zvonov, se dolga leta po vojni ni smelo zvoniti s prozornim izgovorom, češ da zvonenje moti bolnike v bližnji bolnišnici. Težko pa je razložili našemu človeku, da ga moti nekaj, kar mu je pravzaprav vsajeno globoko v srce in je že zdavnaj postalo del njegove identitete. V glas zvona iz domače vasi je prenekateri Slovenec, ki ga je osebna ali premoženjska stiska odgnala na tuje, strnil vso ljubezen do domače hiše in slovenske zemlje sploh. V eni od svojih črtic je Ivan Cankar zapisal: »Kdaj bom že slišal tvojo sladko pesem, o sveti Pavel, patron in varuh Vrhnike? ... Ne po materi ne po ljubici ni jokal Amerikanec, ko mu je bilo žalostno pri srcu; po tebi je zajokal: o ti svetega Pavla zvon, ki te slišal več ne bom!« opolnoči je skozi temo in sneg vabil ljudi k polnočnici, da počastijo čudež božjega rojstva. Zvonovi so se oglasili v prenekateri slovenski cerkvi tudi na veliki zgodovinski dan slovenskega plebiscita minulo nedeljo. PRASTARO GLASRILO V RADOSTI IN NESREČI Zvon je spremljal in še spremlja Slovenca od jutra do večera in od zibelke do groba. V jutranjih urah ga prebudi k misli na višje stvari, opoldan mu pove najvišjo uro dneva in ga zvečer, ko se narava preoblači v nočno obleko, pokliče v domačo hišo. Zvonovi so se oglasili tudi kot odganjalci in opozorjevalci na nevarnosti. Po slovenskih vaseh-je bilo plat zvona, ko je v prejšnjih stoletjih roparski Turčin z onkraj Kolpe pridivjal v naše kraje plenit in morit. Zvonovi so udarili svoj klic na pomoč, kadar je rdeči petelin ogrozil gospodarska poslopja ali streho domače hiše, bronene priprošnje je pošiljal, ko se je nebo stemnilo in se je domačim poljem bližala huda ure. Oglasil se je, ko se je utrnilo katero od življenj v fari ali ko so polagali vaščane k večnemu počitku. Radostno je zvenel glas zvona ob praznikih, svečano je klical ljudi k velikonočnemu vstajenju, Zvon je pravzaprav prastaro glasbilo, ki so ga ljudje odkrili in uporabljali že pred več tisočletji. Zgodovinarji ga uvrščajo v tej ali oni obliki med najstarejša znana tolkala. Človek ga je poznal že v davni kameni dobi. Verjetno je v sivi davnini zvenel tudi po krajih, kjer zdaj biva slovenski rod in se ljubezen naših ljudi do bronastega zvenenja tako preliva iz pradavnin. Povedati pa je treba, da so naši ljudje ljubezen do zvonov razvili v nekaj posebnega, kar drugi narodi ne poznajo. Gre za slovensko posebnost, za domis-leno zlivanje glasov zvonov v ritmično in glasovno ubrano petje. Na Dolenjskem mu pravimo klenkanje, Gorenjci mu pravijo pritrkavanje, Štajerci in Korošci trijančenje, Brici natolkavanje, beneški Slovenci pa škomponotanje. Nekaj podobnega poznajo samo še v južnošvicarski pokrajini Valais, vendar nikjer ni klenkanje dobilo tako pestrih in bogato razvitih oblik. kako in kaj je treba narediti, da se a sijo lepi in ubrani zvoki. Po vaseh so stale celo posebne skupine, ki so se bro ujele, in zaradi dobrega in lep klenkanja so jih vabili tudi iz sosedi vasi, da so prišli udarjat na njihove 4 nove ob kakšnem prazniku. Znanj— tudi, da ima vsaka vas, kjer deluje k*_ ra od klenakrskih skupin, najboi klenakrje na svetu in da nikjer nihčf zna tako lepo pritrkavati kot njih fantje. Ljubezen do klenkanja nikoli ugasne v srcu. Kdor je enkrat zakleni s srcem, ta bo še na stara leta lezj zvonik k zvonovom, da iz mrtvega t na izvabi živo melodijo, ki drhteče: jame domače doline, polja, gozdovi hribe, doneče sporočilo ljubezni, ki' še prinaša praznični utrip, klenkarj1 prebudi v srcu sladkost ustvarjalo1 in vzvišen občutek zlivanja z doma1 svetom v eno samo svetlo zvenenje Poznavalci trdijo, da morajo biti za pravo klenkanje najmanj trije zvonovi, da veliki »teče«, na druga dva pa klen-karji udarjajo s kembeljnom in lesenimi kladivi. Klenkarji ali pritrkači poznajo več različnih viž, ki imajo tudi svoja imena, vednost o njih pa se prenaša s prakso. Fantiči, ki jim je zvonenje pri srcu, pač ne zdržijo, da bui se iz lin do-ma;e cerkve razlegalo klenkanje, pa da ne bi tako ali drugače uspeli priti v bližino zvonov, če ima fant primeren posluh, se najde tudi možakar, ki ga pouči, Marija Medic, po sili razmer zvoni* in ključarka nakelske cerkve. Moško in žensko FRIZERSTVO Jure Pestner Kandijska 3, Novo mesto Tel.: 26-010 odprto vsak dan od 6. do 20. Ure in ob sobotah od 6. do 14. ure I yesel božič •n srečno novo leto! • TRGOVINA iM MARIJA ŠIŠKO Sokolska ul. 2 trt.: 068 /23600 Nudimo >atn ■ motka. Jonsko in otroško obutev coftalt - m6m m športno - torbico in dtnartuu rtoh rrt! potom - moško In Jonske - smučarske rokavice spimo u oftebuke - mzallu fir za vutrunnp usnja Odprto od 8" do 19" vskhoh od 8* do 12" Vesel božič in srečno novo leto! ULA d.o.o. TREBNJE Jurčičeva 17, tel/fax (068) 44-231 vam želi vesele božične in novoletne praznike in sporoča občanom, da imajo na zalogi poleg japonskih vozil SUZUKI, NISAN, SUBARU še poljski FIAT FSM 700 BIS z novim vodno hlajenim motorjem. ' Ugodna cena in dobava takoj. Možnost nakupa je tudi staro za novo. Za vsa navedena vozila je tudi zagotovljen servis. (ijoepobirtta Pavlenč Slavko Ulica talcev 2 68000 Novo mesto Tel.: (068)21-126 — darila — slike — svetila — notranja dekoracija — kataloška prodaja bele tehnike — izdelki domače in umetne obrti — konfekcija (10% novoletni popust) Vesele božične praznike in veliko uspehov v novem letu! Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. l/l Ulica talcev 9, Novo mesto iir 68000 Novo mesto ELEKTRO MATERIAL — Ulica talcev 9 SVETILA - REZERVNI DELI Telefon (068) 24-884 novoletna ponudba: i por barvni TV SAMSUNG 51 6.755,10 din IV bela tehnika termoakumulacijske peči AEG o esele božične in novoletne praznike! >š Optika Rime Krško, Brežice vam želi vesele božične in novoletne praznike! V obeh optikah imamo ambulanto in elektronsko merjenje dioptrij za očala, v Brežicah pa tudi kontaktne leče. Ambulanto vodi prim. dr. Nola Davorin iz Zagreba. Delovni čas: Krško: vsak ponedeljek od 15.00 — 17.00 Brežice: ponedeljek in četrtek od 17.30 — 20.00 Odprto pa imamo: S kuponom nudimo popust! POHITITE! KOLIČINE SO OMEJENE! KRŠKO Pon. 8.00 — 18.00 tor. 10.00 — 18.00 sr., čet., pot. 7.00 — 15.00 sob. 8.00 — 12.00 BREŽICE od ponedeljka do petka od 8.00— 19.00 sobota 8.00 — 13.00 Tel. 31-536, 61-827 iv Trgovina z gradbenim ■ materialom etreza CBE 1/b Metlika vam nudi opeko apno vodovodni material elektro material material za centralno keramične ploščice domačih in tujih proizvajalcev dostavo na dom 5% novoletni popust za vse nakupe nad 2.000 din in vam želi vesele božične in novoletne praznike WVWVVNA^WWWVVVVVWVWVVV\VVVVVV\\\VVVWVWVVV> PRODAJA pogrebne opreme in prevoz posmrtnih ostankov ŠTEFAN GOLOVtfŠKI Cesta herojev 58, Novo mesto Tel.: (068) 24-676 — prevoz opreme do 20 km iz Novega mesta, dostava brezplačno — konkurenčne cene Vesel božič in srečno novo leto! mm. ost mi\ itd. !il|fflP,r \1//LAAU\^V^ d o.o. te EXPORT- IMPORT VAKO d.o.o., Kolodvorska 56, Črnomelj Telefon: 068/52-073, 52-555 ~ kompresorji Danfoss, Copo-land, Bock in Dorin — sušilci komprimiranega zraka, sušilci za prostore in sušilci za les Vesele božične in novoletne praznike! OBUTEV • USNIENA GALANTERIJA ■ TORBICE i) £ BOUTIQUE Mira Kump • Bršlin 1 • NOVO MESTO • tel.068/21102 odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Vesel božič in srečno novo leto! EVI SERVIS IN POSREDOVANJE GOSTINSKE OPREME Programi: La San Marco, Elmont Bled, Gaggia, Honved, Aristarco. NOVO! Izdelava ter montaža vseh vrst svetlobnih reklam! IVO VARDIČ, Železničarska 18 Črnomelj tel. (068)51-616 Vesel božič in srečno novo leto! Strokovno in po konkurenčnih cenah vam vpeljemo vaše finančno-računovodsko poslovanje. Vodimo finance ter svetujemo, izdelamo pa vam tudi zaključni račun. Informacije: 068 23-548 Vesele božične in novoletne praznike! i' BOUTIQUE bambl POTOKAR NEVENKA Glavni trg 30, 63000 NOVO MESTO Prodaja vseh vrst otroških oblačil in igrač, pletenin in usnja odprto vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Vesel božič in srečno novo leto! MIKROS Šmihel 56, Novo mesto tel.: (068) 22-665 — računalniška, strojna in programska oprema, pisarniški material in šolske potrebščine Vesele božične in novoletne praznike! KURIVOPRODAJA POVHE Slakova 34, Trebnje Tel.: (068) 44-249 — gradbeni material, stavbno pohištvo, keramika, sanitarije, barve-laki, akumulatorji, okovja, izdelki črne in barvne metalurgije, instalacije — uvožena bela tehnika priznanih tujih proizvajalcev (BOSH) pri nakupu nudimo kreditno odplačevanje z novoletnim popustom VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! DISKONT — MALOPRODAJA- MILANO Tel.: 22-337, int. 24 Vam PO ZELO NIZKIH CENAH NUDI: • MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO KONFEKCIJO • SPODNJE PERILO, NOGAVICE • PLETENINE 3D % POSTELJNINO, KUHINJSKE KRPE IN OSTALO Vesel božič in srečno novo leto! 5^ Gostilna Peter Badovinac 68331 Suhor, Jugorje 5, tel.: 068/50-133 Vesel božič in srečno novo leto! INŽENIRING IBT LJUBLJANAjn POSEBNA STROKOVNA SLUŽBA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO pri ISO občine Kočevje zbirata interesente za nakup stanovanj in poslovnih prostorov. V strogem centru mesta Kočevje na Trgu zbora odposlancev gradimo stanovanjsko-poslovni objekt. Ponudbe za nakup stanovanj in poslovnih prostorov zbirata: Inženiring IBT Ljubljana, Proletarska 4/V, telefon 061 443-786 in Posebna strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo, Kočevje, Ljubljanska 19, telefon 061 851 -390. DOM STAREJŠIH OBČANOV KOČEVJE NUDI STROKOVNO POMOČ FIZIOTERAPEVTA na domu v popoldanskem času za Kočevje in bližnjo okolico, in sicer: — ročno masažo — razgibavanje — protibolečinsko terapijo Naročila in informacije po telefonu vsak delavnik na številko 853-212. DOM STAREJŠIH OBČANOV KOČEVJE NUDI POMOČ PRI NEGI BOLNIKA na domu. Obseg dela in cena po dogovoru. Informacije po telefonu št. 853-212 DOM STAREJŠIH OBČANOV KOČEVJE NUDI USLUGE PRI ČIŠČENJU stanovanjskih prostorov z najsodobnejšimi čistili in čistilnimi pripomočki v dopoldanskem ali popoldanskem času, v Kočevju in bližnji okolici. Obseg dela in cena po dogovoru. Informacije in naročila po telefonu št. 853-212 SOP KLEPAR podjetje za proizvodnjo industrijske^op Na podlagi delavskega sveta SOP KLEPAR reme O razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili DIREKTORJA Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo, — da imajo 5 let delovnih izkušenj, — aktivno obvladajo tuj jezik, — predstavijo program. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: SOP KLEPAR, podjetje za proizvodnjo industrijske opreme Krško, Žadovinek 39, 68270 Krško ZA RAZPISNO KOMISIJO Družbeno podjetje »Elektron«, p.o., Invalidska delavnica, Skopice 46 razpisuje dela in naloge direktorja podjetja Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje po zakonu — da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, elektro ali ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da predloži razvojni plan in delovni načrt podjetja, — da ima izkušnje pri delu z invalidi na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: »Elektron« Invalidska delavnica, Skopice 46,68262 Krška vas, »razpisni komisiji«. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po prejemu sklepa o imenovanju. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta KAROLINA LUZAR roj. Vrviščar iz Dragoševeev Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni 27. dsccirbra 199C. DOLENJSKI LIST V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI KOLEDAR PRODAM-KUPIM- - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI POSEST — ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — CFSTITKE - ZAHVALE tedenski koledar TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 27. decembra — Janez Petek, 28. decembra — Živko Sobota, 29. decembra — Tomaž Nedelja, 30. decembra — Branimir Ponedeljek, 31. decembra — Silvester Torek, 1. januarja — Novo leto Sreda, 2. januarja — Gregor Četrtek, 3. januarja — Genovefa anuarja Petek, 4. januarja — Angela Sobota, 5. januarja — Simon Nedelja, 6. januarja — Gašper Ponedeljek, 7. januarja — Valentin Torek, 8. januarja — Severin Sreda, 9. januarja — Julijan LUNINE MENE 31. decembra ob 19.35 — ščip 7. januarja ob 19.35 — zadnji krajec kino BREŽICE: 28. in 29.12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Noči v Harlemu. 30.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški mladinski film Prestopniki. ČRNOMELJ: 27. 12. (ob 16. uri) ameriški risani film Rešitelji. 27. in 28. 12. (ob 18. uri) nastop čarodeja. 30.12. (ob 20. uri) ameriška fantastična ko- medija Gremlini II. KRŠKO: 28. 12. (ob 21. uri) ameriški erotični film Porno deklica. 30.12. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Nevarne zvezde. 2.1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Škandal v Hollywo-odu. 3. 1. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film Step igralci. 4. 1. (ob 21. uri) ameriški erotični film Bordel. 6. L (ob 18. uri) ameriška komedija Shirley Valentine. 8.1. (ob 20. uri) ameriška komedija Turner. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. 12. (ob 10. uri) ameriška fantastična komedija Gremlini II. 27. 12. (ob 19.30) koncert Nevv svving auartet. 28. 12. (ob 10. uri) ameriška detektivska komedija Neumni Harry. Od 28. do 30. 12. ter 1. in 2. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triller Die Hard II. 29. in 30.12. (ob 16. uri) brezplačni risani program za otroke. I. in 2. 1. (ob 16. uri) ameriška risanka Rešitelji. 3.1. (ob 18. in 20. uri) ter od 4. do 6. 1. (ob 20. uri) ameriška pustolovska drama Beli lovec — črno srce. Od 4. do 6. 1. (ob 18. uri) ameriška melodrama Cocktail. 7. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški triller Sodniki mimo zakona. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 28. do 30. 12. (ob 19. uri) ameriški film Prste k sebi, ona je še mlada. kmetijski stroji TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico širine 135 cm, nerabljeno, prodam. Kličite na a (068)42-620. 4187 ČELNI IN ZADNJI nakladač Riko s traktorjem IMT 560 prodam. ® (063) 781-165. 4192 TRAKTOR TV 18, odlično ohranjen, prodam. Kozinc, Sevnica, (0608)82-690. 4197 ZA TRAKTOR ZETOR prodam vse novo: štarter in črpalko Pal (Bosch) na tri cilindre in kompleten mehanizem za hidravliko, roke in osi za 13.000 din. ■e (061)789-097. 4215 TRAKTOR Ursus(35 KM), 1250 delovnih ur, prodam. Janez Železnik, Potov Vrh 24, Novo mesto. 4221 TRAKTOR Ursus C—335, letnik 1989, prodam. * (0608)33-919. 4224 PRODAM dve kosilnici BCS (ena nova, druga rabljena), in žetveno napravo BCS. Anton Strajnar, Gor. Globodol 35, Mirna Peč. 4229 URSUS 335, 2000 ur, in Ursus 360, 200 ur, prodam. ® (0608)82-329. 4246 TRAKTOR Štore 504 prodam. « 85-131. 4248 TRAKTOR Schiler in več rezervnih Z 750, letnik 1980, ugodno prodam. «■ 84-445. 4230 126 P, februar 1990, 4000 km, prodam. » (068)60-012. 4233 R 4, star dve leti, prodam. ® (068)24-457. 4234 Z 101, letnik 1987, prodam ali zamenjam za Z 750 z doplačilom. ® 76-440. 4236 LADO KARAVAN, novo, prodam 20 % ceneje. ® (068)76-014. 4237 JUGO KORAL 45, marec 1989, prodam. Andrej Radešček, Jurka vas 6, Straža. 4239 Z 128, letnik 1989, registrirano do 26. maja 1991, prodam. Cena 10500 DEM. e (0608)75-584, Žibert, Jelenk 10, Raka. 4242 JUGO 45, letnik 1984, prodam. V: 24-376. 4247 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Radovan, Cesta oktoberskih žrtev 25, Šentjernej. 4250 delov ugodno prodam. Stanko Bratkovič, Mihovo 18, Šentjernej. 4251 BCS 125 prodam. Anton Popit, Slep- 4251 šek 9, Mokronog. 4258 kupim JUGO KOR AL 45, letnik 1989, rdeč, prodam. * 26-694. 4254 GOLF 1100, nemški, karamboliran, vozen, prodam. ® 27-972. 4257 JUGO 55 KORAL, letnik 11/1989, prodam. ® 44-441. 4260 126 P, letnik 1987, prodam. ® 42-453. 4266 PRODAM Tatro kiper, letnik 1983, Jugo 45, karamboliran, star eno leto, Lado nivo, letnik 1986, VW kombi, R trafic 8 ® 1, Z 128, letnik 1989, diesel motor z menjalnikom za golfa, letnik 1985, ter razne rezervne dele za R 4 . ® (068)47-749. 4270 JUGO 45 KORAL, bele barve, star eno leto in pol, po ugodni ceni prodam. ® 41-065. 4271 SUHE SMREKOVE deske (colarice) kupim. '* (068)24-457. 4235 obvestila motorna vozila LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. Stanko Kuhar, Veliko Mraševo 47, Podbočje. 4200 NISS/t NISSAN MICRA XL 1,0, nov, še neregistriran, prodam. ® (068)84-400. 4206 JUGO 45, letnik 1985, registriran do julija, prodam za 4.700 DEM. Košara, Nad Krko 8, Otočec. 4207 MOTOR Jamaha 250 kross, letnik 1990, prodam ali menjam za karamboli-ram osebni avto. ® (0608)61-461. 4212 Z 750, letnik 1984, in jeklenke za plinsko varjenje. Bojan Venetič, Srednja vas 15, Semič. 4214 126 P, star eno eno leto, na novo registriran, prevoženih 6000 km, prodam za 5500 DEM. ® (0608)88-897. 4218 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto. 4219 RENAULT 4 GTL TYPE 2, svetlo modre barve, letnik 1988, prevoženih 27000 km, prodam. ® 22-938. 4220 Z 128, staro tri leta, prodam. ® 87-122. 4222 Z 128 ugodno prodam. ® 87-409. 4226 JUGO SKALA 55, letnik 1988, rdeč, garažiran, prodam. ® (068)28-830. 4228 JUGO 45AX, prodam, star 3 leta. Informacije po « 41-066, zvečer. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu, prodam, e (068)28-716. Avtošola »DIKA«, Krško, d.o.o., zaposli inštruktorje B-kateaorije. Informacije po telefonu 0608/ 31-616 po 13. uri. MURVA trgovina z mešanim blagom Rožni dol 1 telefon (068) 56-644 želi pozornim strankam vesele božične praznike in srečno leto 1991 ter se priporoča! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dobitki IM Novo maslo, p o. ......_.....»V r*'" UREDNIŠTVO: Drago Rustja /glavni urednik in direktor), Marjan Legan /odgo- Indrej Bartalj, Marjan Bauer /urednik Priloge), Mirjam Bezek- vorni urednik), Andrej omr»••>/•» omuw< (u.<7u...n . —-—■■ Jakia, Bojan Budja, Brada Dušlč, Anton Jakia, Zdenka UndU Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pava! Perc, Jota Primc, Joža Simčič in hran Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto St: 52100-603-30624. Devizni račun St.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 /LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna Številka 13 din, naročnina za 4. trimesečje 140 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali TO DM /ali druga valuta v lej vrednosti) na leto. _____t______v _ V 10/ rtouiiuotr/ na um/. OGLASI: 1 črn v enem stolpcu za ekonomske oglase 180 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom: uredništvo (068j 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m to- so Bin mali nnioci in -rahuaLz 94.AM- /aJa/av Nfinarnč finih urecnisivo f VOO/ ZJ-OVO, nar Vi, lil o* a orud.ua, anvirvnrvna pr tolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; teletax: 24 898 Nenaročenih rokopisov in totogratij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije /St. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: INC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. enodnevne in večje piščance, bele, rjave in grahaste, po konkurenčni ceni. Priporoča se Valilnica na Senovem, « (0608)79-375. 4262 RJAVE J ARKICE, stare dva meseca, -POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM prodam. Jurij Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka, ® 65-546. 4198 GOSTILNA ROGELJ Rdeči Kal, vabi na novoletni ples 1. januarja 1991 ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel Franca Flereta. 4240 GRADITELJI IN INSTALATERI-Jl, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878, popoldne. 4253 VALILNICA na Senovem obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za PIŠČANCE, enodnevne bele. težke, ijave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-496, 68000 Novo mesto. AVTOKOMPLET d.o.o., N. m. Dobruška vas 29/a, tel. (068) 23-627, 76-566, 76-001 Na zalogi imamo naslednja rabljena vozila po ugodni ceni: Zastava 101, let. 89 8.000DM Zastava 128, let. 85/864.700 DM Zastava 126, P let. 87 4.200 DM Zastava 750, let. 81 /821.500 DM Golf diesel, let. 85 9.800 DM Zastava 101, let. 87 6.300 DM AUD1100 CC, let. 85 20.000 DM pošest Cegelnica HIŠO STRUŽNICO, starejši tip, 1 m stružne dolžine, prodam. Cena 40.000 din. Jože Debelak, Zalog 16, Škofljica, (061)667-167. 4211 PRALNI STROJ, uporaben, prodam za 2.000 din. Ugodno nudim tudi »Wi-pro« patent stopnice za podstrešje. Zvonko Jerele, Bohorska 1, Senovo, ® (0608)70-387, zvečer. 4217 PRODAM prikolico za traktor TV, enofazni elektromotor (2,5 KM), motorno žago Alpina 0,70 in kombiniran cirku-lar Mio Standard. ® (068)76-280. AT)s DVA PRAŠIČA prodam. Papež, Jablan 17, 68216 Mirna Peč. 4227 PRALNI STROJ Gorenje, rabljen, ugodno prodam. ® 23-458. 4231 LADIJSKI STROP poceni prodam. ® 21-835, 27-905. 4238 UGODNO PRODAM 5001 pristnega cvička, 401 domačega žganja in vhodna mahagonijeva vrata. ® (0608)75-515, zvečer. 4241 ŠIVALNI STROJ Bagat Danica elek« tronik s kabinetom, malo rabljen, prodam. * 73-459. 4243 KAMKORDER Hitachi, nov, prodam. ® 23-539. 4244 MIZARSKO KOMBINIRKO Mio standard, električno kitaro Jolana, prtljažnik za smuči prodam. ® 84-711, popoldne. 4245 DVE OMARI in komodo z dvema nočnima omaricama prodam. ® 21-885. 4255 ETAŽNO CENTRALNO PEČ Emo central, novo, prodam. Antonija Tabor- NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu prodam. Cena po dogovoru. Cvetličarna Štefan Knafeljc, Tržaška 75, Ljubljana, (061) 263-993. 4104 HIŠO v Češči vasi prodam. Skubic, 56, ® 24-982. 4188 HIŠO, takoj vseljivo, na Senovem prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4190 STARO KMEČKO HIŠO, polovico »pole zidano, polovico leseno, z elektriko in vodovodom, ter 975 m2 sadovnjaka, 300 m od Kolpe v vasi Zemelj, prodam. Cena 50.000 din. ® (061)666-016. 4191 VIKEND, lepo urejen, na Trški gori prodam. ® (064)26-250. 4193 GRADBENO PARCELO z vrtom, površine 32 arov, v Cerkljah ob Krki, Žu-peča vas 35,prodam. ® (011)150-624. 4196 V KRMELJU pri Sevnici prodam zgornji del hiše (80 m2) in 280 m2 vrta za 50.000 DEM dinarske protivrednosti. ® (061)454-116. 4201 HIŠO s trgovskim lokalom na Cesti 4. julija 25 v Krškem, staro 17 let, prodam. Informacije na ® (0608)22-858, med 17. in 19. uro. 4202 VELIKO ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo ugodno prodam. (068)85-408. 4204 STANOVANJSKA HIŠA v Krškem, Pot na Polšco 67, je naprodaj pod ugodnimi pogoji za gotovino. Ponudbe na ® (069)74-991 ali (069)73-550 ali na naslov: odvetnik Peter Marinkovič, Partizanska 22, Gornja Radgona. 4208 VIKEND ZIDANICO, 5 km od Črnomlja, prodam. ® (061)445-126. 4209 VIKEND HIŠO (7 x 6 m) z vinogradom v Primožu pri Sevnici prodam. Voda, elektrika, avtobusna povezava. Cena po dogovoru. ® (063)742-102. 4213 TRAKTOR John derre v dobrem stanju prodam. V (0608)43-192. 4216 NA VINJEM VRHU prodam mlad vinograd (južna lega in lep dostop na parcelo). * 76-328. 4223 PARCELO na Vrhu pri Boštanju (2650 m2) na sončni strani, primemo za vinograd vikend ali hišo, prodam. Elektrika, voda, telefon, asfalt ob parceli. ® (0608)81-989. 4249 V DRUŽINSKI VASI pri Šmarjeških prodam Mercator, Mednarodna trgovina, d.d. Ljubljana, Titova 137 \ \ i VABI K SODELOVANJU KV kuharje KV kuharje — specialiste za ribje jedi KV slaščičarje KV natakarje Zaželjene so večletne delovne izkušnje ter obvezno znanje tu jega jezika. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo ob delu konča . no srednjo, višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Primerne kandidate bomo zaposlili v naših delovnih enotah , 't| Libiji in SSSR. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gori naslov v roku 8 dni. Toplicah prodam gradbeno parcelo (600 m2). Pridobljeno gradbeno dovoljenje, projekti, opravljena komunalna ureditev in plačani prispevki. Penca, Maistrova 10, Novo mesto, ® 23-459. 4261 ski, Cankarjeva 13, Novo mesto. 4256 arjev METRONOM, popolnoma nov, pro- dam. ® 25-986. 4259 PLATIŠČA z gumami (195 x 50 x 15) prodam. ® 23-522. 4263 JOPO NUTRIJA, zelo lepo, št 44, in srebrno lisico št. 40, ugodno prodam. * 21-912. 4268 VIDEOPLAYER Orion prodam za 450 DEM. ® 84-455. 4272 službo dobi AKVIZITERSTVO. Velika izbira artiklov. Zaslužek 2.500 DEM mesečno. ® 26-330. 4157 IŠČEMO akviziteije za prodajo kozmetike. Informacije na ® (041)320-266. 4232 SPOSOBNIM AKVIZITERJEM Delo, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po težki in hudi b j lezni zapustila naša draga mama, babic . prababica, sestra, teta in tašča NEŽA MUC_ roj. Bajuk ^ s Primostka 9 v Beli krajini Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soroontKom, sosedo sovaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu Komet Metlika za izr čeno sožalje, pomoč, podatjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Htf la zdravnikom in patronažni sestri ZD Metlika za obiske in lajšanje b< lečin. Posebna zahvala za triletno nego in pomoč medicinskim sestra® , fizioterapevtki Miri in strežnicam Doma počitka Metlika. Hvala D ! Gradac in govornici Marici Lozar za poslovilne besede, pevkam za t pete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni nudimo odličen zaslužek s prodajo iskanega artikla. ® (0608)88-840, v četrtek in petek od 16. do 20. ure. 4265 NATAKARICA dobi zaposlitev. ® (068)47-749. 4269 stanovanja STANOVANJE nujno išče mlad zakonski. Plačam za eno leto v naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 4189 SOBO ali manjše stanovanje najameta brat in sestra. ® (068)23-489. 4203 STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče mlada družina. Helena Turk, Kastelčeva 1, Novo mesto. 4252 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu v stari hiši prodam. ® (064)801-497. 4264 POPRAVEK Pri zahvali za MIRA PATETA iz Trebnjega je prišlo do pomote: zahvala velja družini NAHTIGAL s Trebelnega, ne iz Trebnjega, kot je pisalo. Se opravičujemo! Nisi zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. P ZAHVALA n V 26. letu starosti nas je zapustila drd I* hčerka, mamica in sestra V DARINKA JORDAN rojena Batkovič ^ iz Kočevja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožaj darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremil zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo družinama Briški, K LIK-u Kočevje in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enk' iskrena hvala! Žalujoči: mož Peter, hčerki Nina in Ivanka, ata, mama, brat Mati sestra Marta in vsi ostali ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 52. letu starosti zapustila naša draga hčerka, žena, mati stara mama, sestra in teta ROZALIJA JERELE rojena Lipar rr S z Brezovice 8 pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stran izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. S posebej se zahvaljujemo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Ne vem mestu, gospodu župniku iz Šmarjete za opravljene pogrebne slovesnosti, kolektivu Krke, tovarne zdrt— vil. Zdravilišča Dolenjske Toplice, posebno pa kolektivu Zdravilišča Šmarješke Toplice za vsestransko raL, umevanje in pomoč ter njegovemu direktorju gospodu Ašu za tople poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Brezovica, 11. 12. 1990 HIŠO, še nedokončano, in 3 ha gozda i vasi T rščina, na relaci- (v dveh parcelah) v vasi T rščina, na relaciji Mokronog — Šmarješke Toplice, prodam. ® (061)441-310, popoldne. 4267 PRODAM 10001 belega vina malvazije s poreklom in analizo. Cena 25 din liter. ® (066)56-379. 4194 ČRNO PUDLJICO, pritlikavo, z rodovnikom, prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)62-318. 4195 UGODNO prodam 126 m2 stenskih oblog (stropnih), I.kvalitete, obojestransko obložene s furnirjem (mahagoni, jesen), brušen. Dolžina elementaje 170 x 16 x 1,3 cm. Cena po dogovoru. Toni Groši-čar, Roje 3, 68233 Mirna. Ogled možen od 9. do 16. ure. 4199 PODSTREŠNO STOPNIŠČE v velikosti 140 x 70, novo, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije: Angelca Turk, Prešna Loka 23 a, 68290 Sevnica. 4205 TRAJNOŽAREČO PEČ, original Kueppersbusch, nerabljeno, prodam. ® (068)28-271, od 15. ure dalje. 4210 Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli ZAHVALA V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi I RAFKO BRAČKA iz Orešja 31 a upokojeni nuyor JLA in borec Cankarjeve brigade Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki sjet nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence m Žalujoči: vsi njegovi Šmarje ta, 14.12.1990 | Stanovanjska zadruga Šentrupert, p.o. I Šentrupert 124 - PRODAJA POSLOVNE PROSTORE v strogem centru Trebnjega, Baragov trg 1. Prostori bodo vseljivi v septembru 1991. Pogoji: 50-odst. avans v roku 15 dni po podpisu pogodbe, dokončno plačilo ob prevzemu objekta. Vsa pojasnila lanko dobite po telefonu 068 40-031 ali 068 40-103. Truplo matere pokopano komu ni drag spomin, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, četudi sto dočaka let ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila draga mama, stara mama in prababica MARIJA ^ V V TURŠIČ (1906—1990) babica v pokoju 5jC Iskrena hvala vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste pokojno 22. decembra pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in izrečene poslovilne besede, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke in pogrebnikom. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame LEOPOLDINE GRIČAR iz Loške vasi 15 se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavkam, sindikatu Kolpe Metlika, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in denarno pomoč ter pokojno mamo spremili na zadnji poti, zdravstvenemu osebju Splošne bolnice iral Novo mesto, gospodu župniku za opravljen obred in gospodu Antonu Virantu za poslovilne besede. Hkrati se zahvaljujem socialnemu skrbstvu Novo mesto in Vinki Urbaniji, ker sta tako hitro preskrbela varstvo za uboga sinova Stanka in Srečka. Vsem še enkrat hvala! Žalijjoči: Zdenka z družino j/T i\ f | t. Soteska, 19.12.1990 mati itra? jti.5 v No zdi* Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostala ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prerano nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra FRANČIŠKA MARN iz Dolenje vasi 4 pri Otočcu Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in našo pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem in OOS IMV, SKB in GIP Pionir. Posebna zahvala zdravnikom in osebju za intenzivno nego pri kirurškem oddelku Splošne bolnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi in sosedu Viktorju za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni o raL. Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala m je praznina, ki močno boli. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta BARBARA DRAGOVAN Dol. Lokvica 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-l, ki s)cem in sosedom, posebno teti Žernarjevi in teti Martinčevi za pomoč v :nce 'zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, eneihizrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti, iju sodelavcem Beti Metlika, osebju Zdravstvenega doma Metlika. Najlep-i Zbtlša hvala sosedi Jožici Suklje za poslovilne besede pred domačo hišo ter ke. |e posebej g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega FRANJA ŽAGARJA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu duhovniku za opravljen obred in godbi, za darovane vence podjetjema LIK Kočevje in HYDROVOD Kočevje ter stanovalcem Kajuhovega naselja 30. Žalujoči: žena Marija, Renata, Martina, Lojze in ostali ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi JOŽE ŠINKOVEC iz Ločne 33 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, podarili pokojnemu cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. proštu Lapu, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame roj. Žagar iz Dol. Podgore pri Starem trgu ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje’in izraženo sožalje. Prisrčna hvala pevkam iz Doblič za prelepo petje, Mariji Šutej za pretresljiv govor, g. župniku Jožetu Pavlakoviču iz Starega trga ob Kolpi in g. župniku Francetu Seničarju iz Ljubljane — Bežigrad za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Katica in sin Peter z družinama ter ostalo sorodstvo Podgora, Ljubljana,18. decembra 1990 JULIJANE MEDVED V SPOMIN 24. decembra je minilo deset let, odkar nas je tragično za vedno zapustil naš dragi, dobri in skrbni oče in mož NIKOLA BADOVINAC gostilničar iz Metlike Zahvaljujemo se znancem in prijateljem, ki se ga spominjajo, obiskujejo njegov grob in sočustvujejo z nami, ki ga pogrešamo. Žena Marija s hčerkama Danico in Petro ZAHVALA Po težki in mučni bolezni seje v starosti 65 let 18. decembra 1990 na senovškem pokopališču od nas vseh za vselej poslovil naš ljubljeni in spoštovani SLAVKO KUŽNER upokojeni gostinec s Senovega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Marti Slapšakovi za njeno dolgotrajno in nesebično pomoč, ki jo je nudila pok. Slavku, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, Jožetu Moškonu za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem skupaj in vsakemu posebej ^a vse, kar ste storili dobrega za našega nepozabnega Slavka. Žaliijoči: vsi njegovi V SPOMIN 27.12.1990je minilo prvo leto, odkar nas je zapustila naša nikdar pozabljena sestra KATARINA GREGORIČ Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjajo in obiskujejo njen grob ter prinašajo cvetje in sveče. Hvala! Sestre Tiho si odšla od nas, v tvoji hiši je ostala praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA, V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in stara mama TEREZIJA PAŠIČ s Sel 13 pri Jugoiju Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči tragično preminil MILAN DOBERDRUG gradbeni tehnik Vestnega delavca bomo ohranili v lepem spominu. Delavci GIP Pionir Novo mesto Kje si, naša ljuba mama, kje je tvoj nasmejani obraz, kje so tvoje tople roke, ki skrbele so za nas! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo naše skrbne mame, stare mame, tašče, sestre in tete JOŽEFE PANGERC iz Velike Loke 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podaijene vence in cvetje. Zahvaljujemo se Mercatorju, mesni industriji Ljubljana, Dani Mirna, TOK Gozdarstvo Trebnje, SDK Novo mesto. Domu Majde Šilc in IMV Novo mesto, dr. Žnidaršiču za trud in še posebej g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za prelepe poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu sprentili k večnemu počitku. Ostala si z nami! Žalujoči: otroci z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje, veliko, oče, si prestal zdaj boš mimo v grobu spal ZAHVALA V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric AŽNOH Zabrdje 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala Domu starejših občanov v Šmihelu, Petru Kašiču, tovarni IMV Mirna, pogrebcem, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi IVAN H GgHBpBSl BafflmmMMmmBmSm KEM SIMBOL ZA FOSFOR IGOR BAVČAR ZNAK ZA VOLUMEN OZNAKA ZA JUG SREČNO NOVO iETO SREČNO NOVO lETO SREČNO NOVO LETO ENCIM V ČREVESNI SLUZNICI LEVI PRITOK KONGA UBRANOST UMERJE- NOST ANGL ŽENSKO IME PLENO NOMINE PRISTANIŠČE V ČILU PREDEL V BOHINJU KEM SIMBOL ZA ŽVEPLO NAPEV ETIOPSKI KNEZ LONDONSKA GALERIJA SAMOSPEV SMESNICA VRSTA SRNJAKA PREKUPO- VANJE UGOVOR. PREPOVED INDIJSKI DROBIŽ NEKDANJI PIRENEJSKI NAROD POGREŠITEV IND MESTO V OHIU IZDA) STARA PLOSKOVNA MERA LESEN ZAMAŠEK POSTOPNO NARAŠČA- NJE SEVERNO- JADRANSKI OTOK LESENO KLADIVO VASJA OCVIRK* AM IGRALKA WEST IZDELAVA KOKSA OPRAVLJANJE DOLŽ-NOSTI BANA NEOMOŽENE ŽENSKE PRETEHTAN IZBOR DEL NAJBOLJŠIH PISATELJEV SESTAVINA SVETILNEGA PLINA INDIJSKA DRŽAVA KLICANJE |K VOJAKOM) RELIKT SRB IZ BANATA IND BOG LJUBEZNI ŽIVLJENJSKA TEKOČINA NEKDANJI PREBIVALEC ITALUE ZBIRKA STARIH VIN GR BOGINJA ZMAGE KONJENIK PISATEU ANDRIC POŠKODBA S SEKIRO IGLASTO DREVO AZUSKA DRŽAVA POSTEKLINA STRANSKI SREČNO NOVO LETO PROIZVOD PRIPROIZV SLADKORJA PRESTOL- NICA SENEGALA VESCAK V ANALIZI BEGUNEC PRED TURKI 117 STOL.) SREČNO NOVO LETO KEM SIMBOL ZA NIKELJ NOROST DREVESNI Škodljivec NASILJE FR VLADARSKA RODOVINA SVETA GORA KEM SIMBOL ZA ALUMINIJ IND MESTO POO URALOM REKA V ZRN PLESEN NA VINU DOMAČA ŽIVAL BAJESLOVNI LETALEC PREDALNIK DROG ZA PLAVLJENJE LESA PREGOVOR NASILNI TAT SREČNO NOVO LETO AZ DRŽAVA. SOSEDA IRANA RTV SPANUI NAZNANILO ANONSA LJUDSKI ODBOR FR KOMIK IJACOUESI LETOPIS ODSTAVEK RIM DRŽAVNIK (NASPROTNIK KARTAGINE) KLJUNAČ NOVOST ORANJE PREDSTAV- NEKDANJE SKUP PLEMEN V ITAUJI STROJILO MUSLIMANSKA VERSKA KNJIGA ŽELATINA IZ ALG LABORATORIJSKI PROSTOR ZA DOLINA STRELNO OROŽJE • ENOVA-LENTNI RA DIKALVORG KEMUl AM AGENCIJA ZA RAZISK VESOLJA OSTROVSKI NIKOTOS VISOKONI- VRSTA ŽITA VOJSKI PROGRAMSKI JEZIK NEM FILOZOF (IMMANUELl naplaOlo POKLON VRSTA PAPIGE VRSTA OBUVALA TRAVNIK OBVOOI KEM SIMBOL ZA RADU PRIMEREK IT PISATEU' (CORRADO FANT RE-AUZEM) KEM SIMBOL ZA AMERICIJ SVETNIŠKA PODOBA OKR ZA PAGINA GR BOG UUBEZNI ZAH GERM VOJSKOVODJA MORIKE EDUARD ' MEDN ORG ZASTANDAR - DIZACUO ■ MALO GAZIRANA SLATINA IZ ROG SLATINE MAKEDONSKO KOLO I SREČNO NOVO LETO STAROŽI- DOVSKI VLADAR