g o o alpina KJE SMC IN KAJ NAS ČAKA Ugcdni uspehi zadnjih nekaj let niso zgolj slučaj v našem podje t ju pač pa uspeh prizadevanja oelotnega kolektiva ALPINE na vseh pcdročjih. Četudi so rezul tati dobri, le ne smemo biti povsem zadovoljni. Napredovali smo res, a smo bili preveč za-letavi. Odločali smo se brez študijskih osnov in proučevanj in šele potem ugotavljali, kaj lahko bolje ukrenili, da bi .cvsegli še boljše uspehe. Zo- moram.-sklicevati na že znano stališče, da nam le manjka strokovnega kadra. Ostajajo nam nekatera področja, katera bi nam morala dajati osnovne po datke za lažje in bolj sigurne poslovne odločitve. Take službe bomo morali prej ali slej imeti, če bomo hoteli iti v korak s-potrebami in časom. Zavedati se moramo, da je podjetje -in njegovo poslovanje od -visno od najmanj razvite funk -cije oziroma službe. To lahko primerjamo s proizvodnjo,če na neki fazi nastane ozko grlo,je število proizvodov odvisno od tiste faze. Isto velja za strokovne službe. Odločiti se moramo, ali naj dosežke, katere smo doslej dosegli in jih s pridem uporabljamo še naprej osvajamo, ali pa naj se zadovoljimo z doseženim. Vedeti moramo, da za katerokoli pot se odločimo, ne bo lahka in bo povezana z veliko odgovornostjo. Res pa je, da četudi se za nič ne odločimo, smo se odločili, vendar je največkrat taka odločitev najslabša. Izkušnjo so nam pokazale, da se vedno najbolj izplača vlagati v nosilce celotnih gibanj, to so delavci - strokovnjaki. Zaradi tega je zelo pomembna izobrazba kolektiva kot celote in zasedba delovnih mest s takimi delavci, od katerih lahko pričakujemo največ. Ne smemo trditi, da imamo takih delavccv v podjetju dovolj. Zavedajmo se, da se bomo morali peslužiti vseh variant za najboljše rešitve, če bomo ugotovili, da je to povezano z novim delovnim mestom, katero nam lahko dovolj koristi za dosego postavljenih ciljev, ne bomo '.".smeli več razmišljati, ali naj to storimo ali ne, ampak se bomo morali takoj odločiti in poiskati potrebne kadre v podjetju ali izven njega. Naše podjetje bo moralo rasti po kvaliteti in to hitreje kot doslej. V letu 197o nas poleg investicij v podjetje in trgovsko mrežo čakajo težke naloge, Na eni strani bomo morali nadaljevati vse ti -sto,kar smo zastavili v prejšnjih letih in se še ni popolnoma uveljavilo, drugo pa nas čaka z novimi oprijemi pri organizaciji podjetja predvsem pa strokovnih služb. Če se bolj natančno izrazim naj povem: 1. Metodo direktnih stroškov moramo dosledno uveljaviti in ji dodati še vrednostno analizo, katera ima tesno povezavo s prvim. 2. Reorganizacija strokovnih služb je nujna in ne smemo več odla~ sati, saj nam že sedaj dela težave pri izvajanju nalog, katere smo si zadali. 3. Nagrajevanje po nosilcih stroškov in po interesnih po dročjih moramo proučiti, in ga prilagoditi potrebam, ki nam omogočajo največje učinke na vseh področjih. 4. Pripraviti moramo vse za čim-hitrejšo uveljavitev strojne obdelave podatkov, posebno v prodaji in nabavi. Vsenu temu pa le nismo kos in ni mamo potrebnih kadrov za vsa zab tevana področja. Zaradi tega naj se ne čudjo tisti, kateri imajo vedno največ pripomb, kadar zaposlimo nove kadre, če bomo zopet zaposlili nekaj novih strokovnjakov ali pa iskali pomoč izven podjetja. Kar precej bomO rabili takih kadrov, ki jih pri nas še nismo imeli iz bodo za nekatere predstavljali samo dodatne stroške. Moramo se zavedati, da je skopuštvo najslabša odločitev in nasprotna napredku. Vedno bomo morali več dajati,če bomo hoteli več dobiti. Naša dolžnost je, da pazimo na'to, da za en vloženi dinar dobimo naj -manj dva in več. Vsa navedena predvidevanja morajo biti stvarnost našega časa in našega podjetja, le tako bo c ped boljšimi pogoji nastopali na domačem in zunanjem tržišču. Za vsako ceno moramo biti konkurenčni v modnih in specialni obutvi. Taka je naša želja in hkrati naloga vseh za to odgovornih v podjetju. Lahko trdim, da smo na pravi poti, na kateri ni koraka nazaj ali v stran. Zaradi tega je edino pravilno, tru- diti se v smeri, da se ta čas čimbolj skrajša. Ko dosežemo postavljene cilje, bomo lahko mirneje gledali na naše prihodnost, ven -dar si s tem nalagamo še večjo odgovornost kot doslej. Vsem mora biti jasno, da druge poti ni, kot boriti se v prostoru in času in pri tem doseči največ, kar so doseči da. Naše perspektive so prav v doslednem uveljavljanju na vseh prizadetih področjih. Če bomo pripravljeni stopali na razna sodelovanja z drugimi podjetji in poslovnimi partnerji na sploh, lahko pričakujemo, da svoje delo prodamo pod najugodnejsimi pogoji. Taka poslovna politika našega podjetja je predvidena; dolžnost nas vseh pa je, da se skušamo čimbolj približati zahtevam skupnega ci -1 ja. Ivan CAPUDER PRODAJA V LETU 1969 Proizvodnja se povečuje iz leta v leto, tako smo letos proizvedli že 920.000 parov razne obutve. Realizirati proizvedeno obutev pa je naloga prodajne službe. "Alpi-na" prodaja svoje izdelke preko lastnih trgovin, angro kupcem, velik del pa odpade na izvoz.Skupna prodaja je bila količinsko 839.000 parov, kar znese skupaj 68 milj., od tega "Alpina" mroža 54$, angro kupci 9$» izvoz 36^. V primerjavi z letom 1968 se je prodaja vrednostno povečala za 2o,2$. V letu 1969 smo imeli v lastni pro da3ni .urezi 4o prodajaln, v le -GC-šnjem letu pa se bo število še povečalo. V teh svojih prodajalkah prodaja lastne proizvede,za dopolnitev asortiraana pa tudi ^bjtev drugih dobaviteljev.V letu 1969 smo preko lastnih prodajaln prodali skupno preko 1 milj. parov, od tega "Alpina" izdelke.v 42$, tuje usnjene 24$, ostale obutve 34$, vrednostno pa za 77,6 milj. N din, od tega 58$ "Alpina" i z delitev, 27$ tuje usnjene obutve, 15^ ostale obutve. V primerjav: z lanskim 3etcm se je pro -laja po vrednosti t/večala za 1?.27$, količinsko pa je letoš-nroda ja le 99$ lanske. Vredni. plan je oil prekoračen za 1; Eden glavnin vz;.-cfccv več- jo povečanja vrednostne prodane od količinske je predvsem gibanje cen, Izmea naših prodajaln je ustva -rila največ prometa prodajalna Lagrsr I, ki je udeležena v skup-nen prometu kar z 7,58$, sledijo ,i Celje - 5.38$, Kranj s 5,o6$ itd. Ta vrstni red se spreminja glede na sezono, ki je za posamezno 'orodejnlno najbolj ugodna za proaajo. Vzporedno s prodajo je potrebno tudi spremljanje zalog. Če primerjamo povprečno zalog v prodajalnah lanskega in letošnjega le ta, ugotovimo, da je letos za 26$ večjac Prav je., da so prodajalne preskrbi jene z zadostno količino obutve, vendar ?? treba paziti ia predstavlja večji del te zalege obutev, ki je modna in po i •• !>: ri 33 veliko povpraševanje, ako se bo prodaja večala, za-- pa zmanjševala Prodaja si prizadeva, da bi bil . . tuj^ usnjene obutve čim manjši, zato morajo biti naše kolekcije čim boljše, kajti le tako bo tuja obutev res samo za dopolnitev asortimana v prodajalnah. V letu 1969 saj angro kupcem prodajali v glavnem neposredno, le delne količine od skupne prodaje pa preko predstavnikov. Skupna angro prodaja je bila 63.000 parov, v vrednosti 6,J milj. N din, ki je vrednostno za 18,4$ večja od 1968. leta. Za izvoz je bilo prodanih 294.000 parov v vrednosti 24,5 milj. ITD. V izvozu odpadu največji delež na Zahodu na ZDA in Kanado, na Vzhodu pa na SSSR in Vzhodno Nemčijo, Vrednostno je letošnji izvoz le 99$ lanskega izvoza. ^aradi vedno večje konkurenco ima prodaja še posebno pomembno vlogo. Ia pa bo prodaja lahko uspešna, je potrebno sodelovanje vseh služb od nabave materiala, proizvodnjo, pa tudi naših trgovin. Kakor je za proizvodnjo potreben čas za nabavo materialov in za samo izdelavo, tako je tudi za uspešno prodajo nujno, da pravočasno vemo, kaj bomo prodajali. Prodajna služba BRITANSKI IZVOZ OBUTVE Britanski izvoz obutve je v prvih 11 mese.cih leta 1969 dosegel 3o mili j. L, 4 mili j. več kot leta 1968. Uvoz po ocenah za 2 mili j.i presega izvoz. /TA/ Vir:Finan.Time s 25o52,14.1.197o IZVOLITEV DIREKTORJA ALPINE Na zadnji seji je delavski svet izvolil razpisno komisijo za izvolitev direktorja ALPINE. Dosedanjemu. direktorja je pretekla 4 letna mandatna doba. Do 2o.l. 197o. leta je bil rok za prija -vo na razpisano delovne mesto di rektorja, ki je bilo pred časom objavljeno v časopisa "DELO". Razpisna komisija,se je sestala 22.1. in se seznanila s predpisi, ki urejajo vprašanje izvolitve direkttTrja in to predpise_.temel4—— n©g£L-zakoerspe4rfedva - in. -obst o j in razvoj podjetja. Ogledali smo si tudi novo halo, ki je ze- lo obširna in. svetla. Upamo, da bomo koncem tega leta v tej stavbi lahko videli že na novo montirane trakove proizvodnje v polnem proizvodnem procesu. Po končanem ogledu tovarne nam je direktor tov. Rejc podrobno orisal.gospodarske in finančne težave in uspehe v preteklem letu. Obenem nam je predočil tudi perspektivni plan za leto 197o. 1:5 vsega izvajanega smo sklepali, da se-"četudi v raznih težavah -/ospodarstvo in razvoj ALPINE gradi na zdravih temeljih in perspektivah za bodočnost. Pri teh daljnosežnih investicijah,ki sc razveseljive, so pa seveda delno prikrajšani člani kolektiva pri izrednih dohodkih (dobičku), kar pa je nujno, če se hoče iti vsporednc z napredkom osta -lih konkurenčnih proizvajalcev obutve, ker le tisti bo žel, kdor bo sejal, pravi pregovor. Vsem članom kolektiva želimo tudi v letu 197o obilo uspehov,gospodarske razgledanosti in nada-ljnega razumevanja z vodstvom podjetja, od katerega v glavnem zavisi uspešno izvajanje začetega dolgoročnega programa, investi -cij in proizvodnje. Po končanem kosilu in prijetnem pogovoru smo zapustili tovarno s prijetno zavestjo in lepimi vtisi, jih ima vsak dolgoletni član kolektiva, ko ugotovi,da nje govi nasledniki skrbno upravljajo in vodijo podjetje, v katero smo tudi mi vložili svoj delež, kar se nam tudi prizna. Za ta občutek iskrenega tovarištva smo vam posebej hvaležni ! Vodstvu podjetja in organom upravljanja se najtepleje zahvaljujemo za izkazano pozornost in tovarištvo I V imenu upokojencev ALPIITE UO društva upoko- ss jencev Ziri STROKOVNI KCTIČEK Polyuretan kot podplatni material^ Zadnje leto so pričeli svetovno znani strokovnjaki čevljarske stroke napovedovati hiter razvoj in veliko bodočnost pclyureta-iv.; kot nadomestka pcdplatcv. birom pc svetu intenzivno delajo poizkuse in- iščejc najbolj racionalne poti v praksi. Polyuretan je v nekaterih drugih panogah industrije že pred leti utrl svojo pot, je sedaj že udomačen in ima tudi svoj renome. Uporablja se največ v tapetniški industriji in za oblaganje podov. V čevljarski industriji se je nejprej začel uporabljati pri izdelavi umetnega zgornjega usnja. Umetno zgornje usnje s plastično poliuretansko dodelavo proizvajajo že zelo znane tovarne kot so izdelki Corfom, Clarino, Skailen in Porvair. Normalno ne uporabljajo za umetno zg. usnje samo pclyuretana, ker je pre -rej dražji od PVC, ampa.k napravi vi j o zmes v razmerju 60$ + 4o$ tako, da prevladajo lastnosti pclyuretana. Poglejmo na kratko prednosti polyuretana pred PVC maso: Polyuretan je mnogo bolj ela -Stičen in žilav, odporen proti udarcem in trgarujju. Pri občutnih temperaturnih spremembah se njegova trdota ne spreminja kakor pri PVC. Doseči se da primerna mikroporoznost, kjer so posamezne celice xced seboj povezane in takšno umetno us -nje prepušča zrak, ne pa vode. Torej obutev iz tega materiala omogoči nogi dihanje. Poglejmo si še prednosti poly -uretana, kot nadomestka podplatov: V ta namen se prav tako uporab- lja mikroporozna polyurentanska masa, le s to razliko, da posame zne celice niso..med seboj povezane, ker so prevelike in bi sprejele pri ncščiji lahko preveč vc •• de. S tem, da je masa mikroporoz-na, dosežemo neznatno težo pod -platov in mehkobo. Čevlji s takimi podplati so izredno lahki in udobni. Polyuretan ima tudi zelo dobro obstojnost pri obrabi. Tehnološko se polyuretan lahko brizga po istem sistemu na čov -lje kot PVC, le da ne rabimo tako zahtevnih strojev in tako visokim pritiskom vbrizgavanja,zato so tudi forme lahko manj komplicirane in cenejše. Zaradi časa hlajenja strcfcrvnjaki priporočajo 18-mestni stroj za brizganje polyuretana. Vse vodilne tovarne, ki proizvajajo stroje za brizganje PVC, nenehno izpolnjujejo in experimen-tirajo tudi na področju brizganja polyure-tana. Če povzamemo, da sc pred 8. leti prvič preizkusili polyuretansko maso in da je bila čevljarski industriji še dolgo neznana, je zadnji čas začela hitro prodirati tudi na naše tržišče.Danes imamo že gotove tovarne v inozemstvu, kjer teče normalna prt izvodnja obutve s polyuretanskimi podplati. Podplati iz xolyuretana pa se lahko tudi lepijo na čevlje tako kot gumi odlitki. Torej', vse kaže v razvoju kemije in čevljarske tehnologije, da bo polyuretan izpodrinil s časom PVC in verjetno tudi gumi podplate. Tone KLSM2NCIČ ..: . HA JE RAZSTAVLJALA V POTROŠ K i.-..TEM INFORMATIVNEM CENTRU V sklopu sejma mode 197o, ki je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je tudi naša tovarna razstavljala svoje najboljše modele, vendar ne na razstavišču, ampak v potrošniškem informativnem centru na Kongresnem trgu. ?*cgoče se bo komu zdelo čudno, zakaj se nismo udeležili sejma,ampak smo organizirali razstavo čisto sami zase. Glavni vzrok je bil to, da na razstavišču nismo dobili prostora, drugi pa je bil ta, da smo obenem z razstavo poskušali najti o posameznih modelih tudi mnenje ljudi ter slišati direktno od njih kritike in pripombe na račun^razstavi jenih .icdelov in tudi tovarne. Razstavili smo 22 modelov ženskih in moških modnih čevljev ter 11 modelov smučarskih čevljev. Vse te modele so odbrali modni kre -£?torji omenjenega centra izmed 7 o modelov, ki smo jih dali na razpolago. Vsi modeli, ki so bi- li razstavljeni, se smatrajo za najboljše in za najbolj moderne. Da je temu res, sc potrdili tudi obiskovalci, ki niso mogli, z nekaterimi izjemami seveda,pre-hvaliti modelov ter so se na velike zanimali, ali se bodo ti čevlji sploh prodajali, in če se bodo, kdaj se bodo ter kakšna bo njihova cena. Ljudje so bili pri modelih najbolj navdušeni nad kombinacijami barv ter nad peta- mi, ki so res najmodernejše,kakor tudi nad lepim in enostavnim izgledom čevlja. Za razstavo je vladalo veliko zanimanje, saj si jo je v lo dneh, kolikor je trajala, ogledalo okrog 3ooo ljudi, vsak dan poprečne 3oo. Prednost te raz -stave je bila tudi v tem, da je bila tako enostavno in obenem domiselno aranžirana, da so se o -biskovalci res zanimali samo za modele. Vsakemu se je vtisnilo v spomin, da je to "Alpina" in da znamo tudi mi delati lepe in moderne čevlje. Reklamni efekt je bil res velik, saj so prihajali gledat modele v glavnem mlajši ljudje, ki se za modo zanimajo, ki pa do sedaj niso vedeli, da znamo tudi mi proizvajati moderne čevlje, ampak nas je večina poznala le ket tovarno, ki dela "gojzarje". Na žalost smo razstavljali samo meške in ženske modele, nismo pa imeli nobenega otroškega, kakor tudi ne planinskega modela, tako, da so se nekateri obisicovalci spotaknili tudi ob to. Razen teh pripomb je bilo še cel kup talcih, ki so nam povedale, kaj ljudje mislijo o tovarnim kaj bi bilo v bodoče treba popraviti pri nekaterih modelih ter veliko pripomb sploh na kvaliteto nap i h izdelkov. To je bila prva taka samostojna razstava naše tovarne, vendar pa je pokazala, čh se, če odštejemo komercialni uspeh, take razstave bolj splačajo, saj se tako ljudje bolj seznanijo s podjetjem, z modeli, ki jih ima na razpolage, oziroma jih bo imelo, kakor tudi s kvaliteto izdelkov. Obenem pa mi lahko na osnovi pripomb obiskovalcev temu primerno tudi ukrepamo predvsem glede izdelave posameznih •modelov. Ugotovimo tudi, kaj bi ljudje radi in kakšne vrste obu ve jim je najbolj všeč. Miha GOVEKAR PROGRAM D.-3LA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽIRI ZA LETO 1970 Preden začnem z opisom del, katere je KS programirala za leto 197o. želim na kratko osvetliti sedanje stanje KS Žiri. Planira-"1 aohodki KS Žiri za leto 197o vnašajo 27o.ooo.- ND. Iz tega zneska pa se morajo pokriti potrebe za OD vseh stalno zaposlenih pri KS, kar znaša 1/4 programiranih sredstev v letu 197o. Torej je treba približno s N din l8c.ooo.- pokriti vse potrebe za ceste, vzdrževanje pokopališča, katero se samo ne pokriva iz lastnih virov, za urejanje razsvetljave in kanalizacije, pluženja snega in podobno. Čeprav dobiva KS od leta 1968 denarna sredstva od pobiranja prispevka za mestno zemljišče, je vendar to le majhen znesek, saj dosega letno le višino 28.000.- ND. To je mnogo manj, kakor so pred tem dajale delovne organizacije na področju Žirov. Že sama ALPINA je dala večje zneske denarja,kot jih sedaj dobimo s prispevkom na mestno zemljišče. Iz meni nezna- nih vzrokov pa so ti prispevki podjetij pred dvema letoma pro -nehali dotekati in jih že od leta 1968 KS več ne dobiva. Iz navedenega bo prav gotevo vsakemu razumljivo, da za neuspešno delovanje KS na obmtčju Žirov niso krivi le nesposobni ljudje v vodstvu KS, temveč denarna sredstva, ki ne' dopuščajo aktivnejšega de -lovanja. Kljub temu pa je KS za leto 197o sprejela program dela, katerega bomo delno financirali s posojili, delno pa upamo, da nam bodo pri -sKcčile na pomoč delovne organizacije na območju Žirov. Po grobih izračunih bi vsa tri osnovna dola, razširitev pokopališča in zgraditev nove mrliške vežice, položitev glavnega kanalizacijskega voda ob cesti od Malovrha na Dcbra-čevi do Lomarja v Stari vasi in položitev drugega kanalizacijskega voda v naselju Jezera za Zajcem v Stari vasi, torej na terenu, ki ga predvideva urbanistični načrt Žirov, znašala skupaj približno 3I0.000.- N din, to je več, kakor znašajo vsa razpoložljiva sredstva KS Žiri za leto 197o. Kako nujno je pristopiti k izvajanju teh del, nam lahko pove podatek, da je na cbmočju sedanjega pokopališča,prostora samo še za 18 grebov, potreb-* na pa je zgraditev nove mrliške vežice, katero v Žireh pogrešamo že dalj časa. Glede nujnosti izgradnje kanalizacije ni treba posebej poudariti, da je to osnovna tema razprave na vseh zborih vo -livcev in sestankih SZ v Žireh. Poleg treh osnovnih navedenih del, ki naj bi bile vodilo KS Žiri, pa se predvideva v tem letu izgradnja betonskega mostu pri Kamšku v Novi vasi in izgradnja novega -lc - betonskega mosta pri Jakcpču_v Račovi. Z izgradnje teh dveh mc-stev se istočasne pcveca tudi tenaža te ceste, ki jc sedaj omejujeta ta dva mostova. Prav tako je KS pobudnik za ureditev in asfaltiranje prostora pred zadružnim domom v Žireh , sodeluje pa pri urejanju zdrav-dtva, pri načrtovanju ožjega zazidalnega načrta in podobno. Prav zato pa KS nujno potrebuje Mčveka, ki bo sposoben vsklaje-v 'i vse te stvari, katerega pa ž i do sedaj nismo dobili.Smatram pa, da so zaman vse inciati-ve, kakor tudi uspešen delavec na delovnem mestu tajnika KS Žiri, če vsi občani Žirov, po -sebno pa ljudje na vodilnih položajih v delovnih organizacijah, ne bodo dali podpore tako moralne, kakor tudi materialne, svetu KS Žiri, ki je pripravljen sprejeti odgovorno nalogo za ureditev kraja. V povezavi s tem je tudi uvedba samoprispevka na območju KS Žiri in to ne samo za kanalizacijo, temveč tudi za ure ditev šolstva, otroškega varstva, turizma in sploh na področju jav nega življenja v Žireh. Prepričan sem, da bodo člani KS Žiri ob branju tega članka prišli do spoznanja, da peščica lju di, izvoljenih na zboru volilcev v svet KS, ne bo mogla sama pre-c'o: niti kolesja razvoja v Žireh, poc pa bo zato potrebne aktivno sodelovanje vseh občanov, ki živino na področju Žirov. Jože BOGATAJ NOVO VODSTVO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL V nedeljo 1. februarja je bila v Žireh krajevna konferenca SZDL. Konferenca je sprejela splošen program dela krajevnega odbora , hkrati pa tudi novo usmeritev gle de stila njegovega dela. Krajevni odbor SZDL v prihodnje ne bo na splošno obravnaval vseh mogočih vprašanj in tudi ne krojil politike v imenu občanov, pač pa bo organiziral posamezne aktivnosti tako, da bodo o posameznih vprašanjih odločali zainteresirani občani sami. Zato bodo posamezni člani krajevnega odbora samostojno delovali vsak na svojem delovnem področju, na sejah krajevnega odbora pa bodo poročali o svojem delu in delo med seboj vskla-jevali. Konferenca je izvelila nov krajevni odbor, ki se je 5.t.m. konstituiral takole: ERANC KAVČIČ ml. - predsednik, PETER JEREB - podpredsednik, ANAMARIJA TAJNIK - tajnik, ANDREJ KOLENC - blagajnik. Za gospodarska in kcmunalna vprašanja so zadolženi: FRANCI PERTCVT, ANTON KLEMENČIČ, MILOŠ MLINAR in METOD ERZNOŽNIK. Za vprašanja s področja samoupravljanja so zadolženi VINKO PODOB -NIK, ANTON MUR in MILAN POLJAN -ŠEK. ZA koordiniranje dela društev so zadolženi LADKO PIVK in FRANS-GIACOMELLr3. SLOBODAN POLJANŠEK in 'TAHA GREGOR A C pa bosta skrbela . organizacijo proslav. vemu krajavnema vodstva SZDL _.limo veliko aspeha. S. P. NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Mesec januar nam v našem obrata v Žireh. ni prinesel spre -memb v števila zaposlenih. Število zaposlenih je kc.ncem ja -nuarja enako začetku meseca , tc je 901 delavec. Spremembe so le v kvalifikacijski sestavi, odnosno številu moških in žensk. V januarju so nastopili delo lud^ik Jesencvcv, Rajko Vehar, Nejko Podobnik, Ivo Šparovec , "udi Krvina in Ivan Bogataj. Z -.lom pa so prenehali Jožica v-jjak, Anastazija Gantar,Pavel 'čič, Stanko Gantar, Ivanka Kavčič in Janez Wlezek. V obratu v Gorenji yasi se je število delavcev povečalo za dve osebi. Delo sta nastopila Blažka Mohcrič in Jože Beras. Število zaposlenih je ob kcncu meseca 162. V prodajni mreži se je število zaposlenih zmanjšalo za 1 osebo. Dele je nastopil le en delavec Boris Ortakovski, ki je postavljen za poslovodjo naše prodajalne v Bitoli. Delo pa je prenehalo T'isauer Krunoslavu Iz Slav. Breda in Mariji Bavdek iz Domžal. Od vseh zaposlenih je 61,7$ žensk in 38,3$ moških. A. E. ' TRG OBUTVE Naša prizadevanja za uveljavitev in obstoj na trgu nam nalagajo hitre in kvalitetne poslovne od -ločitve. Tržišče nam postavlja številna vprašanja, na katera, moramo najti odgovor. Kaj pomeni za nas tržišče obutve in-kakšen del zavzemamo mi v celotni ponudbi obutve'proizvedene v Jugoslaviji? Če gledamo velikost naše proiz -vodnje oziroma proizvodov, ki jih nudimo in celotno ponudbe čevljev vseh proizvajalcev v Jugoslaviji, ugotovimo, da je naš del v tej celotni ponudbi zelo majhen (3,3$). Kaj nam pove ta podatek? Potrebna so naša prizadevanja po prilagoditvi naših možnosti zahtevam potrošnikov. Kakšna je struktura proizvajalcev obutve v Jugoslaviji? Značilne je veliko število proizvajalcev obutve. Pri tem 15$ vseh proizvajalcev ponudi na trgu 4o$ celotne proizvedene količine.Večji del, 75$ proizvajalcev pa proizvede 60$ celotne obutve. Iz teh podatkov vidimo, da na trgu obstoji velika konkurenca med številnimi proizvajalci. Kaj nam nalaga situacija nc. tržišču? Naša proizvodnja je vezana na sezone, oziroma časovna obdob- . v katerih se posamezne vrste jev prodajajo. Zato moramo x\.:'' planiranja našega poslova -r.,j upoštevati vse te značilnosti . čas nam prinaša dohodke in stroške. Naši dohodki dosežejo naj -večji možni obseg, kadar uspemo naše čevlje ponuditi na trgu, ko zanje obstoji največ povpraševanja. Naši dohodki pa se zmanjšajo, če naši čevlji pridejo na trg prepozno. To je takrat, ko je že minilo največje povpraše -vanje potrošnikov. V primeru zaostajanja za časom oziroma nedosega časovnega pla -na se nam zmanjšujejo dohodki.Na drugi strani pa se nam povečujejo stroški. Nepravočasna proiz -vcdnja pomeni neprodane količine oziroma zaloge. Zaradi samega značaja naše proizvodnje, ki je odvisna cd sezone za posamezne vrste čevljev in od vpliva mode, nam nepravočasna proizvodnja ponori:. večanje proizvodnih strčš-iccv. Franci PERTOVT,dipl. oec. Našima delavcema ANASTAZIJI GANTAR in PAVLU KAVČIČ želimo ob odhodu v pokoj mnogo let zdravja in prijetnega počitka. V mesecu januarju so se poročili: MARTA KONČAN, ANTONIJA JEREB,MATILDA KAVČIČ in MINKA INGLIČ. Ob pomembnem dogodku jih iskrene čestitamo ! MEHANOGRAFIJA IN BOLJŠE POSLOVANJE Ko gremo z avtom na dolgo pot , nam zelo koristne služijo avto-karte in kažipoti ob cesti. Na križiščih se takoj znajdemo in izberemo prave smer za nadalje -vanje potovanja. Pri poslovnih odločitvah se po -goste znajdemo pred celo vrsto rešitev. Katera je prava, katera je najboljša? To je križišče z dvemi, tremi ali več cestami, kažipota pa ni, ali pa je, a tako malo jasen, da velike tvegamo, kc se odločimo za eno smer. Pogoste se dogaja tudi to: pred nami je problem, možnih je več rešitev, pa bc eden dokazoval za eno pot, da je prava, drugi za drugo pet, tretji za tretjo, vsak bo imel svoj prav, skupna akcija pa bc redila slabše sadove, ker bode med posamezniki razprtijo, ^akaj navajamo te primere? V do-glednem času bo tudi Alpina začela z mehanegrafsko obdelavo po -datkov. Te je novo področje, ki zelo nagle predira v poslovne organizacije. Posamezniki govorijo, da z mehanografi jo dosežemo manjše število režijskega osebja. Pra vije, da se poceni poslo-vanjo in da zato pridemo de boljšega čiste ga rezultata. Ali je to res? Zdaj že imamo več izkušenj z mehanegrafi jo. Imamo tudi več informacij o uvajanju me hanegrafije pc Zahcdnih deželah. Praktični izračuni kažejo voč zna čilnosti. Tu jih bomo nekaj naste li: 1. Te,da bi z mehanegrafske obdelavo podatkov izpodrinili režijske osebje in na ta na -čin znižali poslovne stroške, tc ne drži. Zgodi so, da se pcsame zniki prekvalificira j o, da je več ljudi, ki priprav -ljajc pedatke za obdelavo,dru-~i spet delajo pri obdelavi in pri urejanju informacij, •3olj skromen pa je prihranek vri režiji. 2. Velika prednost je v tem, da z mehanegrafske obdelave dobimo na razpolago več informa-cij in da so zato poslevne odločitve lahko boljše. Velike n.pr. pomeni, če pri predaji naredimo "pravo potezo". To je težke področje in mimogrede lahke z neko odločitvijo napravimo večjo škodo. Če bi imeli prave informacije, do tega ne bi prišlo. (N.pr. naročimo lahko neko blago, ki petem na trgu ne gre. V tem sc vezana obratna sredstva, lahke pa pride do znižanja ali celc do odpisa). Podobno jo v nabavi ali pripravi proizvodnje ali v drugih službah. Tu mera mehanegrafija odigrati svojo vlogo, tu mora priti de boljših poslovnih odloči -tev in do "pocenitve poslovanja" . 3. Posebna prednest mehanegrafi je je tudi tc, da pedatke dobimo pravi čas. Vse to, kar nare -dijc mohanografski stre ji,vse tc lahke naredijo tudi ljudje. Časa pa zgubimo z rečnim de -lom veliko več. Mi rabimo kažipot takrat, ko pridemo de križišča. Če bi ga našli šele čez dve uri vožnje, bi lahke že daleč zašli. 4. Večje prednost predstavlja tudi to, če sme pri napih akci -jah enotni. Znane je, kam pe -lje to, če vsak zagovarja svoje rešitev in vleče na svojo stran. Mehanegrafski podatki so toliko enotni, da nas skoraj avtoma -tično silijo k enotnosti. Tudi tc ima velike vrednost v poslovnem svetu. Ne razmetavamo po nepotrebnem s silami. Našteli sme nekaj značilnosti, ki jih ima mehanegrafska obdelava? - dobimo več informacij - informacije so hitrejše - poslovne odločitve so bolj enotne - prihranka ne moremo iskati pri nižji režiji, ta se lahko celc poveča. A za tc povišano ceno lahko dobimo bogate rezultate. Tu še nismo vsega našteli. Gotove je to, da bo prej ali slej prišlo do-tega, da tudi Alpina ne bo mogla več iti v kerak z ostalimi konkurenti, če ne be razpolagala z vrsto tistih informacij, ki jih mehanegrafija lahko nudi. To prediranje boljših poslovnih odlc -čitev v delevne organizacije na osnovi kvalitetnejših informacij je proces, ki ga mi ne moremo u-staViti. Dobro pa je, da smo pri vsem tem dogajanju dovolj realni. Sama mehanegraf i ja pa še ni rešitev. Vzporedno se moramo naprej izpopolnjevati, ker nam tudi kvali -tetne informacije nič ne koristijo, če jih ne znamc potem upo rabi jati. Eno mera potekati vzporedno z drugim, šele potem si lahko cbetame rezultate. Cela vrsta stvari je potrebnih , heSenc zagotoviti uspešne pt~ • vanje. Mehanegrafija je sanic med njimi. Je pa tolike zah-na in tolike pomembna, da se J-h ic pohvalijo tista podjetja, ki jo že imajo. T. IVANIČ PLANISO SKAKALNA ŠOLA VAM PRED STAVLJA REPUBLIŠKEGA PRVAKA IN NAGRAJENCA ČASOPISA GORENJSKI GT.'S TER TOVARNE ELAN Za nami je že vrste tekem,kakor tudi republiške prvenstvo v skokih za mlajše in starejše pionirje. uspeh mladih skakalcev, ka -teri predstavljajo ime vaše in naše tovarne "Alpina" mislim,da jo v ptnes samim tekmovalcem in enčanem našega kraja. Nekateri morejo verjeti, da je pcgum .".i. lih skakalcev in enoletno de -1 -.nje Planiske šole v Žireh r-".j neslo dobre rezultate in uspeh. Republiškega prvenstva se je v Velenju udeležilo skupno 119 tek mcvalcev iz 2c klubov Slovenije. SK "Alpina" je imel na startni listi napisanih kar 14 tekmovalcev, od toga 8 mlajših in 6 starejših pionirjev. Rezultati so bili dobri. Napak pa bi bile, če bi rekli, da sc vsi pokazali kaj zmorejo. Uvrstitev je kar solidna, saj so nas ostali ocenili,da smo imeli skakalci iz Žircv največ uspeha na letošnjem prven -stvu. Med našimi je bil še pred- šolski DRAGO KROLNIK in jo pogumno zbiral točke ket najmlajši tekmovalec in pustil za sabo 13 tekmovalcev. Z rezultati pa se ne moremo še dekenčne veseliti, ker so prod nami še republiški in jugo -slovanski finale zimskih pionir -skih iger. Najuspešnejši pionir v lanski in letošnji zimski sezoni pa jo mlajši pionir, učenec 6. razreda, cs -nevne šole Žiri ANTON BURJAK, katerega rezultati sc plod neumornega skupnega in samostojnega tre -ninga. Postal je republiški prvak v skokih za lete 197c. Kako so on počuti med samim skokom, so vam sam predstavlja z nagrajenim spisom " 34 metrov dolga pot po zraku". Ob doseženih uspehih in nagradah mu želimo še mnege enakih uspehov. Ivan ŽAKE1J "34 METROV DOLGA POT PO ZRAKU" Moje nepopisno veselje je smuča -nje. Navdušujejo me vse vrste smučanja. Tekmujem le v smučarskih skokih in sicer že dve leti, Nik -dar mi ni ušlo prvo, drugo ali vsaj tretje mesto. Doma ima a zbirko diplom, pohval in celo tri kolajne, ki jih imam obešene na vidnem mestu v svoji sobi. Najbolj ponosen sem na zlate kolajno iz republiškega tekmova -n ja. Pred enim mesecem sem se sprostil celo preko petinštirideset noter-ske skakalnice. Prvič mi jo bile malo tesno pri srcu, toda drugič je bilo že boljše. Ko sme na ne -uradnem tekmovanju tekmovali sku- FT MEMORIAM JANEZU MEZEK >rag.i Janez ! Prenagljena odločitev je pretrgala tvojo živi jonsko ct, ko nisi dopolnil še niti 35 let. Vsi, ki smo te poznali, smo cnonieli, saj nihče ne bi mogel pomisliti na tc, da v tebi, ki si Vil pcln življenjske moči, lahko kdaj prevladajo neznane, mračne sile, ki tlijo skrite v globinah človeške narave - v trenutku človekove slabosti pa izbruhnejo in uničijo vse, kar se je mukoma gradile leta in leta. S kakšnim trudem in s kakšno zagnanostjo si začel svoje samostojne živi jonske pot kot učenec v industrijski čevljarski šclilKo si z lepim uspehom končal šele, si se kmalu izkazal kot vzoren clola-i vec'V"Alpini, kjer se nisi ustrašil'še tako zahtevnega dela. Od delavca na fazi si napredoval na vedno odgovornejša d.-lovna mesta, dosegel visoko kvalifikacijo in nazadnje postal mojster v montaži lahke obutve. Vsi smo te cenili kot enega najboljših, čeprav najmlajših mojstrov v podjetju. Svoje delovne naloge si tudi kot mojster vedne opravljal vestno in z ostrim čutom Odgovornosti. Skrbel si, da bo vsako delo opravljeno kvalitetne in pravočasno, obenem pa si znal smotrno in pravične razdeliti naloge med svoje sodelavce, ki so te prav zaradi tega im'eli radi in te spoštovali. Zaradi tvojih strokovnih in človeških vrlin tudi ni čudno, da si bil večkrat izvoljen v delavski svet podjetja. Skoraj ni bilo soje, da ne bi na njej slišali tvojih tehtnih mftenj in predlogov, o katerem koli vprašanju upravljanja podjetja. Dragi naš Janez! S tvojim cdhcdem je v naših vrstah zazijala vrzel, ki jo bomo še dolgo bridko občutili. S teboj sme izgubili dobrega tovariša, dragocenega strokovnega delavca, obetajočega vedjo in upravijalca, zavzetega za napredek pedjetja. Zate se neizmerni boli, ki jo trpi tvoja družina, pridružuje cele ten delovni kolektiv Alpine. Na j ti bo lahka zemlja ! Nadaljevanje s prejšnje strani: paj s starejšimi pionirji in mla dinci in mi mlajši mladinci, sem imel najdaljši skok in sicer štiriintrideset metrov. Ljudje so mi pleskali in bile mi je celo male neredno. Poleg smučarskih skokov gojim tudi slalom. Za to panogo imam dob- re pogoje, ker so na okoliških hribih odlični tereni za vse vrsto smučanja. Toda letos se mi je pripetilo nekaj, kar me je hudo prizadelo. Ko sem vozil po strmini,sem s smučkami tako nerodne zadel,da so se zlomile. Od tis'tega dne som ostal brez terenskih smuči.Sedaj treniram bolj smučarske skoke. ANTON BURJSK^ 6.r.os.šole Ziri VPRAŠANJA -PRIPOMBE- ODGOVORI Lanske lete je bilo v zvezi s praznevanjem 8. marca --Dneva * žena veliko pripomb. Slišati je bile, da nekatere žene niso bile zadovoljne z odločitvijo DS, da se določen znesek cdobri za gradnjo novega otroškega vrtca v našem kraju, kar bi pfcsrednc ■'istilc ženam. Vpraševale so .'. ali so otroci samo materini ul■ se tudi dol moža - očeta, /.f.ijo, da imajo starši enako !.--ižnost do otrok po vseh vprašanjih, materialnih vzgojnih in pedobno. Glede na to smo v lanski 4. številki našega glasila povabili žene naj povedo svoje mnenje in želje v zvezi s praznovanjem 8. marca. Pričakovali smo velik odziv ker je več ket polovica zaposlenih v Alpini žensk in tudi glede na že omenjene razpravo. Bili pa smo razočarani. Oglasila se je samo ena delavka. In sedaj, ko se zopet bližamo prazniku žena, te predloge objavljamo: "Na pevabilo uredniškega odbora, naj žene sporočimo konkretne predloge v zvezi s praznovanjem ''j-.marca, naj povem: všeč mi je bila letošnja odločitev sindikal- , .-? O Z O R ! I BLIŽA SE 8. MAREC. NE POZABI-| TE NA TA DAN ! ne podružnice. Šopki nageljnov po vseh oddelkih so res dali prazničen videz in primeren pevdarek prazniku. Lahko bi obdržali to obliko praznovanja. Morda bi povabili ljubljansko gledališke ustvarjalce, ki bi nam posredovali kvalitetno dramsko delo. Na podeželju smo za take dobrino vedno prikrajšani, zato mislim, da bi bila to prav primerna oblika za praznovanje 8. marca. Tudi knjižne darilc, ki naj bi ga dobila vsaka zaposlena žena, smatram za ene od oblik načina poča -stitve dneva žena. To so torej trije predlogi, žena nas je precej, pa naj bi še druge povedale svoje mnenje.' A. P. Uredništvo! Ali lahko dobite pojasnilo, ^je je vzrok, da še niso določene cone pomladanski obutvi, ki je že na zalogi in tudi že v trgovinah. Kupe c Zadeva je urejena. Cene so določene in obutev za pomlad vam je že na izbiro v naših trgovinah. Tcv. urednik ! Zanima nas, če je mesto šefa marketinga manj pomembno cd mesta ad^ ministratorke, ker se tega lahko imenuje brez razpisa, mesto adnini str a torke pa je potrebno razpis' ti. KAJ PRAVI O TEM STATUT ? /Nevedni delavci/ CD-GCVORs Po 243. členu veljavnega statuta' podjetja je javni .-pis obvezen za vodilna, polo -' i \a in nekatera samostojna de - ■ mesta. Vsa druga delovna .. : • pa se zasedajo praviloma "or razpisa (252. člen statuta), o čemer pa odloča kadrovska komisija. Da bi izbor delavcev za druga delovna mesta potekal čim bolj de -mokratične, uveljavljamo v praksi tak o imen o v an "interni razpisi" ki sicer ni predviden v splošnih aktih. Takšen interni razpis je umesten, kadar vemo, da imamo za določeno delovne mesto več kandidatov, oziroma da več kandidatov ima potrebne pogoje. Kadar pa se ve, da med delavci znotraj podjetja ni izbire, interni razpis nima pomena in ga kadrovska komisija tudi ne prakticira. V primeru marketinga pa ne gre he za eno ne za drugo. Tu je namreč prišlo le do funkcijske povezave obstoječih in že zasedenih delovnih mest v skupno delovno ;'rupo (team), ki jo bo seveda veni tisti, ki je v grupi strokov-n: : .jbolj usposobljen za to de - i. C » P,S.: Tudi predsednik delavskega sveta Alpine je prejel anonimno pismo z vprašanjem 3lične vsebine. Izjavlja, da v bodoče ne bo več sprejemal anonimnih pisem oz. se nanje oziral. V današnji družbi smo lahko in bodimo toliko samozavestni, da bomo odkrito vpra -šali kar želimo zvedeti, ne pa da se skrivamo za anomimnostjo, kar je že poniževalno. S stališčem tov. Cokana se strinja tudi uredništvo. ZANIMIVO PO SVETU Fuzija v evropski obutveni inlus'--ri ji Spojila se bosta švicarska proizvodna družba V/al de r <5 Co. AC- in nemška družba Dorndorf Gmbh L Co. Fuzija bo sledila 1. aprila lotos. Švicarska družba, ki zaposluje 500 delavcev proizvaja letno 4oo.ooo parov damske obutve in dosega promet 18 milij.sfr, tržni delež znaša 23$. Nemška tovarna Dorndorf proizvaja prek 5 mili j. parov obutve letno,promet je v letu 1969 dosegel 110 mili j. DM. Na tržišče EFTA že sedaj odpade l/4 skupnega izvoza, s pripojitvijo švicarske družbe se bo položaj nemške družbe na trgu EFTA močno okrepil. Možno bo zmanjšati asortiment in na ta način tudi proizvodne stroške. Vir: Neue Zurcher Zeitung, 13 - 14.1.1970 Rekordno povečanje izvoza smuči v Avstriji Proizvodnjo smuči štejejo med najbolj ekspanzivne panoge avstrij. gospodarstva. V prvih treh četrtletjih 1969 se je v primerjavi z istim razdobjem 1968 proizvodnja smuči povečala za prek 42$.Izdelanih je bilo 218.915 parov lesenih, 168.669 parov kovinskih ter 311376 parov smuči iz umetnih mas. Izvoz se je povečal za 349.000 parov na 555.752 parov smuči. Avstrija iz vaza smuči v 33 držav. Med odjemalci je na prvem mestu ZRN,nato slede Švica, ZDA, Norveška, Ka -nada, Jugoslavija, Švedska, Pran oija, Velika Britanija in Japonska. /m/ Vir: Die Presse 3o.l.l97o ilanjši svetovni pridelek pšenice v letu 1969/70 Mednarodni svet za pšenico napoveduje v letu 1969/70 za 9$ manjši pridelek pšenice v višini 280 mili j. ton. Površine pod pšenico se bodo skrčile za 3,5$, pride -lek pa bo za 5,8$ manjši. Največje zmanjšanje pridelka je napovedano za SZ, kjer naj bi se pri delek pšenice zmanjšal na 75,o mili j. ton, pridelek zahodne Evrope je ocenjen na 49,6/51,6 v letu 1968^69) mili j.ton, vzhodne Evrope 2o,5 (21,1) mili j.ton,Severne in srednje Amerike 60,5 (62,3) mili j. ton, Južne Amerike 8,3 (8,4) milij.ton, Azije (brez Kitajske) 47,3 (45,1) milij.ton, Afrike 7,o (7,8) milij.ton, Oceanije 11,8 (15,1) mili j.ten./TA/ Vir:Financial Times 25063 27.1.1970 REŠITEV KRIŽANKE V JANUARSKI ŠTEVILKI: Vodoravno: 1. DOLINAR, 7. RONDO, 12. ADAMIČ,13. VENERA,14. KREOL, 16.BA,17.E,Z, 18. IA,19.RAGU,21. USA, 22.ANGLIST,25.SKA, 28.T,N, 29.ORSK,33.VALKIRA,36.GAETA,37. ALKOVA,38.POSVET, 39.KOALA, 4c. GESTAPO. PREIZKUSITE ZNANJE IN SREČO Z današnjo številko uvajamo novo redno rubriko "PREIZKUSITE ZNANJE IN SREČO". To bo nagradni quiz, ki bo vsakokrat vseboval tri zanimiva vprašanja iz naše stroke, našega kraja in podobno . Namen tega je, da popestrimo naše glasilo ter si obenem razširimo znanje. Marsikdo bo namreč z željo, da najde odgovor, pobrskal po spominu ali knjigah. Torej pričnimo! 1. VPRAŠANJE Kateri holanski zdravnik in anatom .je prvi iskal neve oblike kopit, t.j. asimetrično formo kopita in za vsako nogo po -sebe j. Zapišite ime in priimek ! 2. VPRAŠANJE Kje in katerega leta je bila odprta prva prodajalna obutve AL-PINA ? £>C-/l/WE/j> 3. VPRAŠANJE Na. katerem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah je Francoz Emille Allais osvojil vse tri naslove - v slalemu, smuku in kombinaciji ? Rešitve pošljite uredništvu do 28.t.m. Reševalce bemr žrebali. Izžrebani reševalec bc prejel - nagrado 3c,cc din - JOŽE PODOBNIK MORA Ujeta noč med bresti se pretaka, v dlaneh jo čutim, sili mi v oči, obarvana cd snežnih čipk oblaka prelepa je, a - ko da se peni, ne najde v meni svojega obstanka in ne prostora, kjer me ne skeli. -Tako jetnik jetniku jemljeva moči, tako useda naju ista čaka, da ko se z zore nad vasjo zdani, oba skepniva v jutru, siromaka. "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo ALPINE tovarne obutve Žiri. Ureja ga uredniški cdbor: Silva KLEMENČIČ, Jože PETERNELJ, Albinca MOŽINA, Vladimir PIVK, Alfonz ZAJEC, Anton ŽAKELJ, Anton HRIBAR, Ivan CAPUDER - odgovorni urednik, Majda JE-3ENK0 - glavni urednik. Izhaja mesečno. Naklada 1200 izvodov. liri, 15. februarja 1970 K R I Ž A N K A Sestavil: Ivan REVEN ll z \S\<* ejvM K' I,tIE~"h ^TTTM^Pftfeli OTir fl" .......iMfi M27' TTo t. PlfLit^- - "SMlIE. ZMES f ^ ^ iTTPTTn HrtHK ¥ hu e * i i i t o_ ic|j ; VODORAVNO: 1. ime našega predsednika republike, 6. vodotok,11.oprala,pomila, 12.povezano,obloženo, 13. delovno pcdročje,pristojnost, 14. utrip', gibanje , 15.grška črka, 16. žensko ime,19. oče, 2o.staro vojaško pokrivalo, 22.ploskovna mera, 23. juha v zavitku, 24.za- drega, ovira, 27. ena cd dveh ali več prvin, ki imajo isto me- sto v periodičnem sistemu,a raz- lično atomsko težo, 28. glavno mesto Koreje,31. glasbena nota, 32. ime enega od dveh komikov , igralcev nemega filma, 36.evrop. gospodarska skupnost,37. prebiva- lec izpod Himalaje, nosač,39.ukra jinska sovjetska mladina, 4o.pri- imek inženirja graditelja drav -skih elektrarn,42.manjša ovca,44. pesnitve, 45. priimek prejšnjega veterinarja v Žireh,46.športnik, 47. kraj nad Rijekc. NAVPIČNO: 1. domače ime za domačije v Ledinah, 2. opleta, čisti,3.veliko ind.mestc na Hrvaškem,4. glina, tudi znamka motornega kolesa,5.dol dinarja, 6.de] lista pri rastlini, 7. kazalni zaimek (srbohrvatsko),3, kemična prvina, velikan, tudi ime tovarne v Kamniku, 9. rešeno, osvobojeno, lo. nadležen mrčes,17.domačija na Mrzlem vrhu, 18. vulkanske žrelo, jama atomske eksplozijo,21. politično zatočišče, 23. vodja,pred stojnik, 25. oznaka dvopolnih elektronk usmerjevalk, 26.kazalni zaimek, 28. zastrupitev,29.država ob Nilu,3o.posrečen,33.sladoled, 34. žel jen,potreben,35.del pohištva,37. rez pri rezkanju podplatov,3o.vojaška enota,41.zdravo (lat ),43.vprež-na žival.