63. JteuJM v Ljnaijnni, v soboto 17. marca 19Z3. Leto m, Ixha;a vsak dan popoldne, lsvzomii nedeljo In praznike. Inserati : do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 o, večji iaserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, oreklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naroČilih od U objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prfloJi znamka za odgovor. Upravnlstvo „Slov. Naroda11 in „Narodna tiskarna" Rnaflora nllca št 5, pritlično. — Teleloa št. 304. Uredništvo 5, L nadstropja »Slov. Bfaroda" Knsflova vlica sL Telelon stee. 34. Dopise sprejema le podpisane ln zadostno frankovane-MV Rokopisov so oo vrača« Posamezna številke: v Jugoslaviji vsa dni po Oin 1-— v inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelja Oin 1*25 PoStnina plaSana v gotovini. „Slovenski Narod1* velja: V imp v Ljubljani •slavij 1 po pošti V inozemstvo 12 mesecev . . . Din 120-— Din 144 — Din 216-— 6 , . * . . 60 — 72'— . 108-— 3 . » « • . • . 30 — 36 — . 54-— , 10- 12- , is- Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo oziraiL Sijajna volilna manifestacija napredne Ljubljane. mnogoštevilna udeležba. — napredni blok stopa odločno v volilno borbo. Napredni blok v Ljubljani je danes zvečer na manifestativen način pokazal in javno dokumentiral, da hoče Ljubljana kot tretja prestolica Jugoslavije odločno in krepko varovati svojo čast ter braniti idejo državnega in narodnega edinstva. Ljubljana je jasno manifestirala za napredno misel proti vsaki rdeči in črni internacijonali. V veliki dvorani »Uniona« je danes zvečer nad dvatisoč zavednih volilcev izreklo, da gre z Naprednim blokom neomajno in neustrašeno v boj za napredek in dobrobit Ljubljane. Dr. Dinko Puc, poslevodeči predsednik demokratske stranke je v imenu Narodnega bloka otvoril zborovanje, konstatirajoč. da je bila ustvaritev bloka nujna politična potreba, da ohrani Ljubljana značaj tretje prestolice. Napredna Ljubljana ne more dovoliti, da bi jo v parlamentu zastopal član rdeče ali črne internacionale. Po tem kratkem uvodnem govoru je podelil dr. Puc besedo kandidatu prof. J. Reisncr-ju, kateremu so zborovalci priredili iskrene in viharne ovacije. GOVOR PROF. REISNERJA. V kratkih in jedrnatih besedah je prof. Reisner kot kandidat Narodno-naprednega bloka očrtal glavne točke programu, ki ga bo zastopal kot poslanec v narodni skupščini. Njegova jasna in poštena izva-'anja so zborovalci mestoma prekinjali z odobravalnimi vzkliki. Med drugim je kratko izvajal: Volilni boj gre h koncu. Zbrali smo se, 'da še enkrat manifestiramo, da nas vse združuje napredna in narodna državna misel in da hočemo zvesti svojim tradicijam storiti svojo volilno dolžnost. Ne bom razpravljal podrobnejše o vprašanju državnih nameščencev in vpokojencev, ker sem storil to že na zadnjem uradniškem zborovanju, naslašam samo sedaj pred združenimi volilci Naprednega bloka, da posega to vprašanje tudi v interesa vseh drug!!i stanov. Vsi so interesira-ni na tem, da je državna nprava enostavna, točna in čista. Čista pa more biti le tedaj, ako bo vsakemu državnemu uslužbencu zagotovljena možn^t stanu primerne eksistence, vpokojencem pa zaslužena starostna preskrba. T/--ravnajoče osobje mera biti po-v^:m kvr.Tf;c:rano in vzgojeno za državno sl-jžbo. Toda šteinje, ki j!h zahteva sicer vsak državni proračun, ne smejo biti obrnjene v to srrer, da se prejemki posameznikov ne odmerjajo v potrebni višini, temveč morajo biti zasnovane tako, da se preuredi vsa administracija na najenostavnejšo obliko, da je potrebno čim manjše število uslužbencev. Potrebno osobje pa mora država brezpogojno dobro in pravično nagraditi. Službena pragmat!ka je nujno potrebna ya traino ureditev naše državne adim*-,i- Ljubljana, 15. marca. stracije, zakon o draginjskih dokladah pa se ima menjati vzporedno z draginjo. Kako bo narodna skupščina reševala uradniško vprašanje, je odvisno od razvoja političnega življenja. Jaz obljubljam le eno: da bom osebno in z vplivom svojih političnih prijateljev z vsemi močmi delal na to. da se to vprašanje čimprej pravično reši. (Dolgotrajno pleskanje.) Zavedam se, da to vprašanje ni edina naloga ljubljanskega narodnega poslanca. Napredni blok združuje različne stanove, ki imajo vsak svoje gospodarske interese, vsi skupaj pa imamo poleg stanovskih interesov pred očmi procvit našega mesta. Zato bom podpiral tako gospodarsko politiko, ki bo omogočevala prost razmah poedinih gospodarskih panog, vendar s potrebnim czirom na zaščito ostalih. Moja politična prirodnost Vam je vsem znana. Zvest ostanem svoji demokratski stranki v izpolnjevanju svojega mandata kot poslanec Naprednega bloka v Ljubljani. Sporazum je v Ljubljani dosežen v enem skno-nem cilju ki se mu žrtvujeta rbc stranki, ki bosta sporazum tudi možato držali Na Vaši bodočnosti pa leži, da doseženi sporazum v nedeljo proslavi zmago ncscbTčne ljubezni do narodne Ljubljane. (Klici: »Živela zmaga Naprednega bloka!) GOVOR DR. RAVNfflARJA. Po končanih izvajanjih prof. Reis-nerja je povzel besedo namestnik dr. Vladimir Ravnili ar. viharno pozdravljen od zborovaicev. Odločna, jasna in markantna izvajanja govornika o splošnih političnih smernicah Naprednega bloka so bila od zborovalcev večkrat prekinjena z odobravanjem is vzkliki. Nekateri odstavki njegovega govora, posebno oni. ki so se tikali državne uprave in državnega edinstva je zbor viharno pozdravljal in odobraval. Dr. Ravnihar je med drugim izvajal: Čestiti somišljeniki! Mislim, da smem , vas vse tako imenovati, saj nas ob teh skup- ! ščinskih volitvah v Ljubljani vodi zlasti ena | skupna misel: ohranitev našeea državnega jedinstva. Ta misel pa je stopila v ospred'o, ker vidimo, da so tajne m vidno sile na delu. ki ogrožajo to naše državno edir.stvo, ki mu pridno izodokovaio temelje ter žagajo njegove korenine. Po Štiriletnem obstanku naše mlade države se že debe stranke in strančice, ki polagajo v grob jedinstvo našega državnega telesa, eno jedinstvo, ki je bilo cilj našega državnega telesa, ono jedinstvo, ki je bilo cilj našega stoletnega hrepenenja, uresničenje naših sanj iz do- j be sužnosti. S tolikimi žrtvami pridobljeno, s potoki dragocene krvi oškrcpljeno in po-svečno. Tej nameri se je uprla naša nacijo-nalna duša, ki jej je narod več kakor stranka, ki jej narodna solidarnost ni prazno in preživelo geslo, ki sta jej narod in njegova nacijonalna država nad vse, ter je iz dveh, v drugih ozirih nasprotujočih si skupin za Ljubljano ustvarila. NAPREDNI BLOK. Namen tej taktični zvezi je. da preprečimo za vsako ceno, da bi Ljubljano, eno izmed treh prestolic naše države, v Beogradn, kjer le žarišče naše državne politike« zastopal poslanec zaprisežen in voljen na programu proti jedinstvu naše države in proti ideji ujedinjenega naroda. Odvrniti moramo od Ljubljane sloves, kakor da je v taboru sovražnikov te državne misli, ker bi jo tak glas omadeževal ne samo v očeh vsega našega naroda jugoslo-venskega, ampak ponižal v očeh slovenskega naroda samega, kot Čigar kulturno središče se Ljubljana ponaša. Odvrniti pa moramo od Ljubljane tudi dejansko škodo, ki bi jo utegnila vtrpeti vsled svojega napačnega obnašanja in vsled kakega nepremišljenega koraka napram svoji zaščitnici, državi. To so bili oni višji interesi, ki so nam velevali sporazum proti skupnemu nasprotniku, to je bila ona visoka cena. za katero smo zapostavili svoje posebne strankarske interese. S tem pa je sporazum zadobil svojo moralno sanke:jo. Časi so resni. Nc prikrivajmo si oči. ne mašimo si ušes. Notranji viharji pretresajo naše državno telo ter mu ne dajo priti do miru in ustaljenosti. Zabranjujejo našo notranjo konsolidacijo, preprečujejo redno gospodarsko življenje z vsemi njegovimi do-brodejnimi posledicami kakor so: državni kredit — moralni in materijelni — stabilnost naše valute, ublažen je povojne bede in draginje. KRIT?KA DOSEDANJEGA REŽIMA. Ne rečem, mr.o;;o je zakrivi? dosedanji rcžJ-n. Ve??^o fco>bi vam pravna _ kar vam sedai prav-»Tedaj grem z vami.« je rekla Celija, od- zaprav no£ern povedati — da se počutim, kakor' pr!a vrata in stopila z nogo na stopnjico . ibi imela veiikega newioundlandskega psa po-\Te boste, gospodična.« je rekel rfnnaud ' jeg sebe (< smeje se. ».AH boste dali no,^.nazJ^ »Mademoiselle Celija,« je dejal Hanaud in Tako je bolje. Sedaj boste sedeli z vašim pri-; gJas fc da je m >povedali ste mi jateljem, gospodom Ricardom, katerega vam nekaj prav ljubkega.« Luči mesta so izginile za njimi! Sedaj je še nisem predstavil. On je vaš zelo dober pri- iateVčZl°?f?ui» ^^ll^t kaiti Dri-! samo še žar v temi govoril o Ženevi in naenkrat sel £T£n£o T i^SS aPre- j ^'T Jo ?. i , rtnr. y» *.*A^i mA m^Mi avto drcal skozi črno temo. Veliki žarometi so tira kot nevarno zlocinko. Pa se sedaj m mogel . ,. , ~ . . , »i0 razumeti, kako more biti nedolžna na sonde- f^^Lf^^1^!^ m S? ? i Iežbi nri umoru gospe Dauvray. Toda j.sno je ™ed kole^1 t^^J^^^l^ bilo. da je Hanaud mislil, da je. Tako je Ricardo se ^ avto ustavil pn mostu de la CaiUe. se m sedel in se pogovarjal z njo, med tem ko Je pogledah so rad, Kanaud tekel nazaj v restavracijo. Celijo Je ^otepstva v knjigo je bil vstavljen podpis, zelo malo zanimalo, kaj je Ricardo govoril, j Toda zbudila se m. Avto je oddivjal naprej, njene oči so bile neprestano uprte v vrata, j »Vidite, ce se pride v Francijo, je stvar ci-skozi katera je bil izginil Hanaud. In ko je pri- sto drugačna,« je dejal HanaucL šel nazai. um ie hitra odprte vjata yp^ J *Da*€ fc Rteard*. to. Včeraj ste me zahrbtno »Priznavam napadli.« »Res?« je zaklical Ricardo veselo. »Da,« je odvrnil lianaud. Nikdar še nisem slišal o mostu de la Caille. Toda ali ne boste tega omenili? Ali me ne boste uničili?« »Ne bom, ne!« je dejal Mr. Ricardo, imeniten v svoji velikodušnosti. »Vi ste izboren detektiv.« »Hvala lepa! Hvala lepa!« je zaklical Hanaud s pretresljivim glasom — prav ginljivo. Stisnil je Ricardovo roko. In namišljeno solzo si je izbrisal iz svojega očesa. Celija pa je še vedno spala. Mr. Ricardo jo je pogledal. Sklonil se je k Hanaudu in mu za-šepetal: »Ne razumem. Ce tudi niso voza natančno preiskali, vendar se je moral ustaviti na švicarski strani mostu de la Caille. Zakaj ni takrat poklicala na pomoč? En krik in bila bi rešena. Celo en sam gib bi bil zadostoval. Razumete ?c »Mislim, da,« je odvrnil Hanaud in zelo nežno pogledal Celija »Ubogo dete, mislim, da.« Ko se je Celija zbudila, je videla, da se je avto ustavil pred hotelom in da je usmiljenka stala ored yra£L »Lahko zaupate Mariji.« je dejal Hanaud. Ko je Celija izstopila in dala roko obema gospodoma. »Hvala vama! Hvala vama obema!« je dejala in glas se ji je tresel. Pogledala je Hanauda in pokimala z glavo: »Ali razumete, zakaj se vam tako zelo zahvaljujem?« »Da,« je rekel Hanaud. »Toda gospodična« — in sklonil se je iz voza, govoril z njo mirno in jo držal za roko — »tudi v najhujši nevarnosti se vedno dobi velik newfoundlandec, samo če ga zna človek najti. To vam pravim jaz, ki sem član pariške policije. Ne zgubite poguma!« V mislih pa je dodal: »Bog mi odpusti mojo laž.« Stisnil ji je roko in jo pustil oditi. Dvignila je rob svoje obleke in šla v vežo hotela. Hanaud jo je gledal, ko je odhajala. Bila je zanj ljubka in simpatična osebnost vkljub us-miljenki, ki je bila v njeni družbi. »Vi morate biti dober prijatelj tej mladi gospodični, gospod Ricardo,« je rekel. »Pelji-mo se v vaš hotel.« »Da,« je rekel Ricardo. In ko so se peljali, je radovednost, ki je celo pot od Ženeve sem tlela v njem, bujcnila v visok plamen. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. marca 1923. štev. 63 ponižujejo pred zunanjim svetom s svojo brezumno opozicijo In z blaznim hujskanjem v veliko zadoščenje in veselje naših ■eprijateljskih sosedov. Moramo najti sporazum, moramo ga pa tuđ] Iskati Niti se ■e smemo skriti za kako užaljeno samo-Ijub:e, niti za kako fikcijo, kakor Je brez-dvomno ta, da danes nI hrvatskega naro-roda, ki naj bi ž njim paktirali. Zakaj Isto pravico bi potem morali negirati, da al srbskega naroda. In kdo bi si upal kaj takega trditi? Res je, da more naša edinstvena država poznati le en politični narod, narod i u go slovenski; ali prav tako ne smemo tega naziva naroda, četudi v drugem smislu, odrekati plemenski skupini, ki ga zasluži po svoji veliki kulturni ceni in vrednosti. Ako nam je res za sporazum in spravo ter za korist celokup-nosti, tedaj moramo Iti suvereno preko takih občutljivosti, ki so na koncu koncev sitnice In malenkosti napram cilju, ki ga nameravamo doseči. Gotovo pa je na drugI strani, da bo moral prezident Radić vliti prav mnogo vode v svoje močno vino, oko hoče z nam! piti bratovščino. VAŽNOST VOLITEV. rte verujem, da nam 18. marec že pr> Bese kako zadovoljivo solucijo. Volitve se vrše več t znamenju strasti In pilinega atrankarstva, kakor v znamenju treznega preudarka in splošne narodove in državne koristi. Toliko pa je tudi gotovo, da je trl-nmfiranje SLS prezgodno In da se čudovito moti, če misli da pomenja njena trenotna zmaga v Sloveniji že zmago njenih nazorov. Naj pride tudi z vsemi 26 poslanci Iz Slovenije v Beograd, to Število Izgine v številu 313 poslancev Iz cele države. N*e-na zmaga bo plosk vo vodo In tiumfu bo sledilo razočaranje, razočaranje pri voditeljih, še večje pa pri ljudstvu samem, ki bo zaman) pričakovalo od svojih voditeljev izpolnitev vseh fantastičnih obljub. Kiti Radič, ki bo morda razpolagal s 50 poslanci, ne bo mogel opravičiti svojemu volilstvu sugeriranih nad. Zato pravim, da bo prej ali sle] ljudstvo samo prišlo do treznega spoznanja, da ga puhla gesla ne bodo nasitila, žal. da Je za tako spoznanje treba tako dolgotrajne In globoke krize in neverjetnega tratenja energije, ki bi bila vredna, 6Vi jo porabimo za boljše namene. Mnogo politikov, najboISih mož se je že Izrazilo v tej borbi za konsolidacijo države, kar nam pa ne sme vzeti poguma in nas tudi kake začasne žrtve ne smejo opta-širi, da ne bi nadaljevali boja, pa truda In dela. Zakaj od nas samih je odvisno, od naše požrtvovalnosti in vztrainostl, da končno vendar le zmaga zdrava pamet, ž njo pa Ideja, k! je danes edina mogoča ▼ naši državi: državno in narodovo Jedinstvo! s Kratko, a manifestatlvno zborovanje je nato ob 22. zaključil dr. Dinko Puc pozivajoč zborovalce, da vsi na ■18. t. m. nastonijo za Nanredn! blok. Zaključil je: »Bodite čuieč?! Dne 18. marca mora napredna Ljubljana prlbo-riti zmago, da izbriše črn madež z dne 3- decembra L L j PREKMURSKE VOLITVE. (Pismo Iz Prekmurja.) * Ko bi se bilo zatekalo v Prekmurle le prej toliko gospode kot se je zda! na agftacijskih vožnjah, bi bilo Prekmurje že danes prijeten košček naše zemlje ker bi notovo nekaj storili zanj. Tako pa leži pozabljen in odtrgan od ostalega našega sveta aa to ne poznajo naši politiki duše Prek-mnrca, ki je nezaupna in neodkrita, kar le vzrok, da ne pokaže noben shod pravega mišljenja prekmurskega ljudstva, Prekmurec je v nasprotju z ostalim slovenskim ljudstvom še danes politično neopredeljen, kar je posledica načina madžarskega vladanja. Za časa Madžarov nI bilo v Prekmurju dosti volilnih shodov. Kandidat se je potrudil le zadnje dni pred glasovanjem, ki ni poznalo tajnosti volitev kot naše, z obilo mito in je prišel po svoje glasovalce z godbo in po potrebi tudi z vojaškim spremstvom. Program je bila postranska stvar, ker se po Izvršenih volitvah itak ni brigal nihče zam, glavno je bilo mazanje grl in mašenje žepov posamnih vaških veljakov. Naš način volitev je Prekmurcu nov. Zato gre na vsak shod in posluša govornike deloma Iz radovednosti, deloma vsled »korteškega« (agitatorskega) vina, ki ga vedno čaka po shodu. Tudi »živio« vpije kandidatu, dokler ga vidi, nato pa se mu roga in čaka, da mu razveže jezik drug kandidat Prav malo jih je, ki nočejo »lud-skega« vina. Ljudem Izven Prekmurja se niti ne sanja, kake množice vina se ponujajo Prekmurcem ob teh volitvah. Da je to s stališča narodne vzgoje neodpustliv greh, le jasno. Da je imel v Murski Soboti svoj shod minister dr. Stojadinovič, o tem so poročali listi. Za fstl dan kot Stojadinovič Je napovedal svoj shod Korošec Delili so listke, da se bo vršil shod ob enajstih na trgu pred Dobrajevo gostilno. Bolj iz taktičnih ozi-rov kot radi slabega vremena se je umaknil Korošec v nezadostne prostore gostilne Peterka, kjer niso mogli priti njegovi nasprotniki do uveljavljenja. Shod Je bil dobro obiskan kakor tudi Korošcev popoldanski shod v Beltincih. Tudi Benkov shod v Bodoncih Je štel nad 400 udeležencev, a nič manj dobre volje se nista vrnila s svojih sestankov. Hartner in Kuhar. I. Radičeva stranka nI hotela minulo nedeljo (4. t. m.) zaostati. Nastopila Je v Cren-iovcih, Kleklovl prestolicl. Prišel nI sicer sam vojskovod a, ampak je poslal svojega generalštabnega šefa dr. Mačka. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Maček je v glavnem govoril o zaslugah ln vrlinah svojega generala ter dal deliti v slovenskem in hrvatskem jeziku radičevski evangelij, t j. * Temeljni nauk ali program hrvatske republikanske seljačke stranke«. Ljudje so jca a ga nima njem in odobravanjem aealtt- šali. Predsedoval e črenšovskl klerikalni župan, ki je predlagal ob zaključka zaupnico SLS, ki je bila tudi sprejeta. Tak je Prekmurec! Po udeležbi shodov se torej ne more veseliti noben kandidat zmage, ker se udeleži Prekmurec vsakega shoda že iz usmiljena do brezplačne zabave pri mokri mizi in do kandidata, kateremu ne mara kratiti spanja že pred 18. marcem. Obljub so mu že Madžari natresli toliko in mu Jih natresajo sedanji kandidati, da se mu zde kot nekaj, kar mora biti, a se ne sme izpolniti. V vsaki vasi pa sivi kak vpliven in me-rodajen mož, na katerega se obrača Prekmurec v dvomu. T| vaški augurji so politično že opredeljeni, a nočejo še pokazati prave barve. Kdor govori z nJim! za kako stranko, njegovi so. Dan, pred volitvami bodo pa Čisto na tihem Izdali svo?e geslo: »Nič ne de, če ste pili vino tega ali onega, volimo pa x-a!« In možje pojdejo in spuste krogliice večinoma po tem navodilu. Eno pa je gotovo: da se Radić več oglasi v Prekmurju, negovo bi bilo! Ljudstvo ga smatra na tihem za svojega apostola, a s to ljubeznijo si ne upa na dan. To dejstvo naj bi bilo trd opomin vsem, ki jim država le ni zadnja stvar, v trenutku, ko bodo šteli svoje glasove in pregledavali račune izmetanega denarja, ki je tudi pomagal izpodkopati nravne in državne temelje, četudi je bil izdan v druge namene. Katoliška ali prav oslavna cerkev? (Od posebne strani.) »Si lepšega kot poslušati ali zov o-riti resnico.* Plato. Eminentne važnosti za vsakega Slovana, zlasti pa še za nas Jugoslo-vene, je vprašanje o velikem verskem razkolu med Rimom in vzhodom, ker povoljna rešitev tega bi imela za nas neprecenljive posledice. Zato se je o tem vprašanju že mnogo razpravljalo, tudi pri nas takoj po »polomu«, ko so prišli k nam v to svrho pravoslavni svečeniki, a dosedaj vse zaman. Predno se to vprašanje načne, bi bilo — mislim — potrebno »nepristransko, nad vse dvome in natančno« konstatirati: kdo je zakrivil razkol? Kot tozadevno pojasnilo, vredno, da se uvažuje, naj sledi tu pismo odličnega vzhodnega patriarha, pisano pred nekaj leti duhovniku na zapadu na vprašanje, kako misli patriarh o razkolu. Patriarh odgovarja: Vi govorite v svojem pismu o rimskem katoličanstvu, ki Vam je posebno pri srcu. Odgovarjajoč Vam, podajam vsebino razgovora, ki se nanaša na to vprašanje. Pred kratkim sem se sestal z visokim dostojanstvenikom rimske cerkve. Le ta je kmalu zasukal pogovor na to, kako bi se orientalske cerkve zopet povrnile v tako-Imenovani hlev sv. Petra. Odgovoril sem mu, da predno se more človek kam povrniti, je potreba, da se je poprej od tam odstranil. Toda vzhodne cerkve se niso nikdar odstranile od edinosti sv. cerkve, ki je v sv. Petru. Nepristranska zgodovina nam kaže nasprotno kot izvor in vzrok razkola nove in čezmerno pretirane zahteve rimskega patriarha, kateremu se za to, ker ni mogel zasužniti vzhodnih patriarhov, ni zdelo preveč pretrgati ž njimi vezi, in tako dovršiti prelom s prvo krščansko cerkvijo. Danes kot takrat smo za ujedinjenje, toda ne za nadvlado. Če vam je toliko na tem ležeče, sem dostavil, lahko priznamo celo primat rimskega patriarha, toda le pod pogojem, da »prvi prostor« ne pomenja »vseh prostorov« in da episkopat enega ne uniči episkopata vseh drugih. Nato sem še rekel: Pomnoževa-nje dogm ne bo prineslo religiji zmage, kakor vi v Rimu to mislite in delate. Dogme so večidel le »torture človeškega duha«, in ta je danes manje kot kdaj voljan, podvreči se takim torturam, s katerimi ga hočejo obremeniti nevedni ali častilakomni ljudje v imenu božjem. Orientalci se zadovoljujemo s tem, kar so nam vstvarila prva stoletja, ki so bila Kristu še bliže, in so se po pravici lahko sklicevali na silo še sveže tradicije, in ne moremo pojmiti, kako se morejo po preteku devetnajst stoletij delati še dogme, o katerih v prvih stoletjih krščanstva ni bilo ničesar znanega. Kazalo se je, da bo rimska cerkev čudovito napredovala, ker za njo je bilo v zgodovini vse: veda, bogastvo, politika, kratkomalo vse, kar je naredilo zapadno Evropo mogočno. Nasprotno pa so morale orientalske cerkve živeti pod mnogo neugodnejšimi razmerami. No, Rim svojih ugodnosti ni znal izrabiti, še manj: radi naslova »katoliški«, do katerega ima tako malo pravice, bi bil moral imeti dolžnost, vzdrževati edinost ter jo dalje razvijati, a ni se samo ločil od orienta, ampak ie izgubil tudi polovico Evrope, ki se je po-protestantila, in kmalu izgubi še drugo polovico, ker že danes Je do sedemdeset odstotkov katoličanov le po Imenu katolikov in to edino radi krsta, ki so ga prejeli kot novorojenci Sicer pa pravi bol ne obstoja med raznimi deli krščanstva, ln na dog-matičnem polju rimskega katoličanstva, protestantstva in našega vzhodnega katoličanstva, ampak je krščanstvo samo, ki ga hočejo uničiti, a ml ga moramo spasiti. Če bi papež prav pojmoval svojo vzvišeno zadačo, tedaj bi stopil na čelo zveze vseh cerkva proti ateizmu, materlalizinu in še veliko bolj neva/nem sovražniku; _ brezbrižnosti, v zadevah morale in religije. Med vsemi krščanskimi patriarhi bi naj-laglje in najbolje prevzel to nalogo patriarh v Rimu. Toda v to svrho bi se moral odpovedati neplodnemu žalovanju za cerkveno državo in nesmiselnim sanjam po duševnem gospodstvu. Namesto da se vedno ponavlja: »Meni so dani ključi nebeškega kraljestva.« naj bi se spominjal besedi ravno istega sv. Petra, katerega naslednikom se imenuje: »Ne gospodujte nad svojimi brati!« Dostavljam še: Kakor mislim v tem pogledu jaz, tako misli ves orient. Tako patriarhovo pismo odličnemu francoskemu duhovn iku. Dostavljamo, da smo priobčili to pismo iz čistega, blagega namena, naj bi vspodbudilo poklicane faktorje, da iščejo in najdejo resnico, hčerko božjo. Zato protestiramo vnaprej proti vsakemu sumničenju. Naj bi se našli učenjaki, laiki in duhovniki rimske in vzhodne cerkve, ki bi preiskavali arhive na Balkanu — gora Atos je pred našim pragom — in na Turškem, ker cerkvena zgodovina na Balkanu in Bližnjem orientu nam je terra ineog-nita, kaj pa še le zgodovina o razkolu! Zato se mora posvetiti tudi v to temo, kar pa morejo le učenjaki z vestnim in nepristranskim raziskava-njem doseči. Seveda se jim ne bo smelo zgoditi, kakor se je zgodilo pred nekaj leti princu Maksu Saksonskemu, profesorju na bogoslovni fakulteti v Freibargu (ali še?). Kot vesten profesor se je izpopolnjeval v svoji stroki ter je v ta namen porabljal počitnice za potovanje po Bližnjem orientu. kjer je proučaval arhive itd. Sad njegovih študij je bil spis o razkolu med Rimom in Carigradom. Toda kakšen je bil ta spis, nam ni znano natanko, gotovo pa Rimu ni bil po volji, ker predno je izšel, je bil zasežen po Vatikanu, princ Maks pa — ker danes ni grmad — prisiljen preklicati svoj spis in se podvreči Rimu! Torej, kar Je po doH'h. vestn:h študilah spoznal kot nedvomno resnico, to je moral preklicati!! Gallilei! To nam daje mnogo misliti, zlasti pa nas sili, da se čimpreje najdejo nepristranski učenjaki, ki nam bodo v zadevi razkola prinesli nedvomno resnico, kateri se ne bo nihče mogel ustavljati ter jo bo priznal tudi Vatikan, dasi prisiljeno. Prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov 17. pešpoika. Odbor za prevoz leta 1918. vsled upora v Judenburgu po prekem sedu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe po-sebne nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije L t. d. V prepričanju, da se bode slo-venski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov,. ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se podpisani odbor v naprej zahvaljuje za mnogobrojni In častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisu. Odbor za prenos leta 1918. vsled opora ▼ Judenburgu po prekem sodo ustreljenih vojakov biv-iega 17. pešpoika« Katastrofalen potres v Bosni, Hercegovini In Dalmaciji. MTLijonska Skoda. — v Dalmaciji pped potresom velikanski vthar- jl — v nekaterih krajih so hiše porl'sene. — človeška 2RTEV V MOSTARJU. Volilna skrinjica NAPREDNEGA BLOKA v Ljufelfeni!? - nofrfa! *— Beograd, 16. marca. (Izvir.) Na geološko opazovalnem oddelku so včeraj cb 6.44 zaznamovali seizmesrafičm aparati zelo močan potres, katerega središče Je bilo jugozapadno cd Beograda cddai;eno 159 km. Potresni sunek le bTi tako r.i'en, da sta dve igli skočili iz aparata. Potres je trajal 15 minut Tekom včeraišmega dneva so pričela prihajati iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije alarmantna poročila o katastrofalnem potresu v teh kraiih, ki je povsodi povzročil ogromno Škodo. Na več mestih so bile porušene hi§e, Poročila splošno ugotavlaio, da potres ni zahteval človeških žrtev. Občutno škodo trpe mesta Sarajevo, Mostar, Trebinje. Dubrovnik, Kotor. — Sarajevo, 16. marca. (Izvir.) Včeral točno ob 6.41 so začutili v Sarajevu močan potres. Tako je bilo videti, kakar bi se mesto zibalo sem in ta. Val je bil zelo močan. Po mestu ;'e nastala vel knnska pnni-ka. Prebivalstvo ie drlo iz hiš na uiize. Številnim hišam je popokalo zidov'c. Več slabo zidanih hiš Je bilo močno pnškodr>-v?.nih cz. je bilo poral-nih. AlaterTeina škoda je velikanska. Nekatere tovarne so poškodovane. Zruši!; so se tovarniški dm-nlkL — Mottar, 16. marca. (Izvir.) Včeraj točno ob 6.40 s'utraj Je nastal močan potres. Potresni sunki so trajali 10 minut. Mnogo hiš je bi!o porušnih. Med prebivalstvom je nastalo veliko razbur.enc. Najbolj jo poškodovana tGvdrna tobaka. Nekateri oddelki tovarne so tako močno porušeni oz. je zidovje tako razpokano, da ie ebrat popolnoma ustavlien. Poškodovani so tudi stroji. Škoda v tobačni tovarni znaša več milijonov dinariev. — Trebinje, 16. marca. (Izvir.) Včeraj ob 6.40 zjutraj so tu občutili močan potres. Slabše zidane htše so porušene. Materialna škoda je velikanska. — Zagreb 16. marca. (Izvir.) Včeraj ob 6.45 je bilo čutiti močan potres. Prvi sunki so bili tako silni, da je pero na seiz-mografskem aparatu izkočilo. Radi tega so bili zabeleženi samo prvi sunki potresa ker aparati ostalih potresljajev niso mogli zabeležiti. — Dubrovnik. 16. marca. (Tzvfr.) Po težkem ln silnem vharfu, ki je trajal celo noč. Je danes zjutraj nastal s len potres. Sledili so sunki za sunkom. Porušen h je več b'§. Pri drti2*h hišah pa je zidovje razpok alo. Škoda Je znatna. — Beograd. 16. marca. (Izvir.) Slična in enaka poročila prihajajo tudi iz ostalih krajev Bosne, Hercegovine in Dalmacije tako iz Nevesfnja, Sioica, Kotora, Jajca. Zanimivo je tudi. da poročiia iz krajev ob srbsko-bosanski me.i konsiatirajo enako intenziteto potresnih sunkov. Tako poročajo Iz Cačka In iz Loznice, da Je potres tam povzročil ?natno materijalno škodo. — Dunaj 16. marc. (Izvir.) ?eizmogra-fi osrednega zavoda za meterolog'jo in geodlnnmiko so včeraj gjntraj ob 6.41.34 registrirali močan potres, katerega središče je bilo oddaljeno okoli 5c0 km. — Rim, 15. marca. (Izvir.) Danes ob 6.40 zjutraj so sezmografi nenpolskcga observatorija zabeležili močan potres. Observatorij v Florenci, sodi. da je središče potresa oddal eno kakih 500 km. SREDIŠČE POTRESU POPOVO POLJE PRI MOSTARJU. Popovo polje jo močv'rnat kraj. — Sarajevo, 16. marca. (I^virJ Včeraj ob 6.41 z!::-raj so sefzmograf'čni ana-ati registrali zelo Intenziven potres, kakršne- ra še nc pomal prebivalstvo Bosne in Hercegovine. I gotov'jeno Je blo. da se Je nagajalo središče tema katastrofama« potresu na Popovem polju pri Mostarju. PokraMna na tem polju je močvirnate in sodTo. da so se morale v notranjost zrušiti velikanske plasti zemlje. v Sarajevu samem je nastata velikanska panika. Prebivalstvo je vznemfr eno hitelo ?z hš na ulice. Mnogo dimnikov Je zrušenih. Opeka streh je povsod padala na tla. V mestu ni bilo človeških žrtev. Kakor poročajo Iz Mostraja, Je kos opeke prlstel na neko iz hša bežečo ženo tako močno ca glavo, da se je mrtva zgrudila na tla. POTRES POPOLNOMA UNIČIL DALMATINSKO SELO. — Beograd, 16. marca. (Tzvir.) Najnovejša poročila iz Malmacfje ugotavlja'o. da Je včera'šnji potres bil naravnost katastrofalnega značaia za PalmacTo. Mesto Dubrovnik trpi ogromno škodo, ludi Kotor je močno prizadet. Neka vas pri Bio-kovu je popolnoma uničena. Vsa pos!opTa so pcrršena. Videti Je tako, kakor da bi selo Izginilo s površja. Boj za suverenost nad Barešem in Delto. DR. RVBAR O OPATIJSKI KONFERENCI. — Zagreb, 16. marca. (Izv.) Vaš dopisnik je imel priliko spremljati med vožnjo Zagreb - Sušak predsednika jugoslavenske delegacije dr. O. Rvbaia, ki je dal glede reškega problema točna in zanimiva pojasnila. Na vprašanje gieđs svrhe njegovega bivanja v Beogradu, glede navodii od strani vlade in posvetovalnega odbora, je dr. Rybar kratko odgovoril, da o tei še ni Cas govoriti. Na vprašanje, kdaj se zopet nadaljujejo pogajanja med italijansko in ju-goslovensko dcigacijo. je dr. Rvbar odgovoril: »Kolikor sem informiran, se ima vršiti prva seja paritetne komisije že danes (15. t. m.) ob 17. popoldne. Komisija bo najpreje na današnji seji pričela razpravljati o vprašanju vzpostavitve prometa s Kastvom na sličen način, kakor to določa santmargherit-ski sporazum za mesto Zadar. Za tem pridejo v razpravo nekatera manj važna vprašanja. Vesti, ki so govorile, da se na prvih sejah parketne komisije ukrenejo važni sklepi, niso pDpolnoma točne. Takih važnih sklepov ni pričakovati. »Zadnji čas poročajo o italijanskem predlogu glede ustanovitve reškega konzorcija! Kako ta zadeva dejansko stoji?« Odgovor: »U vera vam Vas, da tak predlog ni bi! stavljen od nobene sirani niti paritetni komisiji niti vladama. Ce pa pride tak predlog na dnevni red. ga bo paritetna komisija sprejela in o njem razpravljala ravnotako, kakor o vseh ostalih vprašanjih.« »Koliko časa bo še delovala paritetna komisija? Ali se lahko pričakujejo kaki zaključki z važnimi rezultati?« Odgovor: »Komisija zaključi svoje prvo zasedan-e dne 27. t m. Do tega roka po mojem mišljenju ne bo mogoče, da bi se obdelal ves ogromni materijal, ki je predložen paritetni komisiji. Do tega časa je tudi nemogoče, da bi se storili kaki stvarni sklepi. »Kaj je z vprašanjem vzpostavitve prometa med Reko in zaledjem?« »Kakor Vam je morebiti znano, je bil takoj na prvem sestanku paritetne komisije dosežen provizorični sporazum enega meseca, kateri vzpostavlja osebni in mali promet preko mostu med Sušakom ln Reko. Vprašanje železniškega prometa pa še ni rešeno. O tem vprašanju tudi ni umestno govoriti...« »Kakšno je medsebojno občevanje? Kakšno je razmerje delegatov med seboj?« Odgovor: »Posvetovanja fn poga-lanja se vodijo v na'bofj prijateljskem tonu. Jasno tn očlvidno ie, da obstoji na obeh straneh stremljenje absolutno se izogibati v kateremkoli pravcu ost- I rega tona. Nekaj časa je pretila nevar- j nost» da se to razmerje spremeni radi. spopadov na Reki in na Sušaku. Toda tudi ta nevarnost se je odstranila, ker se je med obema strankama doseglo da naše in italijanske oblasti preprečijo vsak incident, ki bi skušal motiti prijateljsko razpoloženje med člani delegacije v paritetni komisiji. Dalje je dr. Rvbar pooblastil Va« Šega dopisnika, da z vso resnostjo ii odločnostjo dementira vesti, ki jih je razširil najprej Jugoslovenskl tisk, a so pozneje prešle tudi v italijanski, vest o n'egovl izjavi glede izpraznitve Ba-rosa in Delte. Te vesti niso resnične Take izjave dr. Ryba? ni nikjer m nobenemu podal. SEJA PARITETNE KOMISIJE — Opatija, 15. marca. (Izv.) Dane« ob 17. je bila otvorjena seja paritetne komisije. Oficijelno sejno poročilo veli da se je na seji sklepalo o ureditvi saobraćaja za mesto Kastav, izdajo se obmejne legitimacije in uvedejo carinske olajšave. Sklenjeno je bila dalje, da se začasne odredbe glede osebnega prometa med Sušakom in Reko podaljšajo še za en mesec v slučaju, da b paritetna komisija ne mogla do določenega roka izvršiti svoje naloge. Na konferenci je bila daljša razprava o železnlškoprometnem in pristaniškem problemu. NAŠI GOSPODARSKI INTERESI NA REKI. — Beograd, 16. marca. (Izv.) Vaš informator, ki se je zadnje dni delj časa mudil v Beogradu, je izvedel iz krogov posvetovalne komisije, da naši faktorji odločno vstrajajo na stališču, da si Jugoslavija mora na vsak način pri pogajanjih z Italijani zagotoviti utemeljene naše pravice na Baroš in Delto. Na drugi strani pa delujejo na to, da se zajam-čijo naši veliki gospodarski interesi glede Reke, da se ustanove medsebojne prometne zveze, ki bodo omogočale neoviran promet, da se določijo točne prometne zveze glede naše železniške postaje na Brajdici z reško postajo. Mi se moramo tudi rešiti ozkega pojmovanja, da je za nas dovolj Sušak z Barošom in Delto. Nasprotno moramo imeti pred očmi, da Je Reka kot celokupni kompleks naše prirodno izhodišče na morje, vsled Česar nam je mnogo na tem, da se naši interesi zajamčijo v vsakem oziru. Brezpogojno je potreben sporazum z Italijani. Reško pristanišče pa more le prospevati, če imata naša trgovina in industrija neoviran in svoboden pristop do reške luke. Tako za Reko samo, kakor tudi za Italijo je v interesu vseh pameten sporazum med udeleženimi strankami. Ce pogajanja ne privedejo do sporazuma, tedaj imate obe vladi pravico predložiti sporno vprašanje glede Reke razsodniki!, predsedniku švicarske republike, Italijani vstrajajo na stališču. »5 TTOVrNS K J rTAROTT. čine tr. marca* fVZa. siran o 3a se v smislu člena 2. santmargherlt-skega sporazuma ne more govoriti o razsodišču potom predsednika švicarske republike. Apel na razsodnika doloma ta Člen samo glede diferenc t razmejitvenem vprašanju, nikakor pa ne Slede spornih gospodarskih in finančnih vprašanj. Na drugi strani pa naša dele- gacija temu odločno ugovarja, naglaša-joČ, da je za to merodajen edinole Člen 5. rapallske pogodbe, ki jasno in precizno določa, da je treba vsa sporna vprašanja glede Reke predložiti končni razsodbi arbitra, t. j. v tem slučaju predsednika švicarske republike. vesti. = Klerikalci bi radi utajili vse lopovščine, ki so jih uganjali pred vojno in med vojno, spravili bi radi s sveta vsa svoja zlodejstva, ki so jih zagrešili na naprednem življu, ter jih prevalili na ramene edine osebe, ki se je njim na srečo izločila iz njihovih vrst. Vemo, da zadene dober del krivde v tem pogledu tudi dr. Šusteršiča. Prav tako gotovo pa je tudi, da bi samo ena oseba v klerikalni stranki ne mogla izvršiti vseh Številnih zlodejstev in zločinov, ako bi ne bilo vse vodstvo te stranke soglašalo s temi metodami. Zato je tudi ves trud klerikalnega časopisja zaman, da bi pred svetom opralo klerikalno stranko črnega madeža, da je bila prorinarodna. poslušna dekla avstrijskega režima, ki je denuncirala vsakogar med vojno, ki ni bil izrazit hlapec habsburških gospodarjev, ter izročala policiji in krvnikom vsakogar, ki ie veroval v končno zmago narodne jugo-slovenske misli. O teh zločinih klerik, stranke govore debele knjige in še debelejši akti v arhivih pri raznih oblasteh, ki se na srečo niso zgubili, dasi so klerikalci storili vse, da bi ti dokumenti njihove sramote in propalosti izginili in se izgubili za vedno. as Ljuba Davidovi o Radića. Na zborovanju demokratske stranke, ki se je vršilo 11. t m. v Beogradu, je Ljuba Davidovič obširno poročal o današnji notranji politični situaciji in je proti koncu govora izjavil o Radiću nastopno: V tem trenotku imamo Radičevo in ne-Radičevo Hrvatsko. To. kar hoče danes Radič — treba je spoštovati naziranje vsakogar — toda tega, kar hoče on, nočemo mL, to, kar hoče on. je nemogoče. Padič hoče suvereno hrvatsko republiko v okviru Jugoslavije (smeh), to je, da ne rečem kake druge besede, to je nemogoče, absolutno nemogoče. Suverenost ne gre v okvire, in kdor hoče biti suveren, ne more stopiti v noben okvir; dvoje je mogoče združiti: suverenost Hrvatske v suvereni Jugoslaviji. To, kar hoče Radič, vodi k separatizmu, vodi k cepljenju, demokracija pa noče cepljenja (glasovi: tako je, burni živio-klici). Separatizem Je slabost, slabost vodi k bolezni, bolezen pa k smrti. Na škodo je onemu, od kogar se odcepi, pogosto pa pomeni smrt za onega, ki se je odcepil — posebno, če je tisti, ki se je odcepil, slab in onemogel. V tem slučaju bi se to zgodilo s Hrvatsko. Mi nočemo separatizma, nočemo amputacije (tako je, 2ivfo!). = Novačanovo glasilo »Republikanec« o klerikalcih. »Republikanec* je priobčil 15. t m. »Pesem za nazaj in pesem za naprej«, ki je nekaka politična satira o naših domačih razmerah. O tako lepo opevani klerikalni avtonomiji pravi avtor te satire, da še ne pomeni svobode, marveč bo le nekak kranjski deželni zbor, kjer pa Štajerci ne bode imeli nobene besede. Avtonomija bo dobila doklade za svoje poslance in urade, pri tem pa seveda ni treba misliti, da bo Beograd ostal brez davkov. Avtonomija je volilna sleparija klerikalcev in ljudstvo bo kmalu spoznalo, kako so jih ti »maziljeni slovenski gospodje« potegnili za nos. = Kam gre žito, ki ga pošiljajo v Rusijo, iz Helsingforsa poročajo, da so sovjetski agenti, ki prodajajo iz Rusije pripeljano žito, naleteli na nepričakovane zapreke. VeČina trgovcev ni hotela kupiti žita. Češ da je sramotno jemati Rusiji kruh, ki ga potrebuje bolj kakor druge države. Na drugi srani pa kupci trdijo, da je žito, ki so ga pripeljali v inozemstvo boljševik! isto, ki ga je poslal v Rusijo odbor za pomoč gla-dujočim. Žito je bilo namenjeno kmetom, sovjetska vlada pa ga je skrila za svoje potrebe. Vendar pa se je radi nenavadno nizkih cen boliŠevlkom posrečilo prodati okrog 11 tisoč ton žita. ±z Zbliževanje med italijansko vlado in Vatikanom. Te dni so bili italijanski listi polni poročil o posetu vladnega komisarja za rimsko mesto Cremo-nesija pri generalnem vikarju kardinalu Pompiliju. Cremonesija je sprejel kardinal v najsijajnejši sobi svojega stanovanja, sedeč na visokem, vsestransko okrašenem stolu. Cremonesi je kardinalu poljubil roko. Po ceremonljoznem sprejemu sta šla v stranske prostore, kjer se je vršil pogovor med njima nad pol ure. To je prvi obisk zastopnika italijanske vlade pri cerkvenem dostojanstveniku v Rimu. Listi pripisujejo temu posetu povsem naravno nove korake za zbliževanje med italijansko vlado in Vatikanom. To zbliževanje je baje Mussoliniju posebno pri srcu. == Protest bolgarskih ministrov. Aretirani bolgarski ministri so poslali XIX. redni seji narodne skupščine obširno izjavo, v kateri protestirajo proti dosedarierp" *-e73k•':r,!rer",! r. r*c-pr.::j:!. Zahtevajo da m vlada stavi pred dr- žavno sodišče, ki bo nepristransko in neodvisno, ne pa, kakor hoče vlada, pred partizansko narodno sodišče, čigar sestav je nalašč izbran tako, da jih bo obsodil. Ponižani in brezpravni, pišejo ministri, konstatiramo, da se nad nami vrši strankarsko maščevanje in politično preganjanje, ki se ne boji najtežje kršitve ustave. Skoraj 6 mesecev je že minilo, odkar smo ločeni od svojih domačih, izolirani od javnosti. Stojimo pred cčitno perspektivo, da postanemo žrtev za naš narod sramotnega zločina pravosodstva. Zaman bodo vsa prizadevanja, dati obliko in upravičenost obsodbi protiustavnega, izrednega in partizanskega sodišča. Prenašajoč s pogumom in vero v narod vsa nasilja, ki se vrše nad nami in našo svobodo, se bomo borili še nadalje za neizogibno zmago pravičnosti, zakonitosti in človekoljubja v naši drŽavi. Pismo je podpisalo 12 bivših ministrov. = Angleške vojne izgube in stroški. Angleški uradni list priobčuje statistične podatke, ki kažejo, koliko je stala Anglijo svetovna vojna. Angleška država je postavila na bojišče 9,496.370 mož. Padlo jih je 946.200 in ranjenih je bilo 2,121.906. IzključivŠi Indijo in dominione je Anglija sama poslala v boj I £211.426 mož, od teh je umrlo 743.702 ! in ranjenih je bilo 1,693.262. Od aprila 1 1904 do marca 1919 je angleška vlada po.rošila za vojno 9.590,000.000 šterlin-At\\ or»sek Sokola II v L5ul liani priredi v nedeljo dne 18. marca točno ob predavanje v telovadnic? na realki. Predaval bo župni nadzornik brat Bojan Drenik: Telovadba i'U Sokolstvo. Udeležba je obvezna za moški in ženski naraščaj: ude'eže naj se predavanja po možnosti tudi člani in članice. — »Drar:i. odsek Sokola v Alos^ah vprizori v nedeljo 18. tm. veseloigro -»Nebesa na zemlji -. V ponedelek 19. tm. pa z gostovrnem l;ublj. dijakov komedijo: »Pohtršan e v dolini Sentfferjanski«. Začetek obakrat ob H8. K obilni uJelefbi vabi odsek. — CcSfco Sokolstvo za brezposelne, češko f okoiEtvo je zbralo kakor smo že poročali velike svote za podporo brezposelnim, sedaj se to de!o še nadaliu;e jn marsikatere župe tekmujejo med seboj. Tako je nabrala sokolska župa v Br-iu 35.440 Kč, ki jih je razdelila med svo'e brezposelne člane. Na ta način je marsikateremu bratu in n:eTOvi rodbini omogočeno, da vzdrži v največji krizi, ki vlada na Češkem. Turisfika in sport. =r? Turlslovskl klub »Skala« priredi 18. In 19. tm. skupni Izlet v Planico pri Ratečah. Odhod 18. tm. ob 7. uri zjutraj. Smučarski odsek. — Nogometna sezona v Ljubljani se otvori 18. in IS- t. m. z dvema tekmama SK-Iliriie proti SV. iz Beljaka, prvaka Koroške. Predtekme: v nedeljo cb pol 15. pri Akademiki : Ilirija rez., v ponedeljek cb 13. uri Šlavija ; Ilirija II.. cb pol 13. urj Slovan : Hermes. Pričetek glavnih tekem cba dni ob 16. uri. Ob deževnem vremenu predtekme odpadejo. *= Članske in dijaške vstopnice se izdajajo edinole v predprodaji v soboto od 16. do 17. ure ter v nedeljo in ponedeljek od 10. do 11. ure pri blagajni na športnem prostoru. s* Sestanek nogometašev SK. m rije se vrši v soboto 17. t m. ob 20. v sobi Športne zveze, Narodni doni. -^r S. K. Jadran sklicuje danes ob £0.30 sestanek nogometne sekcije v salonu gostilne pri Sodčku v svrho postave moštev. Udeležba obvezna 1 — Načelnik. !!#!! BUDDIffir Dirštaie vesti. — Klub Slovencev ▼ Beogradu. Za predsednika kluba je izbran g. dr. Ribar. V odboru so poleg drugih gK.: dr. L o t r i č, dr. Jež, Josip M i h e 1 j, dr. Janže Novak. — Slovencem, ki prihajajo v Beograd in potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba dr. Novak vsak dan od 12. do 2. pop. in od 6. do 8. zvečer v hotelu »Triglav« na Zelenem Vencu, — Železničarji! Državni nameščenci! Ne pozabite, da je nocoj ob 19. uri v veliki dvorani hotela Union veliko protestno zborovanje sporazumi-enih železničarjev s sodelovanjem državnih nameščencev. Velika noč je pred durmi; drugi se bodo te dni radovali in jih bodo praznovali v razkošju in izobilju; naši domovi bodo pusti in prazni in žalost bo vladala nad njimi, ki gladni in bedni stanujejo v njih. Pojmo, dajmo izraza sv o-i emu razpoloženju in glasno in javno obtožimo one, ki so krivi, da stojmo na robu svojega gospodarskega in socijalne g a prepada. Vsi solidarno na nocojšnji shod/ — SporazumlJcne žel. organizacije in O. Z. javnih nameščencev« 1— »Kolo jugoslovcnshih sester v Celja« za »Dečji dom«. V počaščenje spomina bla-grpokojnega dr. Ivana Tavčarja je darovalo >Kolo« v Celju 1000 Din »Dcčjemu domu«. »Celjsko Kolo« je izredno marMivo ln požrtvovalno in naj bi bilo v vzgled vsem drugim ženskim organizacijam, dnevih knjižnice, namreč vsak torek, četrtek va. Ker je gdčna. šivilja ozdravela, je šivalnica kakor prej zopet odprta tri dneve v tednu, to je vsak ponedeljek, torek in sredo, po-čenši z 20. marcem. Zglasiti se ie možno v dnvih knjižnice, namreč vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ali v dnevih šivanja. — Društvo lekarnarjev se odreka odškodnini v korist državL Te dni je imelo dri:£tvo lekarnarjev v Gorici sejo, v kateri se je odreklo soglasno od^ SkGdnini za prestano vojno škodo, ki s 2 ceni na 10.000 lir. Politična oblast je sprejela sklep lekarnarjev z odobravanjem. — Društveni lokal Slrok. udruženja jugoslov. ob!, umetnikov. Glasb. Matica je dovolila imenovanemu udruženju vpornbo snbe v 2. nadstr. št. 25 v društvene svrhe, na kar opozarjamo vse člane udmžen:a Vse važne;?e zadeve udruženia bodo odslej ob'avl'ene v tej sobL Tam bo tudi društvena či+olnfca v zvezi z Glasbeno čitalnico. Pr'htelje vpodoblja :oČih umetnikov vabimo, da dajo umetniške revije itd. na razpolago za to čitalnico. mm Jugoslovansko akad. đrušt.vo »Triglav« v Zagrebu je izvolilo na semestralnom občnem zboru, ki se je vršil dne \. tm. 1923 sledeči novi odbor: Predsednik: Kapus Ivan, stud. med. vet., podpredsednik Delak Frano, cand. med., tajnik I. Kozine Makso, stud. med. vet., tajnik II. JelaČin Ivo, stud. ing. agr., blagajnik Miklaužič Josip, stud. ing. for., gospodar Zaplntnik Ivan, stud. ing. agr., knTižničar Žagar Bogdan, stud. ing. for., knMžničar II. Kajfež Drago. stud. ing. for., arhivar 2elko Josip, stud. ipg. agr., odh^r^va namcsm'ka: Ko-šak Vinko, stud. r for.. Rudolf Branko, stud. med., revizorja: Ni: M kso, stud. Predstava »V KRALJESTVU PALČKOV« se na splošno željo ponovi ▼ nedeljo 18. t. m. ob 15. popoldne v opernem gledališču. Stev. 63. *S Ti O V F NS K? NA ROP« dw 17. n-area 1923. ?iran. 5. NAJNOVEJŠA PCPJGILA. Poljska pristopi k mali antanti. PARIŠKA KONFERENCA DOLOČILA POLJSKO - UKRAJINSKE MEJE. — D R. BENES PRIDE V VARŠAVO. — MARŠAL FOCH V VARSAVL — Varšava, 15. marca. (Izv.) Po-slaniška konferenca v Parizu je v Galiciji določilo mejo med Poljsko in Ukrajino na korist PoljskL V imenu sovjetske Ukrajine je Rakovski pri zavezniških vladali vložil protest proti sklepu poslaniške konference. — Varšava, 15. marca. (Izv.) Maršal Foch in general Weygand sta prispela v Varšavo. Svrha Focnovega prihoda ni znana. — Pariz, 15. marca. (Izv.) Danes ob 17. je bil podpisan na poslaniški konferenci protokol o poljskih mejah. Poljski poslanik v Parizu je izjavil, da Poljska prlsopl k mali antanti in da v najkrajšem času likvidira vprašanje s Češkoslovaško. Zunanji minister dr. Beneš bo v Varšavi sprejet najprisrč-cejše. — Markov, 15. marca (WoIff.) Ukrajinski komisar za zunanje zadeve Rakovski Je poslal francoski, angleški in italijanski vladi noto, v kateri opozarja na predlog poljske vlade in zaveznikov glede definitivne ureditve vzhodne mejo in protestira proti vsakemu sklepu o usodi vzhodne Galicije, ki bi bil storjen brez sovjetske Ukrajine. Nota se konča z izjavo, da bo ukrajinska vlada smatrala za ničevo vsako odločitev glede vzhodne Galicije brez njenega predhodnega odobrenja in soglasja prebivalstva. BOJ ZA VOLITVE V FRANCIJL — Pariz, 15. marca (Havas) Radi glasovanja v zbornici bo število poslancev bržkone znižano od 626 do 530. vendar pa bo zadnjo besedo o tem spregovoril še senat — Pariz, 15. marca. (VVolff.) Tekom debate, ki se je vršila v zbornici med pristaši Clemenceaua in radikali o vlogi, ki io je igral Cai!laux, je prišlo do burnih raznoglasij. Rojalist Doudet je izjavil, da Nemčija špekulira s predstoječiml volitvami. To potrjujejo nemški Usti, ki računajo z Izpremembo nazl-ranja v francoskem parlamentu In z radikalno socijalističuo večino, da bi lahko Nemčija kakor za časa Caiilauxa in Malvya zopet začela vojne manevre- Samo eno sredstvo je, ki lahko prepreči to nevarnost In sicer obdržati sedanji parlament še nadalje in odložili volitve. MADŽARI TAJE OBMEJNE INCIDENTE. — Budimpešta, 15. marca (UTKB) I nose rnskl listi poročajo o nekem vpadu madžarskih tclp v Jugoslovensko ozemlje. Na meredajnem mestu smatrajo, da so te vesti popolnoma neutemeljene (?) Ne glede na to, da se je madžarski vladi posrečilo likvidirati vse tolpe, je bilo točno ugotovljeno, da ni bilo na jugoslovenski meji že več mesecev sp!oh nobenih Incidentov. (Usode Se-verja dementl ne omenja! Op. ur.) FRANCOSKG-BELGIJSKI | REŽIM V PORUHRJU. — Pariz, 15. marca. (VVolff.) Glede režima- Id ga nameravata ustanoviti v zasedenem ozemlju francoska in belgijska vlada, priebčuje Oeuvre« sledeče podatke: 1.) vojaška organizacija: francoski kontingent se poveča za 15 tisoč mož, belgijski za 5000. Skupno število cbeh armad bo znašalo 90 tisoč mož. K tem je treba prišteti še 10 tisoč mobiliziranih železničarjev; 2.) inženirska komisija: ona bo podrejena neposredno generalu Degouttu. V bodoče bosta obstojale dve civilni komisiji, francoska na čelu s Frantzenom in belgijska pod vodstvom inženirja Hennecarte; 3.) železniški režim: Na temelju bruseljske konference ostane neizpremenjen; 4.) naprava skladišč premoga in koksa: na bruseljski konferenci sprejeti načrt gre za tem, da se te odredbe polagoma izvedejo v številnih središčih premoga. To odgovarja predlogu maršala Fccha. ki smatra, da je bolje vzeti premog iz Poruhrja kakor pa zavlačevati okupacijo kot je zahteval general Degoutte. 5.) odredbe glede izvoza: V Bruslju se je Belgiji posrečilo odstraniti vse ukrepe, ki so bili za zunanio trgovino nepremagljiva ovira. Uradn'k iz Quay d' Orsay Je odpotoval v KčIb, kjer bo skušal sporazumni režim prilagoditi zakonitim interesom zavezniških in nevtralnih držav. ZAPLENITEV FRAN FERDINANDOVIH POSESTEV. — Par z, 15. marca. (Izvir.) Ded'či v Sarajevu umor.enega nadvojvode Franc Ferdinanda so se obrnili na reparacijsko komfsijo s protestom proti zaplenitvl njim lastnih posestev Fran Ferdinanda od strani Češkoslovaške republike. Reparacijska komisija tega protesta nI vzela v pretres z motivacijo, da se reparaciska komisija ne more vmešavati v notran;e zadeve Češkoslovaške republke. kateri tudi pristoja pravica izvesti zaplembo nekdanjih habsburških posestev. Borzna poročila. — Zagreb, 16. marca. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.55, 18.60, Pariz 6.23, 6.30, London 467.—, 470.—, Berlin 0.48, 0.50, Dunaj 0.1377, 0.1385, Praga 297.50, 299.—, Trst 477.—, 480.—, Newyork 99.—, 99.75. Budimpešta 2.80, 2.88. Valute: dolar 95.—, 97.—, lira 4.70, 4.725. — Curih, 16. marca. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.50, Berlin 0.0258, Amsterdam 211.90, Newyork 537.19, Pariz 33.75, London 25.19, Milaji 25.85, Praga 15.95, Budimpešta 2.50, Varšava 0.0118, Dunaj 0.007475, avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.30. — Trst, 16. marca. Zagreb 21.50, Berlin 0.105, Praga 62.50, Pariz 12S.—, London 98.10, Newyork 20.85, Curih 390.—. Zbirajte znamke za Jugoslavensko Matico"! ODPISI. — Poštne razmere v Poljanski dolini. Pišejo nam: V »Narodu« od nedelje. 11. t m., je citati o škandaloznih poštnih razmerah v dolini. Te razmere pa so se s 1. marcem še poslabšale. Od tega dne vozi pošta le vsak drugi dan. V dolini so tri pošte, v Žireh prvovrstna z največjim prometom najbrže na deželi, ki nese mesečno kakih 50.000 D, potem v Gor. vasi jako velika, v Poljanah manjše vrste. V dolini je vsled bližine granice več uradov; promet trgovski in drugače jako živahen. Torej če že ne dvakratna, vsaj redna enkratna zveza bi morala biti. Ljud;e godrnjajo in zabavljajo, da je joj. Krivda teh škandaloznih poštnih razmer leži največ na poštni upravi, da ne skrbi pravočasno za potrebne kredite za kritje prometnih stroškov. Na drugi strani pa je tudi krivda avtodružbe, ki še vedno vozi pošto, ker zahteva pretirane cene. Družbi bi moralo vendar biti ležeče na redni poštni zvezi, glavni so 51 pasa-žerji in je pošta le pridatek. Prosimo merodajne faktorje, da naredi v tem oziru red. — Ustanovitev kreditne stavbna zadruge »Mo"mlr« v Maribora. Poročajo nam: Mariborska Gradbena Akcija, ki je dala tekom svojega kratkega obstanka inicijativo za ustanovitev stavbene za drage za državne nameščence in ustanovitev poslovnice in soci'alne institucije Mar-Stan. beleži iz vrst svojih ustanoviteljev zopet velik korak dalje k prepotrebni preobnovi Maribora. V ponedel'ek večer se je na inicijativo društvenega tajnika ustanovila Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«. Zadruga šteje že nad 20 resnih reflektontov na nove zgradbe, med n imi je mnogo trgovcev In obrtnikov, ki reflektu;ejo ob enem tudi na lokale in delavnice. Zadruga se omejuje iz početka na sigurne reflek-tante za malostanovan'ske rodbinske niše v bližini mesta. Pozneie pridejo na vrsto tudi člani, ki radi pomanjkanja takoj razpoložljive gotovine odplaču;e"o zgradbe ali samo stanovanja, ali samo lokale po večletnih amortizacijskih obrokih. Do odobrenja zadružnih pravil prevzema zadru- ga ozir. pripravljalni odbor tudi vloge od reflektantov na novezgradbe ali siceršn ih interesentov že sedaj ter jih nalaga v določenem najbolj sigurnem denarnem zavodu, na ime in korist dotičnih vlagateljev. Po odobrenju pravil preide tudi to poslovanje na zadrugo samo. Ker so pri seda-nem stanovanjskem pravilniku samci kot podnajemniki najbolj prizadeti in izkoriščani, namerava zadruga pri zadostnem številu Interesentov zgraditi tudi lastni dom za samce. Z ustanovitvio te zadruge je omogočeno nastanjenje ozir. naselitev tudi vnanjih reflektantov, ki dosedaj samo radi pomanjkanja stanovanj niso mogli priti v Maribor, torej bo zadruga dobrodošla tudi trgovcem, obrtnikom |n upokojencem iz raznih krajev. Zadruga se hoče baviti tudi z lastno industrijo za vse stroke, ki prihajajo v poštev pri zgradbi hiš in obratnih lokalov. Pred vsem se bo zanimala za industrijo po cenih lesnih družinskih stavb. Pristopnina znaša Din 25, delež 250 Din. Na čelu pripravljalnega odbora stoji začasno znani slikarski moster g. Horvat. Odbor se v prihodnji sej? še izpopolni. Začasen naslov: Kreditna stavbena zadruga »MOJMIR« na Mar-Stan Maribor. Izpred sodišča. — VaJke idile... Razprava proti Zu* panČiču, o kateri smo poročali včeraj, se je končala z oprostitvijo. Bil pa je obsojen na 3 dni zapora radi nedovoljene nošnje orožja. — Tat iz navade. Danes pa sedi na ob* tožni klopi okoli 301etni Alojzij Osolnik, po poklicu »brezposelni*. Ker mu je vsako po* steno delo smrdelo, se je začel preživljati s tatvino. Bil je že večkrat predkaznovan. Dne 10. oktobra preteklega leta je ukradel posestniku Ivanu Jakinu v Stožicah pri Ljubljani 4000 lir in 3200 kron ter z denar* jem pobegnil. Roka pravice pa ga je pravo« Časno dohitela io danes se radi svojega de« janja zagovarja. Obtoženec je vso krivdo cinično priznal. Porotniki so stavljeno vpra* sanje gleda hudodelstva tatvine potrdili s omejitvijo, da ukradeni znesek ne presega 40.000 kron. na kar je bil Osolnik obsojen na 2 leti težke ječe. — Sleparije na carinarnici na Jesenicah. V razpravno dvorano je nato stopila četvo* rica elegantno oblečenih mladeničev v sta* rosti od 24 do 35 let. Obtoženi so hudodelstva manipulacij s carinskimi deklaracijami, in sicer so to carinski uradnik Franc Svetce in Martin Cesar ter špediterja Anton Okorn in Adolf Gorner pri špedkijski tvrdki Schencker & Co. Razprava prikazuje ko* ruptnost, ki se je razpasla med gotovim de* lom carinskega uradništva, ki ima v raz* merju z državnimi uradniki sijajne plače. Aranžerja vseh teh nečednih malverzacij, Svetec in Cesar, sta imela mesečnih dohod* kov 7* do 8000 kron, s katero vsoto pa pri njihovem razkošnem življenju nista mogla shajati. Radi tega sta stopila v stik s špedi* terjama Okornom in Gornerjem, da jim slednja dva preskrbita carinske deklaracije. Slednja dva sta jima deklaracije res pre* skrbela in Svetec in Cesar sta sama proti prednisom izpolnjevala deklaracije, in sicer popolnoma pravilno opremljene s ponareie* nimi žigi. Ta!:o sta odnravila v času od 21. julija do 25. oktobra 1922. 9 vagonov jaiec ter utaknila carino mirno v svoj žer». Za* si-:žila sta pri tem nič manj kot 148.067 Din 15 para. Skupiček sta kasneje delila z Okor* nom in Gornerjem. Obtoženci svojo krivdo priznajo. Vrši se zasliševanje prič. Razpra* va se nadaljuje. — Celjsko porotno so d* šče. V sredo popoldne se je pred porotniki zagovarjal 30-letni Ivan Vlzjak iz Pačovja pri Tehar-ju, obtožen hudodelstva umora. Josip Kraj-šek, očim obdolženčevega očeta Martina Viz'aka, Je imel izgovoren dosmrtni užitek v hiš? zakoncev. V zadnjem času pa je med njim in zakoncema Viziak vladalo neprijateljsko razmerje. Vlz'akovi so ž nMm surovo ravnali, najbolj pa obtožen? Ivan Viz-jak. Kra Šek je mera! svoje užitkarske pravice uveljaviti sodnim potom. Kraškove pritožbe napram sorodn:kom radi slabega ravnanja so Ivana silno togotile. In ko je zvedel, da je starček celo izrazil bojazen, da ga bodo ubili, ga je res sklenil usmrtiti. V noči od 25. na 26. januarja je vdrl v KraTšekovo sobo s sekiro v roki ter mu razklal glavo. (O sluča'u smo tudi mi v našem listu poročali.) Porotnikom je bilo stavleno vprašanje glede zavratnega umora, katero so soglasno potrdili, na kar je sodni dvor Ivana Vlz?aka z ozirom na n'e-govo mladoletnost obsodil na 15 let težke ječe. Razne stvari. • Siar mož. Tesar Kristi'an Cgli v Schiersu (Švica) je praznoval 1. marca 101 obletnico rojstva. Svojo visoko starost pripisuje dejstvu, da ga je mati dojila do 4 leta btrian ni bil okoli. CeJo živi cnje Je ostal samo en dan v postelji. Starec Je praded petih pokolenj. Najstarejši sin je star 76 let. • Vdova VVagnera v bedi. Vdova R. \Vagnera, Kozima VVagner. ki je pred kratkim praznovala 85 obletnico rojstva, se je obrnila na različne skladatele s prošnjo, naj ji gmotno pomagajo. Odgovora še ni dobila, zanimivo pa je kako bodo reagirali na to prošnjo oni, ki so si z umotvori n e-nega moža pridobili cela bogastva. Hvaležnost kulturnega človeštva je zašla na čudna pota. • Pra človek. Na otoku Jersey so Izkopali človeško lobano. ki je brez čela. Kosti, razkropljene v bližini, kaže o žensko. Je li to prosluli posrednik med rprco in človekom? Angleži trdijo tako. Ta lobanja, ki je povsem podobna čcp'nl najdeni pred nekaj leti na Javi, je že last londonske »Roya! anthropological societve. • Ker je preveč debela... Iz New Yorka poročajo, da je sodnik Cctter v De-trottu odložil razpravo proti ne!:i Carr e Garrette, ki je obtožena tatvine, ker je ne moreo spraviti skozi sodnijska vrata. Ob-toženka je namreč izredno debela ln tehta 250 kg. • Belgtjska poTcf&j s oVnc-vIm! bombami. Belgijski policisti ne bodo odslej opremljeni samo s posebnimi napravami v varstvo obraza in nog pri aretaciji nevarnih hudodelcev, marveč nosili bodo tudi revolvere s katerim? bodo izstrcljali plinove bombe. Ako se hudodelec zabrikndira. se napravi v steno mala luknja, v katero se utakne revolver in se izstreli plinova bomba. Zabarikadirana oseba se vsled plina takoj onesvesti. Pravijo pa, da to onesveščenje ne prinaša telesu rrfkake škode in da se takega človeka prebudi iz nezavesti v par minutah. — 1« ralf'Iard opere'n'b tantiem. Dunajska opereta je eden največjih eksportn'h predmetov v Avstriji. Nastopni pregled podaja pribl'žno sliko o razšir enju dunajske operete. Največji uspeh ima Fran Lehar. V najrazličneših operetnih gledališčih na svetu se igrajo dan na dan: »D-e lustige Wit-we« »Zigeuner Lfebe«, »Die blaue Mazur«, Wo die Lerche sfngt«, der Graf von Lmcen-burg«. Pa tudi »Frasquita« Je prodana na več ne srn 100 inozemskih gledališč. Tudi so si številna gledališka ravnateljstva starega in novega sveta že preskrbela pravico za predstavo najnovejšega Leharjevega dela »Die gelbe Jacke«. Drugi največji uspeh ima operetni komponist Fran Schubert. »Das Dreimšderlhaus«, po komponistu Ber-tč predelano, je še vedno na viporedu v 700 gledališčih. Od tega komada prihaja na mesec tantiem 21 milijonov mark. Razširjene so dalje še druge razne operete. Skup-nni znesek tantem. ki tečejo v dunajske gledališke agenture iz inozemskih predstav se cenijo na 10 miliard. •ZanJm"vesti lune. Zanimivo je bilo opazovane lune ob prilik! delnega mrka 3. marca; žreli Aristill in Konon ste bili popolnoma zasenčeni. nT!hova barva se je periodično izpreminiala, žrelo Eratosfena. na katerem se opažajo isti pojavi, pa Je bilo pol zasenčeno. Ker so izpremembo bnrve do sedaj razlagali na ta nač ske sence, ki jo povzroča solčni mrk, bi morale poginiti rastline ali pa se po'avftl nove atmosferične padavine, radi česar bi bila barva tal po mrku pnpoTnoma drugačna kakor poprej. Pri mrku lune v oktobru I 1921 leta se to izpremembo barve res opa- I žili. Letos pa tega pojava ni bilo. j • Nemška avijatlka. Nemška tvrđka Junker in Dessau je dcbiia od sovjetske vlade dovoljenje, da srv.e organizirati zračno zvezo med Stockhoimorn in Perzi o. Aeroplani na tej poti bodo služili tudi za fotogTafčne slike sovjetske zemlje. Podjetje bo financiral Stinnes in Deutsche Bank s pomočjo nedavno in nalršč v to svrho ustanovi.cne Ccntralno-azLske banke v Perziji. •Zvezda Izpremenla svojo velikost, »Mat n« prše: Astronome je presenetiln poročilo francoskega astronoma, ki te nahaja sedaj v to svrho študij na Grš'f i jn e opazil nenadno povečane zvezde >BČta Četi« v ozvezdju velcribe. Dosedaj je spadala med zvezde druge velikosti, naenkrat pa je postala svetle ša kakor znana stalna zvezda »Aldebararu, ki je bila najsvetlejša zvezda prve velikosti. Kaj ko bi nekega dne postalo naše solnre brez posebnega obvesila desetkrat bolj vroče in desetkrat večje? Darila. — Uprava našega lista je prajafi za.* Ruske d Jake. Neimenovani uradnik darue Din. 10.—. »Jugoslov. Mattco«. Učenci in uč't'jlj-stvo Ščavniške šole dasi sami revni polagajo v neumorni ljubavi drag:m bratom Din. 110.70 na Velikonočno mizo. Srčna hvala. — Pođmžn'ca »Dražbo Sv. Cirila ta Metoda« v Borovnici je rabrala na predlog svojega predsednika g. Janka 2 i r o v n i-ka 2jno kron za dr. Tavčarjev sklad. Izmed vnan'ih podružnic je b!la borovn'Ška prva, ki je počastila s svojim prispevkom velikega pokonika. G. predsedniku pa, ki cbhaja letos 501etn!co dela na prosvetnem pol u. naše iskrene čestitke fn za njecovo obrambeno delo vse priznanje. Hvala vsem p n. darovalcem! — Na odhodn;ci g. Evgen Miloševiča, knjigovođe v topilnici v Litiji se ;e nabrr-lo za obrambeni sklad C. M. družbe 1«°0 Din. Na zabavnem večeru v št. Ilju pod Turjakom se je nabrala za C. M. družbo vsota 60 Din. Vsem podpirateljem družbe iskrena hvala! — D'fršk' kuh'nj] »Doraovinac v LJubljani so darovali: Slavenska banka 500 Din. Občina Zngorje 250 Din., k. Ivan Knez Din., g. Fran Kollman 100 D;n„ Kmetska posojilnica na Vrhniki 250 Din., g. Peter Kozina 50 Din. V počaščenje spomina dr. Ivana Tavčara je daroval g. Fran Arko 230 Din. Srčna hvala! — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od ženske pociružnice v Rušah znesek 750 Din, katerega je nabrala podružnica pri svojih članih mesto venca na groli bivše dolgoletne predsednice ge. Eme dr. Gorišekove. Vsem darovalcem Iskrena hvala! — Gospod Vinko Narat je nabral za C. M. dru?bo na pogostovanju Micike In Francke v Št. Vidu pr! Grobclnem 9Q Din. — Iskrena hvala ! Pcizvedfee. — Našla se le dne 15. marca damska usnjata dolga rokavica v Knafijevi ulici- Pr>-izve se tu. — Našel se ie v Vrhovčevl ulici veČP znesek denarja. — Od Poljanskega nasipa do konca Res-Ijeve ceste izgubila Je dijankinja srebrno za-pestno uro. Ker je za njo drag spomin na njeno mater, se uljudno naproša poštenega najditelja, da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi nagrado. — Listnica je bila najdena od postaje Velike Lašče do trga Vel. Lašče dne 4. marca. IzgrbitelJ naj se oglasi v upravni št Slovenskega Nareda. Glavni urednik: RAST O PUSTOSUiMšEK Odzrtvoml urednik: VALENTIN KOPITAR. Prostovoljna javna dražba. Dne 17 marca t. I., v soboto ob 9. uii dopoldne, se vrli na dvorišču hiše EmonsU ©••ta £t. 2 prostovoljna javna dražba 1 vagona črnega nerabnega za žganjekuho. Kupci se vabijo, da se udeleže dražbe točno ob doioCeni ori na lica metta. Stavbna parcela flapj legi, 1200 m9 velika, 20 minut id I'*-hlianske glavne pošte oddalje* ia. SE PRODA. — Dopisi pod »Zelo igodno/2640« ra upravo lista. Kostanjeva drva KUPUJEMO PO UGODNIH CE? STAH. — Ponudbe z navedbo m no* In* T«ro€3. pod Šifro „Traktor" na anoni-druZbo Aloma Company, Ljub« •Jana, Kongresni trg It. 3. Prodajalko boUSo ihoC, sprejme modna trgovina J. KETTE o Lfnbifanl. Osebni ufu fl cfneumi od L—2« pop. Prodam (takoj prosto) hišo a la vfla popolnoma novo, lavnokar do^aijena in suha, ker laai aod streha v prijaznem Zdravem kraju blizu Kamnika, krasen razjed rta Julijske ia Kamaifke planine, poleg 1800 m* sveta, ležečo ob glavni cesti, pripravno ra letovišča kakor tudi za trgovce, obrtnike ali vpekojence- — Cena Din 175.000-—. Posredovalci izključeni. Ponudbe da 10. aprila 19?S aa apnrve 3!av. Naroda pod .Vfla/2653'. Kdor hoče svoj razpoložljiv denar naložiti proti visokim obresti«, ne izpod 20% in proti prvovrstni garanciji, naj se javi pod »Bantel uradnih* na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2641 Parkete hrastove in bukove — prvovrstni slavonski les kakor brodarski pod v vsaki množini s polaganjem ali brez po najnižji ceni dobavlja tvrdka Ivan Primoiit, s»arketar, Beograd StrahinIC Bana urica 43. Veliko izbiro velikonočnih razglednic |Hl|mibč& NARODNA KNJIGARNA »LJUBLJANI Prešernova nflca r Le blag človek bi mogoče ODSTOPIL nižjem« drž. uslužbencu TOLIKO SVETA, DA POSTAVI MALO HIŠO «a deset glav broječo družino! — Blag. ponud* 1?c pod »Vedra, hvaležnost/2688« na u pravo »Slovenskega Naroda«. Sena zdravega. slavonskega, nejbatje vrste, jadnakomemega, fz lastnih travnikov PRODAJA NA KOMPLETNE VAGONE PO USMERJENIH CENAH Braca MYOHU Nova Gradiška 2710 Seno. slama, «ajt>olj$o. eiato, zdrava, v bal© are* žano. RAZPOŠILJA PO NAJNIŽJI CENI dnevno na vsako postajo v Slovani ji. FRANC KAMBIf. Zagreb, Tkalci«-va aliea 71 B. Ml Izurjena strojepiska z daljšo prakso, amošna slove«* skega m nemškega jezika v go= voru in pisavi ter knjigovodstva, 2ELI MESTA IZVEN LJUB. LJAKB. — Ponedbe pod »Takojien nastop/264£«. Raprodaj ste dve diši K malo trgovino, vrtom in večjo pareelo v prijamam kraju z lepo okolico NA GORENJSKEM. — Vprašanja aa: Anončni zavod Drago Beseljak in drog, Ljublj a* na. Sodna uliea 5. 3684 Nogavice, ženske, otročje m moške, žepne robce, razne trakove, gumbe, sukanec, bombaž, vezenino in drugo kratko ter galanterijsko blago kupiti najeeneje ▼ veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 21« J Krojači 30 veliko delo se sprejmejo takoj ▼vrata aa v trfaviaf •varal trg 3, IJablJi E Rabljen pisalni stroj in dobro ohranjeno MOŠKO KO» LO SE KUPI. — Ponudbe z na* vedbo cene in natančnim opisom na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro hranjen/2663«. Trboveljski mmi ln drva stalno v zalogi vsaka množina. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petia trg 8. — TaL 220. 2243 Absolvent kmetijske šole s primerno izobrazbo v gospodarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, rlrtarstvu ter v vseh v to stroko spa* dajocih delih I5CE PRIMERNE SLUŽBE, najraje na kakšnem vele* posetvu ali pri kakšni lesni trgovini e ve čim obratom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2628 oaiiuiiiinin»i»iiB Primerno Mm Isčain poleg tekoče vode a Ljubljani ali okolici. Najemnin« postranska stvar. Pismene ponudbe pod ,,Barvar 2711' na upravo Slovenskega Naroda. 2711 Krtače rfbarice, Hkarice, zobne, "Blatarice mazalke, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejn ščetine, vosek, lesene cveke, lesene pise zet sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljublj-na, Sv. Jakobe trg 9. 2112 Svila, črnke modni nabit! A-ŠInkcrSc nss!. E. Scss LJUBLJANA, Mestni rrrj 19. Premo to »o c* in čemet s^a!wo v zalogi pri H. Petrič, Uuhljsna Dunaska cesta 33. Tel. 366. Skladišče »BALKAN-. Ženifna ponudba. Lesni trgovec 33 let star, hiteli* genteu, vešč več jeeikov, srednje po* atave in lene zunanjosti, želi vsled pomanjkanja znanstva spoznati v svrho žaoitve inteligentno gospodič* oo. stare 1* aa M let. Ni isključena tudi mlada vdova. Za poveianje jako dobro vpelja. aa trgovine želi rudi najmanj 200.000 dinarjev dote v gotovini. — Prednost imajo tudi italijanskega jeaika v go* voru m strojepisju vešče. Samo reane aataačae ponedbe z zadnjo najnovejšo sliko in točnim naslovom do 25. marca pod šifro »Srečna bodočnost/2701« na upravo »Slovenskega Naroda«. — Tajnost strogo zajamčena; slika se na zahte* vo vrne. Za Maribor se ustupili! „5 L11. II u M oskrboval kolportaio po ulicah, kavarnah la trafikah. Uprava SJov. Naroda. 8- O^oefn!!?: dr. Liuieeit vljudno naznanja, da se je preselil 16. marcn t. 1. s svojo odvetniško pisarno iz Dalmatinove ul. 3 v Sodno ui. 12 n.iMiMHim i—imaaaaaaaaaaaaaaa ••■■aaasai 5 tonski avto Sanres^ 5 tonski avto G M in Stili s priklonnim vozom, oba v jako dobrem stanju, z gumijevimi obroči. Ponudbe pod šifro ,AVTO* na anerično družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. iBaaaaaaaaaBBaaBsaaaBHBaaavaaaaaBanoTBaaaaaaaaaaaaai 2738 BflBtaea dr. J Odvetnik c r Cdoslef v dj^žb! z odvefnfkom dr. Antonom 5vtn&i:;em) $e pridrail! svojo pisarno pisarni dr. Ivaaa Lovrenčiča. oiSvotni^a v Ljatojani, Bliklodlčevs cesta 8 Odvetnik dr. Oto I1C naznanja, rht preseli svojo odvetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo ulico št. 7 visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne dr. Triller — dr. Treo). 2699 Najlepše n za Veliko noč! i so mladinska knjige Verne, Mojster Caharijo — Drama v zraku „ Kaj si je izmisli! Doktor Oks Golar, Prelepa Vasiijica katar«. naroČita v HHRODHI HUJIffillUI UUBLJHHn, Prefemnoa al. ? 6372