primorski dnevnik
j* “čel Ululati v Trini '3- maja 194B, njegov !*e*odnlk PARTIZANSKI dnevnik pa 20. novem-"» 1943 v vasi Zakriž »»d Cerknim, razmnožen "• clkloatlL Od 6. do 17. •eptambra 1944 aa |e tl-**el v tlakami i Doberdob» 'Sovcupri GorenjiTrebu-“• od 18, aaptambra 1944 do 1. maja 1945 v “•••ml «Slovenija» pod volaklm pri Idriji, do 8. "»le 1946 pav oavoboje-nem Tram, kjer Je Ušla za-dnl« številka. Bil Je edini “šanl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M.	dnevnik
!> X1 !>• ► O X
X i>	i—
C	3>
'T
£_
n
!.n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 5P0 lir - Leto XL št. 115 (11.838)
Trst, sreda, 16. maja 191
Neprepričljiv odgovor Craxija na parlamentarne interpelacije
Zadeva Longo-P2 močno razrahljala odnose v petstrankarski koaliciji
Pertini ločuje svojo odgovornost - KP1 postavlja vprašanje nezaupnice, vlada bo pa najbrž spet zahtevala zaupnico za dekret
___BOJAN BREZIGAR
RIM — Craxijev odgovor na števil-a vprašanja o zadevi Longo - P2 ni azJasnil dvomov in nikakor ni rešil odprtih vprašanj v zvezi z moralizaci-!'LJavru‘Ka življenja v Italiji. Pred-piik vlade je dal namreč zgolj teh-i, ®o razlago za dve tiskovni poroči-2 a vrnit vi odstopa socialdemokratom ministrov in o solidarnosti, ki jo j® izrekel Pietra Longu v zvezi z o-iavo dokumenta Anselmijeve o fra-asonski loži P2. Craxi je sicer spret-“<»bn.il v svojo korist nekatere a-P®kte zadeve, tudi stališče predsed-!!?"a Pcrtinija, ki je včeraj zavrnil ..y^bo izrečeno na kongresu sociali-. stranke, ko je Craxi dejal, da 1 Rihče oporekal imenovanju Longa *a ministra. Očitno Pertini s tem i-menovanjem že tedaj ni bil zadovo-Sp ’ il S a je Craxi prepričal, da so Miami članov framasonske lože ve-!’J.ctn° netočni in da je vsekakor predava še v teku. Včeraj je Craxi e-“stavno dejal, da je stimje še sedaj
"•»spremenjeno.
Sicer pa je bil predsednik vlade
skop z besedami. Govoril je vsega osem minut in dejal, da o vsebini in vlogi lože P2 ne bo govoril, ampak je samo »pojasnil«, da. je izrazil solidarnost Longu, ker je bilo poročilo Anselmijeve objavljeno kljub temu, da je bilo tajno in da je drugo tiskovno poročilo le »pojasnilo« prvega.
To »pojasnilo o pojasnilu« resnici na ljubo ni prepričalo nikogar, razen socialdemokrata Reggianija in socialista Formice. Tako demokristjan Rognoni kot republikanec Battaglia sta se namreč distancirala od Craxijevih besed: drugo sporočilo je bilo bistveno drugače od prvega, sta dejala, saj bi iz prvega lahko razbrali Craxijevo solidarnost Longu zaradi vsebine dokumenta Anselmijeve in ne samo zaradi nedovoljene objave. Rognoni je svoj poseg zabelil z izrazito podporo Anse Imi je vi. Spadolini Craxi jevemu po segu — očitno demonstrativno — ni prisostvoval, ampak je vstopil v zbornico šele ko je Craxi končal govoriti. La Malfa pa je prav tako demonstrativno podal roko Anseimijevi in predstavniku neodvisne levice Rodotaju, ki je zahteval Longov odstop. Soeia-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Novi člani vlade in predsedstva SFRJ
BEOGRAD — Dvodnevno zasedanje obeh domov skupščine SFRJ se je končalo včeraj z izvolitvijo nove sestave predsedstva SFRJ — novega predsednika skupščine z enoletnim mandatom in drugih funkcionarjev, ki bodo vodili skupščinska delovna telesa.
Novi člani predsedstva so: Branko Mikulič, • Veselin Djuranovič (novi predsednik predsedstva), Josip Vrhovec, Lazar Mojsov, Stane Dolanc, Nikola Ljubičič, Sinan Hasani, Radovan Vlajkovič ter Dragoslav Markovič, ki je član po funkciji predsednika predsedstva CK ZKJ. Novi predsednik skupščine SFRJ je Dušan Alimpič, podpredsednica pa Nuša Kerševan (iz Slovenije).
Mandatarka zvezne vlade Milka
Planinc, ki je že veliko prej opozorila na svojo pravico, da spremeni kabinet, je želela, da bi bile to tihe spremembe. Včeraj so te spremembe tudi uradno objavili v skupščini SF RJ. Iz zvezne vlade je odšlo 9 ljudi, prav toliko pa je prišlo novih. Izbrani so po načelu paritete.
Novi člani ZIS so: Janez Zemljarič (dosedanji predsednik slovenske vlade), Raif Dizdarevič (član predsedstva CK ZK Bosne in Hercegovine), Fovko Jovkovski (član republiškega odbora Zveze borcev Makedonije), Ante Sučič (med drugim je bil sarajevski župan in podpredsednik organizacijskega komiteja olimpiade), Jernej Jan (do zdaj član izvršnega sveta
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O-
O
O
C
rc
o
o
Iz Gi naj č tudi DOSP 1985
BOJAN PAVLETIČ
Sobotno dijaško obmejno srečanje Primorske v Postojni je imelo za naše šole še poseben pomen. Ob tem, da je pomenilo ponovno utrjevanje tradicionalnih vezi med višjimi srednjimi šolami celotne Primorske, so na njem poverili organizacijo naslednjega DOSP zamejstvu, ki bo tako po več letih spet gostitelj te velike mladinske prireditve.
DOSP 1985 bo v Trstu. Pod formalnim vodstvom liceja »F. Prešeren«. ki bo koordiniral celotno prireditev, bodo sodelovale pri izpeljavi celotnega sporeda tudi vse ostale slovenske višje srednje šole v tem mestu, kar je novost za tržaške razmere, ki ji lahko le pritrdimo. Obenem pa ne smemo spregledati določenih dejstev, ki postavljajo organizatorje pred nove pogoje, v katerih naj izpeljejo to srečanje. Izkušnje izpred desetih let bo namreč pri 13. DOSP mogoče uporabiti le delno.
Predvsem bo že sam politični trenutek, v katerem bo potekala organizacija te prireditve povsem drugačen, saj bo to srečanje zdaj padlo prav v sredo izrednih naporov naše narodnostne skupnosti, ki bije težko bitko za priznanje globalne zaščite Slovencev v Italiji. To pa pomeni, da bo DOSP 85 izjemna priložnost tudi za mobilizacijo naše šolske mladine, ki naj preko njega manifestira
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
pri goriškem nadškofu Bommarcu
0k: ®RJCA — V okviru dogovorjenih «kov pri predstavnikih javnih u-n„,v 1,1 zastopnikih oblasti se je e-V(-na. delegacija Slovencev v Italiji Boniaj sestala z goriškim nadškofom >n Xnarcom in mu predočila vsebino SlnV°mcn ncdeljske manifestacije vseh PrixMCeV na Soriškem Travniku. Še enT? tem sta v ponedeljek sprejela tantn°. delegacijo goriški župan Sca-Dra? Predsednik pokrajinske u-prave Cumpeta.
ceri1	predstavniki upravne in
razumne oblasti 80 izrazili veliko no„iZnevanje za zahteve naše nàrod-PrCVk«i in za vzroke, ki so ^„1 r. do sklicanja manifestacije, v U??.aii so s člani enotne delegacije v ^ da bi v nedeljo vse potekalo
•urnem duhu in najlepšem redu.
tevnilf	kot predstavnika kra-
SotoviVuprav so s svoje strani žabo nX’. da bodo prispevali za to, da bili an'testati ja uspela in so oblju-snjL da bodo v nedeljo osebno pri-
m "a Travniku.
paStinki enotne delegacije na Goriškem z oj. |1SI' namenjeni samo srečanjem biia .trni. V predilnici v Podgori je kateriVc.erai dopoldne skupščina, na govf.p iJe zastopnik enotne delegacije o D v 0 nedeljski manifestaciji in skuon lz^devan jih naše narodnostne Izvaia - M dosego zakonske zaščite. °kroo on ie z zanimanjem sledilo 8 220 delavcev.
NA 8. STRANI
Na mednarodni' konferenci o manjšinah pri Evropskem svetu
Pomemben nastop zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije v Strasbourgu
BOGDAN POGAČNIK
STRASBOURG — V veliki dvorani Evropskega sveta v Strasbourgu smo imeli včeraj skoraj občutek, da so manjšine v Evropi postale — večina. Katalonski član evropske skupščine Luis Maria Puig je tudi v uvodu spregovoril v kataonščini, kot je rekel vsaj simbolično za vse doslej zatirane male in manjšinske evropske jezike, kajti sicer niso bili uradni jeziki včerajšnje mednarodne konference štirje veliki evropski jeziki. Sicer pa se je včerajšnjegi mednarodnega srečanja, ki naj bi pripravilo evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih v Evropi, udeležilo okrog 300 zastopnikov raznih organov Evropskega sveta in okrog 40 manjšinskih jezikov v Evropi.
Zaradi velikega števila prijavljenih je predsedujoči podpredsednik stalne konference lokalnih in regionalnih o-
blasti v Evropi John Windher moral omejiti čas vsakega govornika na 4 minute. A težko je stisniti v te štiri minute vsa dolga desetletja ali celo stoletja jezikovnih in narodnostnih poniževanj in zatiranj v tej sicer tako kulturni Evropi, ki šele sedaj sfwznava, da je treba v zadnjem trenutku rešiti manjšinske jezike in kulture, "kajti tudi to je eno izmed največjih jamstev za nadaljevanje e-vropske identitete.
Med udeleženci konference v Strasbourgu je bilo danes tudi zelo močno slovensko zastopstvo iz Italije in Avstrije, in vsi so se s svojimi prispevki enakovredno uvrstili v evropski krog.
V razpravi, ki je bila razdeljena na tri poglavja: 1. šolstvo; 2. občila in kutuna; 3. odnos do uprave in udeležba v javnem življenju, so tako že prvi dan sodeloval tudi številni naši slovenski zastopniki. Tako so govorili iz Avstrije Reginald Vospernik, Av-
gust Malie in Karel Smole kot zastpnik gradiščanskih Hrvatov Ivan Miiller, iz Italije predstavnika Sovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta Pavel Stranj in Darko Bratina ter novinar Ivo Jevnikar, ki je prinesel tudi poslanico obolelega slovenskega pisatelja iz Trsta — Borisa Pahorja, ki se je v svojem tekstu posebej zavzel tudi za to, da mora večinski narod spoznavati kulturo in zgodovino manjšinskega naroda. Direktor aovenske gimnazije v Celovcu Vospernik je kot sedanji predsednik Mednarodne federalistične unije evropskih narodnih skupin spregovoril v uvodnem delu konference in odločno postavil stališče: »Resnična dvojezičnost je možna samo tedaj, če tudi večinski narod sprejme jezik manjšine kot nekaj pozitivnega in se ga tudi začne učiti.«
Pavel Stranj iz Trsta se je zavzel za popolno manjšinsko šolsko strukturo, tudi v Slovenski Benečiji ter za avtonomijo upravnega aparata teh
šol, kot tudi za vzajemno priznanje jugoslovanskih in italijanskih diplom. Manjšinska šola, je dejal, nima nobenega smisla,-če je namenjena sama sebi in če ni vpeta v splošno družbeno dejavnost in življenje. Darko Bratina se je po svoji strani zadržal pri vlogi medijev ih se zavzeli tudi za uravnoteženo prisotnost jezika in kulture na prizadetem ozemlju. Seveda če je oče slab, se otrok obrača predvsem k materinščini. Nastopil je proti o-stremu ločevanju na mešanem ozemlju in se zavzel za sožitje, sožitje pa pomeni tudi komuniciranje in ustaljenost ustanov.
Dario Barnabà, deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine za kufturo, ki se je poleg predsednika deželnega sveta Turella prav tako udeležil tega zasedanja, je bil v svojem nastopu o-čitno do S’ovencev v Stasbourgu bolj naklonjen kot nedavno v Špetru. Ali
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Drevi finale Juve-Porto
BASEL — Drevi ob 20.15 bo v Baslu veliki finale za osvojitev nogometnega pokala pokalnih prvakov med turinskim Juventusom in portugalskim moštvom Porta.
Za srečanje vlada v obeh državah nelifco zanimanje, saj se bodo za to tekmo zbrali v Bazlu tisoči in tisoči navijačev obeh taborov.
Čeprav je vsak finale velika uganka, pa so v tem srečanju favoriti Juventusovi nogometaši, ki so že zanesljivo oswjili letošnji držami naslov in uvrščajo več asov svetovnega kova s sijajnim Platinijem na čelu.
Srečanje bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija po drugem sporedu.
Iran napada tankerje v Zalivu
WASHINGTON — Zastopnik Bele hiše Larry Speaks je včeraj povedal, da so za napade na tankerje v Perzijskem zalivu odgovorni ne samo Iračani, temveč tudi iransko letalstvo. Kaže, da so do tega spoznanja ameriške oblasti prišle na podlagi izsledkov svojih letečih nadzornih centrov AWACS, ki baje v zadnjem času niso opazili prisotnosti iraških letal na območju, kjer sta bila zadeta dva kuvajtska tankerja, ki sedaj gorita v Zalivu. Iran je že pred časom napovedal, da bo zaprl Hormuška vrata, če bo Irak napadel tankerje, ki se napajajo ob iranskih terminalih. V ZDA se torej sprašujejo, če ni morda zadnji napad prvi korak v tem smislu.
Slovenski dijaki v Gorico
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so se na zborovanju množično izrekli za udeležbo na enotni manifestaciji v Gorici. Poročilo na 4. strani. Na 5. strani drage informacije o nedeljski manifestaciji
e Pomladitev v vladi SFRJ
• Craxi o zadevi Longo-P2
NADALJEVANJE S 1. STRANI
listi in socialdemokrati so bili tako osamljeni.
In preidimo k levici, ki ima veliko vlogo v tej politični aferi. Vrste na levi strani zbornice so bile včeraj polne, polnoštevilno so bili prisotni tudi komunisti kot tudi poslanci neodvisne levice, PDUP in DP. Prvi je spregovoril Rodotà: »Ni res, da gre za tehnično vprašanje, kajti Craxi ju so se predstavili vsi trije socialdemokratski ministri, tudi Romita in Nicolaz-zi, ki nista na nobenem seznamu,« je dejal. »Vprašanje je torej politično in Craxijeva podpora Longu je pač politična. Danes predsednik vlade noče o tem govoriti parlamentu, drugič bo morda očital, da parlament ni izvajal političnega nadzorstva,« je dejal. Rodotà je svoj poseg zaključil z zahtevo po odstopu Longa, dokler sc vsa zadeva ne razjasni, kajti tako ukrepajo poštenjaki.
Nič manj ostra nista bila Magri in Gorla, nakar je spregovoril ko-
munist Occhctto: »NLsmo zahtevali, da nam odgovarja predsednik vlade zato, da nam pove stvari, ki so same po sebi umevne,« je dejal Occhctto in s tem že v začetku nakazal ton svojega posega. Ta poseg je bil resna politična kritika Craxi ju, obtožba, da Craxi krije Longa in mu celo izreka solidarnost ter s tem blati Anselmi-jevo in delo celotne preiskovalne komisije. Če je Craxi že hotel komu izreči solidarnost, je bila to Anselmijc-va, menijo komunisti ; sedaj pa je prav predsednica komisije v središču številnih kritik. Occhctto je nato citiral Gallonija, ki je (ko je pisal o Enzu Tortori) zapisal, da ni pravilno, da obtožene osebe kandidirajo. Ali so obtoženi ljudje lahko ministri, sc je vprašal predstavnik KP1 in dodal, da framasonska loža še vedno rovari proti demokraciji.
Tako se je končala parlamentarna razprava. Takoj nato dva pomembna sestanka: Craxi je sklical vladno sejo, na kateri so odločili, da bo vla-
da — »če bo potrebno« — zahtevala glasovanje o zaupnici v zvezi z odlokom o draginjski dokladi, kar pomeni nov govorniški maratonski tek, kajti v tem vzdušju, ob tako ostrih protikomunističnih izpadih predsednika vlade na kongresu PSI ni mogoče misliti, da bi komunisti mirno pristali na odobritev odloka o ceni dela. Sestalo se je tudi vodstvo KPI. Govorili so o vladnem odloku in o zadevi P2. Sklepi uradno še niso znani, verjetno pa so naslednji: ostra opozicija vladnemu odloku o ceni dela, zahteva po odstopu Pietra Longa in, kar je politično najpomembnejše, zahteva po nezaupnici vladi zaradi zadeve P2. Zelo napeti politični odnosi med Cra-xijem in opozicijo torej z razliko, da se je tokrat vladna koalicija po zadevi Longo - P2 znatno skrhala. Če še ni vladne krize, ugotavljajo v Rimu, je ni samo zato, ker je Krščanska demokracija mnenja, da se splača počakati do evropskih volitev.
BOJAN BREZIGAR
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Slovenije in predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino), Dobroslav Čulafic (črnogorski družbenopolitični delavec, bil tudi član predsedstva CK ZKJ in sekretar tega predsedstva), mag. Siniša Korica (član izvršnega sveta Vojvodine), dr. Ljubomir Baban (dosedanji generalni direktor industrijsko-kmetijskega kombinata Osijek), Mustafa Pljakič (do-sedaj delegat Kosova v skupščini SFRJ).
Janez Zemljarič bo opravljal funkcijo podpredsednika ZIS, novi sekretar za notranje zadeve je Dobroslav Čulafic, zvezni sekretar za zunanje zadeve pa Raif Dizdarevič. Smoletove funkcije (stiki z bankirji) prevzame Jernej Jan.
V vsakem primeru se bo moral spremenjeni ZIS z novo in svežo krvjo spopasti s težkimi dejstvi. Oživljanje proizvodnje je počasno. Finančne obveznosti do tujine so velike. Gospodarstvo je brez denarja in surovin in delavci za stroji brez pravih moti-
vov. Minil je čas, ko so probleme samo razgrinjali, zdaj so dovolj znani in če bo ZIS zavlačeval z njihovim reševanjem, ne bo dobil veliko aplavza. Čakata ga dve težki leti, ki si jih ne bi želela nobena vlada na svetu. V spopadu s težavami so izkušnje pokazale, da se bo ZIS hudo opekel, če se ne bo odrekel želja, da bi požare gasili z administrativnimi ukrepi. To, kar se imenuje sprejemanje ukrepov po hitrem postopku, ubija življenje tudi v mnogo bolj vitalnem gospodarstvu, kot je jugoslovansko.
In še tale »statistični« dodatek/ za prejšnjo zvezno vlado so govorili, češ da je, za jugoslovanske razmere, mlada. Toda z izvolitvijo devetih novih članov se je ZIS še pomladil in ima v povprečju 50 let. Najmlajši član je novoimenovani sekretar zn tržišče, ' magister ekonomije Siniša Korica, ki je rojen 1949. leta. Najstarejša pa sta Branko Mamula in dr. Rikard Štajner, ki sta rojena 1921-leta.	J. PEČ1Č
• Nastop zamejskih Slovencev
Na vpogled premoženjsko stanje
NADALJEVANJE S L STRANI
pa je tako vsaj zvenelo. Kajti v svojih besedah je poleg Slovencev na Tržaškem priznal tudi one na Videmskem, vendar pa je to pozneje zanikal. Prav tako je tudi menil, eia globalna zaščita s ovenske manjšine ni lokalnega značaja in torej ne zavisi toliko od pokrajinskih organov, kot od nacionalnih v Rimu.
V razpravi so sodelovali tudi še mnogi, mnogi drugi, tako so na primer nemško govoreči Alzačani iz Francije govorili skoraj tako prizadeto in vneto, kot včasih slišimo koroške Slovence, ki jih zatira nemški jezik, o-bratno pa so Južni Tirolci iz Italije govorili o povezavi s slovensko manjšino. Nastopali so Baski in Korzičani, Ladinci in Furlani, pa Luksemburžani v Franciji ali Katalonci iz Španije, govorili so Nemci iz Belgije in Danske, skratka bil je pravi evropski manjšinski parlament. Značilno je, da so mnogi ocenili, da je prav Francija kot jakobinska dežela centralizma do
e DOSP 1985
NADALJEVANJE - S 1. STRANI
svojo odločenost za množično privrženost temu boju.
Drugačni bodo tudi pogledi dijakov samih na vsebino te prireditve in iz te ugotovitve izhaja nuja po natančni proučitvi teh zahtev, saj mora biti DOSP predvsem odraz hotenja, želja in izraznosti mladih. To pomeni, da jim mora ostati blizu, biti mora predvsem, njihov.
Spregledati ne smemo niti priložnosti, da se naša šola preko DOSP še bolj vključi v našo zamejsko družbeno stvarnost, saj bi ne bilo dobro, če bi bil proizvod le naporov same šolske mladine in šolnikov. V njem naj v določenih okvirih sodeluje vsa naša skupnost in pomaga naši učeči se mladini, da po eni strani pridobi preko njega določene organizacijske izkušnje (ki tako primanjkujejo danes tudi v delu raznih manjšinskih organizacij). Po drugi strani pa naj se s kakovostno organi zacijsko vizitko enakopravno vključi v krog tistih šol na drugi strani me je, ki so doslej — kajpak ob vsestransko družbeno ugodnejših razmerah — že izpeljale svoje prireditve na vse pohvale-vredni ravni.
In končno še nekaj: prihodnje leto bomo slavili 40-letnico ustanovitve prvih slovenskih višjih srednjih šol v zamejstvu. Tudi DOSP mora biti del proslav, ki bodo na sporedu ob tej priložnosti in naj prispeva s svojo vsebino k večjemu osveščanju naše mladine o tem, da nam naše šole niso bile podarjene od nikogar, ampak so rezultat desetletja dolgega boja, v katerem je ugasnilo tisoče življenj in je bilo prestano hudo trpljenje za to, da lahko učenost v teh šolah današnja mladina sprejema v svojem materinem jeziku.
Vse to kaže, da bo tržaški DOSP 85 potekal v zelo angažiranem okolju, borbenem in zavzetem, v takem, kakršen je čas, v katerem ga je naša mladina sprejela v organizacijo. To je pa čas, ki ga bo v nedeljo najbolje označeval shod vseh Slovencev v Gorici, da bi na Travniku izpričali svojo trdno odločenost, da obstanemo, tu, kjer smo že stoletja, in si prav tu izborimo vse tiste pravice, ki nam gredo po veri in postavi.
20. maj 1984 je zato zanesljivo humus, iz katerega mora črpati svoje življenjske sokove tudi DOSP 85.
BOJAN PAVLETIČ
manjšin in do regionalnih jezikov najbolj skopa in trda. To so priznali tudi predstavniki francoske enotnp socialistične stranke.
Genocid je lahko ne samo v etničnem smislu ampak tudi v odnosu do jezika, so menili nekateri govorniki in se zavzeli ne samo proti nasilju do jezika ampak tudi za aktivno podporo in skrb, kajti sicer bodo ti jeziki izumrli. Nekateri so se tudi zbali, da bi evropska listina lahko v prihodnje izzvenela preveč abstraktno, zato so se zavzeli za konkretne postavke. Direktor Inštituta za narodnostna vpna Sanja v Ljubljani Silvo Devetak je bil eden tistih, ki je ponudil konferenci celo vrsto konkretnih predlogov o e-lementih, ki bi jih manjšina morala vsebovati za zaščito, od jezika in šolstva do udeležbe v javnem življenju in mednarodnem povezovanju manjšinske kulture in jezika.
BOGDAN POGAČNIK
Q RIM — Komisije za delo, proračun in industrijo poslanske zbornice so včeraj spet zaslišale zastopnike sindikatov v zvezi s popravljenim dekretom o draginjski dokladi. Predstavniki CGIL Lama, Del Turco in Ga-ravini so potrdili zahtevo po povrnitvi izgubljenih 3 točk ob reformi plač in izplačilu četrte točke, ki je dozorela do maja. CISL in UDL sta se pa odpovedali 3 točkam, za četrto pa predlagata, da bi jo izplačali v obliki poviška k otroškim dokladam.
V Angoli osvobojeni angleški tehniki
LUANDA — Med skupino tehnikov, ki so jih angolski uporniki včeraj o-svobodili, je tudi Jugoslovan Ivan Su-den, ki je sicer delal za britansko firmo »Sintracto«. Suden pa odlično govori angleško in se je predstavljal upornikom kot Anglež in skupaj z o-stalimi preprešačil več od 2.000 kilometrov. Ta skupina je sicer osvobojena po številnih stikih britanskih o-blasti z uporniki ob pomoči Mednarodnega Rdečega križa, (dd)
članov italijanskega parlamenta
RIM — Od včeraj so tudi za navadne državljane na vpogled davčne prijavnice italijanskih parlamentarcev za leto 1982, ki naj bi zagotavljale tolikokrat opevano »dohodkovno prozornosU italijanskih politikov. Na žalost pa ti seznami le delno odražajo dejansko premoženjsko stanje, to vsaj zatrjujejo radikalci, ki navajajo, da v seznamih ni državnih obveznic in drugih finančnih rent in da so tudi skrajno vprašljivi podatki o stroških posameznih parlamentarcev za volilno kampanjo. Ob tem so radikalci ironično poudarili, da se je bržkone kdo zbal, da bi nekaj zdravih jabolk pokvarilo večino gnilih.
Pa pustimo take polemike in skušajmo vsaj nekoliko prikazati dohodke italijanskih politikov, ali bolje rečeno »zanimivosti« iz njihovih davčnih prijavnic. Med najbogatejšimi je nedvomno bivši guverner Bance d'Italia demokristjan Guido Carli, ki je prijavil 434 milijonov lir, sledi mu senatorka PRI Susanna Agnelli s 348 milijoni lir. Med 26 senatorji, ki so prijavili več kot 100 milijonov lih dohodkov je 12 demokristjanov, trije republikanci, dva imajo socialisti, liberalci in misovci, po enega »bogataša« pa socialdemokrati in komunisti. Ob tem je treba navesti, da so tako v senatu kot tudi v poslanski
zbornici med najrevnejšimi prav komunisti in vsa leva opozicija. Tajnik KPI je tako prijavil 23 milijonov UT-enak znesek tudi naša senatorka Gerbčeva in dobra večina komunističnih parlamentarcev. Berlinguer je tako prav zadnji med tajniki strank, saj so vsi prijavili višje dohodke.
Pri navajanju »rekordov in zanimivosti« je treba navesti, da je med ministri najbogatejši finančni minister Visentini s svojimi 248.513.000 lir, seveda pa ni dolžan prijaviti dohodkov od finančnih rent. Sledi mu obrambni minister Spadolini s 171 milijoni lir, ki je obenem prava izjema med tajniki strank, saj ni nihče drug presegel meje 100 milijonov lir.
Najbolj potraten je zunanji minister Andreotti, ki if za svojo ponovno izvolitev porabil čedno vsoto 68 milijonov lir. Najmanj zgovoren v svoji prijavnici je bil predsednik vlade Craxi, ki je navedel, da je njegovo premoženjsko stanje nespremenjeno glede na prejšnjo prijavo, dohodkov pa je imel 69 milijonov lir, za svojo izvolitev ni iz svojega žepa porabil niti beliča, saj )e vse njegove stroške krila stranka.
Presenečenje na Filipinih
Nedeljske volitve na Filipinih prinašajo nenadejano presenečenje: po preštet ju polovice glasov namreč kaže, da bo opozicija strmoglavila po 20 letih predsednika Marcosa	(Telefoto AP)
Stavke kovinarjev
v	Zahodni Nemčiji
BONN - V Zahodni Nemčiji je v teku srdit spopad med sindikati in delodajalci, ki se je sprožil prvič po več kot 15 letih okrog temeljnega vprašanja zaposlovanja. Spričo izri; njanja delovne sile iz proizvodnje, *l jo povzroča tehnološki razvoj, so se sindikati namreč odločili kljubovati brezposelnosti s skrajšanjem delovnega časa. V okviru te strategije je Pr'
vi	nastopil močan sindikat kovinarjev, ki je že izvedel predpisan referendum, nakar je oklical prvo stavko v deželi Baden-Wuerttemberg, katere se je v ponedeljek udeležilo 13.0®° kovinarjev iz 14 podjetij.
Delodajalci se pa upirajo zahtevi po 35-urnem delovnem tednu ob neokrnjeni plači, zaradi česar so sklenili, navkljub pozivom ministra za delo Bluema k razsodnosti, izvesti vrsto zapor v tovarnah. Prihodnji teden se bo stavkovno gibanje razširilo v deželo Hessen.
Kako je z merili za ugotavljanje stopnje razvitosti
BEOGRAD — Ni še dolgo tega, kar so bili jugoslovanski časopisi polni komentarjev in člankov v zvezi z razpravami o merilih za ugotavljanje stopnje razvitosti republik in pokrajin. Še julija lani so v razpravah dokaj složno ugotavljali, da le status Kosova ni vprašljiv, medtem ko pri črni gori, Makedoniji in Bosni in Hercegovini ni več tako kristalno jasno, kaj so. Do enotnih meril, kako ugotavljati stopnjo razvitosti, Sicer v komisijah niso prišli, vendar so se soglasju vsaj približali.
Zato sedaj novica, da v republiki Srbiji menijo, kako bi se morali spet preseliti v »klub« nerazvitih, deluje vsaj šokantno, če že ne kako drugače. Nekateri srbski časopisi so se namreč v zadnjem času razpisali o podatkih, po katerih naj bi ta republika v zadnjih letih tako nazadovala, da je že nesmisel, če mora izdvajati sredstva za pomoč nerazvitim. Od leta 1971 do 1975 se je obseg investicij v Srbiji povečal samo za 8,4 odstotka, medtem ko je v celi državi naraščal po stopnji 36 odstotkov, piše, recimo, Politika Ekspres. Poseben problem seveda predstavlja dejstvo, da je v vsem povojnem obdobju Srbija največ izdvajala za negospodarske investicije (sorazmerno največ je vlagala tudi v izobraževanje, zdravstvo in druge negospodarske dejavnosti), več kot 50 odstotkov investicij pa je bilo osredotočenih v Beogradu.
Zgovorni so tudi podatki o številu nerazvitih občin v posameznih republikah (nekateri so
sploh predlagali, naj bi pomoč usmerjali občinam in ne republikam kot celoti), kjer Srbija s 54 nerazvitimi občinami gotovo prednjači. V Vojvodini nimajo nobene nerazvite občine, na Hrvaškem jih imajo 16, v Sloveniji pa eno. V zadnjih 13 letih se je število nerazvitih občin v Jugoslaviji zmanjšalo z 205 na 177.
Seveda v časih, ko je gospodarstvo v težkih škripcih in ko so proračuni napeti kot boben, ni vseeno, kakšen status si izbori neka republika. Sredstva, ki jih po tej ali oni poti prispeva za pomoč gospodarsko manj razvitim republikam, so precejšnja obremenitev. Poleg tega je seveda tudi uživanje statusa nerazvitega določena prednost, saj ni toliko težav z zagotavljanjem ekonomskih elementov gospodarjenja in vse napake (vsaj za določen čas) zabriše denar iz sklada za pomoč. Zato zadnje čase razviti vztrajajo, naj bi financiranje iz anonimnega Žaklja v večjem delu zamenjali konkretni programi povezovanja in investiranja. To pomeni, da bd gospodarstvo vlagalo v konkretne investicije, v katerih bi videlo tudi svoj interes, ne le solidarnostno gesto. Največ takšnih konkretnih programov je doslej pripravila Bosna in Hercegovina (ta republika se tudi najbolj bliža meji za -vstop med razvite), najmanj Črna gora in Kosovo. V teh stabilizacijskih časih pač ni težko razumeti poziva, da morajo odgovornost za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin v večji meri nositi tudi manj razviti. In sicer tako, da bi s sredstvi ravnali kot dobri
in preudarni gospodarji, kar se žal doslej ni P?v' sod in vedno dogajalo. O tem pričajo podatki o izgubah, zadolženosti, zapravljanje denarja za reprezentančne neproizvodne oblike, namesto za industrijo, ki bi zaposlovala veliko ljudi, ki ®. zdaj brez dela (Kosovo) itd. Zato so razviti tua menili, da so nesprejemljivi predlogi, po kateri naj bi pomoč manj razvitim tudi naprej teki predvsem preko sklada federacije, kjer ni mogo nadzor nad porabo sredstev.
Meril za ugotavljanje stopnje razvitosti torej še ni. Še vedno se krešejo mnenja, tudi o tak' snih, na pogled banalnih stvareh, kot je očitek' da pri poudarjanju zaostajanja za povprečno J goslovansko razvitostjo predstavniki manj razv tih delov Jugoslavije pozabljajo na problem nata litete. Večina kazalnikov je namreč izračunana glede na število prebivalcev, ki pa v nekatera delih države izredno hitro narašča. Tako se .r na primer od 1975 do 1980 prebivalstvo na : . sovu povečalo za 10,6 odstotka, v vsej Jugoslav J pa le za 4 odstotke.
Za zdaj je še težko napovedati, kako bod° srbski predlogi glede vrnitve med nerazvite vP vab na nadaljnji potek razprav. Če ni šlo te ^ neodgovorna novinarska kramljanja, bo treba iskanjem meril vsaj pohiteti, kajti če hočeš k zgodovine vrteti nazaj, moraš imeti pri tem v »navodilo za uporabo« ...
Z. §•
I
A
Želeli bi odprto mejo tudi v zračnem prostoru
Obmejni športni letalci zastavili več skupnih nalog
Na pogovorih so sodelovali predstavniki severnoprimorskih letalskih klubov in društva Aeroclub Giuliano iz Gorice
REKA — Tukajšnje okrožno sodišče J® včeraj popoldne razglasilo sod-Proti trem osebam, ki so jih Panali za krive, da so v Jugoslavi? pretihotapili in po državi raz-j^evali 100.000 ponarejenih nemških ?***• Jugoslovanskega državljana °nxislava Kinkelo, lastnika znane Restavracije Tomo v predmestju Re-® (na cesti proti Učki) so obso-f18 pet let zapora, italijanska dr-avljana Neria Perona in Livia Ma-orchicha pa vsakega na tri leta. 81 obsojenci so krivdo priznali.
p^^ua obravnava se je pričela že red časom in so jo za nekaj tednov
prekinili, da so ugotovili položaj, ki ga je v celotni zadevi zavzemal Sali Vesel ji, tudi on obtožen sodelovanja v tem nečednem poslu, ki pa si je položaj popravil, ko je z neizpodbitnimi dokazi obtožence prikoval na zatožno klop. Zagovorniki obtožencev so predlagali, naj bi za nekaj časa sodni postopek prekinili in tako ugotovili, če je res, da je pred svojo aretacijo bil Veselji v psihiatrični bolnišnici v Nišu. Preiskava je dokazala, da tam ni nikoli bil. Na takšen način sta propadli teza branilcev o njegovi neprištevnosti in trditev, da njegovim izjavam nd mogoče verjeti.
GORICA — Živimo v času povečanih naporov za izoblikovanje takšnega življenjskega utripa na prostoru Alpe Jadran, ki bi bil vedno bolj odprt in vedno bolj naravnan na sodelovanje v čimvečjem številu skupnih vprašanj. V tem okviru so se prejšnji teden v Ajdovščini mudili predstavniki goriškega letalskega dru štva Aeroclub Giuliano iz Gorice.
Številno odposlanstvo so sestavljali podpredsednik kluba Emilio Ria vez, svetovalca Marino čaudek in odv. Luigi Genovese, letalci Sergio Vuga, Viljem in Igor Cotič, Franco Can-tarin (jadralec) in drugi. V Ajdovščini so se pogovarjali s predstavniki letalskih klubov severnoprimorske regije, ki imajo svoje osrednje letališče v Ajdovščini, drugo vedno
bolj perspektivno letališče pa v Bovcu.
Goriški klub je že lansko leto izrazil željo, da bi prišlo do takšnega srečanja, ki bi postavilo temelje za športno, tehnično, organizacijsko in kulturno sodelovanje na področju športnega letalstva. Pravzaprav ne gre za odpiranje nove strani, ampak za nadaljevanje tistih mednarodnih manifestacij (rallyjev), ki so jih petkrat že priredili na obmejnih območjih Italije, Avstrije in Jugoslavije in ki je šestič, ko je kot organizator bila na vrsti Gorica, niso mogli izvesti zaradi veta rimskih (najbrž vojaških) krogov.
Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo v odnosih ob meji. Vse bolj prevladuje spoznanje, da‘je odprta meja element medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in miru in da tudi varnost jamči le aktiven pristop k odprti meji.
Zaradi tega je bolj kot naravno, da je med letalci, ki bolj kot drugi potrebujejo proste zračne višave, prišlo do dvostranskega sestanka, in da je želja goriškega (in zagotovo tudi novogoriškega) letalskega kluba čimprejšnje pobratenje.
Ena izmed bližnjih prireditev naj bi bila obnovitev tristranskega rally-ja, za kar se bodo zavzeli tudi predstavniki občinskih uprav. Toda želje po sodelovanju letalcev ob meji gredo še veliko dalje. Kot nam je povedal vodja letališča ATC v Bovcu Bogomil Bajc, načrtujejo v tej sezoni v tem turističnem kraju dve letalski prireditvi: od 1. do 4. julija bo odprto državno prvenstvo športnih letalcev, na katerega bodo povabili tudi letalce Italije, Avstrije in Švice. Od 10. dc 12. avgusta pa bodo priredili srečanje letalcev dežel, regij in republik Alpe Jadran.
Kakor vidimo, gre za več kot zanimive športne manifestacije, ki zadevajo letalce in vse tiste, ki se s tem športom ukvarjajo.
Zagotovo zadevajo tudi tiste informacijske kroge, ki so se v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran dogovorili za večji pretok informacij na območju vzhodnoalpskega loka, zato jih zadeva, ker je potrebno ta prostor čimbolje povezali med seboj, da bo dihal enotno in oblikoval takšen življenjski stil, ki bo ustrezal zgodovinski povezanosti teh krajev in njihovih ljudi, (gv)
Na sliki: športno letalo med pristankom na letališču v Bovcu.
V soboto parlamentarci pri Beneških Slovencih
ČEDAD — Na povabilo študijskega središča Nediža in Slovenskega raziskovalnega inštituta se bo v soboto mudilo v Beneški Sloveniji zastopstvo poslancev italijanskega in evropskega parlamenta. S predstavniki slovenskih organiceli in društev se bodo pogovarjali o vprašanjih manjšinske zaščite.
Delegacijo bodo sestavljali poslanci Gaetano Arfè, Paola Gaietti De Biase ln senatorka Ciglia Tedesco, podpredsednica senata. Pridružili se jim bodo Poslanca Baracceti in Fortuna, senatorja Bate Ilo in Castiglione, prof. Maria Te-^sa Valent in druge osebnosti. Ugledne predstavnike italijanskega političnega R'vijenja bodo Beneški Slovenci povabili k okrogli mizi, za katero bo tekla beseda o pravični pravni ureditvi položaja slovenske manjšine v Italiji.
Še pred okroglo mizo, ki se bo pričela ob 16. uri, se bosta Arfè in Tedesco sestala s predstavniki Slovenske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in predstavniki Slovencev v KPI in PSI.
Po srečanju s političnokulturnimi zastopniki slovenske manjšine, ki je na sporedu v dopoldanskih urah, se bosta parlamentarca sestala tudi z izvoljeni-m* slovenskimi upravitelji v videmski pokrajini. V soboto zvečer se bo podpredsednik senata Tedesco na dežeU pogovarjala s predsednikom, deželnega sveta Turellom.
9 svojih vtisih in o svojih pogledih na obravnavana vprašanja bosta Tedesco in Arfè govorila v nedeljo, 20. maja, ob 9.30 na tiskovni konferenci, ki bo v večnamenskem kulturnem središču v Ronkah.
Huda železniška nesreča v Divači
, DIVAČA — V nedeljo je prišlo v Divači do hujše železniške nesreče, Potere posledice so odpravili šele včeraj. Neki tovorni vlak se je namreč zaletel v vagon, ki je stal na ranžirni postaji. Nalet je bil tako silovit, da se ^ Stirilo 21 vagonov, med katerimi je 15 povsem uničenih. Zaradi nesreče Je bilo poškodovanih tudi več tirov in pa električne žice za pogon vlakov.
Škoda zaradi te nesreče je seveda velika, zaradi posledic trčenja pa je Potekal promet skozi postajo le po enem tiru. Pri tem pa se niso mogli posluževati električne vleke (zaradi poškodovanih žic), ampak so za vožnjo skozi postajo uporabljali dizelske lokomotive.
Obsojeni tihotapci Kakovostno povečati ponarejenih mark turistično izmenjavo
LIGNANO —- Na srečanju odgovornih za turizem iz Slovenije in Furia nije - Julijske krajine so v Lignanu razpravljali o načinih, kako bi povečali pretok turistov med obema deželama, že sedaj prihaja v poletni sezoni do neke vrste izmenjave, saj turisti iz Slovenskega Primorja na organiziranih izletih obiskujejo Trst, Gradež in Ugnano, turisti iz Furlanije - Julijske krajine pa prav tako odhajajo na enodnevne izlete v slovenske turistične kraje.
Tako stanje pa po vsem sodeč ni še zadovoljivo, saj bi morali izlete podaljšati in bolje organizirati v obojestransko korist. Gostitelji iz Furlanije -Julijske krajine, predsedniki turističnih in letoviščarskih ustanov Barison, Vio in Teghil so se zavzeli predvsem, da bi tok turistov usmerili na zgodovinske in naravne zanimivosti. Pri tem so navajali predvsem organizirane izlete v Oglej in v Jamo pri Briščkih, saj sta obe zanimivosti bolj malo obiskani. Namestnik ministra za turizem SR Slovenije Nataša Pobega pa je predvsem navedla, da bi morali gostom v Furlaniji - Julijski krajini prikazati lepote postojnskih in škocijanskih jam.
Poleg odgovornih za turizem so se srečanja v Lignanu udeležili tudi številni turistični operaterji in predstavniki turističnih agencij, kar vzbuja upanje, da bi lahko v bližnji bodočnosti povečali sedanjo izmenjavo turistov.
Leban predsednik konzorcija bank F-JK
V'DEM — Novi predsednik kon-Iji P*ia ljudskih bank Furlanije - Ju-sed • Obline je Veri Leban, predla v uPmvnega odbora Kmečke sk?v Gotici- Izvolili so ga na J^ibi konzorcija, ki je bila v ne-AnJw v Vidmu. Leban je nasledil ta 6C a Scottija, člana upravnega sve-de„žaV0<*a Rauca Popolare iz Por-
občnem zboru konzorcija, ki »Je kakšnih deset denarnih za-ba-V v deželi Furlaniji - Julijski Hi«.?. ’ 80 za podpredsednika izbrali tiv- 'a Ruutuzzija od banke Cooperaci'1 0Peraia iz Pordenona. Izmeni-utandat traja po eno leto.
Izvajalci so glede roka držali besedo
Nova turistična ležišča v Strunjanu
V 20 bungalovih je 80 stanovanj s 280 ležišči
STRUNJAN —- Obalno-turistično gospodarstvo je danes pridobilo nove prenočitvene zmogljivosti, ki so letos menda edine nove za Slovenijo. Podjetje Hoteli Strunjan in delovne organizacije Gostinstvo škofjeloškega Alpitura je z dograditvijo dvajsetih bungalovov z 80 počitniškimi stanovanji, ki imajo skupno 280 le žišč, več kot podvojilo svoje zmogljivosti. Hkrati pa bo obalni turizem iz družbenega sektorja zdaj lahko ponudil tudi novo obliko prenočitvenih zmogljivosti — vse stanovanjske enote imajo dnevno sobo, ki je hkrati spalnica, večji apartmaji imajo še ločeno spalnico, jedilni kot, čajno kuhinjo in sanitarne prostore. Poleg teh prenočitvenih zmogljivosti so Hoteli Strunjan dogradili še novo trgovino z zakloniščem.
Za vse skupaj je naložba znašala 116 milijonov dinarjev, od tega so dobili kreditov za 68 milijonov. Za
julij in avgust so te kapacitete popolnoma zasedene, junija in decembra pa so jih, na pol razprodali, predvsem tujim agencijam. Prvi gostje bodo prišli v nove objekte že prihodnji teden in tako tudi praktično dokazali, da so delavci koprskega SGP Stavbenik pravzaprav držali besed», ko so napovedovali dograditev ličnih objektov nekje do polovice maja. S temi objekti postajajo Alpeturovi Hoteli Strunjan še ena zaokrožena celota turizma na Obali in imajo skupaj več kot 500 ležišč. Travnato, kamnito in peščeno kopališče in celoten prostor pa odlikuje predvsem izreden mir zaradi ločenosti od drugih naseljenih krajev. V prihodnosti nameravajo del obale ob tem naselju urediti za naturiste, graditi pa nameravajo tudi večnamenski objekt, v katerem naj bi predvsem v pred in po sezoni ter pozimi vadili športniki.
BORIS ŠULIGOJ
Dežela F - JK v Baslu
GORICA — Od 5, do 14. maja je bil v Baslu v Švici letošnji mednarodni vzorčni sejem MLJBA, na katerem je bila uradno prisotna tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Organizacijske, upravne in druge zadeve je na letošnji manifestaciji prevzela goriška trgovinska zbornica. V posebnem standu, na okrog 200 kvadratnih metrov površine so bili poleg vin in gastronomskih izdelkov razstavljeni še obutev, noži (Maniago), poleg propagandnega ma teriala naših, turističnih obmorskih krajev.
Goriška trgovinska zbornica, ki je po nalogu dežele poskrbela za ureditev razstavnega prostora in druge zadeve v zvezi z manifestacijo (konzorciju Friulgiulia so bile prepuščene komercialne zadeve), ugodno ocenjuje potek sejma. (VK)
Security 84 v Pordenonu
PcvJ’GRDENON — Od 24. do 27. maja bodo na razstavišču v Pordenonu odprli naslovr^stavo naPrav za zaščito predmetov in osebno varnost, ki so ji dali Za rLvf ^ccurity 84. Gre za sejem opreme, ki pomaga v primerih nevarnosti, Skratk^ civilne zaščite, zavarovanja higiene in zdravja na delovnem mestu, Števam ®rc 23 Prikaz pomembnih naprav socialne in civilne narave. Če upo-teriar°-.da so pred 8 leti imei v Furlaniji potres, ki je zapustil globoke ma-boli i , ln psihične posledice, je razumljivo, da je sejem s svojimi eksponati
J kot zanimiv.
Ve (il1 aJcm bo sodelovalo več kot 50 podjetij, ki proizvajajo varnostne napra-Alòi^hpa se bodo predstavili tudi vojska, gasilci, Avtomobilski klub Italie, Radir.7.1 Italije, občinske uprave, potapljači, jamarji, finančni stražniki, 10 Clubs itd.	*.
vPraV^redno 8 sejmom bodo, priredili posvetovanji o dosedanjih izkušnjah, o vlotc^J1*1 Perspektivah preprečevanja nesreč (na sporedu bo 25. maja) in Na m,! j^ve in dežoe pri usklajevanju organizacije civilne zaščite (26. maja), slednjem posvetu bo prisoten tudi minister za civilno zaščito Zamberletti.
Zakrivil jo je čuvaj med krajo nafte
Notranjski grozi ekološka katastrofa?
POSTOJNA — že deveti dan se pod kraškim svetom od Postojne do Planine preteka nič več in nič manj kot 18 tisoč 610 litrov naftnih derivatov, tako da zaradi značilnosti kraških tal lahko pride do onesnaženja vodnega črpališča postonjskega vodovoda v Planini, v vodnem zajetju Manli. Uvodoma smo rekli, da je do velikega izlitja naftnih derivatov prišlo pred devetimi dnevi in to v skladišču Petrola v Postojni. Dogodek pa je do odgovornih prišel šele v petek popoldne, danes pa se bo o izlitju naftnih derivatov v Postojni sestal na izredni seji postojnski izvršni svet.
Ob vsem tem nam se le vsiljuje vprašanje, zakaj so pri Petrolu v Postojni toliko časa odlašali z neprijetno informacij, to je z izlitjem več kot 10 tisoč litrov motor-
nega petroleja in 8 tisoč litrov kurilnega olja, saj pomeni poleg velike materialne škode še večja nevarnost onesnaževanja voda. V Postojni menijo, da je potovalni čas, tokrat naftnih derivatov od Postojne do Planine ob nizkem vodostaju in neposrednem podzemnem pretoku 18 dni. Kakorkoli že 18 tisoč 610 litrov mešanice naftnih derivatov je v kraškem podzemlju. Potrebni so tehnični posegi, da ne bi prišlo do onesnaženosti vodnih virov v Planini. Pa še to: do tega velikega izliva v skladišču Petrola v Postojni je prišlo v noči od sobote na nedeljo 5. in 6. maja, ko je čuvaj ob poskusu kraje goriva odprl za skoraj dve uri vse možne ventile, nezavedajoč se, da je v tem času skozi jašek iztekla tolikšna količina naftnih derivatov.
VOJKO KRPAN
Predala si jo bosta Richetli in Cecovini?
NA TRŽAŠKEM SI UTIRA POT POLITIKA ŠTAFETNE PALICE
Štafetna palica, ki je sicer bolj primerna za športna tekmovanja, se bo kot kaže sedaj uveljavila tudi na tržaškem političnem prizorišču. Štafetno palico si bosta, kot napovedujejo, podala demokristjan Ri-chetti in melonar Cecovini, ki naj bi vodila tržaško občino vsak po dve leti, vse do leta 1988, ko zapade mandatna doba občinskemu svetu.
To je zadnja novost, ki je v zadnjih dneh odjeknila iz tukajšnjih političnih krogov In zlasti iz tajništev tistih strank (KD in laično-sociall-stične sile), ki si že dalj časa prizadevajo za razširitev koalicije na Listo za Trst. S to potezo bi hoteli tako nekateri rešiti spor okrog županskega mesta med demokristjani in listar ji, ki je doslej paraliziral vsa pogajanja za razrešitev krize na občini in na pokrajini. Vprašanje pa je seveda če jim bo ta poskus uspel.
Svoj »imprimatur« sta doslej dali KD in po začetnem obotavljanju tudi Lista, laično-socialistične sile pa so se itak že izrekle za trdne večine, proti komisarski upravi in torej proti predčasnim volitvam. Na možnost volitev se je pred dnevi navezal le socialistični podtajnik Carbone, njegov predlog pa je ostal brez vsakršnega odmeva.
Za potrditev teh domnev bo treba počakati do jutri, ko se bo sestal občinski svet, ki ima kot prvo točko dnevnega reda izvolitev župana. Tržaško politično življenje nas je namreč že večkrat tudi v bližnji preteklosti navadilo, da je treba te ali one sporazume med strankami najaviti ter oceniti le takrat, ko postanejo stvarnost. Lani septembra so npr. vsi, vključno z nekaterimi krajevnimi časopisi, napovedovali, da bosta KD in LpT takoj ubrali pot sodelovanja v krajevnih upravah, kar pa se do sedaj ni zgodilo.
Če sledimo napovedim, bo Richet-ti torej jutri zvečer potrjen za župana z glasovi KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk in LpT, točno po dveh letih pa bo moral odstopiti in prepustiti mesto Cecovini ju, ki bo kot. kaže do takrat ostal le svetovalec. Taka »rešitev« odpira problem jesta-ve občinskega odbora, saj je znano, da je v tem trenutku več kandidatov kot razpoložljivih mest v tem telesu, zanimivo pa bo tudi videti, kakšna jamstva bo KD dala melo-narjem glede spoštovanja tega morebitnega sporazuma. Ob vsem tem pa se pozablja, da obstaja tudi pokrajina, kjer ni še jasno, kdo bo sploh predsednik po uveljavitvi politike »štafetne palice« na občini.
Z včerajšnje skupščine na dvorišču učiteljišča Slomšek
Tudi slovenski dijaki množično v Gorico
»Mi, slovenski dijaki moramo tokrat dokazati, da nismo le amorfna mladina in da se nikakor ne zadovoljujemo s tistim, kar nam je bilo že dano, ampak se hočemo tudi sami boriti za svoje pravice in za lastno bodočnost. In ker nas ni veliko moramo prav zato biti brez izjem vsi prisotni v Gorici na Travniku 20. maja dopoldne, da bomo lahko odločno in skupno zahtevali to, kar nam pripada«. Ta poziv je iznesel dijak našega poklicnega zavoda za industrijo in obrt »Stefan«, Niki Filipovič, na včerajšnjem zborovanju dijakov slovenskih višjih srednjih šol na dvorišču učiteljišča Slomšek, na katerem so se naši dijaki množično zavzeli za udeležbo na nedeljski enotni manifestaciji Slovencev v Gorici. Skupščine so se poleg dijakov udeležili številni profesorji in. vsi ravnatelji naših slovenskih višjih srednjih šol ter predstavniki strank in organizacij, v katerih delujejo Slovenci, ki so na zborovanju tudi spregovorili o nedeljski pobudi.
Predstavnik dijakov Filipovič je podčrtal, da je minilo že mnogo let odkar so bili v parlamentu predstavljeni prvi zakonski osnutki za globalni zaščitni zakon Slovencev v Italiji. »Verjeli smo premnogim obljubam in zaupali smo raznim vladam, ki so se med tem časom vrstile«, je poudaril. »To čakanje pa nas ni odvrnilo od zahtevanja naših pravic. »Slovenski dijaki se zavedamo pomena manifestacije«, je dodal. »Zavedamo se tudi, da lrhko marsikaj dosežemo le', če smo vsi enotni v boju, kajti ne smemo pozabiti, da kdorkoli bo kaj koval proti naši narodnostni skupnosti, nas bo vedno skušal najprej ločiti. Zato lahko trdimo, da enotna manifestacija v Gorici ni sad trenutka, pač pa sad dolgotrajnega truda vseh nas, da bi končno vsi skupno zahtevali tisto, kar nam pripada.« »Tudi mi dijaki se moramo prepričati, da bo poleg misli in čustev, ki nas bodo družila v Gorici, pomembno tudi število udeležencev, kajti vsak izmed nas, ki bo prisoten na Travniku 20. maja, bo veljal točko v
prid narodnostni skupnosti, kdorkoli pa bo odsoten, bo veljal deset točk zoper vsa prizadevanja naše manjšine za boljšo prihodnost« je ob koncu naglasil Niki Filipovič-»Vsi v Gorico!« je bi’.o geslo, s katerim je zaključil svoj poseg tu dijaški skupščini prof. Aleš Lokar, ki je poudaril, da moramo biti v boju za naše pravice kljub razlikam, ki obstajajo med nami, tokrat nadvse enotni in kot primer omenil nedavno manifestacijo alpincev v Trstu. »To je bila velika manifestacija italijanstva«, je dejal. »Vštric s tem moramo tudi mi dokazati, da sme tudi mi zmožni takih akcij«.
Duško Udovič, je poudaril, da bo manifestacija odgovor na števine pritiske, ki smo jih deležni zadnje čase, cd zaustavljanja razprave o globalni zaščiti v parlamentu do omejevanja pravic na šolskem področju z znano razsodbo računskega sodišča. »Šola igra pomembno vlogo v razvoju naše skupnosti, zato je tudi prav, da da svoj prispevek za uspeh enotne manifestacije v Gorici«, je dodal Udovič-Boris Iskra je zgodovinsko uokviril vprašanje obstoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in odnosa italijanskega življa do Slovencev. Omenil je, da je ščitenje manjšine demokratični akt, ki pa ga italijanska država vse doslej ni uresničila. Prav zato je prisotnost vseh Slovencev v Gorici potrebna : »Ta manifestacija m proti nobenemu, ampak ’za’: za čast in dostojanstvo vsakega od nas in za čast in dostojanstvo vse naše narodnostne skupnosti«.
Igor Tuta je ob sklepu skupščine poudaril, da j® manifestacija v Gorici izreden zgodovinski trenutek boja za' naše pravice, pri čemer je omenil boj, ki so «.ga pred stoletji prav na Goriškem bili tolminski puntarji. »Dolžnost vsakega od nas je, da se udeležimo manifestacije, da tako nadaljujemo delo slovenskih puntarjev«, je zaključil Tuta.
Med dijaki je medtem že stekla akcija za skupni odhod v Gorico s posebnim vlakom, ki se bo nadalje-vala v prihodnjih dneh.
S sestanka kolektiva Slovenskega stalnega gledališča
Vsakršna okrnitev SSG bi danes pomenila napad na slovensko narodnostno skupnost
Kolektiv tudi sklenil, da se s transparentom udeleži enotne manifestacije v Gorici
V Kulturnem domu se je v torek zbral na skupnem sestanku ves kolektiv Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kateremu je predsednik Bogo Samsa orisal dramatični položaj našega gledališča. Slovensko stalno gledališče se bori za svoj obstoj, bori se, da bi jedro te visoke profesionalne kulturne ustanove ostalo neokrnjeno, je dejal predsednik Samsa in v zvezi s tem tudi obrazložil kakšne konkretne poti zasleduje upravni svet gledališča v iskanju rešitev, ki bi omogočale vsaj premostitev prihodnje sezone glede tudi na to, da so vse zakonske rešitve zelo daleč. O perečih problemih pa se bo moral v kratkem izraziti upravni svet Slovenskega stalnega gledališča, ki je sklican za četrtek v Kulturnem domu v Trstu.
Na skupnem sestanku gledališkega kolektiva pa je predvsem prišla do izraza zavest, da je Slovensko stalno gledališče bolj kot kdaj koli doslej povezano z našo narodnostno skupnostjo in njeno usodo in prav zato je kolektiv tudi odločil, da se skupno, s svojim transparentom, u-
deleži enotne manifestacije v Gorici. Slovensko stalno gledališče v Trstu je gledališče celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Njegovi problemi, njegov boj za obstoj, boj za ohranitev njegove strukture, takšne, kakršna je danes, je in mora biti boj in napor vseh Slovencev. Kakršnakoli okrnitev Slovenskega stalnega gledališča bi danes pomenila napad na celotno slovensko narodnostno skupnost, saj bi bilo vsakemu od njenih članov nekaj odvzeto. Ne smemo dopustiti, je bilo rečeno na sestanku, da bi naše gledališče postalo talec v spletu navzkrižnih interesov, ki jih je vzbudila razprava o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo vsi, da je italijanska država leta 1972 priznala našemu gledališču stalnost in si s tem prevzela tudi določene obveznosti, v prvi vrsti pa to, da bo jamčila za njegov obstoj. Te obveze pa še vedno niso spoštovane v ustrezni meri, kot tudi ni pravilno upoštevana specifika Slovenskega stalnega gledališča, ki je manjšinsko gledališče in ne more
računati ne na tako široko zaledje ne na tako številno publiko in torej tudi na tako visoke inkase kot italijanska gledališča.
V	nedeljo na Travniku v Gorici bo torej z geslom »SSG v skupnem bo ju« prisotno tudi Slovensko stalno gledališče.
Danes občni zbor Delavskih zadrug
V	kongresni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò 5 bo danes ob 17.30 redni letni občni zbor Delavskih zadrug (Cooperative operaie). Po poročilih upravnega sveta in nadzornega odbora bo predložitev in o-dobritev bilance z dne 31. decembra 198!) vključno s prevrednotenjem zadružnih dobrin v smislu zakona štev. 72 z dne 19. marca 1983. Med skupščino bodo upravitelji Delavskih zadrug porazdelili med otroke članov šolska priznanja.
Zaželeno je, da se občnega zbora množično udeležijo tudi številni slovenski člani zadrug.
Trgovinska zbornica vladi: Brž odobriti paket za Trst
Odbor Trgovinske zbornice je na ponedeljkovi seji soglasno sprejel re-solucijo, ki poziva ministrski svet, naj takoj vzame v pretres paket gospodarskih ukrepov v korist Trsta in naj ga potem čimprej predloži v razpravo parlamentu. Resolucija naglaša, da paket vsebuje predloge in zahteve, ki so jih sporazumno sestavili oziroma podprli predstavniki vseh političnih sil, stanovskih in sindikalnih organizacij in same Trgovinske zbornice. Ob tem Prl" pominja, da bi politične stranke, parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajin® ter deželna in krajevne uprave morali najodločneje in enotneje pritisniti na vlado in se pri tem poslužiti vseh razpoložljivih kanalov.
Resolucija ugotavlja, da se je proizvodna raven na Tržaškem močno poslabšala, in to ob naraščajočem osipu v vrstah tu stalno bivajočega P1"®-bivalstva, a vsi dosedanji pozivi k sprejetju posebne gospodarske politike v prid temu obmejnemu območju so bili zaman. Člani zborničnega odbora so izrecno opozorili na dejstvo, da je pomanjkanje vsakršnih nadomestitve!®® ali dopolnilnih pobud iz krogov ministrstva za državne soudeležbe znatno prizadelo tudi mala in srednja podjetja zasebne narave, ki delajo za velik® poldržavne družbe, sicer pretežno na področjih mehanske industrije in ladje-delstva. Pripomnili so, da je temu drobnejšemu gospodarstvu sila težko gl°b-ije prodreti na italijanski trg oziroma na širše tržišče Evropske gospodarske skupnosti zaradi zemljepisne obrobnosti Tržaškega.
Odbor je- na koncu potrdil, da bo Trgovinska zbornica vselej na razpolag® krajevnim ustanovam in političnim silam za vsako poedino ali enotno pobudo v korist krajevnega gospodarstva.
V Miljah razstava in dražba razglednic
Zbiratelji in ljubitelji razglednic bodo kmalu prišli na svoj račun. V M*' Ijah bo namreč od 19. do 27. t.m. 4. mednarodna razstava razglednic na f®' mo Veliki ilustratorji (Dudovich, Metlicovitz, Kirchner, Chiostri, Mucha drugi). V istih prostorih razstave, v stavbi, ki je v Ul. N. Sauro 5, bo v dneJ\ 19., 25. in 26. maja dražba starih razglednic, ki jo organizira miljski »Centiy del Collezionismo«. Le tega vodi kap. Vascotto, ki je pripomogel, da se 1 ohranila in prišla v prave roke marsikatera razglednica, ki priča o slovensK prisotnosti v okolici in samem Trstu. Če koga zanima ta téma, naj se udeleži dražbe zlasti v soboto, 19. t.m., od 15. ure dalje.
Pri že omenjenem Centru zbirateljstva na Trgu Foschiatti l/F je na voljo katalog z opisom motivov razglednic in z navedbo izklicnih cen. (F.*'
Petdeseta ponovitev »Rdeče kapice«
Danes dopoldne so v osnovni šoli v Sovodnjah Miranda Caharija, Stojan Colja, Marinka Počkaj in Stane Starešinič že petdesetič odigrali otroško predstavo Rdeča kapica. Rekordno število torej in najzanesljivejše potrdilo, da je pravljica pri vseh otrocih dosegla izreden uspeh. Člani Slovenskega stalnega gledališča so z Rdečo kapico gostovali po osnovnih šolah in vrtcih na Tržaškem, Goriškem in tudi v bližnji Sloveniji. Konec maja pa bodo nastopili tudi v Kanalski dolini in sicer v Ukvah. Povsod so bili sprejeti z velikim navdušenjem in dobili so pri svoji igri tudi veliko vnetih sodelavcev. In prav ta soudeleženost popolnoma prevzame mlado publiko in daje igralcem možnost, da se pri igri poslužujejo vse svoje fantazije.
Rdečo kapico je po pravljici bratov Grimm priredil Miroslav Košuta, zrežiral pa Mario Uršič. Slikovito in privlačno sceno je izdelal Marjan Kravos, kostume pa Marija Vidau.
Z okrogle mize tržaške federacije KPI
Problem zaporov: med zakonsko reformo in problemi preventivnega pripora
V ponedeljek zvečer je tržaška federacija KPI priredila v prostorih krožka »Rinaldi« v Ul. Madonnina o-kroglo mizo na temo: »Problem zaporov: med zakonsko reformo in problemi preventivnega pripora«, ki ji je sledilo prav lepo število prisotnih.
Uvodno besedo je imel odgovoren za probleme državnih reform pri tržaški federaciji KPI prof. Fausto Mon-falcon, M je nanizal razloge, zakaj so se v takem trenutku odločili za razpravo o taki temi. Poudaril je, da gre tu za velik socialni problem, ki ga ni mogoče ločiti od drugih perečih problemov.
Za Monfalconom jc spregovoril senator Sergio Flamigni, član senatne komisije za ustavne probleme, ki je govoril o splošnem poraznem stanju zaporov v Italiji. Zavzel se je proti preventivnemu priporu, zaradi katerega je v zaporih mnogo nedolžnih ljudi, ter poudaril, da so v zaporih priprti v glavnem reveži, mladi, brezposelni, ki so se nehote podali v začaran krog, ki vodi skozi zapor, da pa so tisti, ki bi si res zaslužili zaporno kazen, npr. veljaki camorre in
mafie, na svobodi. Sen. Flamigni je nanizal nekaj številk, ki same prikazujejo krivičnost zaporov, saj ni logično, da sestavljajo, recimo v velemestih, od 70 do 80 odstotkov vseh zapornikov ali zelo mlade osebe ali pa narkomani.
Kvaliteten poseg je imel ravnatelj centrov za umsko zdravje dr. Franco Roteili, ki je problem zaporov uokviril zelo široko ter dodal, da so pač vsi zapori krivični, kolikor izhajajo iz nekih socialnih nepravilnosti v družbi. Krivičen pa je predvsem zato, ker potem, ko je posamezniku odvzel socialnost, mu jo preprečuje tudi v notranjosti zapora samega. Malo je namreč takih zaporov, ki dopuščajo vsem zapornikom, da delajo ali da se drugače udejstvujejo, zato se je Roteili zavzel, da bi se zapori čim bolj odprli, a ne samo katoliškim prostovoljcem, kot se sedaj dogaja, in je seveda pozitivno, ampak tudi nosilcem vseh drugih stvarnosti, ki o-čitno ne sprejemajo zapora kot del socialnosti, temveč nekaj kar je na robu le te, da pač določeno »normalno« socialnost obrani.
Kot zadnji diskutant je še spregov®-ril ravnatelj tržaškega koronejskeg zapora dr. Giovanni Attinà, ki j® J glavnem nakazal probleme tržaškeg zapora, ki pa so seveda podobni vse® ostalim zaporom v Italiji. To je P1® veliko število zapornikov, zastor® stavbe (tržaška izhaja iz časov sto re Avstrije), počasnost birokracije, zavira katerokoli možno pozitiv®
pobudo, nato pa še nekvalificirano sebje, ki dela v notranjosti zap®r In še bi lahko naštevali, (dj)
• Trgovinska zbornica bo razpis®^8 letni izpit za vpis pomorskih ag® ^ tov v ustrezni stanovski scznar® smislu odloka predsednika rep®®r* štev. 66 z dne 4. januarja 1973. ” , šnjo za udeležbo na izpitu, ki ve J za agente s Tržaškega, Goriškega iz videmske pokrajine, morajo 111 resenti predložiti najpozneje d°. septembra letos. Za podrobnejša Penila se lahko obrnejo na PrÌ«~ji0 urad Trgovinske zbornice (U“ a Albi e Ruoli professionali), Bor trg 14, III. nadstropje, soba 313.
Množično in organizirano v Gorico!
Številna in zavzeta udeležba na sestankih za pripravo enotne slovenske manifestacije
Terenske priprave za organizirani odhod na nedeljsko manifestacijo v Gorico se nadaljujejo še danes in jutri, vrhunec pa so prav gotovo dosegli v ponedeljek, ko se je po številnih sestankih na Tržaškem in Goriškem zbralo kakih tisoč ljudi! O dobro o-biskanih in učinkovitih sestankih po-
Prevozi za goriško manifestacijo
avtobusi
~ organizirane skupine imajo možnost rezervirati avtobuse samo še danes od 8. do 11. ure na sedcnu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11, telefon 76-73-03 (koordinator V. Slavec)
—	cena avtobusnih vozovnic je 4.000, za dijake 3.000 lir
~ kraj in uro zbirališč, odhode avtobusov in ime odgovornega za posamezni avtobus sporočajte na Primorski dnevnik, telefon 79-46-72.
AVTOMOBILSKE KOLONE:
—	zbirališče, čas odhoda in ime odgovornega za posamezno kolono vozil sporočajte na Primorski dnevnik, telefon 79-46-72
POSEBNI VLAK:
vozovnice za posameznike in rezervacije za skupine v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška, na Primorskem dnevniku, Ul. Montecchi St. 6, na sedežu federacije KPI, Ul. Capitolina in na sedežu Združenja aktivistov, Ul. Petronio 4 ~ cena posamezne vozovnice je 4.000, za dijake 3.000 lir
—	odhod posebnega vlaka je predviden okoli 9. ure, povratek pa okoli 15. ure (točen umik bomo objavili)
~ vlak se bo ustavil v Križu in v Vižovljah (točno uro bomo sporočili) ~ vlak je namenjen v prvi vrsti udeležencem iz mesta, iz Križa in Vižovelj ter dijakom
~ Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz od goriške železniške postaje do trga na Travniku (Piazza della Vittoria)
~ pohitite z rezervacijami in nakupom vozovnic, na voljo so še dodatni vagoni!
vočajo iz Boršta, Boljunca, Doline, Prebenega, od Dom ja, iz Šetnpolaja, Križa, s Proseka, iz Nabrežine, Lo-njerja, z Rovt - Kolonkovca in Bar-kovelj. Po večini teh krajev so poleg Opčin, Padrič, Trebč, Zgonika, Milj in Repna organizirali vsaj en avtobus za udeležence in se dogovorih za avtomobilsko kolono. Istočasno so stekle priprave za izdelavo napisov in transparentov, pripravili so društvene prapore, organizirali člane pevskih zborov in godb, ki bodo nastopih na goriški manifestaciji. Posebej se pripravljajo tudi športna društva in nekatere šole, ki bodo šle na manifestacijo organizirano ai pa so posebej povabile učence, njihove starše in učno osebje, naj se v polnem številu u-deležijo goriške prireditve.
Lep odziv beležijo tudi javni sestanki, ki jih po svojih sekcijah organizirajo komunisti in katerim se v nekaterih primerih pridružijo tudi ostale vaške organizacije in društva. Pozivi k čim številnejši udeležbi, ki naj potrdi našo enotno zahtevo za globalno zaščito, prihajajo tudi z javnih sestankov, ki se te dni vrstijo po sekcijah Slovenske skupnosti.
V okvirčku o organizaciji prevozov vas posebej opozarjamo, da lahko le še danes dopoldne rezervirate avtobuse, glede prevoza z vlakom pa organizatorji prosijo, naj skupine, ki nameravajo vstopiti v Križu ah v Vižovljah, to sporočijo v Tržaško knjigarno po telefonu 73-24-87. Prav tako naj skupine sporočajo zbirališča in odhode ter imena odgovornih za avtobus, da jih objavimo v našem dnev-
Vrsta pobud, sestankov in akcij v dolinski občini za udeležbo v Gorici
0ri,ežn?m sestankov, ki se dnevno čin *6^° P° vse31	vaseh in ob-
^.-kot priprava na nedeljsko mno-boiD- mantfestacii0 v Gorici, je naj-t0 1Sl. dokaz, kako se naši ljudje na Dzd>1-lre^ev opravljajo in kakšno iam-Sie v3ada rned vsemi organizaci-tokr i društvi in ustanovami, ki bodo at enotno manifestirale za dose-Zakona^nega fl*°kaZnega zaščitnega
Povemo nekaj o pripravah, ki °bčin uU v dolinski občini, kjer je skliri uPrava že pretekli teden litič ° a Vse Predstavnike družbenopo-(j;n življenja v občini za koor-številnih pobud v zvezi s št«a U°m* m 30 manifestacijo. Dru-zač„i s<ma so potem seveda takoj Ti?2 delom.
PrrfŽt s? se v Dolini zbrali mladi od	ki so že včeraj hodili
loknVr.e-d° hiše, pa tudi po raznih v kat ln trpovinoh in delili letake, lež?? entl J Poziv vsem, da se ude-tenn 113doijske manifestacije, razen Potki 80 vključeni razni praktični na-kat' pa tudi telefonske številke, na leli ® s® lahko javijo vsi, ki bi zehaj t v Gorico z avtobusi (za sebi Jr.Ja . zagotovljena dva avtobusa) deli,. leph odhod iz Doline bo v ne-raz„„ ?.b Istočasno so mladinci jo o. Povsod tudi plakate, ki vabi-Qani??Vence' da se množično in or-festaJarU> udeležijo nedeljske mani-V0dnl3e- Kulturno društvo »Valentin Svojin 36 ze sklenilo, da se bo s špare ,avt°husom in tudi svojim tran-V n v • Podalo na pot v Gorico, stavnih'	SO- se zhrali tudi pred-
dekleti združenja vseh fantov in niti , totošnje »Majence«, ki so skle-udeležr se s svojim transparentom fopian10 m.antfestacije, istočasno pa Uspeh 030 .še Pri vseh pripravah za ZanrJf, bliske manifestacije.
*S»non r svet nizie srednje šole in nei » Gregorčiča je pozval učno starše w° osehje. kot tudi dijake in v Gori • se udeležijo manifestacije Alccijrj
Uedeii,. za čim večjo udeležbo v Borštu p- Gorici jo stekla tudi v Čer 2tj_ yer so se v ponedeljek zve-organi? ■■ Predstavniki vseh vaških večje Ju jim je o pomenu čim spream, .teibe na tej manifestaciji IVšR rp°Dl Milan Pahor, ravnatelj t>od0 ,so se tudi že dogovorili, da Ue-rn , a’lcan* odšli v Gorico v glav-Pa sta ovema avtobusoma, sestavili ceu, t- se tudi dve skupini mladin-družin i„a 26 včeraj obiskali več ‘°de , " opravili vpisovanje za od-t°Jnobili avtohusom ali osebnimi av-
It «	Dnmsinn	. X*_	1. „	_
Pripravljalnega sestanka pri Domju, kot domala vseh sestankov po vaseh in v mestu, se je udeležilo lepo število ljudi
mer v Ricmanjih, delo pa je steklo na vseh področjih tudi v Bol juncu in pn Domju, o čemer pa bomo še poročali.
tako se je za udeležbo prijavil celotni pevski zbor.
'Sestanki bodo sledili v teh dneh tudi v drugih vaseh, sinoči na pri-
niku in (sako olajšamo obveščanje u-deležencev manifestacije.
Pozivi in obvestila
udeležencem
manifestacije
Organizacije in društva iz Križa obveščajo, da bo zbirališče za odhod z avtobusom, z osebnimi vozili a’i vlakom v Gorico v nedeljo, ob 8.30 pred spomenikom.
Organizacije in društva repentabr-ske občine obveščajo, da bo zbirališče za odhod v Gorico v nedeljo, ob 9. uri na trgu v Repnu.
Koordinacijski odbor za Opčine, Bane in Ferluge sporoča, da bo zbirališče in odhod avtobusov v nedeljo, ob 9. uri izpred Prosvetnega doma.
Vaške organizacije iz Boljunca sporočajo, da bo odhod avtobusov in avtomobilske kolone v nedeljo, ob 8.45 s trga na Gorici.
ŠZ Bor sporoča, da bo zbirališče za množični odhod na manifestacijo v Gorico v nedeljo ob 9.30 na stadionu 1. maj.
Vsi Barkovljani, Gretarji in Rojan-čani se bomo v nedeljo, 20. 5. udeležili enotne manifestacije v Gorici. Odhod z osebnimi avtomobili oziroma z avtobusom bo izpred barkovljanske-ga portiča ob 9.00. Rezervacija avtobusa od srede do sobote od 18. do 20. ure na sedežu SKD Barkovlje, Ulica Cerreto 2. Za informacije telefonirajte na številko 43-81-9.
Sindikat slovenske šole Trst sporo ča, da bo dne 20. maja v Gorici, ob 10.30 . zbirno mesto šolskega osebja na Travniku pred vhodom v predor. Odbor ponovno poziva vse člane, da se množično udeležijo zborovanja.
Zavodski svet nižje srednje šole v Dolini poziva učno in neučno osebje, starše ter učence da se v čimvečjem številu udeležijo manifestacije, ki bo na Travniku v Gorici 20. maja 1984.
Škof Bellomi v zgoniški občini
Včeraj zjutraj je tržaški škof Bellomi prvič obiskal tudi zgoniško občino. V Gabrovcu se je na osnovni šoh Jože Srebrnič srečal in pogovoril s šolarji, starši, učiteljstvom in otroki otroškega vrtca. Dobrodošlico mu je izrekel župan Jože Guštin, ki je uglednemu gostu zaželel prijetno bivaiye. Bellomi se je zahvahl za prisrčen sprejem in se je nato ustavil tudi v gabrovški kapehci, kjer se je zadržal v razgovoru z vaščani. Nato je v spremstvu župana obiskal še osnovno šolo pri Briščikih.
B. S.
Gorico
Domače društvo bo odšlo s svojim praporom, prav
Stanislav Pelikan še podpredsednik lesnih trgovcev
Te dni je bil občni zbor tržaškega Združenja lesnih trgovcev. Na dnevnem redu so med drugim imeli izvolitev novega upravnega sveta in nadzornega odbora. Za predsednika u-pravnega sveta je bil potrjen Glauco Antonini, prav tako je slovenski podjetnik Stanislav Pelikan bil potrjen na podpredsedniškem mestu, člani upravnega sveta so še Ante Al-lazetta, Dario Curcd, Orazio De Forti, Luciano Steindler in Franco Mizzan. Predsednik nadzornega odbora je Steljo Soangaro, efektivna člana sta Fabio Zorzini in Franco Vecchiet, suplenta pa Oscar Sachs in Bruno Počkaj. Ujihova mandatna doba obsega dveletje 1984-85.
•	Včeraj so začeli v tretji svetovalski komisiji v deželnem svetu razpravo o zakonskem osnutku o deželnih kulturnih pobudah, ki naj bi prispevale k združitvi Evrope.
•	Predsednik tržaške pokrajinske u-prave odv. Damo Članici bo v petek, 18. t.m., predsedoval v Rovinju podelitvi nagrad »Istria Nobilissima 1983«. Svečanost bodo opravili pod pokroviteljstvom Združenja Italijanov iz Istre in Reke in Ljudske univerze iz Trsta, odvija pa se že 17. zaporedoma.
Priprave na 40. obletnico Rižarne
Odbor za obrambo vrednot osvobodilne borbe in demokratičnih ustanov iz Trsta se že pripravlja na 1. julij, ki sovpada s 40. obletnico začetka uporabe krematorija v Rižarni pri Sv. Soboti. Spominsko svečanost bodo priredili pod pokroviteljstvom predsednika republike, odbor pa pripravlja celo vrsto obrobnih pobud na vsedržavni ravni, ki bodo namenjene predvsem mladim. V okviru priprav na te pobude sta se pred kratkim srečala predsednik in podpredsednik pokrajinske uprave Clarici in Locchi s tržaškim županom Francom Richettijem, da bi se domenili o skupnem naporu občine in pokrajine v tem smislu.
Okrogla miza o premogovni centrali
Tržaško nenasilno združenje prireja v petek, 18. maja, v veliki dvorani v Ul. Don Sturzo 4 (za cerkvijo na Trgu Rosmini) javno razpravo na temo: »Premogovna centrala: zaposlitev proti zdravju?« Na okrogli mizi bodo sodelovali član vsedržavnega tajništva Prijateljev zemlje Beniamino Bonardi, miljski župan Willer Bordon, odbornik tržaške občine Rocco D’Alessandro, občinski svetovalec na hsti »zelenih« v Tržiču, ekolog iz Benetk dr. Gianni Moriani in deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi.
Mednarodni sejem tehnike v Plovdivu vabljiv tudi za podjetja s Tržaškega
V Plovdivu (Bolgarija) bo od 24. septembra do 1. oktobra Mednarodni sejem tehnike. Udeleži se ga tudi Furlanija - Julijska krajina z lastnim razstavnim standom, ki ga bo pripravil konzorcij FRIULGIULIA. Udeležba na sejmu bo za podjetja iz naše dežele tohko zanimivejša, ker je Bolgarija v zadnjih 4 letih bila edina članica SEV (COMECON), ki je v zunanjetrgovinski bilanci imela prebitek in bila obenem najmanj zadolžena nasproti zahodnim državam, zato je pripravila zajeten program uvoza strojev in tehnologije iz teh držav.
Prijave za udeležbo na sejmu morajo podjetja predložiti konzorciju FRIULGIULIA, katerega tržaški sedež je na Trgu Oberdan št. 4, tel. 65991, najpozneje do 20. maja. Konzorcij bo prijavljenim podjetnikom pomagal tudi pri kritju stroškov za razstavo v Plovdivu.
Organizacijski
sestanki
za pripravo goriške manifestacije
DANES, 16. t.m.:
,19.00 pokrajinski sedež PSI, Ul. Gaiatti, sestanek si’ovenskih socialistov
19.00 Ul. sv. Frančiška 20/11, sestanek Slovenskega filatelističnega kluba »Košir«
19.30	sedež KD I. Cankar, Ul. Montecchi 6/IV, sestanek slovenskih komponent Sv. Jakoba
20.30	sedež federacije KPI, Ul. Capitolina, sestanek aktiva slovenskih komunistov
20.30 Finžgarjev dom na Opčinah, javni sestanek sekci-cije SSk za vzhodni Kras
JUTRI, 17. t.m.:
20.30 Srenjska hiša v Borštu, javni sestanek sekcije SSk
20.30 gledališče Prešeren v Bo-ljuncu, javni sestanek komunistov dolinske občine (S. Spetič.)
20.30 Ljudski dom v Križu, javni sestanek sekcije KPI (B. Iskra)
20.30 Soščeva hiša na Proseku, javni sestanek sekcije KPI (M. Budin)
T	Zapustila nas je naša dra-
* ga mama, nona in pranona
Kristina Vidmar vd. Birsa
Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: hči Valerija, sinova Silvijo in Danilo z družinama
Trst, 16. maja 1984
KD Vesna izreka svoji tajnici Danieli Birsi in družini iskreno sožalje ob izgubi drage none.
Ob izgubi drage mame Kristine izrekajo svojemu uslužbencu Danilu Birsi in družini iskreno sožalje direkcija in uslužbenci Centralspeda.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Bernarda Daneua
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Posebna zahvala dr. Ukmarju in osebju II. intemističnega oddelka.
Žena Neva, sin Robert in hči Elizabeta
Prosek, 16. maja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki izgubi dragega člana Bernarda Daneua izreka globoko sožalje ženi Nevici, hčerki Beti, sinu Robertu in drugim sorodnikom Godbeno društvo Prosek.
16. 5. 1981	16. 5. 1984
Ob tretji obletnici smrti
Alojzija Perica
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Praprot, Sv. Križ, Nabrežina, 16. maja 1984
Dijaki 3. A razreda DTTZ Žigi Zois izrekajo iskreno sožalje prof. Jel ki Terčon - Šah ob izgubi mame Juste
Vrsta svežih idej za Tabor mladih ki bo 26. in 27. maja na Opčinah
Mladinke in mladinci med pripravljalnim sestankom
Del slovenske zamejske mladine se intenzivno pripravlja na Tabor mladih, ki bo v zunanjih in notranjih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v soboto, 26., in v nedeljo, 27. maja.
Zakaj Tabor mladih? Ker ga pač pripravlja mladina sama, po svojih okusih, izkušnjah, če pa bodo v večini mladi, pomeni, da bo to še večji praznik, saj je pravzaprav njim prvenstveno namenjen.
Zakaj pravzaprav gre? Iskanje novega, kar je v bistvu zelo težko, saj je bilo vse »novo« že večkrat povedano in uporabljeno, torej gre tu le za nove oblike, ki naj bi bile pri mladini prežete s svežino. To je torej bistvo, in za to tudi gre. Raznovrstni program bo obsegal vse, kar je lahko »novo« in »staro«, točneje eno prepreženo z drugim. Program obeh dnevov Tabora mladih se bo namreč začel že v jutranjih u-rah, ki bodo posvečene otrokom in njihovim animatorjem. Ti bodo risali, barvali panoje, se pač igrali in drugo, pravi program pa se bo oba dneva začel ob 16. uri z raznimi razstavami, odprtjem kioskov ter še z drugim. Poleg »običajnega« kioska za jedačo in pijačo, bodo tokrat tudi kioski, na katerih bodo prodajali izdelke, ki so jih posamezni obrtniki sami izdelali. Govorimo tu o keramiki, recimo o torbah, ogrlicah, majčkah in še o drugem. Igre se bodo medtem redno odvijale za otroke in »starejše«, v glavnem na več nivojih, v smislu, da bo program večstranski, kolikor bo na spore-
du več stvari hkrati.
Bistvo obeh dnevov pa bosta večera, ko se bo vsekakor plesalo (tudi revival), obenem pa bodo nastopili kantavtorji (Jani Kovačič) ali pa slovenske rock skupine (Avtomobili ali kaka druga). Med drugim bodo tudi odigrali šaljivo košarkarsko tekmo med žensko ekipo Poleta in Kabaret skupino (tisto od »Vse manj je dobrih osmič«), ponovili bodo »Vaje v slogu«, nastopili bodo mirni, prikazali bodo »vajo zamejskega pevskega zbora«, priredili bodo modni defile (»prvič v zamejstvu«), na sporedu bo dražba, in še drugo in še drugo. Tu je torej očitno, da se bo skušalo pritegniti prisotne ljudi, da »aktivno posežejo« pri izvedbi tega programa, pa naj to pomeni, da
se navsezadnje vsi igrajo kar skupaj. Zato ker je cilj tega tabora, mimo vseh visokodonečih parol, ki jih lahko ob taki prireditvi vrtimo, predvsem skupna zabava vseh prisotnih.
Kdo pa je ta mladina, ki ta tabor organizira? To so mladi, ki delujejo v sklopu slovenskih kulturnih društev na Opčinah, pri Banih v Trebčah in v drugih krajih. To so Igor, Mirta, Kristina, Andrej, Alda, Jadranka, Suzi, Alenka in še bi lahko naštevali. Vsak od teh in še drugih je dal po tri ideje ali pobude in akcija je stekla. Kakšna bo, pa bomo videli čez nekaj dni, ko bomo vse to preverili z lastnimi očmi...
DUŠAN JELINČIČ
V Trebčah sta v soboto gostovala moški in ženski pevski zbor »Franc Zgonik« iz Branika, ki imata s trebenskim kulturnim društvom Primorec že leta tesne prijateljske stike. Tako pevci iz Branika kot iz Trebč namreč skupno nastopajo vsako leto na tradicionalnem srečanju »Pesem ne pozna meja«. To je bil že tretji obisk zborov Franc Zgonik v Trebčah. Na sobotnem celovečernem koncertu je najprej nastopil ženski pevski zbor pod vodstvom Bože Birsa, nato moški zbor, ki ga vodi Gvido Filipčič, na koncu pa sta zbora zapela nekaj pesmi v skupni sestavi. Poleg umetniškega užitka je imel nastop namen, da se utrdijo prijateljske vezi med obema krajema, kot sta v pozdravnih nagovorih zaželela predsednik trebenskega društva Lucijan Pa-dovan in predsednik gostujočega društva Ivan Birsa.
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava skulptur in risb Franceta Rotarja.
V	priredbi Foto krožka Trst 80 je v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20 na ogled razstave črnobelih fotografij JANKA KOVAČIČA.
V	galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 18. t.m. svoja dela slikar Guido Tavagnacco.
izleti
KD Slovan priredi dne 27. t.m. izlet na Koroško, v Celovec in okolico. Cena
25.000	lir. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 040/226-286.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja dva enodnevna izleta : dne 3. junija v Trebnje - Mirna (Dolenjska) z ogledom stalne razstave naivcev; dne 23. junija v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11 -telefon 732-858.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
3. vaški praznik v šempolaju je zaradi slabega vremena prenešen na 18., 19. in 20. t.m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 14. PRAZNIKU VINA, da prinesejo svoje vzorce vina v srenjsko hišo v Borštu še danes, 16. t.m., od 18. do 20. ure.
Lutkovna skupina RMV uprizori danes, 16. maja, ob 14.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu lutkovno igrico Zvezdica zaspanka. Vabljeni !
KD I. Grbec - Skedenj priredi v petek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih članski večer. Nastopil bo mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni."
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124, Bazovica: tel 226-165. Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121. Sedjan: tel. 209-197.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - V TRSTU
sporoča, da je predavanje
Pravni aspekti položaja Slovencev v Italiji po podpisu osimskih sporazumov
prenešeno na sredo, 23. maja 1984.
»
.SLOVENSKO
te&čE
V TRSTU
I. PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
danesi 16. maja, ob 20,30 v srenjski hiši v BORŠTU jutri, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri DOMJU
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
v petek, 18. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v KRIŽU v soboto, 19. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu.
gledališča
STALINU SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
E. Albee - GOSPA IZ DUBUQUA od petka, 18., do četrtka, 24. t.m. v Drami SNG v Ljubljani.
ROSSETTI
Danes, 16. maja, ob 17. uri — red 1. sreda — bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 16. maja, ob 16, uri: E. O' Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gled. dvorani v Solkanu.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984 - Danes, 16. maja, ob 20.30 recital pianista Andrea Lucchesinija. Program obsega Paganinijeve, Brahmsove in Bartokove skladbe. Red B.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 17. maja, ob 18. in 20. uri: Jon Jošt - avtorski večer; ob 22 uri-A. Bojetn »Pogovori v hiši Karlstein«.
Velika dvorana
Jutri. 17. maja, ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo.
Okrogla dvorana
V	petek, 18., in v soboto, 19. t.m.: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
V	petek, 18. t.m., ob 20. uri: Identifikacija neke ženske, režiser Michelangelo Antoniom.
čestitke
Pevci moškega zbora Vesna čestitajo svojemu dirigentu FRANČKU ŽERJAVU za ugledno priznanje ZSKD.
KD Vesna čestita FRANČKU ŽERJAVU in članom mladinske gledališke skupine, za prejeti priznanji ZSKD.
KD Lonjer - Katinara iskreno čestita VILKU BATIČU za prejeto priznanje ZSKD za življenjsko delo na kulturnem področju v Lonjerju.
Danes praznuje v Bazovici svoj rojstni dan ANGELA SKERJANC-SCHWAM-BERGER. Obilo srečnih dni, posebno pa zdravja in mnogo let življenja ji želi mož Srečko.
razna obvestila
včeraj-danes
Vaške organizacije Padrič - Gropade
pozivajo vse vaščane, da se udeležijo enotne manifestacije v Gorici 20. maja. Odhod avtobusa bo ob 9. uri izpred trga pri cerkvi v Padričah.
Kriške organizacije pozivajo vse vaščane na množično udeležbo na goriški manifestaciji. Zbirališče v nedeljo, 20. t.m., ob 8.30 izpred spomenika.
Mladinski pevski zbor ima pevsko vajo danes, 16. t.m., ob 17.30 na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
KD F. Venturini vabi vse svoje člane in prijatelje na sestanek za sagro na Krmenki danes, 16. t.m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
SKD Barkovlje in TPK Sirena vabita člane in prijatelje na razširjeni sestanek za pripravo enotne manifestacije v Gorici. Sestanek bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12 ob 20.30.
Sekcija PCI-KPI občina Dolina vabi jutri, 17. maja, ob 20.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu na javno zborovanje na temo: Sedanji trenutek boja za globalno zaščito slovenske manjšine. Podrobno poročilo bo podal tov. Stojan Spetič.
ŠZ Bor in PD Škamperle organizirata za vse člane in prijatelje množični pohod v avtokolonah na enotno slovensko manifestacijo v Gorici 20. maja. Zbirališče na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo, 20. maja. Odhodi od 8. ure zjutraj dalje. Za informacije kličite vsak dan na telefonsko št. 040/51377 v Trstu. Priporočamo, da lastniki, avtomobilov poskrbijo za polno zasebno vozilo.
Mladi SKD Tabor iščemo stara obuvala, dežnike, torbice, pokrivala, obleke in spodnje perilo za TABOR MLADIH. Ves zbrani material bomo vrnili nepoškodovan. Zbiramo tudi fotografske posnetke in poezije, novele ter črtice, ki jih je kdo ustvaril v trenutkih pesniške ali pisateljske krize ali navdušenja. Vse prinesite v Bar SKD Tabor — za eventualne informacije telefonirajte na štev. 213945 v večernih urah.
^ V nedeljo, 20. maja, vsak Slovenec v Gorico na enotno manifestacijo za globalno zaščito.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabi svoje člane, da se udeleže enotne slovenske manifestacije, ki bo 20. t.m., ob 11. uri na Travniku v Gorici. Rezerviran je poseben vlak (umik odhoda bo javljen v časopisju). Vpisovanje za vožnjo z vlakom bo danes, 16. maja, od 10. do 11. ure na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj mest za koncert v Ljubljani.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Prigionieri del passato«. Glenda Jackson, Julie Christie, Ann Margaret, Alan Bates.
Eden 17.30 — 22.15 »Un caldo incontro«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.00 — 22.00 »Pomo desideri erotici al sole dei Tropici«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Hot Dog«. D. Naughton, P. Houser, S. Tweed. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Footloose«.
Capito! Danes zaprto.
Aurora 16.30 »Albergo a ore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 17.40 — 22.00 »Voglia di tenerezza».
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 «Diva».
Radio 15.30 — 21.30 »Voglia di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »L’esorcista«. E. Burstin.
darovi in prispevki
V	spomin na Ivotovo mamo Ivico Simonič daruje Martina Malalan 20.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na pok. Lucijo Petaros vd. Ota darujejo uslužbenci občine Dolina
90.000	Ur za ŠD Breg in 90.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na Meta Kralja daruje Zora Hrovatin z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ivana Ni-branta darujeta družini Hrovatin in Le-tig 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na pok. nonota Ivana Ni-branta darujejo družine Turk 25.000 lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na pok. Lojzko Poljšak darujejo družine Nibrant, Turk in Delise
15.000	lir za SKD Barkovlje.
Danes, SREDA, 16. maja JANEZ NEP.
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.30 — Dolžina dneva 14.58 — Luna vzide ob 22.19 in zatone ob 6.17.
Jutri, ČETRTEK, 17. maja MOJCA
Vreme včeraj : temperatura zraka 1? stopinj, zračni tlak 1009,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Marco Vlah, Patrizio Giuliani.
UMRLI SO: 77-letna Maria Slatich vd. Luglio, 60-letni Carlo Gei, 81-letni Giovanni Furlan, 9l-letna Maria Furian, 73-letna Emma Sokol vd. Rabusin, 72-letni Luigi Rossi, 74-letna Mercede Can-zian por. Antonelli, 62-letni Romano Sterpin, 6l-letna Clara Bon, 76-letni Nicolò Russignan, 98-letna M. Addolorata Scolaris, 87-letna Lucia Albertini vd. Capitanio, 63-letna Paola Ciona vd. Urbani, 70-letni Giovanni Ardessi, 42-letna Luciana Cesari por. Bertaglia, 82-letni Eugenio Giacconi, 63-letna Antonia De Pasquale por. Oselladore, 86-letna Giorgia Kerstiak vd. Invemizzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Ul. Commerciale 26, Trg XXV-aprila 6, Nabrežina, Boljunec, MilJe (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39. Trg Unità 4, Nabrežina. Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure
SOS — iščem kakršnokoli zaposlitev, tudi začasno. Tel. na št. 040/228-813 od 12. do 13. ure.
NAPRODAJ nova, še nikoli rabljena prikolica za Goldoni stroje. Tel. na št. 040/228-813 od 12. do 13. ure.
RIVIERA prodaja v Ul. Bartoletti (v bližini velesejma) 55 kv. m veliko skladišče z industrijskim hladilnikom za 100 stotov blaga. Tel. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Skednju, v Ul. P°n' ticello, 60 kv. m veliko stanovanje v
* prvem nadstr. : 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, veranda, avtonomno gretje na metan, velika garaža in parkirni prostor na odprtem. Tel. 040/224-426.
V SREDINI Gorice prodam polkletno stanovanje z ogrevanjem: 2 sobi, kuhinja, kopalnica, shramba in klet. Teina št. 0481/85328.
DOBRE cene pri »čistilnici - pralnici Vilma« v Dolini štev. 190 — tel. 040/228530 ter v Bazovici - Ul. Gruden 27. Obišče-te nas !
PRODAM Fiat 131/1300, po zmerni ceni-Telefon 040/567248 od 13.30 do 14.30.
PRODAJALKA z večletno prakso, z znanjem srbohrvaščine, nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati v večernih urah na št. 232-240.
OSMICO je odprl Sancin Karlo - Dolina št. 360. Toči belo in črno vino.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul 44, Opčine, Trst
menjalnica
15. 5. 84
Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . švedska krona . . . Holandski fiorini . . . Francoski frank . . . Belgijski frank .... Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Japonski jen ... . Španska pezeta . _. . Avstralski dolar . *. . Grška drahma .... Debeli dinar .... Drobni dinar ....
WS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F.-FILL-I 1Q - (JE? 61-4J6
1.690.— 1.300.—-742.— 166.—-214--— 207.-545.— 198.— 26.— 2.340.— 1.860.-614.— 87.— 11-6.-10.25 1.425.-14,-10.25 10.5®
COTTUR
TRST - Ul. Crispi 9 Telef. 793982
Zastopnik znanih koles WILIER in motornih koles GARELLI — PIAGGIO — CIMATTI — FANTIČ MOTOR — B. M. — PERITOLI
dodatni in nadomestni deli za kolesa, športni artikli, nadomestni deli za GARELLI in VESPO.

avtomobil in človek
radiotelevizija
Kako podaljšati življenje
zastarelemu modelu
V pričakovanju svojega prestižnega toodcla, ki ga načrtujejo skupaj z Lancio in Alfa Romeom je Fiat ču-“1 potrebo, da nekoliko poživi tržišče svojih dvelitrskih limuzin, ki jim raz-n‘ tuji konkurenti gredo močno v zelnik. Tako so si omislili, da M serijo argenta obogatili še za en model, ki so ga imenovali argenta SX in ki lrna najbrž vse, kar si še tako izbiren ljubitelj avtomobilov lahko poželi. Zato ni predviden za argento SX, ki Jo bodo izdelali v zelo majhni seriji, nikakršen optional. Tako sestavlja serijo argent kar pet bratov, od katerih ava z dizelskim motorjem.
Kljub mehanskemu polnilniku tipa volumex, kot ga ima že lancia trevi hpa Je argenta vse prej kot navdušujoč avto. Že zunanjost je odločno zastarela in prav gotovo ne more tekmovati z raznimi beemveji, audiji itd. Motor je še vedno znani 1995-kubični štirivaljnik, ki pa s pomočjo jnehanskega polnilnika zmore 135 KM, kar je za dvelitrsko limuzino skorajda že norma. V konici doseže argenta 185 km na uro, pospeši pa od 0 na 100 km na uro v 9,8 sekunde. Si-ccr pa gre za zelo udoben štirikole-snik, primeren za daljša potovanja
ob dokaj visokih poprečnih hitrostih. Notranjost je zelo skrbno izdelana, pa tudi dodatna oprema, ki je sicer v celoti serijska, je zelo bogata: celo klimatska naprava je že vključena v prodajni ceni. Kaj ne bi pri Fiatu vse naredili, da bi za nekaj časa še podaljšali življenje temu svojemu dotrajanemu modelu.
Da bi bila kos večjim zmogljivostim, ima namreč kar 22 KM več od svojih šibkejših bratov, ima argenta štiri kolutne zavore, prednje pa imajo kar 1.190 kv. cm zavorne površine, medtem ko imajo zadnje zavore »le« 990 kv. cm. In argenti SX je treba priznati, da ima zavore, ki so kos vsakršnemu položaju. Blažilniki so na plin, menjalnik pa je petstopenjski. Sicer pa ima nastavljiv volan, električno napravo za zapiranje vrat, ser-vovolan, prednje šipe z električnim pomikom, dve zunanji vzvratni ogledali, izredno popoln check-pannel, ki nadzira celo vrsto funkcij motorja, tako da ima voznik pred seboj v vsakem trenutku zdravstveno stanje svojega jeklenega konjička.
Cene za sedaj še niso sporočili, vendar ne bi smela biti daleč od 17 milijonov lir.
Na morje prenesen sodobni ritem življenja
Motorni čolni in gliserji
P° jadrnicah je skoraj obvezno spregovoriti tudi o motornih čolnih in Buserjih, saj so prav ta plovila med “sjbolj razširjenimi v Itoli ji. Klasič-na delitev je v izrivne in drsne čol-V®- Frvi v bistvu izpodrivajo vodo in le njihova hitrost odvisna od dolžine ula, ki ga povzročajo, v praksi hi-rost pogojuje dolžina vodne črte, da , zel« relativna moč vgrajenega mo-jMa, saj taki čolni dosežejo kritično ‘trust že z razmeroma šibkimi mo-, .ri1- Tu ne bi našteval prednosti in ‘be takih plovil, saj so v glavnem nani, med drugim take čolne rabijo anes skoraj izključno samo ribiči, ed dopustniškimi kapitani gredo ta-a plovila zgrešeno v pozabo.
Drsna plovila pri katerih je hitrost visna od oblike dna, jakosti mo-, ria in teže, saj vode ne izpodrivajo, a nimajo kritične hitrosti, pa uvr-l atn° navadno v napihljive čolne, ezkrovne čolne ali lupine, večje od-s ® dnevne gliserje in kajutne gli-
,. apihljivi čolni so med najbolj razve	Plovili ne samo v Italiji tem-
taV k - *<one tudi v svetu. Prednosti v 'n čolnoy so namreč velike. Pri-Z1 a.. Praktično ne rabimo, saj so rrvi 1V*' maritimne sposobnosti so iz-v n°- da jih uvrščamo med najbolj ne čolne. Glavne pomanjkljivosti gi Predvsem majhen bivalni prostor tra ■ na dolžino, občutljivost do veje |ln pret‘rana cena. Glede dolžine lil tfeba omeniti, da je najpriporoč-v„„PJsa tista med 3,80 in 4,20 metra, čniJ za tiste, ki jim je napihljivi edino plovilo.
zari'eZkro.vni čolni ali lupine so v Mr.fi JOtP <~asu skoraj vsi iz aluminija, m Slavne prednosti lahko navede-neuničljivost in s tem nizke vzdr-
ževalne stroške, taki čolni drsijo že s šibkimi motorji, z njimi pa se lahko podamo kar na obalo. Glavna njihova napaka so slabe maritinone sposobnosti, saj lahko z njimi plujemo samo ob mirnem morju. Glede razsežnosti je treba navesti, da so dolžine preko 4,20 metra nesmotrne.
Dnevni gliserji so za razliko od brez-krovnih drsnih čolnov že prava morska plovila, ki se lahko podajo na morje tudi v slabšem vremenu. Rabimo pa jih predvsem za dnevne potepe, za kopanje in sončenje, izvrstno pa se obnesejo tudi za športni ribolov in za potapljanje. Hib, če, izvzamemo ceno in stroške vzdrževanja, praktično nimajo, pod pogojem, da jih rabimo izključno za svoj namen. Na daljša križarjenja se z njimi ne-bomo podajali, kljub temu, da imajo zaradi precejšnje širine velik bivalni prostor. Med drugim take gliserje lahko prevažamo na prikolicah, da nismo vezani na priveze.
Kajutni gliserji so vsa drsna plovila, ki imajo pokrite bivalne prostore. Seveda bi lahko na razsežnosti navedli cel kup razredov. V glavnem pa lahko trdimo, da so ta plovila odraz sodobnega ritma življenja, saj združujejo hitrost z različno stopnjo udobja. Take gliserje pa si lahko privoščijo le lastniki debelih denarnic, ne samo zaradi cene nakupa, temveč predvsem zaradi stroškov vzdrževanja. Močni motorji namreč dobesedno goltajo gorivo, reklamni triki, da lahko z majnimi kajutnimi gliserji plujemo že s 25-konjskim motorjem so v bistvu neresnični in sleparski, saj teža opreme za nekajdnevno križarjenje spremeni gliser v izrivni čoln, če ga poganja le 25-konjski motor.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	11.45 Televideo
12.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella - opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark
15.00	Risanke
15.30	Šola in vzgoja - kemija in kmetijstvo
16.00	Cartoni magici 16.50 Iz parlamenta
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Nord chiama sud - sud chiama nord — kronike
18.30	II gran teatro del West - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Sogni d’oro - film 22.10 DNEVNIK
22.20 Srečanje s kinematografijo
22.25	Športna sreda Rim - Tenis
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.30	Šola in vzgoja - človeško telo"
12.00	Che fai, mangi? Oddaja o prehrani
13.00	DNEVNIK 2 ob 13. uri
13.30	La dinastia del potere
14.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
14.35	Rim: Tenis
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	- 18.45 Vediamoci sul due -. glasba
18.15 Odprti prostor
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco - TV film
19.45	DNEVNIK 2
20.10	Nogomet: Juventus - Porto
22.00	DNEVNIK 2 - Večerne vesti
22.10	Politična tribuna
23.10	II buttafuori
23.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja
17.00	Sheridan, squadra omicidi - Paura delle bambole - film
17.55 Prostor za glasbo
18.25	L'orecchiocchio - glasbenr odd.
19.00	DNEVNIK 3
19.35	II pane spezzato
20.25	Šola in vzgoja
20.30	Irma la dolce - film
22.45	Delta
23.35	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.00 in 16.30 Odprto meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti :
GORICA — Seja teritorialnega odbora SKGZ o goriški manifestaciji KRIŽ — Poročila o delovanju članic ZSKD
TRST — Razstavi Rotar in Tava-gnacco
TRŽIČ — Razstava italijanskega naivca Renza Pillona DOBERDOB — Skupinska razstava
17.00 TVD - Poročila 17.05 TV šola in jutri?
17.30	Helena trojanska - film
19.20	Risanke
19.30	TVD Stičišče 19.50 Kulturna panorama
20.20	Ryan - TV film
21.20	Turistični vodič
21.30	Folk art - folklorna skupina Tine Rožanc
22.00	TVD - Vse danes
22.10	Nogomet: Basel Juventus - Porto
Ljubljana
8.50,10.35 TV v šoli 17.45 Poročila 17.50 Pedenjžep
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma 19.05 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.00	Risanka
20.10	Finale pokala pokalnih zmagovalcev v nogometu Juventus - Porto — prenos
Ob koncu Dnevnik
Zagreb
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Zgodbe starega Eskimca
18.15	TV koledar
18.25 Kronika občine Bjelovar
18.45	Humoristično-glasbena oddaja
19.30	TV dnevnik 20.00 Športna sreda
22.15	Ehievnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.40 Help! glasbena oddaja
12.15	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo "è servito - nagradno
tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadalj.
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.25	L’uomo che non sapeva amare -film
22.25	Kojak - TV film
23.25	Canale 5 News 00.25 Mirage film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
8.45	Alberto il ciccione - risanke 9.00 Archie e Sabrina - risanka
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Consegne a domicilio - film
12.30	Superamici - risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Tutti gli uomini di Smaley - nadaljevanka
16.50	L’uomo ragno - risanke
17.20 Masters, i dominatori dell'universo
17.50	La famiglia Bradford - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	Delitto sotto il sole - film
22.45	Tutti gli uomini di Smaley - 2. del filma
00.15 Sport
01.15	Strike Force - TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Quel certo non so che - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan- TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
Il tulipano nero - risanka
14.00	Devlin & Devlin - TV film
15.00	Agenzia Rockford - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Lalabel - risanka Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	II principe delle stelle - TV film 19.50 I Puffi - risanke
20.25 OK! Il prezzo è giusto - glasbeni program
22.30	La gang del parigino - Pierrot le fou - film
00.30 La sfida - film
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadalj.
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Shogun - risanke
17.30	Tigerman - risanke
18.00	Lupin III - risanke
18.30	Sampei - risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Senza famiglia nullatenenti cercano affetto - film
22.00	Agente Pepper - TV film
24.00	10 in amore - film
TRIVENETA
6.00	Film
7.30	Risanke
8.30	TV film
9.30	TV film
12.40 Sloane - TV film
13.30	Yoglii - risanka
14.00	Risanke
14.30	Film
16.30	TV film
17.30	Top Cat - risanke
18.30	Harry’0 - TV film
19.30	TV film
20.30	Film
22.30	Dražba 01.10 Film
TELEFRIULI
15.30	Mariana, il diritto di nascere -TV film
16.30	Molly - film
18.00	Starzinger - risanke
19.00	Cara a cara - TV film
20.25 Mariana, il diritto di nascere TV film
21.30	La dottoressa sotto il lenzuolo -film
23.30	Gioco d’angoscia - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 Dopoldanski zbornik: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«; 14.30 Tja in nazaj (Disconama) ; 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« - Primorski pesniki v analitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 Glasbene podobe: jazz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzav in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - g asba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost
15.00	Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; Objave, EP; 17.00 Pogovor o. . .; 17.33 Iz zborovske zak:adnice; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 7.00 Dobro jutro v g*asbi; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak;
11.30	Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.36 Popevka tednu; 15.00 Brez meja; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojne tračnice; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 11.10 »La stanza dei rifiuti« 2. del; 11.30 Sha-na-na-na; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Habitat; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radiouno Ellington ’84; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Večerna glasba; 19.20Na naših trgih; 20.00 Nogomet Juventus -Porto ;	22.30 Glasbeni intermezzo;
23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30,	12.30,	13.30,	15.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00
Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 »Alla corte di Re Artu-si« radij, priredba; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Popu danski spored; 18.32 Čas glasbe; 20.45 Večerni program;	21.00	Jazz;
21.30	Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00,	9.00,	10.00,	11.00,
14.00	Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji
program - glasba; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena	matineja;	10.05	Rezervirano
za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pesmi slovenskih skladateljev v izvedbi Slovenskega okteta in ženskega KZ RTV Ljubljana; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana;
20.00	Glasba - Humana dobrina, ob petinšestdesetletnici Mitje Ribičiča; 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Milan Princ; 21.40 Komorni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. Grška ljudska pesem; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
Kulturna društva aktivno vključena v priprave na nedeljski shod
»Pesem pomladi« v nedeljo popoldne
V Kulturnem domu revija otroških pevskih zborov
Po udeležbi na številnih pripravljalnih sestankih sodeč, po aktivnem pristopu in ne nazadnje zaradi prisotnosti lepega števila mladih, kaže, da so naši ljudje pravilno razumeli pomen in duha nedeljskega enotnega množičnega shoda na Travniku.
V tem tednu so tudi po vaseh na Goriškem stekle konkretne priprave na dogodek. Sestanki so bili že v ponedeljek in sinoči v raznih krajih, podobna srečanja, namenjena predvsem informiranju o pomenu nedeljske manifestacije, pa bodo še danes in v naslednjih dneh, ko je upravičeno pričakovati, da se bo akcij; informiranja in senzibiliziranja stopnjevala.
Tako bodo v prihodnjih dneh o javnem in množičnem nastopu vseh Slovencev v Italiji razpravljali v izvoljenih telesih. Jutri zvečer v rajonskem svetu v Pevmi, še v tem tednu se bo predvidoma sestal občinski svet v Sovodnjah.
O organizacijski plati nedeljskega zbora in o pomenu dogodka je tekla beseda v ponedeljek zvečer na razširjeni seji goriškega dela glavnega odbora SKGZ. Predsednik Mrko Primožič je predstavnike kul! imih in športnih društev ter organi -arij pozval na nujnost množične udeležbe,
kar bo seveda mogoče doseči z največjim angažiranjem in prepričevanjem.
Primožič je priporočil, da bi se v vsaki vasi ustanovil ožji odbor, ki naj bi bil stalno povezan s pripravljalnim odborom enotne delegacije, da bi akcijo izpeljali kar najboljše.
Sinoči se je na sedežu KPI v Gorici sestal aktiv slovenskih komunistov, prav tako sinoči pa je bil napovedan sestanek mladinske sekcije Slovenske skupnosti.
Člani enotne slovenske delegacije so včeraj obiskali goriškega nadškofa Bommarca in ga seznanili z nameni in pomenom nedeljskega shoda.
Pomemben dogodek velja zabeležiti tudi v podgorski tekstilni tovarni, kjer je bilo včeraj zjutraj sindikalno zborovanje, pred tem pa je kakih 200 delavcem o namenih nedeljske manifestacije ter o prizadevanjih za globalno zakonsko zaščito govoril Marko Marinčič.
V teh dneh, ko povsod tečejo priprave na mogočno enotno manifestacijo, ki bo v nedeljo na Travniku, bomo gorički Slovenci tildi na drug način izpričali našo voljo po obstoju in razvoju. Tudi tokrat, kot vedno doslej, bo to omikana, kulturna prireditev, ki bo vsakomur, še posebno pa predstavnikom italijanska večine pokazala našo bogato kulturno ustvarjalnost. Gre za 2. revijo otroških pevskih zborov '»Pesem pomladi«, ki jo bo Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri v goričkem Kulturnem domu.
Letos se bo na odru goriškega Kulturnega doma zvrstilo osem skupin z Goriškega z obeh strani meje. Prireditelji so smatrali za umestno, da prireditev, ki je lani doživela lep uspeh, ponovijo in to predvsem, da nudijo našim najmlajšim priložnost, da se med seboj spoznajo in utrdijo prijateljske vezilj tem duhu je nastala pobuda in v tem duhu hoče tudi- nadaljevati. Obenem pa bo to priložnost, da razne skupine, brez vsakega tekmovalnega značaja, pokažejo to, kar so se čez leto naučile.
Na letošnji reviji bodo nastopili: zbor OŠ iz Solkana (skupino vodi Jožica Galeb), OPZ »Jezero« iz Doberdoba (Magda Prinčič), MOPZ »Gorica« (Rozina Konjedic), MPZ »Sedej« iz Štev er jam (Anka Černič), OZ »Skala« iz Gabri) (Anton Klančič), OZ »O. Župančič« iz Štandreža (Kida Gravner - Nanut), OZ »Briški grič« iz Števerjana (Ivan Klanjšček) ter MS »O. Župančič« iz Štandreža (EIda Gravner ■- Nanut).
Lepo bi bilo, da bi se tudi te prireditve udeležilo čimvečje število ljudi in da bi tudi na ta način izpričali naše zahteve, ki jih bomo glasno in jasno izrekli v nedeljo zjutraj na Travniku.
Sestanek z glavnim odborom SKGZ
Posnetek s ponedeljkove razširjene seje goriškega dela glavnega odbora SKGZ
Samo danes v kinu Verdi
»Se spominjaš Dolly Bell?« in srečanje z režiserjem
V Verdiju v Gorici bodo drevi na pobudo Kinoateljeja in Piccolo Cine-forum, v sodelovanju z upravo kina, predvajali film »Sječaš H se Doli Bel?« (Se spominjaš Dolly Bell?), mladega jugoslovanskega režiserja Emira Kusturice. Gre za najbolj pohvaljen film jugoslovanske produkcije iz leta 1981, kot želi dopovedati že sam plakat, ki našteva okrog petnajst izvlečkov iz pomembnejših italijanskih kritik. Pohval je bil deležen tudi doma, kar pa ni bilo dovolj, da bi Kusturica lahko pričel snemati nov projekt. " Še posebej je vsa publika nestrpna, ker bi želela preveriti talent mladega režiserja, ki
Organizacijski
sestanki
Danes, 16. maja
Jami je, ob 20.30 — na sedežu ŠD Jamlje, Trg svobode 5 Ronke, ob 20.30
Jutri, 17. maja
Seja rajonskega sveta za Pevmo, Osla v je in Štmaver, ob 21. uri v Pevmi.
Zborovanje v podgorski tovarni
Plakati, letaki, nalepke in drug propagandni material za enotno manifestacijo Slovencev na Travniku so na razpolago na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 84644.
Prejšnji teden se je enotna delegacija Slovencev v Italiji sestala s predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in jih seznanila z nameni in vsebino nedeljske manifestacije za globalno zakonsko zaščito. Sindikati so se takrat obvezali, da bodo s konkretnimi pobudami sensibili zir ali delavstvo glede teh vprašanj.
V skladu s tem dogovorom je bil na včerajšnji sindikalni skupščini delavcev podgorske predilnice govor o enotni manifestaciji Slovencev. V zastopstvu enotne delegacije je Marko Marinčič govoril o pomembnosti manifestacije in o prizadevanjih naše
narodnostne skupnosti v boju za dosego globalne zakonske zaščite. O brazložil je, katere so pravzaprav naše bistvene zahteve glede zaščitnega zakona.
Dejal je, da je enotna manifestacija izrazito slovenska, vendar to ne pomeni, da bi se hoteli zapirati. Nasprotno, ker Slovenci ne zahtevamo nikakršnih privilegijev, ampak samo to; kar nam pritiče po ustavi in mednarodnih obvezah, je za nas dobrodošla in zaželjena podpora vseh demokratov v večinskem narodu.
Zborovanja se je udeležilo okrog 200 delavcev predilftice.
si je že s prvencem pridobil toliko slave (zlati lev v Benetkah, v’ sekciji prvencev).
Film je postavljen 60. leta in se odvija v sarajevskem predmestju: v času, ko iz Italije priletijo pesmice kot »24.000 back. Zgodba je osredotočena na mladega Dina. Njegove dogodivščine razkrivajo težave prehoda iz pubertetne dobe v odraslo, ko spoznava seksualno ljubezen in si pridobiva izkušnje na lastnih napakah. Ob strani mu stojijo klapa tovarišev, zvodnik in njegova privrženka, pa pokončni oče, družina in seveda njegova zanimanja: hipnoza, glasba in golobi.
K uspehu filma sta zelo pripomogli karakterizacija junakov in odlična fotografija Vilka Filača, pa tudi dobra igralska zasedba profesionalnih in neprofesionalnih igralcev, med katerimi je znal Kusturica vzpostaviti pravilno ravnovesje. Posebne pozornosti je vredna fotografija: Filač odlično izkorišča učinke globine polja in učinke, ki nastajajo s povezovanjem dveh ali več kadrov ter odnos, ki je med prostorom znotraj in izven kadra (značilna je sekvenca obeda na dvorišču). Omenili bi še eno od redkih pripomb k filmu: to, da je zgodovinsko nedosleden.
O tem in drugih aspektih, filma se bo goriška publika lahko soočala drevi z režiserjem Kusturico in direktorjem fotografije Filačem, ki se bosta srečala z gledalci med drugo in tretjo projekcijo (tj. nekaj pred 22. uro).	I. P.
i
V	PETEK V SEDEJEVEM DOMU
Predstavitev knjige »Štev er jan«
V	Sedejevem domu v števerjanu bodo v petek, 18. t.m. ob 20.30 predstavili knjigo števerjan Marjano Terpina.
Zbornik bodo predstavili Marija Cc-ščut, Marija Ferletič in Rafko Dolhar, napovedan pa je tudi priložnostni kulturni spored, ki ga bodo oblikovali Tone Kozlevčar, Miha Dovžan in Vitomil Ahačič ter Stane Raztresen.
Knjigo je izdalo prosvetno društvo F. B. Sedej.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča člane in prijatelje, da bo 10. junija na G urah na Koroškem vsakoletno srečanje zamejskih planincev. Srečanje prireja SPD Celovec. Predvidoma bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz.
Društvo dalje vabi člane in prijatelje, da se 3. junija udeležijo slovesnosti ob odprtju koše na Golici nad Jesenicami. Prevoz z vlakom. Kdor se sovesnosti namerava udeležiti, naj sporoči na društvu, oziroma v trgovini Baucon.
koncerti
Drevi ob 21. uri v deželnem avditoriju nastop Tria Faure, v okviru »Glasbenih srečanj«. Na sporedu dela Cle-mentija, Brahmsa in Smetane.
V nedeljo v Ronkah
Odkritje grobnice - spomenika padlim partizanskim borcem
Srečanje planincev na Trstelju
V Ronkah se pripravljajo na pomembno slovesnost, ki bo v nedeljo, 20. maja, ko bodo odkrili grobnico - spomenik v osvobodilni vojni padlim občanom. V grobnico so že prinesli posmrtne ostanke 30 borcev, medtem ko bodo na spomeniku zabeležena imena vseh 175 občanov, ki so padli v borbi proti fašizmu in nacizmu, umrli v uničevalnih taboriščih ali drugod. Največ partizanskih borcev iz Ronk (v partizanih je bilo kar nad 400 občanov tega kraja) je padlo na območju Slovenije, kjer so se borili v okviru slovenske in jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske.
Nedeljska slovesnost se bo pričela ob 9. uri na trgu pred županstvom, ob 9.15 bo sprevod šel po mestnih ulicah, ob 10. uri pa bo slovesnost pred grobnico - spomenikom, kjer bosta govorila ronski župan De Pace in župan iz Marzabotta Dante Cruicchi.
• Po nekajdnevnem bivanju v zaporu, je zdravnik dr. Tristano Pausi spet doma. Sodišče je sicer zavrni-
lo prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, po drugi strani pa je dr. Pausi ju dovolilo iz zapora, vendar je v hišnem priporu.
Zdravnika so aretirali prejšnji teden, ko je sodišče po zavrnitvi priziva na kasacijskem sodišču, spet izstavilo zaporni nalog.
razna obvestila
Konec meseca zapade rok za izpolnitev obrazcev 740 in 750 in vplačilo salda davka. Do konca meseca pa je samo še štirinajst dni. Na to opozarjajo v uradih raznih strokovnih združenj, kjer tudi izpolnjujejo davčne prijave, tako recimo na sedežu SDGZ in pri Kmečki zvezi pa še kje drugje. Pri SDGZ v Gorici prosijo interesente naj se čimprej zglasijo v uradu (Ul. Morelli). Urad je odprt od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure ob delavnikih. Za informacije lahko vprašajo tudi po telefonu 32844.
Za izpolnitev davčne prijave se interesenti lahko obrnejo tudi na Kmečko zvezo v Gorici, Ul. Malta 2.
Na Trstelju, prijetni izletniški točki nad Vipavsko dolino, je bilo v nedeljo vsakoletno srečanje zamejskih planinskih društev z novogoriškimi planinci. Ob čudovitem vremenu se je družabnosti udeležilo nad sto pia nincev, članov društev iz Gorice, Tr sta, Celovca in seveda Nove Gorice. Letošnje srečanje je bilo že osmo. Udeležence je pri Stjenkovi koči pozdravil predsednik PD Nova Gorica
inž. Cveto Hvala. Poleg prijetne družabnosti je bilo nedeljsko srečanje tudi priložnost za dogovor o skorajšnjem srečanju zamejskih planincev, ki bo 10. junija na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec.
• Društvo Pionieri volontari del pr on to soccorso bo imelo v nedeljo, 20. t.m., ob 10. uri redni občni zbor na sedežu v Ul. Orzoni 58.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »L’adorabile — lingua di velluto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto.	.
VERDI 18.00 — 20.00 — 22.00 Skok v kino. »Se spominjaš Dolly Bell?«-Med drugo in tretjo projekcijo srečanje z režiserjem filma.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Cot killer«-
PRINCIPE Danes zaprto.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 — 20.30 »Ljudožerci Amazonke«.
SVOBODA 18.30 »Ping pong«.
DESKLE 19.30 »Brez hudobije«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. maggio 94,	'
73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel fon 83-349.
POGREBI
Ob 9.30 Giuseppe B ascilo iz •sP*oS'^ bolnišnice v kapucinsko cerkev m glavno pokopališče.
20. maja ob 11. uri na Travniku v Gorici
G. P. Coral: stalno iskanje odgovorov na nerešena vprašanja vsakdanjosti
Novost na knjižni polici
Dane Zajc :
Kepa pepela
ALEKSANDER ROJC
tS. maja bo v okviru Spomladanske simfonične sezone v tržaškem Verdiju velik glasbeni praznik, saj v praizvedbi izvajana TOUT A' L°VP ET COMME PAR YEU (Kar r}aenkrat in kot za šalo) za flavto tn orkester, skladba, s katero je mo-9°če najmarkantnejši tržaški skla-totelj GIAMPAOLO CORAL zmagal Ogrado Mesta Trst za leto 1983.
G. P. CORAL
Serialna pisava, strukture, ki gre-7° od mikrokozmosa, ki ga ustvarja-. iu(ti mali dve noti flavte in se po-oosi nabreknejo, dokler ne doseže 1° dodekafonskih not, tudi na livelu celotnega velikega simfoničnega or-*£Stra’ 80 Qkisbeni prevod istoimen-kf pesmi velikega francoskega li-lka Stephana Mallarmeja. Ta Kon-rriL Za f*avto in orkester, ki ga je URAL napisal v letu 1983, opisuje Penezijo in nepotrebnost igranja ki 9° ne ganeta niti lepo j*, niti čudovita pokrajina: zato f ‘Udi prvi del koncerta obsedeno Penetičen; glasbenik se pa ob tem sceno zamisli — drugi del zato pre-eva lirično razpoloženje, razmišljale. iluzija; s kadenco, ki jo flavtist aigra ob koncu drugega dela pa kon-a to magično razpoloženje in se vr-e kar nasilno klic frenezije: vse je aD£an, zaključita Mallarmé in Coral. bkoraj isti koncepti veljajo za kla Wsfci trio OSSERVANDO PAUL kfcE, skladba, s katero je Giam-L~° ° Coral zmagal letos 2. nagrado a Mednarodnem tekmovanju, ki sla Oa razpisala medžarska radiotelevizij ter založba MUSICA iz Budim-ste v zelo hudi konkurenci, saj je tir.° Predstavljenih kar 55 del strokov-neoporečni žiriji, ki ji je predse-°jal madžarski skladatelj Jànos De-sestavljali pa so jo švedski «idatelj Ingvar Lidholm, svetovno str* čelist Siegfried Palm, bolgar 'kii skladatelj Simeon Pironkov ter a]ski violinist Yang Bing Sun. nspiracija za ta klavirski trio pa cerfVe^ lirika, kot je bila v kon-on, z-a flavt°. ° katerem smo prej in ,ampak tri slike Paula Kleeja sliki? skladba pisana kot je Klee kom i sanjajoče. Pisava je pa tu Cori ksnejša, agresivnejša, ker je mul d0seael Mogoče najbolj sti-Prod i!”6-- rezultate prav v komorni nbi^elU’ sai je po Coralovem mne-je prav komorna glasba tista, ki danih °,vo Merilo skladateljevih glasbe-U(,ja!c kot tudi umetniške moči izda^.°u P° nekai besed o našem skla-
ZefS*a%poo*° ^°ral se je rodil v Trstu čil	Glasbeni študij je zaklju-
Ua konservatoriju B. Marcello v
Benetkah, trenutno pa poučuje na konservatoriju G. Tartini v Trstu.
Coral se je odlično uvrstil na raznih državnih kompozicijskih tekmovanjih, kot n.pr. v Genovi, Taormi-ni, Portofinu, Trevisu, leta 1971 je zmagal (I. nagrada ni bila podeljena) 2. nagrado natečaja Mesta Trst, leta 1975 pa prvo nagrado Prince Pierre v Monaco, leta 1979 prvo nagrado na natečaju klavirskih skladb Malipiero v Trevisu, leta 1983 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Cordano v Aosti ter nagrado Mesta Trst, letos v marcu pa 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti.
Ob tem kvalitetnem ustvarjanju je Coral pisal scensko glasbo za Stalno gledališče v Furlaniji - Julijski krajini (med drugimi deli je glasbeno komentiral tudi Tomizza - Cankarjevega Idealista), pisal je pa tudi za gledališke predstave v velikih italijanskih, kot tudi tujih gledališčih (i-menovali bomo samo Burgtheater na Dunaju, graško Schauspielhaus, ljubljansko in zagrebško gledališče, Festival Dveh Svetov v Charlestonu v ZDA).
Coral je napisal tudi 4 radijske drame — ena od teh je leta 1979 predstavljala Italijo (RAI) na prestižnem »Atelier su la prise du son dans le theatre radiophonique«, ki ga razpisuje evropska zveza radijskih postaj v Hilversumu —, dva baleta — od katerih je eden, Favola, bil predstavljen v tržaškem Verdiju leta 1981 —, več komornih, pa tudi simfoničnih del, ki so jih, poleg v Italiji, izvajali tudi v Španiji, Avstriji, Švici, na Holandskem, v Jugoslaviji, Mona-'-cu, Franciji, Nemčiji in ZDA.
Ob vsem delu je Coral tudi zelo uspešen zborovski dirigent, saj je dirigiral na skoraj 200 koncertih. Ob tem moramo dodati, da je bil on prvi italijanski zborovski dirigent, ki je izvajal v originalu dela iz slovenske in širže slovanskevliterature, kot n.pr. Veter Ubalda Vrabca, Vodopivčeve Žabe, pa še skladbe Mokranjca, Pa-pandopula in drugih.
Če skušamo na kratko prikazati kompleksno pot našega skladatelja, bi najprej omenili LE BEATITUDINI, ki je bila napisana leta 1974. BEATI TUD1N1 so drugi del velikega Cora-lovega dela MELODRAMMA, v kateri koezistirajo dve med seboj zelo različni polarnosti: v prvem delu A-POCALYPSIS, avtor namreč razgali v vsej svoji brutalnosti fetiše sodobne konsumistične civilizacije, od avtomobila — automobileberlinasuper-spydersprintcoupédvestnauro — do stanovanja — superatticosuperboqua dristanzecentralnaftasoleggiato — do sodobne metropole pa do sodobnega človeka, ki odgovarja na parolo velike plače kariere - da gospod -prosim, gospod doktor - vse to zne seno na skupni imenovalec apokaliptičnih vizij, na eno samo, grozljivo temo: tretja svetovna vojna, totalna vojna, vesoljna smrt. V drugem delu Melodrame, t.j. LE BEATITUDINI, pa skuša Coral nakazati pot k re šitvi, ko skuša individuum valorizirati srečne, beatificira pa tudi vse negativne momente v življenju, kot strah, gnus, polom. Mislim, da je to skladba, kot pravi Coral sam, namenjena onim, ki še verjamejo v človeško identiteto in medsebojne, prist no človeške odnose.
Po Beatitudini bi omenili delo, ki tudi markantno označuje skladatelje vo osebnost, in to je MAGNIFICAT za sopran in orkester, s katerim je Coral zmagal drugo nagrado na natečaju Mesta Trst leta 1971. Avtor je dobil navdih za to glasbeno delo v
verzetih Magnificat (v sodobni glasbeni literaturi je več takih primerov, imenovali bomo samo velikega italijanskega skladatelja G. Petrassija). Če bi govorili o kompozicijski tehniki, velja isto kot za Melodramo: vokalni del je pisan dodekafonsko, orkestralna pasiva pa je obdelana v vseh stilih sodobnega glasbenega pisanja, upali bi se celo trditi, da gre v 12 miniaturah Magnificata za formo nekakšnega prostega atonalizma. Vse-KaKor pa tudi v Magnificat lahko zasledimo intimno govorico, ki je bila tipična za Beatitudini, pa tudi za vso zahodno kulturo v tistih letih post ’68, ko si zavračal konzumistič-no civilizacijo, ko si verjel in se bohl za novega, poštenega človeka.
Lahko bi omenili še skladbe, ki so značilne za Coralovo delo tja do leta 1980 in ki so. kot MELODRAMMA, ali pa LUKRECOVA SMRT, ali REQUIEM ZA JANA PALACHA, ali CANCION DESESPERADA (po Nerudi), pogojene od vsakodnevne kronike ali pa socialne tematike. Ustavili bi se pa ob baletu FAVOLA, (delo je iz leta 1979), ki je skladatelju dovolila, da se je svobodno izrazil, brez zlaganega, stereotipiranega jezika, da je iskal v fantastičnem svetu odgovor na nerešena vprašanja vsakdanjosti, in, ker ni takrat verjel
v lirični teater, se je Coral tudi odločil za balet, ker tam prevladuje z glasbo samo gesta, brez vokala. Kar se pa pisave same tiče moramo dodati, da, če je v zgoraj omenjenih delih Coral vedno rabil samo dode-kafonijo in sploh nisi- našel tonalnega akorda, začenja pa prav v Favoli, navzlic kompleksnosti grofije, uporabljati tonalni akord, ki mu postane enako važen kot dodekafonija ali pa serialnost.
Omeniti moramo še eno zadnjih, a izredno posrečenih del Giampaola Čarala, in to je SONATA št. 2 za klavir, s katero je zmagal na natečaju klavirskih skladb »Malipiero* v Trevisu. Čeprav je Coral diplomiral iz klavirja, je to instrument, do katerega ima naš občutljivi skladatelj problematični odnos, lahko bi rekli, da ga klavir spravi v konfliktualnost eros - thanatos. Coral namreč odklanja poceni koncesije, šablono; klavirju, pravi Coral, se moraš približati brez tiste »vis consuetudins«, ko ti prsti grejo kar sami na stereotipirane akorde ali pa, da dosežeš že obrabljene in zguljene zvočne rezultate — njegov klavir je instrument iskanja resnice, brez strahu in omahovanj, kjer je koncept, ali bolje, »ratio«, kot je dokazal J. S. Bach, najvišji ideal resnice.
Nedvomno je dobro, da so tudi sodobni slovenski avtorji dobili svoje mesto v zbirki Kondor (izdaja Mladinska knjiga), posebno če gre za prominentne avtorje kot, sta to Šeligo in Smole. Ta dva avtorja sta že dobila svoje mesto v Kondorju, zdaj se jima pridružuje še pesnik Dane Zajc z izborom poezije, v zbirki Kepa pepela. Zajc je že doživel izdajo dveh izborov lastnih pesmi, sedanji izbor Zajčeve poezije pa je v toliko drugačen, da ga ni pripravil avtor sam temveč mladi Boris A. Novak. Ta je napisal tudi uvodni esej, s katerim je pesnik, kot je sam povedal, zelo zadovoljen. Vprašanje je, če bodo tako zadovoljni tudi bralci, kajti že prebiranje Zajčevih pesmi zahteva dobršno mero miselnega napora za poskušanje razumevanja. Prav isto pa velja za uvod Borisa Novaka, čeprav je jasno, da tudi uvod zahteva ustrezno adekvatno pisanje, ki je soglasno z literaturo, kateri je posvečen. Urednik in avtor uvoda pa sicer tudi pojasnjuje, kako je izbor pesmi uredil, držeč se kronološkega in tematskega načela. Sicer pa je v zbirko uvrstil Zajčeve pesmi iz vseh pesnikovih zbirk in dram. Štiri pesmi pa so natisnjene prvikrat.
Abstraktni avtoportreti Klavdija Tutte
Klavdij Tutta se je letos predstavil že s tremi samostojnimi razstavami in na vsaki izmed teh treh razstav je prikazal nov izbor iz obsežnega ustvarjalnega opusa. Najin pogovor se tako ni mogel začeti drugače kot z ugotovitvijo, da se očitno ne boji razstavnih prostorov.
Odg.: Res je, ni me »strah« razstavljati in veliko je bilo razstav v zadnjem času. Razstavljati se mi zdi celo izredno pomembno. Če namreč nastane veliko del, potem jih moram pač kot Apel na ogled postaviti.
Vpr.: Veliko ustvarjaš?
Odg.: V glavnem prebijem v ateljeju cele dneve. Razvijam svoj diskurz, se stalno oplajam, dodajam elemente, ki me zanimajo in vsaka slika mi že a priori rodi novo sliko.
Vpr.: Ti tvoji elementi in tvoje oblike so dokaj nerazpoznavni. Se imaš za abstraktnega slikarja?
Odg.: Pravzaprav gre pri meni za psihološko slikarstvo, kar pomeni, da je človek v teh slikah stalno prisoten. Mogoče še bolj kot v slikah, ki so razpoznavne že na prvi pogled.
Vpr.: Ne samo da delaš mnogo, ampak tudi zavzeto. Kako se spraviš k platnu, kakšen izziv ti je njegova belina?
Odg.: Belo platno me ravno dovolj sprovocira, da vstopim vanj. Ko se odpravim zgodaj zjutraj v atelje, že imam vizualno sliko o tem, kaj bom počel, pimam pa še dokončne predstave o formatu. Ko pa vstopim v atelje in ko se zavem energije, s katero trenutno razpolagam, se odločim 'tudi za format.
Vpr.: Kako pa vizualiziraš sliko?
Odg.: Osnovno vodilo so psihološka stanja. Zato so vse slike v bistvu abstraktni avtoportreti.
Vpr.: Poznamo te kot mirnega fanta, uporabljaš pa agresivne barve in trde barvne kombinacije. Kako to?
Odg.: Ja, saj veš, tiha voda globoko dere... V meni nekaj stalno tli in vre in to prehaja na platna. In to iz dneva v dan. če pa kak dan ne delam, nastane prav tako zanimiva situacija. Pride do manka, ki nato « pogojuje nastanek novih slik. če me kaj zabremza, bom drugič slikal z ihto; v drugih situacijah bom pa bolj umirjen... Vsaka situacija daje svoje vzdušje, to je pač življenje...
Vpr.: Koliko dni pa te lahko drži ena situacija, ena ideja?
Odg.: Sliko nastavim tudi v enem dnevu, dodatna gradnja slike pa lahko traja cel mesec. Včasih mi kar »zmanjka« formata in ga dodajam — tako so nastali nekateri diptihi in triptihi. Norme pa ne poznam. Slikarija ni obrtniško delo.
Vpr.: Si kdaj s kakšno sliko nezadovoljen?
Odg.: Seveda sem, še posebej, če se-srečam z balastnimi situacijami, ki me kar vržejo iz ritma. Zgodi se tudi, da sem tako nezadovoljen, da celo platno prebarvam z bedo barvo in da začnem znova. Se je pa tudi zgodilo, da sem neko sliko postavil v kot, ker nisem vedel, kaj bi z njo in da sem čez čas dobil stično energijo in sliko dokončal.
Vpr.: Kaj pa pogojuje tvoje sprehajanje med izraznimi sredstvi: od risb k predmetom, od olj h grafikam?
Odg.: Mislim, da menjave krepijo ustvarjalca-umet-nika. Človek je tudi prostorsko bitje in si zaželi ustvarjati v prostoru. To širi načine mišljenja, koren pa ostaja isti.
Vpr.: Mhrsikje or ješ ledino, pri grafiki pa si se odločil za tradicionalen in vse manj uporabljan kamno-tisk. Kje si našel stične točke s to prastaro grafično tehniko?
Odg.: Tehniko sem moral podrediti slikarski interpretaciji in litografija je temu še najbližja. Lahko rišem tudi s čopičem (ali pa s prstom), lažje združim slikarsko in risarsko znanje. Poleg tega se mi zdi kovina odločno prehladna. Sem — in to se tudi po barvah vidi — izrazit mediteranski človek. Tudi zato mi kamen in kamnotlsk bolj ustrezata.
Vpr.: Vendar pa so grafike (vsaj po deležu v tvojem opusu sodeč) zgolj dopolnilo slikariji?
Odg.: Gotovo. V slikarstvu gre za nanose, za izvirnost..., pri grafiki pa je prišlo do tolikerih deformacij in manipulacij, da sem tudi zaradi tega prepričan, da je zgolj slika »ta pravo«. Delno tudi zaradi formatov, saj ljubim velike formate, ki mi jih grafika ne omogoča.
Vpr.: Tvoji veliki formati zahtevajo nedvomno tudi dovolj velike bele stene. Končajva torej z vprašanjem o idealnem prostoru za tvoje slike, o prostoru, kjer bi lahko mediteranska barvitost tvojih abstraktnih avtoportretov polno zaživela.
Odg.: Res je, moje slike zahtevajo izredno velik prostor. Dvometerska slika zahteva še enkrat toliko beline okoli okvirja. Pri pripravah razstav me pogosto mika, da bi postavil na ogled zgolj dvoje ali troje slik, nato pa se vendarle odločim za »pregled«. Seveda pa si lahko ljudje, ki imajo dovolj širine, sami predstavljajo manjkajoči beli prostor. Pa tudi frontalni pristop k sliki ni vedno edini »pravi«: včasih rišem po tleh ali pa sliko v določeni fazi prevrnem iz ene lege v drugo. S tem nastanejo zanimi praktični in teoretični problemi, ki so zanimali že Miroja. Verjetno se bom s tem v prihodnje intenzivneje ukvarjal...
TONI GOMIŠČEK
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
142.
Ali ni tako, polkovnik Torelli? Vas gloda vest, ak ®*ec*at-e tako nezaupljivo plamene naše prve vojne — Clie? Se bojite svoje žene Slovenke, a?!« je začel
inšpektor Losanna, ker ni nihče tvegal raz-wtlJe z njim.
Da ;M°ie Rozalije se mi ni treba bati! Poznam jih dol d°Voli- ki se boje svojih žena, Italijank, in to že br 8°" Celo takšni so, ki se boje vseh žensk! Saj so z hjih, pa ne ravno v rosnih letih...« ki “Merite name, polkovnik?« je vprašal Losanna, s ie rad sposojal druge in ni ničesar prenesel na 2 1 r&čun. »Nisem nor, da bi zamenjal vse ženske Hlien° samo, zlasti pa ne za Slovenko. Žal ste ustrelimo... Smo se razumeli?«
hla' ‘Da’ smo se!* le namesto polkovnika odgovoril pri)0r Vanelli. »Seveda so navzoči izvzeti in je vsaka hierjava le slučajna...«
j6 ,“'Tokrat ste se zmotili! Moje opozorilo polkovniku Dll° resno. Prehajamo h grobim vojnim posegom
za uničenje teh ljudi. On pa ima za ženo eno izmed njih. Zato je v nevarnosti. Pa ne samo Ipn, marveč vsak oficir, ki ima za ženo Slovenko! Maščevala se bo! Moža lahko zaduši v spanju. Lahko ga počasi zastrupi, mu pripravi nesrečo z elektriko, da ne govorimo o vojaških skrivnostih, ki jih ženam izblebetajo zaljubljeni moški...«
Polkovnik Torelli je spreminjal barve. Ni temu policijskemu psu dovolj užitka ob uničevalnem ognju? Mora zdaj uničiti še njega? Poznal ga je. Vedno je govoril v šali, mislil pa zares. Vendar se ga je toliko bal, da ni tvegal odkritega spora. Pogovor je obrnil na šalo:
»Zahvaljujem se vam za opozorilo! Odslej bom spal v ločeni sobi in se zaklepal. Jedel bom šele potem, ko bo vse prej pokusila žena! Elektriko bom kar odklopil! Da bi kaj izdala, pa ni skrbi, ker je vojska prav nič ne zanima!«
L os anni je bilo dovolj, da se ga polkovnik boji, zato ga je pustil na miru. Obrnil se je k učiteljici, ki je sedela ob njem, omrtvičena od občutka krivde. Ljudje si bodo mislili, da je Peter izdajal njej, ona pa naprej...
»Evelina, zakaj ste tako bledi in prestrašeni^ kot bi gorela vaša hiša?«
»Nisem prestrašena, gospod. Vse je prišlo tako naglo in nenadejano...«
»Gospodje oficirji! Naj vam naša učiteljica, ki
danes odhaja z nami, pove, kakšne težave je imela pri krotènju barbarskih otrok! No, povejte nam, se dajo predelati v Italijane ali ne?«
»Ne,« je dejala Evelina, »Hočejo biti to, kar so — Slovenci! Nihče jih ne bo predelal.«
»Ste slišali, polkovnik Torelli? Vi ste eden od tistih, ki mislijo, da se da pri ženskah spremeniti nacionalna zavest z mednožnim orodjem. Nobenega uspeha ni! Naučili smo jih italijanščine, sovraštvo pa je ostalo. To sovraštvo pa bomo uničili s strahom!«
Plameni požara so se spajali z oblačnim nebom. Vojake je divjanje utrudilo. Nekateri so se, omamljeni od vina in vročine, naslanjali na zidove in s steklenicami v rokah gledali v plamene, ko da ne bi vedeli, zakaj se vse to dogaja. Nekateri so bruhali, nekaj jih je po robu naselja ležalo in spalo.
Losanna je predlagal polkovniku, da zbere enote na glavnem prizorišču, pri cerkvi. Sklenil je, da bodo ob pokopališkem zidu ustrelili dva talca.
Karabinjerji so na njegov ukaz pripeljali dva vaščana, zvezana z žico, pretepena, skuštrana in gologlava. Inšpektor se je obrnil k polkovniku z besedami:
»Ta dva, najbolj obremenjena sodelavca oboroženih tolp, podnevi kmeta, ponoči partizana, poklanjam vojski, da ju ustreli in vnese v svoja poročila, čeprav smo ju mi ujeli!«
»Hvala vam, gospod inšpektor! Zgodilo se bo po vaši želji!«
Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov
Ju ve - Porto
Srečanje bo drevi v Baslu ob 20.15 - Neposreden prenos po italijanski TV (drugi program)
Po osvojitvi naslova državnega prvaka ima danes Juventus pred seboj še en cilj. V Baslu bo v finalu pokala pokalnih zmagovalcev skušal premagati portugalski Porto in tako letošnjo tekmovalno sezono končati na najboljši način.
Pri Juverutusu so pred današnjo tekmo optimistično razpoloženi in Tra-pattoni je prepričan, da se Atene ne bodo ponovile. Za Juventus je pomembno, da nadaljuje s pozitivnimi rezultati iz prvenstva in se tako dokaže tudi na mednarodnem prizorišču. Ekipa je taktično dozorela, izenačena in je letos večkrat dokazala da zna reagirati v vsaki situaciji.
Tekma v Baslu bo potekala tudi v znamenju dveh najboljših strelcev državnih prvenstev Italije in Portugalske Platinija in Gomesa. Poleg Pia-tinija pa imata še dva nogometaša Juventusa na današnji tekmi poseben motiv. Paolo Rossi bo hotel dokazati, da je italijanski nogomet še vedno v evropskem vrhu, poleg tega pa bo skušal upravičiti sloves strelca, ki daje gole na najbolj odločilnih tekmah. Drugi pa je nedvomno Poljak Boniek, ki je bil v dosedanjih nastopih na mednarodnih tekmah eden najboljših Juventusovih igralcev in bo tudi na današnji tekmi skušal dokazati svojim delodajalcem, da ga Ju ventus še vedno potrebuje.
Naloga Juventusa pa gotovo ne bo lahka, saj je Porto z dosedanjimi nastopi dokazal, da zasluži mesto v finalu. V svojih vrstah ima enega najboljših strelcev Evrope Gomesa, ki je letos že petič osvojil naslov najboljšega strelca Portugalske. Porto vidi svojo možnost v tem, da vsi štejejo Juventus za favorita, kar naj bi za Portugalce predstavljalo psihološko prednost.
Ekipi bosta nastopili v naslednjih postavah:
JUVENTUS: Tacconi, Gentile, Ca-brini, Bonini, Brio, Scirea, Vignola, Tardelli, Rossi, Platini, Boniek.
PORTO: Ze Beto, Joao Pinto, E-duardo Luis, Lima Pereira, Eurico, Magalhaes, Frasco, Sousa, Comes, Pacheco, Vermelinho.
Tekmo bo neposredno prenašala i-
talijanska TV po drugem kanalu ob
20.10.
Inter — Bayern 1:1 (0:0)
MILAN — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi sta domači Inter in mùnchenski Bayern igrala neodločeno.
Za Bayern je v 83. min. povedel Karl Hainz Rummenigge, ki bo v prihodnji sezoni igral za Inter, za domačine pa je bil v zadnji minuti uspešen Muraro.
e SELEKTOR ITALIJANSKE NOGOMETNE reprezentance Enzo Bearzot je za tekmo proti ZRN, ki bo 22. maja v Ziirichu, sklical reprezentante. Le ti so: Altobelli, Bagni, Franco Baresi, Battistini, Bergomi, Bordon, Ca-brini, Collovati, Conti, Dossena, Fauna, Galli, Gentile, Giordano, Rossi, Sabato, Scirea, Tardelli, Vierchowod. Po tekmi z ZRN bo italijanska reprezentanca odpotovala na kanadsko-a-meriško turnejo, kjer bodo igrali proti reprezentanci Kanade in ZDA.
'	... g
| Pred enotno manifestacijo 20. maja v Gorici |
S telovadnega nastopa leta 1946
Svojo pripadnost, zahteve za svoje pravice smo izpričali tudi v preteklosti z velikimi prireditvami, kot so bili telovadni nastopi. Na sliki: posnetek s telovadnega nastopa leta 1946 pri Sv. Soboti
Predsednik KŠD Vipava I. Petejan
»Shod bo uspel«
Mislim, da so priprave za nedeljsko manifestacijo stekle pravočasno in da sedaj manjka še zaključni del, ki obsega obveščanje, ki bo šlo zelo kapilarno. Moje osebno mnenje je, da bo shod dobro uspel, saj sem tudi pri naših ljudeh občutil, da se zavedajo pomembnosti prireditve. Moram reči, da so se tudi naši mladi vsebinsko vključili v to akcijo. Zato se bodo tudi kotalkarji, razen nekaterih, ki bodo nastopili na tekmovanju v Trstu, udeležili manifestacije enotno in množično. Priporočili smo jim tudi, naj na Travnik pridejo kar v športnih dresih. Obenem se bomo v petek zvečer srečali 2 mladinskim odborom našega društva, da se bomo skupaj čimbolj enotno pripravili na manifestacijo. Istočasno bi izrabil to priložnost in pozval vse domačine, ki bodo v nedeljo šli na 'Travnik, naj se do Gorice pripeljejo v avtokolonah. Zbirališče na Peči bo pred kotalkarsko ploščo.«
Sabljanje: mednarodni turnir v Trstu
Trofeja Marzi Sovjetom
Sovjetska zveza je včeraj v postavi : Husjenj Izmajlov, Sergej Mindigarsov, Georgij Pagosov in Mihael Bursev za-nea jivo osvojila prvo mesto na mednarodnem ekipnem turnirju v sabljanju za trofejo Marzi, v organizaciji Ginnastice Triestine.
Sovjeti, ki so v tem športu vodilni v svetu, so tudi na tem zelo kakovostnem turnirju potrdili svojo premoč, premagali vse ostale reprezentance in si zagotovili prestižno trofejo.
Na drugo mesto so se uvrstili Madžari, tretji pa so bili Italijani v postavi: Marin, Bonsanto, Ma-anotte in Franzini. Poljaki pa so brez zmage obtičali na zadnjem mestu.
IZIDI: Italija - Poljska 8:8 (zmaga It.); SZ - Madžarska 9:6; SZ -
Poljska 9:2; Madžarska - Poljska 8:8 (zmaga Madž.); SZ - Italija 9:5.
KONČNA LESTVICA: 1. SZ; 2. Madžarska; 3. Italija; 4. Poljska, (bi)
Vilas izločen
RIM — V prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva je prišlo do presenečenj. Čehoslovak Složil je namreč izločil Argentinca Vilasa po samih dveh setih igre (6:2, 6:2), A-meričan Glickstein pa je odpravil svojega rojaka Teltscherja s 4:6, 6:3, 6:2.
Naj omenimo, da je v prvem kolu Jugoslovan Marko Ostoja premagal Švicarja Stadlerja s 6:2, 7:5.
šport na primorskem
z□
Hrup motorjev na Obali
Slovenska obala je konec preteklega tedna preživela v hrupu motorjev udeležencev dveh velikih mednarodnih prireditev : v Portorožu se je zaključil 7. mednarodni avtomobilistični ra'ly Saturnus, na progi pod Tinjanom pa so se tekmovalci v motokrosu pomerili na letošnji drugi dirki za pokal Alpe Adria.
Kot rally Saturnus je bila tudi motokros prireditev na Tinjanu dobro obiskana, težka in dobro pripravljena proga pa je omogočila tekmovalcem iz Harije, Avstrije in Jugoslavije, da so prikazali vrhunsko vožnjo. V odsotnosti tačas poškodovanega Marjana Avblja je prepričljivo zmagal Drago Predan, ki je zanesljivo dobil
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
Ljubljančani v Skopju
Danes bodo na sporedu tekme 31. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva.
V ospredju zanimanja je štiri kola pred koncem boj za državni naslov, za katerega se z enakovrednimi možnostmi bori še pet ekip in pa boj za obstanek v ligi, kjer še vedno ni jasno, katera ekipa bo poleg Čelika, ki je že obsojen, zapustila družbo najboljših. Med sedmimi kandidati je v najslabšem položaju ljubljanska Olimpija, ki si danes v Skopju proti Vardarju ne sme privoščiti poraza, če hoče še upati v rešitev.
DANAŠNJI SPORED Željezničar - Dinamo (V), Slobo-da - Budučnost, Hajduk - Priština, Radnički - Partizan, Velež - Rijeka,
Crvena zvezda - Dinamo (Z), Vardar - Olimpija, Čelik - Sarajevo.
Jutri: Osijek - Vojvodina (po TV).
• V TRSTU JE BILO USTANOVLJENO združenje bivših igralcev in funkcionarjev Triestine.
Medbančni nogometni turnir
V okviru 4. medbančnega nogometnega turnirja bo danes ekipa Kmečke banke odigrala odločilno tekmo za vstop v finalni del. Ob 18.30 bodo na igrišču gluhonemih igrali proti ekipi Banca Cattolica.
Doslej so predstavniki KB igrali d ve tekmi. V prvi so remizirali z Banco del Lavoro 4:4, v drugi pa so tesno izgubili z ločniško posojilnico 1:2.
Jutri start dirke po Italiji
Z današnjo predstavitvijo ekip in jutrišnjim 5-kil ometrsknm prolog|am za posameznike se bo v Lucci začela 67. kolesarska dirka po Italiji, ki šteje letos 22 etap za skupnih 3.798 kilometrov. »Gira« se bo udeležilo 171 kolesarjev iz 19 ekip, od teh so štiri tuje, tekmovalci pa prihajajo iz 18 držav. Dirka se bo končala v nedeljo, 10. junija v Veroni.
Kdo so favoriti letošnje dirke, ki je skupaj s francoskim »tourom«, najpomembnejša etapna kolesarska prireditev na svetu? Imen je, kot vsako leto, več, čeprav so več ali manj vedno ena in ista. Prireditelj dirke Torriani je tudi letos prikrojil etape po okusu tistih italijanskih tekmovalcev, ki so med navijači najbolj priljubljeni, možna pa so seveda presenečenja. Tako naj bi dirka še najbolj ustrezala Saronniju, lanskemu zmagovalcu, ki pa je letos v zelo slabi for-
mi, tako da nekateri celo trdijo, da bo kmal u obesil kolo na klin,, čeprav mu je komaj 27 let. Več. možnosti pripisujejo tudi Moserju, ki je v sijajni formi, čeprav v večdnevnih prireditvah ni nikoli zablestel. Običajna »outsiderja« pa sta Baronchelli in Vi-sentini.
Tujo patruljo kolesarjev bo letos nedvomno vodil Laurent Fignon, ki je v odsotnosti Bernarda Hinaulta, zastavonoša francoskega kolesarstva. Fignon je lani osvojil »tour«.
Kot vedno bodo pomembno v.logo odigrali tudi Španci, s svojim kapetanom Fernandezem na čelu. Gorske e-tape so njihovo običajno bajno polje, skromni pa so v sprintih in etapah na kronometer. Enih in drugih pa je tudi letos kar precej, kar zadeva ciljnih ravnin pia velja omeniti, da bodo tudi letos delili »bonuse« prvouvršče-nim (20”, 10”, 5”).
obe dirki, na drugo mesto se je uvrstil Avstrijec Gleichweit, najboljši I-talijan pa je bil Signorini na petem mestu. V ekipni razvrstitvi je bila najboljša Jugoslavija, ki je tako prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku po dveh dirkah, med posamezniki pa je prav tako na prvem mestu nedeljski zmagovalec Drago Predan.
Dirka na Tinjanu je sodila v okvir praznovanja koprskega občinskega praznika, ki so ga športniki popestrili še z vrsto drugih prireditev. Najbolj množičen je bil gotovo tradicionalni »koprski tek«, ki se ga je kljub neugodnemu vremenu udeležilo več kot tisoč tekmovalcev, predvsem iz obalnih osnovnih šol. Prazniku so odprto občinsko prvenstvo posvetih tudi jadralci na deskah (v lahki kategoriji je zmagal Izolčan Zomada, v težki olimpijski kandidat Puh, med ženskami pa Burgerjeva), v sredo in četrtek pa zanimiv program pripravljajo tudi nogometaši: v goste bodo sprejeli ekipe Bosne iz Visokega, Pordenona in Triestine. Največ ljudi bo goto; vo privabilo srečanje med domačinu nogometaši in moštvom Triestine, ki bo na koprskem stadionu v četrtek, ob 17. uri.
Medtem ko se ligaška tekmovanja počasi končujejo (v slovenski nogo; metni ligi so le vozila uspela iztržiti točko na domačem terenu proti Muri, v primorskem rokometnem derbiju pa je Lipa prepričljivo premagato Astro Jadran iz Hrpelj), pa z uspešnimi nastopi nadaljujejo lipiški konjeniki. Na mednarodnem tekmovanju V Rimu so skorajda ponovili lanski u-speh, saj so v obeh najzahtevnejših disciplinah (»Grand prix« in »Grand prix special«) osvojili drugo, tretje in peto mesto. Najuspešnejši je b» ponovno Alojz Lah, ki je bil dvakrat drugi.
MIRAN KLJUN
Jadranovci se pripravljajo za soboto
Po nedeljskem porazu v prvi play-off tekmi za napredovanje v B ligo se Jadranovi košarkarji za sobotno drugo srečanje proti Maltintiju še kako vestno pripravljajo.
Za sobotni »popravni izpit« je namreč Jadranov trener Žagar do potankosti pripravil spored treningov. Že drevi pa bodo naši košarkarji, sicer ob zaprtih vratih v tržaški športni palači igrali trening tekmo proti ljubljanski Olimpiji. Srečanje se bo pričelo ob 19.30 in bo jadranovcem izredno koristen test pred sobotno tekmo s košarkarji iz Pistole.
Naši košarkarji so bili po nedeljskem porazu nekoliko potrti, pa tudi samokritični. Priznali so, da so v Pistoii napravili preveč naivnih napak. Trdno pa so namenjeni, da bodo lete odpravili v drugi tekmi, ki bo v soboto ob 20.30.
V Repnu naraščajniki
Ob 17. uri bo danes v Repnu prijateljska košarkarska tekma med nara-ščajniškima vrstama ZSŠDI in ljubljanske Olimpije.
Posnetek s prvenstvene tekme 1. dela med Jadranom in Maltintijem v Trstu
m	
U im	mmSm.	i ^
Žensko odbojkarsko prvenstvo »under 15«
Brežanke pokrajinske prvakinje
Sloga — Breg 0:2 (12:15, 13:15)
SLOGA: Kokorovec, Vidali, A. in B. Sosič, Filipovič, Križmančič Lupine, Milkovič, Dmovšček, Maver, Miot, Guštin.
BREG: C. in M. Velikonja, E. in L. Žerjal, Pertot, Manmenval, Tauce-ri, Maranzina, Komar in Zobec.
Tudi v povratni tekmi pokrajinskega finala »under 15« so Brežanke z 2:0 premagale Slogo in si tako priborile končno prvo mesto. Že v nedeljo pa se bodo v Vidmu potegovale za naslov deželnih prvakinj.
Tudi sinočnja tekma je potrdila, da Sloga in Breg v pokrajini nimata enakovredne konkurence, čeprav e-kipd še zdaleč nista igrali tako kot v prvem setu sobotne tekme v Dolini. Velja pa omeniti, da bi si slo-gašice po prikazani igri zaslužile o-svojitev najmanj seta, saj so bile praktično enakovredne nekoliko starejšim in bolj kotiranim Dolinčankam, ki niso povsem zadovoljile. Jasno
je, da bodo morale v nedeljo p£ deželnem finalu igrati precej bolj5*-’ še zlasti ker se bodo v izločilni tekmi pomerile z državnimi podprvaki" njami iz Fiume Veneta. Med P°sa’ meznicami pa je bila najboljša igrišču podajačica Sloge Martina Vidali. (ak)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Danes 3. kolo
Danes ob 19. uri bodo na sporeda naslednje tekme 3. koša 4. zamejskega balinarskega prvenstva : v Zgonik Kras A Kraški dom; v Nabrežto Sokol - Kras B; na Opčinah Polet Zarja in v Doberdobu Gradina - GaJa'
B. S.
• KOLESARSTVO — V peti etoPj Dirke miru od Mosta do Prage, dolg 146 km, je zmagal Bolgar Zajkmj pred rojakom Stajkovim in Vzhodnih? Nemcem Raabom. V skupni uvrstit še vedno vodi Bolgar Stajkov.
V odbojkarski interligi sa pionirke
Zmage Sovodenjk in Kontovelk
NA PROSEKU *
Y	nedeljo je bil na Proseku turnir ?nbojkarske interlige. Ker se šesterka Bpda ni predstavila, so odigrali le srečanje med TVD Partizan iz Sežane ln Kontove om Electronic Shop. Zma-
so domačinke po dveh setih igre. Medtem ko so v prvem slavile s precejšnjo lahkoto, je bila igra v drugem setu mnogd bolj izenačena in borbena.
K	IZID
■»Mitovel Electronic Shop - TVD ‘htrtizan Sežana 2:0 (15:11, 17:15) R.ONT0VEL . ELECTRONIC SHOP: ì^neu, Garbini, Marguzzi, Rupelj, Stoka in Ukmar.
V	KOPRU	C
Sovodenjke se z gostovanja v Ko-JT1} vračajo z dvema zmagama. V pr-i tekmi proti Semede i so naletele na "°gnzenega nasprotnika, ki je našim kletem povzročil precej težav. Že začetku so domačinke povedle z 8:2, nat 3r ,S<> na*e igralke dphitele in ato tudi zmagale po izredno izena-enem drugem setu.
. . ruga tekma je bila mnogo lažja, aj nasprotnik ni nudil večjega odpo ra naši ekipi.
„ .odenjl« čakajo do konca interli-K se tri tekme in sicer proti Solkanu
in dve tekmi z Novo Gorico.
IZIDA
Semedela - Sovodnje	0:2
(11:15, 14:16)
OŠA Ukmar - Sovodnje	2:0
(12:15, 10:15)
SOVODNJE: K. in B. Luvissutti, Flo-renin, Černič, Briško, Tomšič, Cotič.
(M. K.)
NA TURNIRJU MINI ODBOJKE
Slogašice druge
Najmlajše odbojkarice Sloge so v Maranu Lagunare dosegle nov lep uspeh. Na tamkajšnjem deželnem turnirju v mini odbojki, na katerem je nastopilo osem ekip, so namreč zasedle odlično drugo mesto. V svoji izločilni skupini so po vrsti odpravile vse nasprotnice. V finalu za prvo mesto pa so se spopadle z zmagovalkami druge skupine in sicer z Mosso ter tekmo izgubile. Povedati moramo, da sta obe ekipi prikazali dokajšnje tehnično znanje in resnično že pravo odbojko.
IZIDI
Sloga - Sangiorgina 2:0	(15:3,
15:4); Vivil - Sloga 0:2 (7:15, 10:15);
Marano - Sloga 0:2 (6;15, 6:15).
FINALE ZA 1. MESTO Mossa - Sloga 2:0 (15:8, 15:13).
LESTVICA: 1. Mossa, 2. Sloga, 3. Centro Olimpia, 4. Vivil.
Sloga je nastopila v postavi: Lara Lupine, Tjaša Kocman, Erika Škrk in Katja Fabrizi. (INKA)
Friulexport v Tržiču
Združena ženska odbojkarska ekipa Friulexport se bo od danes do sobote udeležila turnirja, ki ga v Tržiču prireja društvo Volley club Canon. Na turnirju sodeluje šest ekip, ki so razdeljene v dve skupini. V prvi, poleg Friulexporta, sta še Corindoni iz Foljana, ki se bori za napredovanje v D ligo in Pieris (novinec v C 2 ligi). V drugi skupini pa sta, poleg domačega Volley Club (D liga), še Mossa (D liga) in Ital-cantieri Gorian (C-2 liga). Naša ekipa se bo drevi ob 19. uri (v tržiški športni palači) pomerila s Corridoni-jem, v petek (vedno ob 19.00) s Pierisom, v soboto popoldne pa bodo na sporedu finalna srečanja.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A IZIDI 11. KOLA
Fiorentina - Sanitas 56:109; Breg -Quattropi 2:0; Autogamma - Saba 64:55; Foto Mauro - Prevenire 2:0.
SKUPINA B IZIDI 11. KOLA
La Talpa - Team Piubello 69:68; Santos - La Talpa 60:56; In ter Milje -Sokol 70:60; ACLI Fanin - Balonce-sto 53:62.
SKUPINA C IZIDI 11. KOLA IN ZAOSTALIH TEKEM Ferroviario - Servolana 80:109; Barcolana - In ter 1904 61:99; Ginnastica - Stella Azzurra 72:79; Bor - Ferroviario 2:0; Barcolana - Servolana odložena; Don Bosco - In ter 1904 67:68.
KADETI
Don Bosco — Bor 93:86 (44:44)
BOR: Pregare 18 (2:3), Semen 2, Jogan 8 (2:3), Pieri 12, Smotlak 6, Parisi, Kovačič 8 (2:3), Korošec 32 (2:3), Žnidaršič, Krapež.
S porazom proti Don Boscu so si borovci zapravili možnost, da bi osvojili končno drugo mesto na lestvici. Tokrat so »plavi« nerodno izgubili pro-
NARAŠČAJNIKI
B'®9 — Giorizzole 1:2 (0:2)
STRELEC; Barut «REG: Toffoli (Berteli), Žgur, Se-„nn ’ Walter Olenik, Ciacchi, Ve-(Biaggi), Silvano Olenik, San-^Godina, Argenti (Barut). n . n^"v »plavih« Spadaro je poslal K:, 'frišče predvsem rezerve, ker je to Pač zadnje kolo. Izkušeni Tr-ani so to izkoristili in dvakrat po-•Sa^ j® bil Breg v napadu in na onim igrišča povsem nespreten. V liufiolčasu so se »plavi« neko-da° l 3111 ib in tudi dosegli gol, vfen-g T^bcmost jim ni zadostovala. Z, ki je imel v začetku sezone pre-JsnJe ambicije, je obtičal v dnigi Polovici lestvice. (M. T.)
Zarja — Montebello 0:4 (0:2)
Z^k A: Zettin (Keber), Babich, ^bo, Sorelli, Leban, R. Kalc, A. G°jča, Ferluga (Milkovič), Ža-I: Gregori.
kinP^* V tekmi Bazovci niso presni; ' .sei'ije Porazov in so doma visti lzgubili proti MontebeUu. Go-zmagali zasluženo, saj so bili tenrsi, n9sProtnik ves čas tekme, med-„ ko so naši igralci razočarali.
1^ abe igre so bile za Zarjo posestva «P"**- v drugem delu prven-nje m jo tako končna ocena letoš-8a nastopa zarjanov precej slaba.
(P. B.)
Ml Kn>I ZADNJEGA KOLA le _ ggesana - Sant’Andrea 1:1, Zau-ga n.č o gi° 0:5, Roianc.se - Costalun-Gj..j"’ “• Luigi - Olimpia 0:2, Breg -4-i ZZI>*C 1:2, Campanelle - Fortitudo ‘ * *arja - Montebello 0:4. r	KONČNA LESTVICA
zolp ^lun«a 50, S. Sergio 40, Giariz-
MontnLi?" yito’ CGS- Muggesana in le •>]	35, Olimpia 34, Campanel-
tud„	Andrca 28, S. Luigi 25, Forti-
1S> Zaul g81"*8 in Breg 22, Roianese
CICIBANI______________
SKUPINA A
MBte?bell(> ~ Breg 6:0 <3:°)
dopivoiV" „Mauri. Lovriha, Ota, Vo-Pror ’ Gr°Pazzk Kosič, Grilanc, sprntrvi °bjektivno močnejšemu na-“Pku so Brežani igrali podre-
Začetniki Primorja so proti CGS B (na sliki) zmagali s 4:0
jeno vlogo in tudi zasluženo izgubili.
(M. š.)
IZIDI
Fulgor - Chiarbola 3:6, Zaule CGS 0:2, Montebello - Breg 6:0, Domio -
5.	Andrea 0:4, Soncini - Fortitudo 7:0, Ponziana - Giarizzole 9:0.
LESTVICA
Ponziana 39, Chiarbola 36, Soncini 35, Montebello 30, S. Andrea 25, Fortitudo 24, Domio 20, Inter S. Sergio 16, Giarizzole 15, CGS 8, Breg 7, Fulgor
6,	Zaule 5.
SKUPINA B
Primorje — Campanelle 1:2 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: v 27. min. Cappelli.
PRIMORJE: Spadoni, Taučer, P. Spadoni, Trampuž, Škabar, Peric, Cappelli.
Na domačih tleh je Primorje v o-kmjeni postavi moralo kloniti ekipi Campane! Neodločen izid bi bil morda pravičnejši rezultat tega srečanja, saj sta si bili ekipi po igri e-nakovredni. Tržačani pa so prav v zadnji minuti igre dosegli odločilni gol. (H. V.)
IZIDI
Chiarbola - CGS 3:0, Supcrcaffè -S. Giovanni 0:3, Costalunga - S. Andrea 1:1, Opicina - S. Vito 2:0, S. Luigi - Portuale 4:0, Primorje - Campanelle 1:2.
LESTVICA
S. Giovanni 35, S. Andrea in Costalunga 31, S. Luigi 29, Portuale 26,
Campanelle 24, Supcrcaffè 21, Chiarbola 16, CGS in Primorje 11, Opicina 8, S. Vito 5.
MLAJŠI CICIBANI
Op. Supercaffè — Breg 2:1
(1:0)
STRELEC ZA BREG: Mauri.
BREG: Gigli Fanò, Handler, Mondo, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara. (Štrajn, Punis).
Bil je to še kako dober »izpit« za naše nogometaše, ki igrajo v »play-off«. Brežani so se požrtvovalno borili do zadnje minute in prav proti koncu tekme so Openci osvojili zmago. Gre pa priznati, da so bili domačini boljši in da so tudi zasluženo zmagali. Brežani bodo v prihodnjem kolu igrali v soboto doma proti Ponziate. (M. š.)
PLAY OFF — IZIDI
Supercaffè - Breg 2:1, Costalunga -Fortitudo 4:3, Giarizzole - Soncini 1:3, S. Luigi - Ponziana 0:1.
LESTVICA
Costalunga in Supercaffè 4, Breg, Soncini in Ponziana 2, Fortitudo in S. Luigi 1, Giarizzole 0.
POPRVENSTVA
NAJMLAJŠI
Opicina — Kras 4:1 (3:0)
STRELEC ZA KRAS: v 21. min. d.p. Žagar.
KRAS: Purič, Kavalič, Umek, Žagar, M. Škabar, L. Škabar, Grgič, Šuc, A. Škabar, Škrk.
Kras je moral v nedeljo stopiti na igrišče v desetih, v drugem polčasu pa je igrišče zapustil še Grgič zaradi bolečine v hrbtu. »Rdeče-beli« so kljub okrnjeni postavi igrali dobro, žal pa so zagrešili nekaj napak v o-brambi in domačini so si zagotovili zmago že v prvem polčasu. V nadaljevanju so bili Kraševci enakovredni Opicini, toda bilo jih je premalo, da bi dosegli kaj več kot časten zadetek. Žagar je po lepi akciji z diagonalnim strelom zatresel mrežo. Ta igralec je izvedel več nevarnih prodorov in je bil nedvomno najboljši na igrišču. (R. B.)
Chiarbola — Breg 5:0 (2:0)
BREG: Turco, Ota, Zahar, Steržaj, Hervat, Boneta, Koren, Mauri, Bandi, Prašelj, Švara. (A. Zeriali, Ker-mac).
Igralo se je v pravem »poletnem vzdušju«. Naši nogometaši še zdaleč niso igrali, kot znajo in visok poraz je bil neizbežen. V prvem polčasu so bili sicer domačinom enakovredni, nato pa so popustili. Tudi sodnik ni bil v najboljši »formi«. (M. š.)
ZAČETNIKI
Campanelle — Breg 2:0 (2:0)
BREG: Cattar, Sancin, Glavina, Vodopivec, Cah, Kozina, Pintus, Slavec, Krašovec, Raffaele, Starec. (Alberti, Zupin, Andreuzzi, Covoni).
Čeprav izid ne bi kazal, so bili Brežani povsem enakovredni domačinom. Razlika je bila le v tem, da so domači nogometaši svoje priložnosti izkoristili, naši pa ne. V Bregovih vrstah velja predvsem pohvaliti Sancina. (M. Š.)
Sovodnje — Lucinico 2:5 (2:3)
SOVODNJE: Gulin, Juren, Pahor, Hmeljak, Berlot, Černigoj, Grillo, Princi, Ferfolja (Fajt), Cotič, Gulin.
Začetniška ekipa iz Sovodenj je s porazom zaključila letošnje prvenstvo. Gostje iz Ločnika so se predstavili zelo odločno na igrišče in v prvih desetih minutah dosegli kar tri zadetke. Domačini so nato zaigrali boljše in dosegli dva zadetka. V nadaljevanju pa so igralci Ludnica po novno zagospodarili na igrišču in dosegli še dva gola. (AC)
ti objektivno slabšemu nasprotniku, ki pa se doma večkrat izkaže. V drugem delu so borovci zgrešili preveč v napadu in bili so nepazljivi v obrambi, tako da so nasprotniki povedli 68:58 v 27. minuti in 84:76 v 36. minuti. Borovci so se z učinkovitim presingom približali na sami dve točki (82:84 v 38. minuti). Žal pa so zamudili priložnosti.
(Vanja)
Breg — Libertas B 60:75 (31:31)
BREG: Salvi 29 (3:15), Žerjal 23 (1:2), Ganciate 3 (1:2), Vodopivec 1 (1:7), Bandi 2 (0:3), Ražem 2, Gabrielli.
Proti Libertasu B so Brežani zamudili edinstveno priložnost, da bi končno dosegli svojo prvo letošnjo zmago. V 11. min. p.p. so naši celo vodili z devetimi točkami naskoka z rezultatom 18: 9, nato pa so se enakovredno borili vse do 26. minute. (Čok)
Libertas — Kontovel 146:72 (74:28)
KONTOVEL: Grilanc 18, DanieU 19, Stanissa 8, .Starc 27, Gruden.
V	zelo okrnjeni postavi saj so nekateri igralci odšli v Pistoia, so Kon-tovelci visoko izgubili proti solidni ekipi Libertasa. (D. S.)
IZIDI 23. KOLA
Barcolana B - Santos 62:142; Ferroviario - SGT 78:94; Polet - Barcolana A 66:68; Bor - SGT 82:78; Don Bosco - Bor 91:86; Breg - Libertas B 60:75; Libertas A - Kontovel 147:74.
LESTVICA
Inter Milje 38; Libertas A 32, Ferroviario, Santos, Bor in SGT 30; Don Bosco 28; Barcolana A 24; Polet 14; Libertas B 10; Kontovel 8; Barcolana B 4; Breg 0.
M1NIBASKET TURNIR PLASMON Breg — Suvich 35:17 (15:8)
BREG : Andreassi 2 (1:4), Sailvi 2 (1:2), Žerjal 4 (0:2), Kralj 4, Bandi 2, Cah 4, Gerbino 2 (1:4), Kozina 12, Vodopivec, Corbati.
Končno je prva ekipa Brega zmagala sicer proti zelo šibki ekipi šole Suvich, a je z igro razočarala. Brežani so zgrešili mnogo pod košem in tudi prodore: Največ zaslug za zmago ima Poter Kozina, ki je dobro vodil tekmo in dal tudi 12 točk. Spretno se je boril Bandi pohva’a pa gre tudi štirim mlajšim, ki so dobro opravili svojo nalogo. (R. Žerjal)
Breg — Grandi Motori 15:18
(16:6)
BREG: Tul 2, Mingot (1:2), Vodopivec, Kocjančič, Gerbino 2 (0:2), Cah 2 (2:2), Corbatti 2, Ganciate 2 (0:2), Koren (0:2), Žerjal 2.
Bregovim najmlajšem je za las ušla zmaga. Po slabem prvem polčasu so se naši zbudili in nadoknadili zaostanek, največ v četrtek pa’času, ko so izbojevali delni izid 7:0. Vsi so se potrudili in pokazali napredek. Med posamezniki naj omenimo dobro igro Korena in Miguta. (R. Žerjal)
Foschiatti — Polet 54:37 (32:7)
POLET: Prd’ec 18, Slobec, Pavatič, Suban, Milič, Berdon 11, Unusič 4, Andolšek 6, Devescovi.
Kot že sam rezultat iz prvega polčasa kaže so bili igralci Poleta v prvih dveh četrtinah brez moči. V drugem polčasu so se zbudili in se zavedli, da nasprotniki niso dosti boljši od njih. Predvsem sta se izkaza'a Berdon in Prelec, ki sta presenetila tržaško ekipo. (Andrej Vremec)
Ancifap — Polet	63:29
POLET: Prelec 7, Slobec, Pavatič, Šuban, Guštin, Milič, Berdon 20, Brun-dula, Unusič 2, Ferluga, Andolšek, Devescovi.
V	prvi uradni tekmi so Poletovci visoko izgubili. Openci se povprečnemu nasprotniku niso znali upirati tudi zaradi slabega sojenja. Totalnemu porazu se je uprl le Berdon, ki je edini zadovoljil. (A. V.)
obvestila
ZSšDl
in Gori8’ xda sta urada združenja (Trst *aform-' na razP°'ag° za kakršnokoli dežpi„.aca° v zvezi z vseslovenskim GoiiCj shodom> ki bo 20. t.m. v
»bvK- Dev,n
Za „ya’ da se nadaljuje telovadba Urj v /?s*c vsak ponedeljek ob 20. Pa ^'ayadnici v Sesljanu, ob sredah Prav ?r, ka v dvorani I. Gruden v tako ob 20. uri.
«££Primoric
8t°rih ,cV«?onedeliek’ 2I- t-m-> v Pr<>-
rednf *£”čeve hiše,« Prosek 306, 19. <*b m ai zbor, v prvem sklicanju 2l. Uri' ; *n v drugem sklicanju ob Sedmi' *>ncvte red: 1. Izvolitev nred-
^Uika
red: 1. Izvolitev pred-občnega zbora, 2. Poročilo
predsednika, 3. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Razprava, 7. Volitve novega odbora, 8. Razno.
Teniški odsek Gaje sporoča, da se bodo tečaji za začetnike - odrasle pričeli danes, 16. maja, ob 20. uri in bodo obsegali 10 lekcij. Informacije in vpisovanje na igriščih na Padričah ob začetku tečaja.
JK Cupa
obvešča, da je regata za kajutne jadrnice, predvidena za nedeljo, 20. t. m., prenesena na nedeljo, 1. julija, in poziva svoje člane, da se množično u-dcležijo enotne manifestacije Slovencev, ki bo 20. t.m., ob 11. uri v Gorici. Člani kluba se bomo zbrali za skupni odhod na manifestacijo z avtomobili ob 9. uri pred društvenim sedežem v Sesljanskem zalivu.
Rolkarji SK Devin pred pričetkom sezone
Kot smo že poročali se rolkarji SK Devin pripravljajo na letošnjo tekmovalno sezono. O treningih in programih smo se pogovorili s trenerjem Antoni jem lorijem. Najprej smo ga vprašali naj nam kaj pove o sebi in sicer, koliko časa že trenira devinske rolkarje:
»Trenirat sem začel lani, letošnja bo torej druga sezona. Na začetku sem imel nekaj težav, ker je bila to prva moja trenerska preizkušnja v tej panogi. Zavedal sem se odgovornosti svoje naloge, ker je po mojem odnos trener-tekmovalec bistvene važnosti za uspeh.«
»Trenirate dve ekipi in sicer tekmovalno in začetniško. Je njun program dela enoten?«
»Ne, trening tekmovalne ekipe temelji večinoma na rolkah, prisoten
pa je tudi suhi trening, začetniki pa pilijo predvsem slog rolkanja.«
»Bodo začetniki po znanju lahko dosegli tekmovalce?
»Upam, da jih bodo, ker kažejo veliko zanimanja do tega športa in tudi časa za dobre priprave ne manjka. Lepo pa bi bilo, da bi se jim pridružili še nekateri mladi, da bi bila ekipa številčno bolj krepka.«
»Kakšna tekmovanja načrtujete za letošnjo tekmovalno sezono?«
»Udeležili se bomo velikega števila propagandnih tekmovanj, hkrati pa bomo seveda prisotni tudi na državnem prvenstvu, ki bo letos razdeljeno na pet etap. Prvo tekmovanje bo na vrsti že v nedeljo, prva preizkušnja za državno prvenstvo p? bo 27. t.m.«
»Lahko že na začetku sezone pri-čakujevto dobre rezultate?«
»Prepričan sem, da se bomo izkazali in nekaj uvrstitev na prva mesta ne bo manjkalo.«
»Kaj pa na državnem prvenstvu. Boste tudi letos lahko posegli v boj za državni naslov, tako kot lani?*
»Mislim, da ja, še največ pa pričakujemo od cicibanov in mlajših začetnic.«
»Večina rolkarjev SK Devin bo letos prestopilo v višjo starostno kategorijo. Bo to vplivalo na tekmovalno plat?*
»Vpliv je jasen, ker morajo rolkarji v višji kategoriji preteči daljšo pot, kar je seveda mnogo bolj naporno. Hkrati je treba tudi spremeniti način vadbe, ki je bolj intenzivna.«
Rolkarjem SK Devin seveda iz srca voščimo, da bi tudi letos, kot lani, želi mnogo uspehov. (E. I.)
Naročnino: Mesečno 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1800.00 din. za organizacij m podietia mesečno 250.00, letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za ltoll|o
Založništvo tržaškega liska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni ip legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
16. maja 1981
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel 1040) 794672 (4 lmi|e) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samse

ZTT
Trst

člen italijanske /veze časopisnih založnikov FlEG
Na vsem področju, ki ga je prizadel potres, stalno dežuje
Vreme pesti potresence
RIM — Na področju, kj ga je pri zadel 7. in 11. maja potres, povečuje stisko tamkajšnjega močno prizadetega prebivalstva stalno deževje. Po krajši ponedeljkovi razjasnitvi je spet začelo deževati, piha hladen veter in temperatura zraka je na širšem področju padla celo na 3 stopinje nad ničlo. V višjih predelih tega področja, onih, ki leže v višini okrog tisoč metrov in jih je potres najbolj prizadel, pa je toplomer pokazal celo ničlo in okoliške vrhove je pobelil sneg.
Po zadnjih podatkih je ostalo brez strehe približno 11.000 oseb. Od teh so jih kakih 4.000 namestili v sta novanjskih prikolicah, 6.000 pod šotori, nekaj pa jih je začasno v ra
znih hotelih ali pri sorodnikih v drugih krajih.
Vsekakor pa pomoč stalno doteka, izboljšala se je dobava vode, še ved no dovažajo nove rulotke in šotore, po vsem področju pa patrolirajo mešane patrulje (vojaki, policisti, gozdarji in mlajši civilisti), ki ne varujejo poškodovanega imetja le pred šakali, ampak tudi skušajo preprečiti, da bi prišlo v poškodovanih poslopjih do še večje škode.
Zemlja se polagoma umirja in včeraj je prišlo le do enega sunka tretje stopnje. Ostali so pa tako šibki, da jih ljudje niti ne zaznajo, med tem ko jih vedno na skrivnosten način začutijo živali, ki so ob vsakem stresljaju zelo vznemirjene.
Novi šotori za potresence
(Telefoto AP)
Včeraj so pokopali dijaka, ki ga je umoril sošolec
TARANTO — Ob prisotnosti tarant-skega nadškofa Guglielma Mottole-seja, ki je opravil v baziliki sv. Ca-talda pogrebne slovesnosti, in veli-kéga števila prebivalstva, so včeraj v Tarantu pokopali nesrečnega Izletnega dijaka Massima Cattarula. Prebivalci Taranta so bili med pogrebom tem bolj pretreseni, ker je ta zločin povsem nerazložljiv
Massima je namreč umoril njegov dober prijatelj in sošolec, s katerim sta sedela v isti šolski klopi, 15-letni N. B., ki je zdaj, v mladinskem zaporu v Lecceju, kjer ga bodo v prihodnjih dneh zaslišali. N. B. je svojega prijatelja do smrti zabodel z nožem na nekem skritem kraju, kjer so ga našli šele po več dneh iskanja.
Obogateli na loteriji
NEW YORK — Zmagali so v šti rili. in vsak bo dobil okrog 5,5 milijonov dolarjev (več kot devet milijard lir), od česar bo treba od šteti 20 odstotkov zo davke. A kljub temu je to prav čedna vsota, ki jo bodo dobitniki postopoma prejemali skozi 21 let.
S tem rezultatom se je končala najbolj bogata loterija v zgodovini New Yorka in najbrž ZDA. Na milijone prebivalcev se je, prejšnji teden zakadilo v kraje in prostore, kjer so prodajali srečke: prodali so jih kar 24 milijonov, vsaka pa je stala en dolar.
»Šlo je za pravo srečolovsko mrzlico,,« so izjavili organizatorji, nekdo pa je pripomnil, da se je tokrat splačalo igrati, »pa čeprav nisem zmagal,« je še dodal...
Ali bo referendum zaustavil gradnjo?
DUNAJ — Kot doslej najgloblji prepad med delavskim gibanjem in zaščito okolja, je Alfred Gusenbauer, predsednik socialistične mladine Avstrije označil dileme v »Zadevi Hainburg« — ali zajeziti Donavo na tem močvirnatem spodnjeavstrijskem predelu ob češkoslovaški meji in zgraditi hidroelektrarno, ali pa ohraniti Hainburg tak šen kot je, neke vrste nacionalni park s pestrim živalstvom in rastlinstvom.
K takšni izjavi ga je nagnalo dvoje: v ponedeljek so na Dunaju na tiskovni konferenci objavili začetek referenduma zoper gradnjo v Hamburgu in danes je na novo ustanovljeni »Komite centralnih obratov« napovedal za prihodnji četrtek veliko demonstracijo (udeležilo naj bi se je med 12.000 in 15.000 delavci) na dunajskem Helden-platzu za gradnjo omenjene elektrarne.
Socialistična mladina je proti izgradnji elektrarne, vendar tudi ne misli podpreti referenduma. Slednjemu je posodil svoje ime' in znanstve-
no tezo avstrijski nobelovec in raziskovalec živalskega sveta Konrad Lorenz, ki stoji na čelu tega nadstrankarskega referenduma. Za spektakel so, podobno kot prejšnji teden na »živalski tiskovni konferenci« poskrbeli zagovorniki referenduma in so se danes po zaključku tiskovnega pogovora pre peljavali ponovno oblečeni v živali s fijakerji po dunajskih ulicah. »Konrad Lorenz referendum« naj bi zbral najmanj 200.000 podpisov ali pa celo, kot optimistično napoveduje dr. Guenther Nenning, predsednik sindikata avstrijskih novinarjev, več kot milijon.
Delavci, ki se bodo naslednji četrtek zbrali na Dunaju bodo demonstrirali pod geslom »Zanesljiva delovna mesta v prihodnosti« za graditev hidroelektrarne na Donavi, ker si tako pač nadejajo toliko in toliko novega posla. Spodnjeavstrijski predsednik delavske zbornice, ki bo na demonstraciji govoril, pravi: »Ne demonstriramo zoper varstvo okolja, temveč za besedo odgovornih.«
Samo — referendum, ki naj bi ohranil Hainburg z vsakoletnimi poplavami Donave, hoče preprečiti tudi odprtje jedrske elektrarne Zwentendorf, ki od kar je bila zgrajena, že nekaj let sameva, ker so tedaj Avstrijci tudi z referendumom takoj, ko je bil zgrajen, atomski objekt zaprli. Kot zanimivost in morda zviti trik intelektualcev vseh treh parlamentarnih strank in tudi strankarsko neopredeljenih, ki se borijo zoper zajezitev reke V Hainburgu — tiskovna konferenca v dunajski »Concordii« je potekala »ob priliki 29. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe«. Kaj sploh državna pogodba velja? — so že v vabilo zapisali sklicatelji in opozorili, da je »dober glas Avstrije v nevarnosti«.
Da se sproži parlamentarna razprava v neki zadevi — in to je to pot namen tega referenduma — pa je menda dovolj, da se zbere približno 200.000 glasov.
BARBARA GORIČAR
Nova vojaška maskota
Ameriška »Bulldog Brigade« v Zahodnem Berlinu ima novo maskot. Gre seveda za buldoga Chester ja Tretjega, ki pa očitno nerad gleda v isto smer, v kakršno gledajo vojaki	(Telefoto AP)
JV
Živa »izumrla« ptica
SUVA — Britanski naravoslovec Dick Watling stalno prebiva na otočju Fidži, ker ga je že pred časom povsem zasvojila misel, da mora na tem koncu sveta, bogu za hrbtom, odkriti neko ptico, za katero je znanost ne izpodbitno ugotovila, da je izumrla že vsaj pred sto leti. Bred 129 leti so namreč videli zadnji živi primerek MacGillivraye ptice, kot se imenuje. Tedaj so jo ustrelili, jo nagačili in zdaj je v nekem londonskem muzeju.
Watling pa je slišal na tem otočju ptičje žvrgolenje, katerega ni poznal in tako je menil, da lahko izvira le od skrivnostne »izginule« ptice. Posnel je to žvrgolenje na magnetofonski trak in ko se je pred dnevi podal na isto področje, je pognal svoj magnetofon s posnetkom skrivnostnega ptičjega petja.
In glej: že po nekaj minutah je nekaj krepko udarilo po njegovi glavi in ko si je Watling nekoliko opomogel od ' presenečenja je na tleh našel še omotično »izumrlo« ptico. Nad najdbo je bil tako presunjen, da je črnorjavega ptiča takoj izpustil v svobodo, da bi še naprej užival svojo »izumrlosU.
Pasja restavracija
PARIZ — V enem izmed najbolj razkošnih hotelov v Nici so pred kratkim odprli novo restavracijo. Raz' deljena je na intimne séparé je, v njih pa svojim izbirčnim gostom postrežejo z aperitivom »bloodi dogs«, Pu' ranovimi zrezki, ribjo specialiteto na nemastnem mleku in s fižolom, z lososom in rižem, katerega kuhajo na pari iz alg, v zalogi pa imajo tudi rdeče in belo meso, vseh vrst drugih rib, sirov itd. Vse to strežejo na dragocenih porcelanastih krožnikih in dobiti je mogoče tua1 razne pijače.
Za tako kosilo je treba plačati kakih 30.000 lir, kar sploh ni drago če pomislimo, da ima vsak klient rta razpolago tudi pasjega dietologa in živinozdravnika. T° restavracija je namreč namenjena izključno — psom-
□ FE1RA DE SANTANA — V tem brazilskem mestecu je od dehidracije umrlo kar 252 otrok, starih od enega meseca db šest let. Do masovne dehidracije, ki prizadeva tudi okoliške kraje, je prišlo zaradi nenadnega dviga temperature nad 40 stopinj Celzija in vse kaže, da je začel »razsajati« tudi skrivnosten virus.
MIKI MUSTERČudežni otok
(9)
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
UHH, POBEGNIL SEM II...g ‘SREČI Ml V TEI GOŠČAVI NI MOGIA «EDITI... VAI NEKI IEGTCDO-N30 t.upam da se bo izvlekel S SVOLI M OKLEPOM...
NO, Z DAI SEM POPOLNOMA SAM! VAI NAI POČNEM, SAI TU SE ‘SE OBRNITI NE MOREČ,, NE DA BI VOMU V ŽRELO SKOČIL.
STRASNEM^OTOKU...POISKATI GA
NAPOTIL <č>E JE,DA RESI PRIJATELJA, TODA- T72
Prepovedano tekmovanje v pobijanju piščancev
LONDON — V angleškem mestu Wobum so imeli vsako leto posebne tekmovanje, ki je privabljalo na tisoče gledalcev. Tekmovalci so mora* namreč v določenem času zaviti vrat čim večjemu številu piščancev m j.1,. oskubiti. Tekmovali pa so lahko vsi prebivalci tega kraja, le če so bili streP od desetih let.
Britansko društvo za zaščito malih živali je organizatorje te prireditve prijavilo sodišču, ki je tekmovanje prepovedalo.
Isto društvo, ki skrbi za živali, se bori tudi proti tradicionalnemu hr* tonskemu lovu na lisico. Toda tu ni doseglo doslej še nobenega uspeha.
V Angliji je torej trenutno piščanec kot lisica.
vsaj kar se »športa« tiče — bolje
Z zdravo prehrano do stoletnice...
MOSKVA Želite dočakati sto let in še' kakšno več? To ni P06®*?1^0 težko. Ravnati pa se morate tako: izogibajte se pečenemu mesu in slad* rju, jejte dosti zelenjave in sadja, mlečnih izdelkov in medu. Vse to jCJ j v zmernih količinah. Kalorična vrednost hrane mora biti nekoliko nižja one,, ki jo običajno priporočajo zdravniki. Jejte le tako hrano, ki ima, ,c*0. manj holesterola in če se že mesu ne morete odreči, potem jejte le kuha
Tako vsaj trdi prof. Dživi Abduševišvili, ki se ukvarja z gerontologi? v sovjetski republiki Gruziji. Tam pa živi kar 60.000 oseb, ki so stare v kot 90 let in tudi stoletnikov imajo dovolj skoraj za vsakim ogalom.
Seveda, pa se lahko vprašamo, če se za tako hrano splača živeti sto