GOS PODARST VO
LETO XIX. ŠTEV. 565 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 10. DECEMBRA 1965 SPED. INA BB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-953
Prve posledice inflacijskega pritiska v ZDA
Počasno dviganje cen - Denarna nasprotja - Obrestna mera zvišana - Kljub Vietnamu finančni optimizem
«čuvaiji ameriškega gospodarstva se ne bojijo, da bi ekspanzija poslov zamrla zaradi pomanjkanja pare, ampak ker so v skrbeh, kaj bo sploh z denarno paro, ki potiska naprej ves mehanizem.» Tako piše dopisnik neke londonske revije iz New Yorka.
Stroški za vietnamsko vojno in državni stroški za izvajanje notranjega programa v ZDA bodo prav gotovo dali že sredi leta 1966 velik sunek celotnemu gospodarstvu. Tisti, ki so najbolj poučeni v washingtonskih vladnih krogih, trde, da bo državni proračun dosegel 107 milijard dolarjev ali 7 odsto več izraženo v denarju. Ta proračunski povišek lahko dobijo z dohodki in ne bi prišlo do inflacijskih posledic, če pa bi bil proračun še višji, bi se vlada lahko zatekla k določenemu inflacijskemu pritisku.
ZDA so bliže inflaciji kot pred 10 leti, toda to ni niti toliko presenetljivo in tudi ne povzroča preplaha. Vse to izvira le iz izvajanja gospodarske ekspanzije v taki meri, da je prišlo do polne zaposlitve delovne sile. Nezaposlenost je namreč padla od 7 odsto v letu 1961 na izpod 4,5% v letu 1965. Vel. Britanija je dosegla to raven v svoji povojni najhujši recesiji, a Nemčija in Nizozemska imata takšno stanje že davno za seboi. ZDA se šele zdaj otepajo s tistimi težavami, ki se z njimi Evropa že dolgo bori.
LEZENJE CEN POČASI NAVZGOR
Normalno so se ameriške cene vsako leto zvišale komaj za 1,2 odsto, lani pa so se nekoliko hitreje zganile, in sicer za 1,7 odsto. V primerjavi z Evropo je to polževo lezenje, saj so v Vel. Britaniji šinile cene za 5,3 odsto, v Nemčiji za 3,6 odsto, na Japonskem kar za 8,7 odsto, edino v Franciji so bile komaj za 2,5 odsto višje.
Tudi za naprej ne utripa nobena rdeča alarmna luč:
1. Živila v ZDA se ne bodo prihodnje leto povišala kot so se letos. 2. Ne predvidevajo nobenih pomembnih mezdnih sporov do septembra. Takrat bodo razpravljali delavske zahteve pri »General Eletric* in pa pri «We-stinghouseu*. 3. Vladna ostra akcija v »upravnih cenah* glede bakra in aluminija je dosegla svoj ugoden psihoioški u-činek. Zavoljo tega ne bo nobenih povečanj cen.
OBETI ZA PRIHODNJE LETO SO SLABŠI OD LETOŠNJEGA LEZENJA CEN
ZDA torej ne bodo imele nobenih resnih težav glede svojih rezerv. Neposredne stiske so bolj finančnega značaja. Najresnejši in deprimirajoč je pritisk na zunanje ameriške finance spričo trdovratne pasivne plačilne bilance. Manj opazne pa so težave z domačimi kar občutnimi domačimi financami, ki jih vsak ne opazi tako zlahka. Posebno jih skrbi prerazširjenost dvoje bančnih velikanov.
POSOJILNE ZMOGLJIVOSTI V VELIKIH POSLIH
Ameriške banke so oddale zaloge državnih vrednostnih papirjev in vlagajo bolj kot kdaj koli prej svoje vloge v posolila. Za vse ameriške banke znašajo posojila 64 odsto njihove dejavnosti, pri vodilnih bankah celo 70 odsto. (V primerjavo s tem stan;em navajamo London, ki .le po vojni dosegel vrhunec s komaj 55 odsto). Ameriške banke bodo na kratkem s svojimi denarnimi rezervami ter kupu-JeJd zato denar v obliki potrdil (certificates) o vlogah. Industrijske korporacije so že v lanskem decembru umaknile svoie bančne sklade. Kaže, da bo bankam trda predla, poslovni ljudje plačujejo dejansko svoj bančni denar po 6 in celo 7% obrestih.
BANKE GREDO VSEENO NAPREJ
Naraščanje bančnih kreditov ne pomeni preveč v obsegu splošnega kreditiranja v državi. V zadnjih letih so drugod pridobile, predvsem v posojilnih o-pe racijah. Druga proti drugi tekmujejo v borbi za vloge ter plačujejo višje obresti zanje. O-pravljajo tudi donosnejše posle kot so na primer posojila na hipoteke in občinska posojila, raje kot pa da bi kupovale državne papirje. Nekateri menijo, da ni nevarnosti za ameriški bančni sistem vrsta oz. kvaliteta kreditov, ampak to, da si izposojajo denar na kratke roke. a ga posojajo na dolgi rok.
Kaj bi bilo če bi prišlo do »runa« (navala) na banke. Mislijo, da bi do tega prišlo le pri splošnem skrčenju dohodkov. Optimistično sodi večina gospodarskih krogov, da gre bolj za reševanje tehničnih in strukturalnih problemov denarništva kot na za splošno gospodarsko šibkost.
Jedro ameriškega plačilnega Primanjkljaja je v prevelikem odtekanju zasebnega kapitala 12 Amerike. Ena iz rešitev tega pro-blema naj bi bila v tem, da bi
podražili za investicije v tujini najemanje posojil v ZDA.
—ar—
Kaj ovira ameriško trgovino z Vzhodom
Posebno odposlanstvo ameriškega ministrstva za trgovino je preiskalo možnosti za nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave med Ameriko ter Poljsko in Romunijo. Poročilo tega odposlanstva pravi, da naletijo ameriške pobude za navezavo trdnejših trgovinskih stikov z vzhodnimi evropskimi državami, ki imajo socialistični gospodarski sistem, na določene ovire, ki dejansko onemogočajo ameriškim podjetjem, da bi si osvojila te trge. Med temi ovirami, ki veljajo za izmenjavo z vsemi vzhodnimi evropskimi državami, našteva odposlanstvo ameriški sistem licenc (dovoljenj za izvoz ameriškega blaga); na dnm strani pa tudi okolnost, da ameriški izvozniki ne morejo prodajati blaga v te države na tako ugodne kredite kakor njihovi konkurenti, to je japonska in evropska podjetja. Ovire postavljajo tudi predpisi za pobijanje dumpinga, poleg tega pa tudi možnost ,da ameriška javnost z bojkotom onemogoči uvoz blaga iz vzhodnih držav v Ameriko.
«LTnformation» poroča dalje iz New Yorka, da kažejo ameriška podjetja jasno voljo, da bi 1 razširila trgovino z vzhodnimi državami, toda tudi, ko bi prišlo do popolne sprostitve trgovine med Vzhodom in Zahodom, bi se ta prav iz razlogov, ki jih navaja odposlanstvo ministrstva za trgovino, ne mogla razviti.
Zvišanje obrestne mere
Ni navada, da se guvernerji ameriškega denarnega sistema Federal Reserve Board sestanejo ob nedeljah, in vendar se je to zgodilo preteklo nedeljo. Zadeva je torej morala biti nuj. na. Na seji so sklenili, da se obrestna mera zviša od 4 na 41/2 odsto. Pred letom je Federal Reserve Board zvišal 0-brestno mero od 3V2 na 4 odsto, to je v času, ko je bila zvišana mera na Angleškem.
Predsednik glavnega odbora Federal Reserve Board Martin
s starimi prijatelji, ko nihče ne ve, ali ne postanejo lahko Nemci nevarni tudi Franciji, je npr. tudi znani 80-letni pisatelj Fran-cois Mauriac.
V tej zvezi je zanimiv odgovor znanega francoskega diplomata Vladimira D’Ormessona, uredniku pariškega lista »Le Monde* na zadevno vprašanje tik pred predsedniškimi volitvami.
D’Ormesson je dejal, da se Francija ne sme zapreti v meje starega zahodnega kontinenta. V resnici je že pred časom nastopila odjuga med Vzhodom in Zahodom. Po zaslugi politike generala de Gaulla predstavlja danes Francija enega izmed bistvenih elementov te spremembe. »Tako se narodi, ki so bili tradicionalno povezani po srcu in duhu s Francijo zopet obračajo nasproti nam in obnavljajo zveze z nami. Tako prihajajo državniki iz teh držav v Pariz. Prihajajo k nam zato, ker vedo, da jih mi nočemo odvrniti z njihove poti in se vmeševati v njihove zadeve. Delajo to, ker so našli v francoski politiki mirno, prijateljsko in konstruktivno 0-zračje, ki jim omogoča, da oni sami in njihovi narodi, ki jih vodijo laže dihajo. Tako upirajo oči v nas Poljaki, Romuni, Jugoslovani in čehoslovaki, ki so še vedno naši dobri prijatelji; to lahko trdimo tudi o Madžarih in Bolgarih. Ali se Francozi zavedajo, vprašuje Vladimir D’Ormesson, s kakšnim zanimanjem sledijo ti naši prijatelji v Evropi razvoju v naši državi? A-li upoštevajo, kaj predstavlja general de Gaulle v očeh teh zelo občutljivih narodov?«
NEMCI NISO ZADOVOLJNI
Sodeč po poročilih iz Bonna, niso v političnih krogih zadovoljni z izidom nedeljskih volitev v Franciji. De Gaullova politika dela nemški uradni politiki sicer težave, vendar se vladnim političnim krogom zdi de Gaulle manj nevaren, kakor bi bil Mitterrand, ki je po njihovem mnenju predstavnik bodoče ljudske fronte.
Podražitev čevljev in avtomobilov v Ameriki
se ni odzval vabilu predsednika republike Johnsona, da bi prišel na Johnsonovo posestvo v Texasu, kjer bi se posvetoval o tem vprašanju, temveč se je postavil na stališče, da ima osrednja ameriška banka pravico, da sama sklepa o podobnih problemih neodvisno. V resnici obstaja med osrednjo banko Federal Reserve Board in vlado že del j časa precejšnje nasprotje glede kreditne politike. Vlada je mnenja, da bi bilo zvišanje obrestne mere škodljivo, ker bi zavr-lo sedanji ugodni gospodarski razvoj; po njenem mnenju ni inflacijska težnja še tako močna, da bi zahtevala takšen u-krep. V industrijskih, trgovinskih in finančnih krogih in pri sami osrednji banki pa so bili nasprotnega mnenja in je tudi prav zato prišlo do zvišanja obrestne mere.
Nemci proti «dolarskemu vdoru»
Na kongresu ameriških industrij cev v New Yorku je predsednik denarnega zavoda Bank of America M. Peterson izrazil mnenje v zvezi s povabilom vlade na sodelovanje za skrčenje primanjkljaja v plačilni bilanci, da bi v ta namen zadostovalo, ko bi nekoliko zvišali obrestno mero. Ta ukrep ne bi občutno zavrl gospodarske ekspanzije, u-trdil na bi zaupanje vodstev o-sreanjih evropskih bank v dolar.
Posebno pozornost je zbudila izjava ministra za gospodarstvo Severne Westfalije Kienbauma proti »vdoru dolarja v Evropo*. V Evropi pogosto kritizirajo a-meriške poslovne ljudi ne toliko zaradi transferiranja dolarjev, je dejal minister, kolikor zaradi njihovega nastopa in- poslovne prakse,'ki jo izvajajo nekatera ameriška podjetja na evropskih trgih. Minister kienbaum je tudi mnenja, da bi tuj kapital ne smel prevladovati na nobenem industrijskem in trgovinskem sektorju; tako bi lahko zavarovali domača podjetja proti kon-jUre,jCi tujih. Kienbaum je dodal, da Evropa in Zahodna Nem-cij3, predstavljata idealen trs. na katerem se lahko ameriška industrija razvija v lasten prid
(Doslej so proti »dolarskemu vdoru* zabavljali posebno Francozi.) ____________
Kam bodo krenili Francozi?
Nemci se bojijo, da dela de Gaullova diplomacija na tem, da bi Zahodno Nemčijo pravzaprav izolirala; zato se skuša zbližati s Sovjetsko zvezo in s svojimi predvojnimi zavezniki: Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Med znanimi francoskimi osebnostmi, ki zagovarjajo to politiko obnavljanja vezi
Med številnimi dvigi cen, ki jih je opaziti sedaj dnevno v ameriški industriji, zasluži posebno pozornost napoved družbe «Chrysler Corp.», s katero naznanja ta veliki avtomobilski koncern za večino svojih avto modelov 1966, ki so prišli na trg 30. septembra, višje cene. Chrys-ler je namreč prvi avtomobilski koncern, ki je napovedal dvig cen, razen tega pa je ta dvig cen prva splošna podražitev neke avtomobilske družbe po letu 1959. V zadnjih šestih letih so ameriške avtomobilske tovarne nove avtomobile podražile le, če so dale na izbiro različne opremne dele svojih vozil.
Višje cene Chryslerja se gibajo po vrsti vozila od 45 do 83 dolarjev. Družba dviga cene ne utemeljuje z višjimi mezdami in podražitvijo materiala, ampak pravi, da gre večidel za izboljšanje materiala na korist večje varnosti, kot jo želi Kongres, kot tudi za lepšo notranjo opremo. Poudarjajo, da ne gre za dvig temeljnih cen.
Tri velike družbe ameriške čevljarske industrije — Brown Shoe Co., International Shoe Co. in Consolidated Shoe Co. — so s takojšnjim učinkom podražile svoje izdelke za 4 do 5 odsto. Razen tega napoveduje znatno število manjših družb čevljarske industrije dvig cen za 7 in še več odsto. (n)
»Srebrni časi — bronasti kovanci* je naslov daljšega članka, ki ga je objavila »Midland Bank Revue* in iz katerega posnemamo nekaj misli.
Srebro so v preteklosti skupno z zlatom splošno priznavali kot valutno kovino. Medtem ko je pa industrijska poraba te bele kovine v zadnji svetovni vojni mogočno narastla in je ustrezno narastlo tudi povpraševanje predelovalcev, nazaduje že več desetletij pomen srebra kot valutne (rezervne) kovine. Velika Britanija je opustila svoje staro merilo srebrnega šterlinga že pred 150 leti.
V drugih delih sveta je srebro ohranilo svoj denarni položaj mnogo dalj, pri čemer sta obstajala prav tako sam srebrni standard kot bimetalizem. Kitajska in Hongkonk sti ohranila srebrno enotno mero še do tridesetih let, v Pakistanu obstala del valutnih rezerv še danes v srebru. Zanimivi valutnozgo-dovinski ostanki so ameriški »srebrni certifikati*, ki še danes krožijo kot nekaki bankovci in ki jih je mogoče zamenjati v srebru iz valutnih zalog. To daje tudi povod za enega izmed aktualnih vprašanj.
Razen Združenih držav je večina držav že davno pri izdelavi kovancev prešla od srebrnih zlitin k drugim kovinam. V Ameriki obstaja največji del denarja v obtoku iz bankovcev »Federal Reserve Svstema«, majhen del pa tudi še iz omenjenih srebrnih certifikatov, ki so sicer
-Približati se razvoju drugih držav»
Namen gospodarske preosnove v očeh dr. Bakariča
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Denar za osebne dohodke ustvariti z delom
Dr. Vladimir Bakarič, politični tajnik Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvat-ske, ki je v svojih govorih in spisih že poprej naglašal potrebo po gospodarski preosnovi, je uredniku »Slobodne Dalmacije« (Split) odgovoril na razna vprašanja glede namena gospodarske preosnove.
Omenil je, kako je današnja Jugoslavija v primeri s staro Jugoslavijo dosegla večjo proizvodnost dela, hkrati pa je — ko je razvijala sama sebe — v nekaterih panogah zaostajala v primeri s svetom. Gradila je tovarne, ki so bile za jugoslovanske pojme odlične, ki pa niso vzdržale konkurence na svetovnem trgu ter so morale propadati. To pa je pomenilo zaostajanje Jugoslavije ter je krepilo težnjo da ostane Jugoslavija na repu razvitih držav. Gospodarska preosnova ima namen, da prepreči to težnjo in da se Jugoslovani zavedajo nujnosti približati se razvoju drugih držav; to pomeni, da je treba razvijati tisto, za kar imajo možnosti, ne pa da razvijajo vse. To, kar Jugoslavija proizvaja, mora proizvajati na svetovni ravni. »Proizvajati je treba tako, da bomo lahko uvažali in izvažali«, je dejal dr. Ba-karič. V kapitalizmu je te zadeve urejal dobiček. Zdaj naj jih ureja rentabilnost (donosnost), dohodek.
O DEVIZNEM SISTEMU
Prav zdaj razpravljamo o deviznem sistemu in te debate se bližajo koncu, je dejal govornik. Splošna težnja te valutne reforme je bila da dosežemo u-staljenosti dinarja, da bi dinar postal valuta, ki bi jo svet priznal. Gotovo je, da tega ni mogoče doseči čez noč in da je zato potrebna vrsta prihodnjih ukrepov, s katerimi bi uredili sistem menjave s tujino. Dr. Bakarič je omenil tudi pomen turizma, ki se razvija zlasti v Primorju, za dotok deviz ter pripomnil : Mi bi radi, da bi sedanji tečaj med dinarjem in dolarjem ostal stalen, relativno konstanten, se pravi, da bi imel notranjo težnjo, da bi se njegov tečaj ohranil na tej ravni. Tako bi bilo tistemu, ki bi zadnji dobil devize vseeno, da te devize proda za dinarje. Delovna organizacija. ki je pridobila devize, naj ima pravico razpolagati vsaj z enim delom. Reformatorji so se odločili, da stabilizirajo proizvodnjo za izvoz in stimulirajo priliv deviz. Tečaj med dinarjem in dolarjem se mora ustaliti prav zato, ker bomo tako stabilizirali merila za proizvedene vrednote, je dejal dr. Bakarič. Težnja je, da tudi industrijo spravimo na to raven da bi mogla enakopravno nastopati na svetovnem trgu. če se nam bo to posrečilo z enim delom naj večjih podjetij, potem mislim, da bodo vsi ti problemi odpadli.
POMEN JADRANA
Dr. Bakarič je ob koncu izjavil, da se Jugoslavija ni odločila za graditev tako obsežne mornarice, kakor jo ima n. pr. Norveška. Čim hitreje je naraščal obseg prometa z blagom, tembolj se je čutila potreba po prevozu blaga po morju. »Hkrati s tem imamo prav na podlagi te menjave čedalje večjo možnost za nadaljnji razvoj jadranske obale, in sicer ne le za razvoj brodarstva, temveč tudi za razvoj celotnih tovarn na osnovi tujih surovin, na podlagi nadaljnje predelave in sodelovanja z raznimi državami, ki imajo lahko svojo bazo za trgovino z Evropo in podobno. Tako se je realna možnost za izkoriščanje Jadrana večala in se veča.
Dr. Vilfan o učinkih gospodarske reforme
V zadnji številki »Občana«, ki obravnava probleme slovenskih občin, je dr. Joža Vilfan, podpredsednik giavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, napisal članek ob prazniku republike.
»Ob tem prazniku se oziramo na v dvajsetih letih prehojeno pot, pravi pisec, in gledamo na pot, ki je pred nami. Smo sredi izvajanja daljnosežne gospodarske reforme. Ocenjujemo njene prve rezultate in pretresamo ukrepe, ki bodo še potrebni za njeno nadaljevanje. Ta gospodarska reforma pa pomeni samo najbolj sistematičen in organiziran napor, da izpeljemo do konca našo ustavo. Nujno ima svoje reperkusije na vseh področjih življenja in se veže z že prej obstoječimi napori za izdelavo našega sistema.«
Nato dr. Vilfan piše o nalogah občine v tem začrtanem okviru. Glede delovnih organizacij na področju gospodarstva ugotavlja, da so se do konca osamosvojile. Dobile so nalogo, da skrbijo same tudi za razširjeno reprodukcijo. Stojimo neposredno pred velikimi spremembami tudi glede delovnih organizacij na področju družbenih služb. Nato govori pisec o vzdrževanju negospodarskih ustanov, kakor zlasti vzgojnih.
Glede bodočega razvoja in obsega občine je pisec mnenja, da ni treba iskati rešitve v razširjenju teritorija občin in v njihovem spajanju. Občina mora biti v smislu ustave tista skupnost, v kateri ima občan možnost neposrednega udeleževanja v javnem življenju in možnost neposrednega odločanja o njem.
Pred sprejemom Jugoslavije v GAT
Iz Ženeve poročajo, da je delovna skupina GATT (Splošnega sporazuma o carinskih tarifah in trgovini), ki proučuje prošnjo Jugoslavije za priznanje polnega članstva GATT, zasedala 2. in 3. decembra Jugoslovanska delegacija je pri tem odgovorila na razna vprašanja, ki zadevajo spremembe, katere so v Jugoslaviji nastopile po začetku izvajanja gospodarske preosnove; to velja zlasti glede nove carinske tarife. Uvedba te pravice je Jugoslaviji omogočila, da se z drugimi državami pogaja glede carin na enakopravni podlagi. Delovna skupina je zaupala tajništvu GATT nalog, naj sestavi poročilo o teh posvetovanjih ter osnutek protokola za sprejem Jugoslavije kot rednega člana v GATT. Po vsej verjetnosti se bo delovna skupina zopet sestala prve tedne prihodnjega leta, da bi proučila osnutek tega protokola ter ga po vsej verjetnosti odobrila. Osnutek bi nato meseca marca med zasedanjem držav članic GATT predložili v potr ditev. Jugoslavija je bila v rahlih zvezah z GATT že od leta 1959, od novembra leta 1962 pa kot začasen član GATT
Francosko-kitajska trgovina napreduje
V zadnjih letih je dosegla vrednost letne blagovne izmenjave med Francijo in LR Kitajsko 300 do 400 milijonov težkih frankov (38 do 50 milijard lir). Francoski izvoz industrijskih izdelkov se je povzpel od 57 milijonov frankov v prvih 9 mesecih lanskega leta na 169 mil. frankov v ustreznem razdobju letos (okrog 21 milijard lir).
Ljubljana, decembra. Eden izmed namenov gospodarske preosnove je bil uskladiti osebne dohodke z delovno storilnostjo. Vemo, da so dohodki pred reformo naraščali naglo in njihov dvig ni bil v pravem razmerju z dviganjem delovne storilnosti. Razlika med enim in drugim je dosegala deset in več odstotkov, tik pred reformo pa se je ta razlika še večala. Tak razvoj je povzročal padanje realne vrednosti osebnih dohodkov, dviganje cen in s tem močno inflacijski pritisk v gospodarstvu.
Z ukrepi, ki jih imenujemo gospodarska reforma, se je stanje spremenilo s tem, da so bile cene na trgu v glavnem prilagojene vrednosti dinarja na podlagi določitve novega dolarskega tečaja, d očim so se morali in se morajo osebni dohodki oblikovati na podlagi povečane storilnosti, skratka proizvodnosti v gospodarskih, zboljšanje dela pa v negospodarskih dejavnostih. Revalorizacija o-sebnih dohodkov, ki se sedaj izvaja, pomeni torej prilagoje-vanje prejemkov delavcev novim pogojem gospodarjenja tako. da ti dohodki ne morejo naraščati, ne da bi ustrezno rastla tudi proizvodnost.
Denar za osebne dohodke je treba torej ustvariti z delom, prihranki, večjo proizvodnjo in podobno in ne več s — tiskanjem. Zato je sedaj toliko govora o iskanju notranjih rezerv v podjetjih in oovsod drugod, kar ima zelo širok pomen.
MERILO — CENE
NA ZUNANJEM TRGU
Pri iskanju notranjih rezerv mislimo na odvečno delovno silo, na zboljšanje njene kvalifikacije in strokovnosti, na prihranke v času in materialu, na povečano in boljšo proizvodnjo in podobno. V proizvodnji je merilo v iskanju notranjih rezerv, končno merilo primerjanje vsega z zunanjim svetom, s proizvodnjo, ceno in kakovostjo na zunanjem trgu. Zato mnoge tovarne hite, da bi zboljšale tehnološki proces in postale tako konkurenčne tudi na tujem trgu. Ugotoviti je treba, da takih tovarn ni malo, med njimi so posebno tiste, ki do sedaj niso uživale nobenih prednosti in so se morale že do sedaj »tolči skozi življenje*, kot temu pravimo. Težje je s tistimi, ki jih je pestovala družba in jim nudila vse, pa čeprav tega niso zaslužile. Toda za tako pestovanje so bili često razlogi, ki jih ne moremo imeti vse za slabe. Omeniti je treba.da je stotine novih tovarn zrastlo v krajih, kjer bi preje o tem niti sanjali ne. V takih primerih je bilo in je še treba vzgajati novo delovno silo. ustvarjati r.ove kadre, kar ni mogoče v času nekaj let, posebno v sedanjem času, ko delo zahteva dobro iz-vežbane ljudi.
DA BI SE NE PORUŠILO
RAVNOTEŽJE
Z gospodarsko reformo je bil predviden določen dvig skupnih osebnih dohodkov, kar velja posebno za tiste dejavnosti, ki so preje v tem pogledu zaostajale, kjer so imeli delavci nesorazmerno nizke dohodke. Vendar kažejo podatki, da osebni dohodki v celoti gledano ne rastejo tako, kot je bilo predvideno, kar kaže na veliko previdnost tako v gospodarskih kot negospodarskih organizacijah pri tem poslu. Kot se vidi. gre skrb za tem, da se z nenormalnim dviganjem nominalnih osebnih dohodkov ne bi zopet porušilo ravnotežje. Zato skrbe vsi bolj, da bi se povečala
realna vrednost dinarja na način, kot je bilo povedano. Seveda za visi to mnogo tudi od ustalitve cen, ki se na drobno še vedno niso ustalile. To velja posebno za življenjske potrebščine. kar je posledica slabe letine, deloma pa slabega poslovanja trgovine posebno s kmetijskimi pridelki. Država skuša posredovati z uvozom živil, kar naj bi vplivalo na cene živil na trgu. Vendar je bil do sedaj vpliv uvoza minimalen.
Pomembne sprostitve v deviznem režimu
Kot na ostalih področjih se tudi na deviznem pripravljajo pomembne spremembe, ki naj bi pomenile korak naprej v sprostitvi deviznega poslovanja. To naj bi se čim bolj sprostilo administrativnih spon, ki naj bj ostale le še tam, kjer je to nujno potrebno za skupne družbene koristi. Brez takih spon, vemo, ni nobena država v svetu.
Podlaga sprememb v deviznem režimu je načelo, da naj vsaka organizacija skrbi za devize, ki so potrebne, torej načelo deviznega samofinanciranja. Sedaj gredo namreč vse devize z majhno izjemo prek osrednjega deviznega sklada, ki deli potem ustvarjene devize preko bank, ki so pooblaščene za devizno poslovanje. To načelo, ki velja sedaj, seveda ne bo moglo biti tudi v prihodnje v celoti odpravljeno, ker gre za mnoga podjetja, ki ne morejo in ne bodo mogla nikoli ustvarjati deviz, ki so potrebne za uvoz surovin in za zalaganje notranjega trga, bolje, za gospodarstvo. Tudi država potrebuje devize za določene skupne potrebe. Vse to naj bi se v novem deviznem sistemu upoštevalo tako, da bi načelo deviznega samofinanciranja bilo podlaga za nov sistem deviznega poslovanja. Na tej podlagi bodo lahko imela podjetja svoje devizne račune, ki so bili do sedaj samo evidenčnega pomena in bodo prek njih poslovala. Devizne račune pa bodo vodile za gospodarstvo poslovne banke, to je vse razen Narodne banke Jugoslavije, ki bo tudi morala z banko skleniti pogodbo za tisti del deviz, ki so potrebne skupnosti kot celoti.
Prehod na nov devizni sistem, ki je le grobo prikazan glede na to, da še niso znane podrobnosti, omogoča zboljšanje deviznega stanja. Z močnimi uvoznimi restrikcijami, v prvi vrsti investicijske opreme, pa tudi surovin in orientacija na domače surovinske vire, bo namreč letošnja plačilna bilanca izravnana, kolikor bo pasivna, bo ta pasiva minimalna. Tako bo o-mogočen prehod na postopno zniževanje starih dolgov iz prejšnjih let, in to v glavnem z lastnimi sredstvi, ustvarjenimi z izvozom, delno pa s krediti ali podaljšanjem odplačilnih rokov.
Banke v reorganizaciji
Do sedaj so bile banke organizacije posebne vrste, nekako iznad gospodarstva, čeprav je bila njihova dejavnost namenjena v glavnem gospodarstvu. To se je in se še čuti tudi v njiho vem poslovanju, ki ni tako ko* smo v bankah vajeni.
Letos je izšel zakon o bankah in kreditnih poslih, ki je po stavil zadevo na novo osnovo tako da bodo poleg Narodne banke Jugoslavije, obstajale sa mo še poslovne banke. Med nji mi bo nekaj centralnih, kot so Jugoslovanska banka za zuna njo trgovino, Jug. investicijskr banka in Jug. kmetijska banka
Srebro pridobiva na mednarodnem pomenu
Ni sicer več valutna rezerva, a postaja čedalje važnejša industrijska kovina - Večja potrošnja kakor proizvodnja
na zunaj prav taki kot dolarski bankovci. Ker so ti certifikati zamenljivi za srebrne kovance, so se noj a vile špekulacije, čim so ljudje opazili, da prekaša kovinska vrednost kovancev njihovo valutno vrednost.
Nasprotno z zlatom, katereea ceno določajo po denarnih vidikih. je srebro kovina proste trgovine. Kljub temu je ameriška valutna politika r.a ceno srebra vplivala v raznih pogledih. Potreba ZDA po srebru za kovance je v zadnjih dveh letih narastla na trikratno višino. To pa je dovedlo do skle-"'1 da bodo odstotek srebra v ameriških kovancih drastično zmanjšali.
POVPRAŠEVANJE
NAD PROIZVODNJO
Povpraševanje po srebru je v zadnjih desetih letih daleč preseglo proizvodnjo, ki se je v zadnjem času le malo dvignila in je še vedno manjša kot v zadnjih predvojnih letih. Proizvodnja leta 1964 je z 225 milijoni unč (ena unča je 28,34 gramov) sicer dosegla povojni rekord, je pa še vedno za 50 milijonov unč manjša kot leta 1937. Seveda v tej številki ni
vsebovana proizvodnja srebra v deželah vzhodnega bloka; vsakoletni ruski izkop srebra cenijo na 25 mil. unč. Kljub temu je pa dojemljiva svetovna proizvodnja v zadnjih desetih letih narastla za komaj 20 odsto in strokovnjaki pravijo, da tudi v prihodnjem desetletju ni pričakovati močnejšega dviga.
V	proizvodnji srebra po posameznih deželah je prišlo v zadnjih letih do pomembnih premikov. Prispevek Mehike ter Združenih držav je v zadnjem desetletju nazadoval od 40 na 34 odsto. Obe deželi sta enako kot Kanada lani proizvedli prav toliko srebra kot leta 1954 Samo v Peruju se je donos rudnikov skoraj podvojil in presega danes proizvodnjo Združenih držav in Kanade ter se že približuje proizvodnji Mehike.
V	Mehiki kopljejo rudo skoraj izključno le zaradi njene srebrne vsebine, medtem ko je drugje srebro pretežno stranski proizvod izkopa pisanih kovin, zlasti cinka, kositra, bakra in niklja.
ČEDALJE BOLJ
INDUSTRIJSKA KOVINA
Srebro je danes postalo za raz-
novrstne industrijske uporabe važnejše kot v tradicionalni proizvodnji pribora in draguljar-stva. Srebro potrebujeta električna in letalska industrija. Potreba srebra je močno narastla pri izdelavi kemičnih aparatov, naj večji potrošnik srebra je pa danes verjetno fotoindustrija, ki potrebuje belo kovino v obliki srebrnega nitrata za fotografske emulzije. Od v industriji porabljenega srebra odpade domnevno ena tretjina na fotografsko področje.
To povečano povpraševanje je sprožilo zanimanje za srebro v krožečih kovancih. Kovanci pa niso iz čistega srebra. »Sterling Silver« ima npr. 7,5 odsto bakrene primesi. Spričo dviga cene za srebro so kovance pogosto spreminjali. Kanada je na primer leta 1919 zmanjšala odstotek srebra v svojih kovancih in hkrati uvedla kovanec za pet centov iz niklja. V istem času so začele razne dežele, med njimi tudi Francija, uvajati kovance iz zlitine aluminija in brona. Velik val uvajanja drugih kovancev namesto srebrnih se je pojavil po drugi svetovni vojni.,
»STERLING SILVER«
Srebro je igralo v zgodovin* britanskih kovancev od 7. sto letja do naše dobe glavno vlo go. šele zakon o kovancih iz leta 1920 je zmanjšal odstotek srebra v kovancih od 92,5 na 50 ker je kovinska vrednost kovan ca daleč presegla valutno vred n ost. Od leta 1920 do 1946 so takih novih kovancev nakovali za 121 milijonov funtov šter lingov, in letna potreba srebra za kovance je znašala okoli 20 milijonov unč, kar je bilo za povojni položaj nevzdržno Ta kc je Velika Britanija prešla leta 1946 dokončno h kovancem iz bakrenega niklja. Zakon o kovancih iz leta 1946 je pomenil konec za britansko srebrno izročilo od 1.300 let! Kraljevska kovnica v Londonu umika še danes srebrne kovance iz pro meta.
TOLAR MARIJE TEREZIJE
Podobno kot Anglija sta v povojnih letih tudi Indija in Pakistan potegnila iz prometa srebrne kovance da sta lahko povrnili srebrno posojilo od celotnih 226 mil. unč Združenim državam. Podobno opažamo tudi drugje. Tudi v Italiji so nedavno potegnili iz nrometa srebrne kovance in so jih razto pili.
Srebrne kovance kopičijo lju-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Po republikah pa bodo republiške poslovne in investicijske banke, nato pa po več mešanih bank po občinah ali za več občin skupaj.
Bistvo preosnove na tem področju pa ni v imenih in številu bank, temveč v tem, da morajo banke ustanoviti podjetja in občine, oziroma republike in Zveze ter vpisati ustanovitvene deleže, poleg njih pa še sodelovati pri ostalih depozitih. Ustanovitelji bodo odločali v svoji banki in ji dali smer poslovanja. S predpisi je določena višina ustanovitvenih deležev, ki dajo do-
(Nadaljevanje na 2. strani)
-^enae
Paragraf 1920
Francois Mitterrand, ki je bil na nedeljskih volitvah in bo tudi na ožjih glavni nasprotnik de Gaulla, je na svojem zadnjem volilnem shodu vzkliknil:
«Vprašanje omejevanja rojstev ni volilen, temveč političen problem/» Pač retorična skromnost in fina taktična poteza, ko je bil vendar paragraf iz l. 1920, ki strogo prepoveduje propagando za uporabo kontra-ceptičnih sredstev ( za preprečevanje zanositve) pravi atomski naboj, ki je podžigal strasti volivcev, predvsem seveda volivk. Sam Mitterrand je v istem govoru postavil zahtevo: «Tre-ba je vsekakor odpraviti zakon iz leta 1920». Kakor bi se bil zavedal, da ni problem omejevanja rojstev samo vprašanje uporabe ali neuporabe ozdravil* proti zanositvi in da je za milijone francoskih volivcev katoliškega prepričanja to tudi moralen problem, ki ga niti vesoljni cerkveni zbor ni razčistil, je v isti sapi zahteval: oženskam je treba dati pravico, da lahko imajo otroke.* Pri tem je mislil na takšno ureditev socialnega položaja mater, da bosta njihovim otrokom zagotovljeni ustrezna vzgoja in bodočnost. Prav iz obzira do volivcev, za katere je zadeva tudi moralen problem, je še pripomnil: ^ženskam je treba priznati pravico, da odločijo, kaj je zanje prav in kaj ne.»
Mitterrandovi nasprotniki, to je de Gaullovi pristaši in njihov tisk pa so med volilno a-gitacijo bili boli previdni: «Zadeva je delikatna.* so govorili na volilnih shodih. Paragraf iz leta 1920 je imel tudi dobre strani. Ali bi se bili Francozi, ki so jim pred vojno že napovedali smrt zaradi *bele kuge*, demografsko lahko tako povzpeli, ko bi tena paragrafa ne bilo? Leta 1939. ko je francoskemu narodu komai še utripala življenjska žila so na Francoskem našteli 40 milijonov ljudi, lani pa že 48 milijonov, in sicer 561.000 več kot leta 1963. Francoskemu arodu, ki so ga poprej po svetu postavljali že za svarilen zgled rafiniranega uživanja, propadanja in izumiranja — apres nous le deluge — je torej bila vrnjena vera v življenje, njegove telesne in nič manj duhovne sile so torej premagale smrt. Po svoji u-stvarjalni sili — v izumiteljstvu ter v leposlovju in umetnosti sploh — prav nič ne zaostaja francoski narod za drugimi velikimi narodi in jih na marsikaterem področju celo prekaša.
Za Francoze ni več problem, kje bodo našli dovolj lesa za tesanje krst, temveč, od kod dovolj cementa, želez in aluminija za nove stanovanjske velikane, kakršne gradijo v pariških predmestjih, in od kod dovolj plastičnih mas in lesa za opremo novih domov da bi ti postali res topla družinska gnezda z zadovoljnimi materami in otroki. (Blizu postaje Montparnasse, v znani umetniški četrti, gradijo zdaj npr. 240 metrov dolgo in 65 metrov visoko stavbo, ki a strokovno pravijo «building horizontal* in v kateri bo poleg traktov za urade velikih družb tudi krilo z 258 stanovanji: v načrtu je graditev 350.000 stanovanj za vso deželo.)
Seveda se človek spričo poročil o političnem in moralnem izživljanju drugih narodov nujno sprašuje, kako je v tem pogledu pri nas, v naših organizacijah in njihovih programih, po naših hišah in družinah, če so to problemi za velike narode, morajo biti toliko bolj za narodno manjšino.	—lb—
Iz življenja
Mi si lahko svoje življenje le tako podaljšamo, ako si ga sami ne krčino.
(Allan White, ameriški zdravnik)
Vsakdo lahko umre bogat, ako se odloči živeti revno
(Henry Gould, ameriški bačnik)
Napuh postane potem nevaren, ako si človek sam začne čestitati k svoji sreči.
«Winifred Wolfe, a-meriška pisateljica)
•	RAZMERJE MED ITALIJANSKIMI STRANKAMI USTALJENO. Zadnje upravne volitve — treh pokrajinskih svetov in 165 občinskih svetov — so po mnenju milanskega tednika «Mondo Economico» pokazale, da se je razmerje med posameznimi strankami v Italiji ustalilo. Volivcev je bilo okoli 1,200.000, to je 3,7 vseh volivcev v državi. Politični boj je v Italiji izredno živahen, ugotavlja omenjeni tednik, vendar se okvir, v katerem se borijo posamezne stranke, ne spreminja. Te ne lezejo več više čez doseženo raven. Tako npr. je italijanska liberalna stranka
—	Mondo Economico brani tudi v gospodarstvu liberalne ideje
—	dosegla plafond 6 do 7 odsto volivcev, republikanska stranka 0,7 do 2,0; ta stranka ne more napredovati, a tudi noče umreti. Krščanska demokracija se v glavnem «drži», v nekaterih občinah nekaj pridobi, v drugi zopet zgubi. Socialistična stranka čuti čedalje bolj posledice razkola, to je odcepitve PSIUP, hkrati, pa tudi posledice napadov komunistične stranke pa tudi prizadevanja socialnih demokratov, da bi ta stranka pridobila od socialistov čim več desničarjev. Italijanska socialno demokratska stranka napreduje sicer počasi, toda gotovo. Razlika med močjo te stranke in socialistične se manjša. Komunistična stranka uspešno brani svoje postojanke, tu pa tam kakšno zgubi, vendar ne pade izpod ravni prejšnjih volitev. Navajamo še podatke o razmerju glasov, ki so ga dosegle posamezne stranke na pokrajinskih volitvah v treh pokrajinah in na in volitvah v 165 občinah. Pri pokrajinskih volitvah v treh pokrajinah (Vercelli, Pesaro in Viterbo): krščanski demokrati 34,6 odsto oddanih glasov (pri prejšnjih pokrajinskih volitvah 36,2 odsto), komunisti 31,8
(31.3)	; socialisti 9,4 (12,3); socialni demokrati 6,7 (6,1); republikanci 1,0 (1,1); socialni proletarci (PSIUP) 4,3 (1,2); liberalci 6,6 (4,8); monarhisti 1,1 (1,8); neofašisti 4,2 (4,7); ostale stranke 0,1 (0,5). Pri občinskih volitvah: krščanski demokrati 35,8 (36,9); komunisti 24,4
(24.4)	; socialni demokrati 6,9
(4.5)	; socialisti 12,0 (16,4); socialni proletarci (PSIUP) 3,2
(1.6)	; republikanci 0,5 (0,3), liberalci 6,2 (4,3); monarhisti 0,8
(1.4)	; neofašisti 3,3 (3,8); me-
šane koalicijske liste levice 2,4 (0,5); sardinska akcija 0,3 (0,5); koalicija komupiptične stranke in PSIUP 1,6	(1); koalicija
krščanske demokracije in socialne demokracije 1 (0,6); neodvisni 1,1 (1,7) odsto. V občinah s 5000 prebivalci in več je glasovanje po proporcionalnem sistemu, v občinah izpod 5000 prebivalcev pa po večinskem sistemu.
e PAPEŽ OB ZAKLJUČKU KONCILA. Dan pred Marijinim praznikom, s katerim se je zaključil vesoljni cerkveni zbor, je papež v Sikstinski kapeli spregovoril s predstavniki devetdesetih poslaništev tujih vlad. Naglasil je, da Cerkev v svoji izjavi o nekrščanskih veroizpovedih vabi svoje sinove, naj upoštevajo pozitivne vrednote, vsebovane v vseh veroizpovedih in naj iz svojih src izbrišejo svoja čustva nasprotovanja proti kateremu koli narodu. To bi pomenilo veliko pridobitev za socialni mir. Nikdo ni prisiljen verovati, vendar naj tudi nikdo drugega ne ovira pri izpovedovanju vere. Cerkev prosi vlade, naj ji priznajo popolno svobodo, kolikor gre za izbiro in imenovanje cerkvenih pastirjev. Danes cerkev ne zahteva ničesar drugega kakor svobodo, da lahko oznanja evangelij.
•	ZBLIŽAN JE MED KATOLIŠKO IN PRAVOSLAVNO CEK-VIJO. V političnih krogih je ob svečanem zaključku vatikanskega vesoljnega zbora na Marijin praznik 8. decembra, zbudil pozornost objem papeža Pavla VI. in odposlanca carigrajskega patriarha Atenagorasa. V istem času je Atenagoras v Carigradu objel kardinala Shehana Baltimorskega v znak zbližanja med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Ni to sicer še prava sprava med Vatikanom in predstavniki vseh pravoslavnih cerkva, vendar vidijo zagovorniki takšne sprave v papeževi gesti značilno znamenje. Rimski listi poročajo, da sta bili s tem razveljavljeni medsebojni izobčitvi, ki sta jih meseca julija leta 1054 izrekla papež Leon IX. in Mihael Ceruralio v imenu vzhodne Cerkve.
•	POLJSKE MEJE IN VATIKAN. Kakor poroča «Le Monde« iz Varšave, je med Poljaki zbudil veliko pozornost sprejem «Zveze beguncev Zahodne Nemčije« pri papežu Pavlu VI. sredi novembra. Odposlanstvo sta vodila državni podtajnik za-hodnonemške vlade Peter Paul Nahm in predsednik omenjene organizacije Wenzel Jaksch. Poljski tisk kakor «Trybuna Lu-du» in «Zycie Warszawy», priobčuje daljše članke o tem sprejemu, češ da je bila dana s tem potuha zahodnonemškim «re-vanšistom«. Tudi «Express Wiet-czorny» in glasilo socialistične mladine «Sztandar Mlodych» pišeta v tem smislu. Kljub tem napadom proti Vatikanu ne izključujejo možnosti, da bi Pavel VI. obiskal Poljsko ob proslavi obletnice, ko je poljski kralj Mieszko I. sprejel krščanstvo.
Proslava obletnice bo v čensto-hovi, znani poljski romarski poti. Poljski škofje so na proslavo povabili tudi zahodnonemške škofe, ki so povabilo sprejeli z zadovoljstvom.
•	BOŽIČNA POMOČ JUŽNIM TIROLCEM. Italijanski listi navajajo v svojih poročilih z Dunaja poziv dunajskega dnevnika «Kronen Zeitung« bralcem, naj se med božičnimi prazniki spomnijo Južnih Tirolcev. Ti sicer ne prosijo pomoči, vendar so je potrebni. Takšne pomoči so posebno potrebne ženske in otroci, ženske brez mož in otroci brez očetov. Južni Tirolci ne smejo dobiti vtisa, da so Avstrijci pozabili nanje. Ni dovolj, da se po zidovih dunajskih hiš pojavljajo napisi, ki zahtevajo svobodo za Južni Tirol, tudi ne zadostujejo razni govori, ki ne stanejo nič, treba je v resnici pomagati in delati, piše omenjeni dnevnik.
e COUVE DE MURVILLE PRI COLOMBU. Francoski zunanji minister Couve de Murville, ki se je udeležil slovesnosti ob zaključku vesoljnega cerkvenega zbora, se je med svojim bivanjem v Rimu sestal z ministrom Colombom, ki ta čas predseduje ministrskemu svetu Evropske gospodarske skupnosti. Colom-bu je ministrski svet naročil, naj skuša navezati stike s Francijo in poizvedeti, pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena zopet sodelovati tudi uradno v Evropski gospodarski skupnosti. Reševanje tega vprašanja se je zdaj zavleklo, ker še ni bil de Gaulle dokončno izvoljen za predsednika republike, temveč bo moral ponovno kandidirati na ožjih volitvah. Celotno je ozračje v pogledu sodelovanja Francije pri EGS ugodnejše, ker je de Gaulle med volilno agitacijo nekoliko popustil v svojem odporu proti Evropski gospodarski skupnosti in je menda pripravljen v tem pogledu tudi na sodelovanje z Veliko Britanijo.
•	BRIDKO RAZOČARANJE ZA DE GAULLA. Nedeljske volitve so de Gaullu, ki je kandidiral poleg petih drukih (opozicijskih) kandidatov za predsednika republike, prinesle bridko razočaranje. Njegovi listi so napovedovali jasno zmago de Gaul-la (51 do 55 odstotkov glasov), v resnici pa je bilo zanj oddanih samo 10,811.480 glasov, to je 44,61 odsto. Ker ni zbral de Gaulle absolutne večine glasov, to je več kakor vsi ostali kandidati skupaj, bo prišlo do ožjih volitev 19. decembra. De Gaulle se je kljub razočaranju odločil, da se bo pomeril s svojim najmočnejšim nasprotnikom, to je socialistom Mitterrandom, za katerega je bilo oddanih 7,688.105 glasov (31,72 odsto). Ostali štirje kandidati so prejeli: Leca-nuet 3,777.945 (15,59 odsto) glasov; Tixier-Vignancour 1,257.633 (5,20 odsto) glasov; Marcilhacv 416.521 (1,73) glasov in Barbu 279.157 (1,5 odsto) glasov. Mit-terrand je zbral lahko toliko glasov, ker je levica, to so socialisti in komunisti, nastopila enotno. Morda še hujši udarec je de Gaullu zadal Lecanuet, ki je nastopil v imenu centra, to je predvsem meščanstva, ki se je obrnilo proti de Gaullu. Splošno prevladuje mnenje, da bo de Gaulle pri ožjih volitvah prodrl.
•	KURDI TRKAJO NA VRATA BAGDADA. General Bar-zani, ki vodi Kurde v boju za avtonomijo, se čuti že tako močnega, da je postavil po svojem nekakšnem zunanjem ministru pogoje za premirje. General odbija ponovno ponudbo iraške vlade, da bi proglasila amnestijo za vse Kurde, ki so se uprli ako se ti pomirjo. Za generala ni to niti zdaleč dovolj. Obljub je bilo že mnogo. Zato zahteva general Barzani, da Bagdad že pred pogajanji prizna avtonomijo Kurdistana. gele nato bodo Kurdi odložili orožje ter se pričeli pogajati. Nato bodo določili meje Kurdistana, ki bo imel pravico na samoupravo. Ako ne bo iraška vlada pristala na te pogoje, bodo Kurdi nadaljevali boj za samoupravo. Sporočilo generala Mustafe Barzanija pravi, da so Kurdi doslej pobili 4194 iraških vojakov in policajev, in sicer v času od aprila do avgusta. Kurdi so se meseca septembra približali na 100 km Bagdadu. General Barzani se je pri belgijski vladi opravičil, ker je bil ob nekem spopadu ubit tudi neki belgijski inženir; pri drugi priložnosti je bil ujet neki drugi belgijski državljan, ki so ga Kurdi zdaj izpustili.
GOODRICH V EVROPI
Velika ameriška tovarna avtomobilskih kolesnih plaščev Goodrich Co., Akron—Ohio, namerava zgraditi svojo tovarno tudi v Zahodni Evropi ir* sicer verjetno v Koblenzu. Odločitev o kraju nove tovarne, v katero bodo vložili približno 150 milijard lir, bo padla menda še letos. Ta prva evropska Goodrich tovarna bi začela predvidoma obratovati konec leta 1968. Družba Goodrich je imela do konca leta 1963 dogovor s podjetjem Veith, k is e je med tem povezalo z italijanskim koncernom Pirelli. Od takrat razvažajo Goodrichove avtomobilske kolesne plašče iz Holandske in Švedske, kjer jih izdelujejo z licenco.
(n)
MEDNARODNA TRGOVINA
Razstava pohištva na dunajskem sejmu
Spomladanski dunajski velesejem bo prihodnje leto od 13. do 20. marca. To bo že 83. mednarodni dunajski velesejem. Na spomladanski prireditvi bodo organizirali veliko razstavo pohištva, ki bo zavzemala kar 3 dvorane. V posebni dvorani bodo razne potrebščine, ki jih u-porablja industrija pri izdelavi pohištva.
Niti prihodnje leto ne bodo ob tej priložnosti opustili stare tradicije, to je razstave koles v posebni dvorani. Hkrati bodo posvetili tudi pozornost o-premi delavnic za popravilo vozil.
Povečan izvoz marmorja
V prvih desetih mesecih letošnjega leta so izvozili iz Carrare 326.659,9 tone marmorja proti 306.587 tonam v razdobju januar-oktober lani, od tega je bilo 219 tisoč 687,1 tone namenjenih notranjemu trgu (lani 201.089,1) in 106.972,8 v tujino (lani 105 tisoč 497,9), Največ marmorja so dobavili Ameriki, Angliji, Franciji in Zahodni Nemčiji.
Pr celotnem izvozu je znašal delež domačega, to je carrarske-ga marmorja 228.998,1 tone (lani 203.625,9) in od tega so 175 tisoč 866,5 tone postavili na notranji trg (lani 152.815,1), a 53 tisoč 131,6 v inozemstvo (50 tisoč 810,8).
Barvanega marmorja so izvozili 70.370,8 tone (lani 79.716,9), od tega 31.641,6 na notranji trg (36.080) in 38.730,2 v tujino (43 tisoč 636,9).
Splošno se je ves izvoz marmorja iz Carrare v primerjavi s prvimi 10 meseci lanskega leta povečal za 20.072,9 tone. Na notranji trg so postavili 18.598, v inozemstvo pa 1.474,9 tone več kakor lani.
NA PRIHODNJEM MILANSKEM VELESEJMU VEČ
RAZSTAVLJALCEV
Na sestanku upravnega sveta nilanskega velesejma, ki mu je iredsedoval novi predsednik idv A. Casati, so seznanili no-inarje z nekaterimi značilnost-ni 44. mednarodnega milanske-;a velesejma, ki bo od 14. do 5. aprila 1966. Število razstav-javcev bo znatno preseglo Janko udeležbo. Tudi povpraševanje po prostoru je s strani azstavljavcev precej večje, to relja zlasti za sektorje železar ke, lesne in plastične industri-e. Dosedanjemu zboru dežel u-leleženk sta se pridružila Burna in Iran.
»SAMOTER«
NA VERONSKI RAZSTAVI
Na veronskem sejmišču bo od 2 do 7. februarja 1966 III. mednarodna razstava strojev za gradbeno stroko pod geslom SA. MO. TER. Razstavna površina bo znašala 60.000 kv. metrov.
Prireditelji napovedujejo številne novosti. Med razstavljenimi stroji bodo najsodobnejše naprave za premikanje zemeljskih plasti in prevažanje zemlje ter kamenja, samogibni žerjavi, vozički za prevažanje in dviganje težkega materiala, premični nosilni trakovi, stroji in motorji na zračni pritisk za rudnike, kamnolome in ladjedelnice idr.
ITALIJANSKA LETALA
ZA AVSTRALIJO
V	Rimu so podpisali dve pogodbi, na osnovi katerih bo avstralsko vojno letalstvo prejelo kakih 100 reaktivnih letal Mačehi MB 326 H za letalske vaje. Določeno število letal bodo zgradili v Italiji ,ostala pa bo izdelala avstralska tovarna Com-monvvealth Aircraft Corp. Pty. Ltd. v Melbournu z materialom, ki ga bo kupila od družbe Mačehi. Razen tega je italijanska družba Oleodiinamica Magnaghi z zadevno pogodbo pooblastila avstralski tovarni Dur.lop (Au-stralia) Pty. Ltd. iz Melbourna in Hawker De Havilland Pty. Ltd. iz Sidneya za izdelovanje zavor in hidravličnih delov za omenjena letala. Pogodbi, ki sta ju podpisala poslanik A. Stirling za avstralsko vlado in inž. P. Foresio za družbo «Aeronautica Mačehi« bosta veljali 10 let.
IZRAEL V STRAHU ZA
SVOJ IZVOZ POMARANČ
Izraelska vlada je sklenila napraviti diplomatske korake proti nameravanim poostritvam u-voza pomaranč iz Izraela v dežele EGS. Zunanji minister Gol-da Meier je seznanila veleposlanike dežei EGS v Izraelu z zaskrbljenostjo svoje vlade. Izrael se boji nazadovanja izvoza svoji pomaranč v EGS, če bodo tam uvedli nove minimalne u-vozne cene; tem bi prizadejali prodajo izraelskih pomaranč.
(n)
V	TRŽAŠKEM LESNEM
SKLADIŠČU
Tržaški lesni operaterji imajo na voljo večje količine ameriškega in kanadskega lesa Douglas Fir in Himlock, ravnovrsten afriški mogan v obliki hlodov, rezanih kosov in plošč, dalje več vrst afriških eksotov, kakor A-formosio, Mansonio, Chen Chen in Wawa ter svetel filipinski La-uan. Poleg tega je lesno podjetje CILLE dalo na razpolago industriji vezanega lesa raznovrsten rezan les.
KAVA V TRSTU
V	stalnem skladišču brazilske kave IBC v Trstu (Porto Franco Nuovo) je zdaj približno 230 tisoč vreč po 60 kg. Razen tega razkladajo z ladje «Loide Argentina« (družbe Lloide Brasilei-ro) 90.000 vreč. Od omenjene količine kave, ki je v skladišču je bilo 40.000 vreč že prodanih, vendar jih naba vitel ji še niso dvignili. (Ag. »Italla«)
LADJE SPLOŠNE PLOVBE JADRAN — ZAH. AFRIKA
Ladja «Bled» pripluje 16. decembra v Benetke, od koder bo nadaljevala plovbo proti Kopru in Reki. »Bočna« pluje proti Temi, Takoradiju in Abidja-nu. »Bohinj« je te dni zapustila Dakar, namenjena proti Marseillu, Genovi in jadranskim pristaniščem. «Bovec» pluje proti Cc-nakryu, Monrovii, Temi in La-gosu/Apapi. ((Dubrovnik« pluje proti Reki. »Pohorje« pripluje te dni v Trst. «Zelengora» je včeraj pristala v Benetkah.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Rijeka» 15. decembra;
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Novi Vino-dolski« 21. decembra;
Proga Jadransko morje —
Zaliv ZDA: ((Makedonija« 25. do 28. decembra;
Proga Jadransko morje —
Južna Amerika: «Kvamer» 10. do 20. decembra;
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: «Risnjak» 15. do 20. decembra;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Ul.janik« 18. do 20. dec., »Trepča« konec januarja, «Treči maj« konec decembra ali v začetku januarja 1966;
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija« 17. dec., »Dinara« v začetku januarja 1966;
Proga Jadransko morje —
Daljni vzhod: »Hrvatska« 10. do 20. dec., «Kostrena» konec decembra.
JADROLINIJA
JADRAN — BLIŽNJI VZHOD
Reška plovna družba »Jadroli-nija« vdržuje redno zvezo med Benetkami, Trstom in nekaterimi jugoslovanskimi ter grškimi pristanišču na Jadranu in Ciprom, Libanonom ter Egiptom. Na tej progi vozita moderni potniški ladji ((Dalmacija« in »Istra« po sledečem urniku: odhod iz Benetk v nedeljo co 2». uri, prihod v Trst v ponedeljek ob 8. uri, ouhod ob 23. uri, prihod na Reko v torek ob 6. uri, odhod v sredo ob 8 uri, prihod v Split ob 17.30, odhod ob 24. uri, prihod v Dubrovnik v četr-
tek ob 7. uri, odhod ob 13. uri, prihod v Pirej v petek ob 16.30, odhod ob 24. uri in prihod v Aleksandrijo v nedeljo ob 8. uri; odhod iz Aleksandrije (Egipt) isti dan (v nedeljo) ob 22. uri, prihod v Fort Said v ponedeljek ob 8. uri, odhod ob 17. uri, prihod v Bejrut v torek ob 8. uri, odhod ob 23. uri, prihod v Limassol v sredo ob 7.30, odhod ob 14. uri, prihod v Heraklion v četrtek ob 14. uri, odhod ob 21. uri, prihod v Pirej v petek ob 8. uri, odhod ob 18. uri, prihod v Dubrovnik v soboto ob 19.30, odhod ob 20.30 in prihod v Benetke v nedeljo ob 15.30.
205.000 - TONSKA PETROLEJSKA LADJA. Japonska petrolejska družba IDEMITSU je naročila v ladjedelnici «Ishikawaji-ma Harima» v Yokohami 205.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki bo največja na svetu. Petrolejska ladja bo stala 9 milijard 525 milijonov lir; dolga bo 342 metrov in široka 49,80 metra. Plula bo s hitrostjo 16,5 milje ter bo prevažala petrolej iz Perzijskega zaliva. Ladjo bodo postavili na gredelj maja 1966 ter jo splavili meseca avgusta, naročniku pa bo izročena novembra istega leta.
BAR POVEZAN Z NIKŠIČEM. Na dan republike je pričela o-bratovati normalnotirna železniška proga Titograd - Nikšič, ki je bila doslej le ozkotirna. Tako je bil Nikšič, kjer so po vojni zgradili veliko železarno čez Titograd povezan z normalnotirno progo z novim pristaniščem v Baru. Letos je čez Bar šlo okoli 200.C00 ton prometa. Blago so v notranjost odvažali povečini s tovornjaki ter ga tudi s tovornjaki dovažali v pristanišče. Po načrtu bi promet čez barsko pristanišče moral prihodnje leto doseči okoli 1 milijon ton prometa.
10 LET »ATLANTSKE PLO-VIDBE«. Dubrovniško plovno podjetje (‘Atlantska nlovidba« je te dni obhajalo 10-letnico svojega obstoja. Njeno ladjevje obsega danes 170.000 ton nosilnosti, pri celotnem prevozu tovora, ki ga opravljajo jugoslovanska brodarska podjetja, sodeluje z 12 odsto. Ob ustanovitvi je povprečna starost njenega ladjevja znašala 37 let, danes na 16 let. Letos je podjetje nabavilo novo ladjo »Hercegovina« z nosilnostjo 11 tisoč ton, naročila pa je tri ladje po 24.000 ton nosilnosti in dve linijski ladji po 3.000 ton. Vse ladje gradijo v jugoslovanskih ladjedelnicah.
Čez 5 let 350 milijonov ton sovjetskega petroleja
Sovjetski minister za petrolejsko industrijo M. V, šašin je napovedal, da se bo sovjetska proizvodnja petroleja, ki znaša zdaj 243 milijonov ton letno, povzpela leta 1970 do 355 ali celo 360 milijonov ton. Pojasnil je tudi, da so sovjetske površine, kjer črpajo petrolej, enkrat in pol večje od ameriških in da se proizvodnja zelo bliža po količini ameriški. V zadnjih sedmih letih je Sovjetska zveza pridobila 1,32 milijarde ton petroleja, se pravi toliko, kolikor v prejšnjih 85 letih.
RODEZIJI NE BO
ZMANJKALO PETROLEJA
Kot poroča rodezijsko glasilo «Rhodesia Herald«, se bo lahko Rodezija zoperstavila bojkotu tujih petrolejskih družb, ker razpolaga s tremi vrelci, ki bodo še naprej obratovali. S pridobivanjem petroleja v teh vrelcih si bo zagotovila zadostno finančno kritje z zgubo, ki bi jo utrpela spričo bojkota. Dva vrelca se nahajata v Durbanu, tretji pa v kraju Lourenco-Marques. Razen teh bodo kmalu odprli še enega v Čapu. List nadalje nagla-ša, da bo mogoče v treh petrolejskih čistilnicah povečati proizvodnjo, da bi krili notranjo potrošnjo petroleja, tembolj, ker predvidevajo znatne težko-če pri prevozu petroleja zaradi morebitne bojkotne zapore čistilnice v Feruki. Ta se nahaja tik ob meji z Mozambikom in ima 310 km dolg naftovod z izhodiščem v pristaniškem mestu Beiri (Mozambik).

POVEČANJE FRANCOSKIH REZERV. V novembru so se zlate in devizne rezerve v Franciji dvignile za 335 milijonov frankov (67,9 milijona dolarjev). Dne 30. novembra 1965 so dosegle 26.903 milijonov frankov oz. 5.449,3 milijona dolarjev).
Z decentralizacijo v boj proti birokraciji
Odločne preosnove v socialističnih državah - Prednjači Jugoslavija - Mnenje evropske gospodarske komisije
Stari stalinski sistem s svojim do najmanjših nadrobnosti centraliziranim količinskim planiranjem ni nikdar gladko tekel. Evropska komisija za gospodarsko planiranje OZN je izdala o starih sistemih načrtovanja v socialističnih državah in o novih gospodarskih poteh v državah z vodenim gospodarstvom imenitno in objektivno študijo, ki so iz nje londonski list »The Economist« in mesečne gospodarske revije zahodne in tudi vzhodne Evrope pobrale glavne podatke in ugotovitve glede posameznih držav.
Doslej je bil v vzhodnih evropskih državah poudarek na količinski proizvodnji, najnovejši premiki v teh državah pa kažejo h kakovostnemu izboljšanju proizvodov. Nagibi k temu so bile tudi velike koločine nekvalitetnega, nekurantnega blaga in premajhno pridobivanje trdnih valut v tujini. Mimo tega sta se v češkoslovaški. Madžarski in tudi drugod pojavili pomanjkanje rezervne delovne sile in naraščajoče pomanjkanje in-
vesticijskih sredstev. Podjetja morajo nujno postati učinkovita z večjo proizvodnostjo.
Dejansko je v zadnjem času že sleherni član Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč začel ali pa poizkušal izvajati pre-osnovo svojega togega planiranja. Dosedanji poskusi reforme kažejo, da bo od vseh najdlje šla Češkoslovaška, čeprav se niti Čehi ne morejo meriti z Jugoslovani, ki si s pravo demokratično odkritosrčnostjo utirajo pot k novemu gospodarstvu, ki zahteva osvoboditev vseh cen in merjenje domačih proizvajalcev s tujimi konkurenti.
Kakor so se lotili sprememb v Vzhodni Nemčiji tudi kaže, da hočejo tudi tam temeljito pregledati svoj sistem; Madžarska je že sporočila, da bo prihodnje leto tudi ona preosnovala svoje gospodarske metode. Na Poljskem, v Bolgariji in Sovjetski zvezi tudi nekaj reformirajo, so pa precej previdni, posebno Rusi stopajo kakor po jajcih.
človekov um ne miruje
Učiš se lahko tudi med spanjem
V Ameriki obiskujejo tisoči mladih Američank »spalno šolo«, kjer se z lahkoto učijo na pamet besede, izpitna vprašanja ali matematične formule. Zvečer preprosto ležejo na posteljo, nastavijo napravo za zvočni trak, ugasnejo luč, še nekaj časa poslušajo tisto, kar jim predvaja zvočni trak in nato mirno zaspijo, med tem ko naprava poleg postelje še dalje vbij a v glavo snov, ki bi se je morale
I
S PRVE STRANI
..j
Gospodarsko pismo
ločen glas in pa višina glavnice, ki je potrebna za ustanovitev banke.
Reorganizacija bank, ki bodo postale tako poslovne in tesno povezane z gospodarstvom, je v teku in mora biti zaključena do aprila prihodnjega leta.
— žj —
Od Komunalne do Kreditne banke in hranilnice Ljubljana
V skladu z zakonom o bankah je bila v petek v Ljubljani u-stanovljena komercialno - investicijska banka pod imenom »Kreditna barka in hranilnica Ljubljana«. Pravzaprav gre za preosnovo Komunalne banke Ljubljana. Na zboru ustanoviteljev, ki se ga je udeležilo okoli 40 podjetij, je o namenih preosnove govoril glavni ravnatelj Komunalne banke Ljubljana Andrej Perko. Po zadnjih podatkih je 307 delovnih organizacij vpisalo za 9.890 milijonov dinarjev deležev v kreditni sklad banke in si s tem pridobilo 989 glasov; razen tega si je 11 delovnih organizacij z vezavo sred. štev na določen rok zagotovilo 47 glasov, 18 družbeno - političnih skupnosti pa si je s prenosom družbenih investicijskih skladov nad 2 milijardi dinarjev pridobilo dopustno maksimalno kvoto 20 odsto glasov. Nova banka bo imela razne o-srednje poslovne enote vodruž-nice v Domžalah. Kamniku, Kočevju in Trbovljah ter specializirano podružnico Mestno hranilnico ljubljansko. Poleg tega bo imela še 15 ekspozitur v raznih krajih. Nova banka bo prava naslednica Komunalne banke v Ljubljani, Komunalne banke Trbovlje in Komunalne banke Kamnik.
Srebro
dje še v mnogih deželah; ti kovanci krožijo tudi še do določene mere namesto manj cenjenih domačih kovancev. Najbolj znan primer je tolar Marije Terezije, ki je še vedno v obtoku v deželah Srednjega vzhoda. Ta lepi srebrnik ima še vedno letnico 1780, čeprav ga kujejo v Avstriji še danes.
PRODAJNI AVTOMATI
SO PODPRLI SREBRO
Kljub vsemu pa še vedno raste potrošnja srebra za kovance, kar je predvsem v zvezi z vedno večjim številom prodajnih avtomatov vseh vrst. Dvig svetovne cene srebra v letih 1961 in 1962 je imel za posledico pretopljenje ameriških srebrnih kovancev. Lani so v ZDA nakovali nad 200 mil. «Kenne-dyjevih polaolarjev«, ki imajo 73 tisočink unče čistega srebra, pa tudi ti so skoraj popolnoma izginili iz obtoka, ker jih — večidel iz sentimentalnih nagibov —■ hranijo v nogavicah. Tako stalno primanjkuje kovancev.
Tudi potreba srebra za kovnice drugih dežel se je dvignila in znaša sedaj letno okoli 60 mil. unč. Britanska kovnica je
kovala med drugim za Grčijo, Urugvaj in Panamo. Samo Japonska je porabila lani 16 mil. unč, večidel za spominske kovance Olimpijskih iger. Veliki potrošnioi sta Kanada in Francija. Kanada kuje srebrne kovance od 10 centov do 1 dolarja in čeprav Kanada sama prideluje srebro, ga je morala dokupiti še velikč1 količine na londonskem trgu.
London in New York sta daleč najvažnejša trga za srebro. Nadaljnji trg je Bombay: ker pa je v Indiji prepovedan uvoz srebra in izvoz nadzorovan, so zato bombayske cene znatno višje kot londonske in newyorške.
V veliki meri bo na svetovno potrošnjo vplival novi ameriški zakon od 23. julija 1965, po katerem bodo v bodoče kovali kovance po 10 in 25 stotink le še iz pisanih kovin. Poldolarski kovanec bo imel v bodoče 40 odsto čistega srebra. Dolarski srebrnik bo seveda ostal nespretne njen. Ker pa že 30 let ne kujejo novih dolarskih kovancev, to ne bo pomenilo večje spremembe. Kovancev, ki so danes v obtoku, ne bodo potegnili iz prometa. V treh letih bodo pa potrebo po novem drobižu krili novi kovanci. S tem se bo ameriška potreba srebra za kovance znižala letno na okoli 15 mil unč, medtem ko je v letu 1964 še znašala več kot 200 milijonov. Proizvodnjo ameriških rudnikov bo zakladni urad odkupil po 1,25 dolarja za unčo.	(n)
sicer z velikim trudom naučiti na pamet.
človeški možgani so v času med zaspan jem in prebujanjem stvarno najbolj sprejemljivi. Poskusi na raznih ameriških univerzah so dokazali, da človeški možgani med globokim spanjem lahko sprejemajo znanje. Napravili so sledeč poskus: spečemu študentu so predvajali zvočni trak, na katerem so bile posnete besede brez vsake zveze. Pri prebujenju je študent znal 75 odsto teh besed na pamet, čeprav niso te imele nobenega smisla. Drug poskus so napravili v igralski šoli. Mladi igralci, ki so prej potrebovali osem dni, da so se svoje vloge naučili na pamet, so obvladali besedilo že po štirih nočeh v »spalni uri«.
(n)
VSI BOMO LAHKO KRPANI
»Ojačevalec človeka« se imenuje nenavadna naprava, ki jo je izdelal Cornellov inštitut za aeronavtiko po naročilu ameriške mornarice in ki omogočuje krepkemu možu, da lahko premika bremena do ene tone. Tako ojačen človek s tem lahko brez napora prekosi najmočnejšega. Avjgalca uteži ($yetoyni rekord: 215 kilogramov) in lahko na primer vzdigne 780 kilogramov težak avtomobil vrste «Volkswagen». Ojačevalec je zamišljen kot zunanji okostnjak, katerega člene upravljajo mišice. Dodatne sile dobavljajo majceni motorji pritrjeni na u-de. Aparaturo bodo sedaj še zmanjšali, da jo bodo lahko a-stronavti nosili v vesoljstvu pod svojo vesoljsko obleko.
(n)
NA LUNO NAJKASNEJE
LETA 1970
Z elektronskimi računskimi stroji so Američani izračunali nevarnost poletov »Gemini« in za tem predvidenega programa «Apollo» za pristanek na Luni. Ti stroji so napovedali, da bodo do pristanka na mesecu (najpozneje v letu 1970) predvidoma «šli v izgubo« štirje astronavti. Do sedaj niso ameriški astronavti pri svojih smelih vesoljskih poletih imeli nobenih izgub. O smrti ruskih astronavtov v vesoljstvu se je sicer veliko ugibalo, vendar za zadevne trditve ni nobenih dokazov.
DECENTRALIZACIJA PROTI
STRAHOTNI BIROKRACIJI
V	starem stalinskem gospodarskem sistemu vodstva posameznih podjetij skoro niso mogla ničesar napraviti po lastni pobudi. Iz Moskve so podjetjem ukazovali, kaj naj proizvajajo, kako in po kakšnih cenah, a pogosto tudi, komu naj prodajajo svoje blago. Zaloge obratnih in investicijskih cen so bile strogo nadzorovane iz Moskve, prav tako zaposlitev delovne sile, delavske plače in najbolj strogo uporaba surovin.
Iz takih razmer se je razvila strahotna birokracija, še 1962 so v Moskvi planirali proizvodnjo 18.000 proizvodov. Ena sama avtomobilska tovarna je morala izpolniti za dva stota obrazcev, ki jih je morala spraviti skozi 14 različnih načrtnih in dobavnih postaj, da je prejela potrebne kroglične ležaje. Tudi v drugih državah SEV je bilo le za malenkost manj zamotajo
VLOGA TRUSTOV
IN KONCERNOV
V	takih razmerah je bilo moč nekaj doseči le, če so uporabili starejše gospodarske metode še zmeraj bolj učinkovite od narodne osrednje državne kontrole. V nekaterih državah so ustanovili velikanske truste tako, da so reorganizirali industrijo. Ti trusti so dobili oblast v roke in precej svobode v svojih odločitvah.
Aluminijski trust na Madžarskem obsega 14 privrženih podjetij z vsemi geološko raziskovalnimi institucijami, vsemi proizvodnimi obrati do izvoznih prodajnih agencij. Trust prejme od osrednje planske oblasti določene naloge, toda sicer svobodno odloča, kakšne naloge izročiti posameznim podjetjem v trustovem območju.
V	Vzhodni Nemčiji imajo industrijske koncerne (VVBS), ki so zamenjali industrijska ministrstva. Verjetno, da bodo tudi na Poljskem in češkem ustanovili podobne industrijske koncerne, kot jih predvidevajo njihovi reformni osnutki. Komisija OZN ugotavlja širjenje decentralizacije s prenosom na neke vrste industrijskih koncernov, kartelov in trustov in tudi na vodstva posameznih podjetij.
ZNAMENJA NA TRŽIŠČIH
V	nekaterih vzhodnih državah držijo oblasti čvrsto v svojih ro-kar nadzorstvo nad proizvodnjo, večjimi investicijskimi in celotnim mezdnim fondom. Toda podjetja oziroma točneje veliki tru-sti v prenekateri vzhodni državi samostojno odločajo, koliko delavcev bodo zaposlili na proizvodni liniji in kakšno tehnologijo bodo pri tem uporabljali. In če reforma steče, bodo vodstva industrij imela besedo pri določanju investicij in pri izplačevanju nagrad delavcem.
POMANJKLJIVOSTI
Načrtovalci v Vzhodni Evropi poskušajo doseči realnejše administrativne cene. Toda poskusi so bili nedorasli: Podatki, ki so jih imeli na voljo merilci ekonomskih pojavov, redko dovoljujejo več kot kalkulacijo cen na povprečnih stroških za velike skupine skupaj nametanih artiklov, torej precej daleč od cen, ki si jih zamišljajo teoretiki.
Nedvomno imajo načrtovalci prav, ko uporno trdijo, da bivša pačenja ekonomskih zakonov in sedanji pritiski na sredstva, napovedujejo nagle skoke v popolno svobodo cen. Vsekakor se je treba lotiti novih rešitev.
Nihče še ni našel popolnega kompromisa med trgom in načrtovanjem ne na Vzhodu in ne ina Zahodu.
ESESS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S, P* A. * D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G l A V NI 0 A UR 600.000.000 • VPLAČANIH L I B 180.000.000
TRST - tilTCA PABTO FTLŽ-I ŠT, TO telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKREO
Stran 3
Gorica - splošna mednarodna postaja
Na političnem obzorju
Nam škodljiva poslanica
Pozorno smo prebrali poslanico bivšega slovenskega ministra, ki živi v emigraciji, misleč, da bomo našli v njej tudi besedo o Slovencih v zamejstvu — v Italiji in Avstriji — glede na to, da jo je objavil slovenski list v Gorici. V njej nismo našli niti besedice o naših težavah, pred katerimi gotovo povsem obledijo težave Slovencev v domovini, ki jih ministrova poslanica slika tako črno. Zakaj jo je potem objavil list v zamejstvu in poleg tega še list, ki vendar podpira eno' izmed tukajšnjih slovenskih političnih organizacij in je dejansko tudi njeno glasilo?
Povsem razumljivo je — in to ne samo s političnega, temveč tudi z osebnega vidika — da bivši minister v emigraciji kritizira politiko vladajočih v domovini, nerazumljivo pa je. da v poslanici, ki se veže na zgodovinski dogodek, kakor je bila odcepitev Slovencev od avstroogrske monarhije (29. oktobra 1918), na dogodek torej, ki zadeva vse Slovence, bivši minister pozablja na usodo Slovencev v deželi Furlani ji-Juli j-ski krajini in na Koroškem.
Mar ti niso sestavni del vsega slovenskega naroda, pa tudi gotovo mnogo bolj potrebni pomoči in zanimanja kakor Slovenci v domovini? Boj za obstoj v zamejstvu nam jemlje preveč energije, pravzaprav vse razpoložljive energije, da bi jih lahko mogli posvečati graditvi srečnega življenja Slovencev v domovini — položaj je prav nasproten:	narodni	drobci v za-
mejstvu se vselej oslanjajo na pomoč matičnega naroda. Zato se nam zdi objavljanje takšnih poslanic, ki polemično posegajo v politično življenje Jugoslavije, v tukajšnjem slovenskem listu ne samo potrata življenj skih energij našega življa v zamejstvu, temveč predstavlja tudi slabljenje njegove odpornosti proti raznarodovanju.
K slabljenju odpornosti pri nas nedvomno lahko prispeva tudi nejasnost same poslanice ki se z ene strani sklicuje na zgodovinsko odločitev Slovencev za državno skupnost s Hrvati in Srbi, z druge pa se zavzema jasno za ohranitev te skupnosti — ne vemo namreč kako naj pojmujemo «vzviše-nost slovenske svobode», čeprav na drugem mestu mimogrede kaže skrb za ohranitev državne skupnosti. Ta nejasnost se nam vidi toliko bolj čudna tudi glede na to, da je bilo doslej gle dišče tega bivšega ministra "glede ohranitve državne skupnosti povsem pozitivno. Prav tako se nam zdi čudno, da ljudje, ki vedo, kaj pomeni za vsako narodnostno skupino živeti v zamejstvu in so prav v istem listu pobijali ob drugih priložnostih predsodke proti ohranitvi te državne skupnosti, objavljajo takšno listino brez komentarja.
Mi vsi se predobro zavedamo, kakšne posledice bi imela oslabitev jugoslovanske državne skupnosti prav za nas v zamej stvu, za vse naše kulturno in gospodarsko izživljanje; saj mo ra vsakemu realnemu politiku biti jasno, da se rimska politika nasproti nam uravnava po lestvici politične moči Jugoslavije, pred katero je Italija prevzela tudi formalne obveze glede nas.
Eno leto dejavnosti deželnega odbora
Na torkovi seji deželnega odbora sveta Furlanije - Julijske krajine je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti podal izčrpno poročilo o dejavnosti odbora v tem letu. (Na žalost moramo zaradi pomanjkanja prostora objaviti iz njegovega poročila samo nekaj bistvenih podatkov). Deželni svet je v tem času odobril 38 zakonov,
11 zakonov pa je moral obravnavati na novo, ker jih je zavrnila osrednja vlada. Novi zakoni zadevajo vrsto raznih dejavnosti, predvsem pa na go-_____
Epodarskem in socialnem pod-	.
ročju; tako se nanašajo na, ga sklada za omejevanje posle-načrtovanje, ukrepe proti neur-ldic neurij. Osrednja vlada je
.	•.__• • • j	ii	rta Vvi ea iictnMAiril
V goriških gospodarskih krogih zadnje čase mnogo razpravljajo o domači železniški postaji, katere vloga in pomen sta za sedaj še omejeni. Goričani se namreč borijo za to, da bi zadobila njihova železniška postaja izrazito mednaroden značaj, zlasti pri zunanji trgovini Italije z Jugoslavijo. Skozi go-riško postajo naj bi dovažali oz. odvažali vsakovrstno blago. Za sedaj se bo goriška železniška postaja specializirala v prometu z živino, to pa v pričakovanju, da se čimprej uveljavi kot «splošna mednarodna postaja*, odprta namreč za splošen mednarodni promet.
Goriški operaterji se že marljivo pripravljajo na «novo dobo*, tako tudi drugi poslovni ljudje in krajevne oblasti. Glavno vprašanje v zvezi s preureditvijo goriške železniške postaje predstavlja zboljšanje opreme, za katero bo uprava železnic prispevala 25 milijonov lir, določeno vsoto pa bo nakazala tudi goriška hranilnica. Goriška trgovinska zbornica pa bo sprejemala z vseh zainteresiranih strani nasvete in predloge, ki jih bo združila v organičen načrt. Zanimivo je, da sodi pre-osnova goriške železniške postale tudi v okvir deželnega načrtovanja. Ta namreč predvideva čimprejšnjo ost varite v železniške zveze med goriško in novogoriško postajo z namenom, da se Gorici odpre tudi blagovni promet s «tretjimi državami*. Med pobudami, ki so za pre-osnovo goriške postaje najbolj nujne, je ureditev opreme za nakladanje živine na vagone in skladišč (prvotno je bilo za to predvidenih 1,1 milijarde lir).
« K varner - Express» organizira zimski lov
Lovski odsek turistične agencije «Kvarner-Express» iz Opatije prireja ne le letni lov, ampak tudi zimskega in s tem pravzaprav podaljša lovsko sezono čez vse leto. Tako npr. organizira lov na divje race in gosi, na merjasca, jelena, gamsa in medveda po vsej Jugoslaviji, toda zlasti na področjih ob Donavi in Savi, v Slavoniji,, Gorskem Kotaru, na Velebitu in Karavankah.
Lov na jelena (z zasedo ali vozovi oz. sanmi, ki jih vlečejo konji) se vrši pretežno v Slavonskem Brodu, Novi Gradiški, Kutini, Našicah, Bel j ah in Osijeku, tam je pač največ jelenov.
Divjih rac in gosi je v izobilju ob Donavi, Savi, Dravi in Tisi, manj pa ob drugih rekah. Te živali pozimi zaradi poledice zapustijo stoječe vode in se preselijo na reke. Lov nanje se vrši celo z motornimi čolni in je skoro zmerom uspešen, pa tudi nevarnost pred plavajočimi kosi ledu je silno majhna. Ako je zima mila, organizira «Kvar-ner - Express» lov na race ir; gosi tudi v močvirjih (Hutovo blato v južni Dalmaciji in Pei-lez blizu Zrenjanina).
Zanimiv in vznemirljiv je lov na medveda v Gorskem Kotaru in na Velebitu. Za ta lov so najprimernejši meseci marec, april in maj.
Poslovanje bolniške blagajne trgovcev
Iz poročila, ki ga je prebral na skupščini delegatov bolniške blagajne za trgovce tržaške pokrajine predsednik E. Puppi izhaja, da se zdravstvena oskrba pri blagajni nenehno boljša; napredek pa je bil dosežen tudi na golem socialnem področju. Poslanska zbornica se bo namreč po vsej verjetnosti že letos izrekla glede zakonskega osnutka trgovcem, tako da bo ta lahko začel veljati že 1. januarja 1966. Zakon bo zlasti koristil bodočim rodovom, nekaj dobrega pa bo vendarle prinesel tudi že upokojenim trgovcem in pa tistim, ki bodo v najkrajšem upokojeni.
V bližnji bodočnosti bodo zvišali število plačilnih razredov in zvišali od 3 na 5 milijonov lir dohodek, na osnovi katerega se zaračunava dohodninski davek. Uredili bodo tudi možnost prostovoljnega plačevanja prispevkov, kar bo prineslo veliko ugodnost trgovcem, ki so zaradi starosti morebiti opustili trgovino ali pa dali trgovino v najem.
Od januarja do konca avgusta letošnjega leta je bilo na račun bolniške blagajne sprejetih v bolnišnico 1.100 oseb, specialističnih zdravstvenih storitev so našteli 36.000, a pri splošni zdravniški oskrbi je število pregledov še vedno precej nižje od vsedržavnega povprečja.
Glede proračuna za prihodnje leto je predsednik Puppi naglasil, da se bodo zdravstvene storitve v prihodnjem letu gotovo znatno zboljšale, in sicer zato, ker se bo gospodarski položaj sam izboljšal.

Graditev pomola za naftovod
V žavljah že zbirajo ves po treben material za gradnjo mo stišča, ob katerem bodo prista-jale velike petrolejske ladje, ki bodo dovažale v Trst petrolej za naftovod do Bavarske. Postavili so dve delovišči, in sicer ob plovnem prekopu v industrijskem pristanišču ter na mestu nekdanje ladjedelnice Sv Roka v Miljah. Pri gradnji mostišča bodo sodelovala naslednja podjetja, ki so se v ta namen združila v konzorcij: Micoperi, Dalmine, Montubi, Interconsult in CMF. Gradnja mostišča bo trajala približno leto dni, začela pa se bo po vsej verjetnosti že kmalu (tako vsaj zatrjujejo na pristojnih mestih). Glavni pomol bo dolg 470 m, od njega pa se bosta odcepila dva druga. Po dograditvi mostišča bodo slednjega verjetno še podaljšali, tako da se bodo od njega odcepili 4 pomoli v obliki glavnika. Tako bodo lahko pristajale ob mostišču kar 4 velike petrolejske ladje hkrati.
Jeklene drogove za postavitev mostišča bo dobavilo podjetje Dalmine. Kovinsko ogrodje bodo izdelali v žavljah, cementnega pa v Miljah.
C ČESTITAMO. Gospodična Ksenija Levak iz Trsta je nedavno diplomirala na tržaški univerzi v italijanski književnosti.
Z KARDINAL BERAN V TRSTU ,V nedeljo, 19. t.m., bo na Vejni pri Trstu blagoslovitev šestih velikih zvonov, katere bodo namestili v novo zgrajeno «svetišče Mariji materi in kra-ljici». Blagoslovitvi bo prisostvoval tudi češkoslovaški kardinal Josip Beran .Udeležil se bo tudi občnega zbora katoliške akcije (Azione cattolica) v našem mestu.
Z V ŠTEVERJANU. Ob priliki božičnih praznikov bo podporna ustanova ECA prispevala za revne otroke osnovnih šol in otroškega vrtca 70.000 lir. Prefektura bo prispevala 15.000 lir, določeno vsoto pa tudi razni dobrotniki, zato menijo, da bo celotna podpora dosegla kakih 100 ti s o c lir
Z SPOMENIK PADLIM TUDI V RONKAH? Po vsej verjetnosti bodo v Ronkah postavili spomenik padlim borcem za^ svobodo v drugi svetovni vojni. O tem bo občinski svet razpravljal na jutrišnji seji.
Z CESTA OD FODGORE DO LOČNIKA ASFALTIRANA. Na prošnjo prebivalcev s področja med Podgoro in Ločr.ikom pri Gorici je goriška občinska uprava dala asfaltirati cesto, ki povezuje omenjena kraja. Tako so asfaltirali ves del stare ceste od železniškega podvoza Baruzzi do postaje v Lobniku. Cesta je bila
jem, na javna dela. kmetijstvo, gorsko gospodarstvo, gozdarstvo, ribolov, industrijo, trgovino, obrt, strokovno šolstvo, na socialno skrbstvo, zadružništvo, turizem, prevoze, šolstvo itd. Predsednik deželnega odbora je naglasil, da bo odbor hodil pri svoiem delu tudi v prihodnje po dosedanji poti. Zaželel si je več sodelovanja najširših ljudskih plasti in krajevnih ustanov. da bi tako bilo delo deželne uprave še boZ; Državljani se morajo bol]^ zavedati pravic, ki jih donasa deželna avtonomija; te pravice je treba tudi braniti, ker se pri osrednji državni uprav' pojavlja težnja, da bi se avtonomija omejevala.
Predsednik je naglasil, da je odbor navezal prve stike z bližnjo Koroško in republiko Slovenijo z namenom, da bi se »krepile vezi prijateljstva in dobrega sosedstva. Na teh sestankih s predstavniki sosednih dežel onkraj meje so proučili razna vprašanja v skupno korist.
Slovenski svetovalci so opazili, da dr. Berzanti ni v svojem poročilu omenil odnosov dežel ne uprave do Slovencev in slovenskih vprašanj.
DEŽELNI ZAKON ZA OME-JEVANJE POSLEDIC NEURIJ. Rimska vlada je vrnila prvotno izglasovan deželni zakon o ustanovitvi deželnega solidarnostne-
proti temu, da bi se ustanovil takšen sklad; lahko se od leta do leta določijo posebni zneski v ta namen. Po prvotnem sklepu b5 se v sklad stekalo vsako leto pol milijarde lir. Deželni svet je zdaj sprejel preosnovan zakonski osnutek, ki omogoča nakazovanje odškodnine za poravnavo škode povzročene po neurjih, od leta do leta Komunisti so predlagali ponravek v smislu, da bi kmetom dajali prispevke za obnovo naprav posestev, kadar bi utrpeli najmanj 30 odstotkov škode na pridelku. Komunisti so se vzdržali glasovanja, ker je večina odbila njihov popravek.
DEŽELNO NADZORSTVO NAD KRAJEVNIMI USTANOVAMI- Deželni svet je odobril zakonski osnutek, ki predvideva uvajanje deželnega nadzorstva nad krajevnimi ustanovami Poročevalec Coloni je ugotovil, da naša dežela v tem pogledu prednjači pred drugimi deželami, ki še niso uvedle takšnega nadzorstva. To naj se izvaja po enotnih smernicah ne glede na to, ali gre za javne podporne in dobrodelne ustanove, občine, pokrajine in pokrajinske konzorcije. Zakonski osnutek je bil sprejet, komunisti so se vzdržali glasovanja, pripomnili pa so, da je pozitiven vsaj v tem smislu, ker predvideva omejitev vladnega nad zorstva.
V zelo slabem stanju, posebno glede na to, da se vrši po njej znaten promet, zlasti avtobusni.
Z NAŠI FILATELISTI NAGRAJENI V GORICI. V telovadnici mladinskega doma v Gorici je bila zanimiva filatelistična razstava z mednarodno udeležbo. Na njej je sodelovalo 43 ljubiteljev znamk iz Gorice. Trsta. Slovenije in Avstrije ter neka.] numizmatikov. Posebna komisija je nagradila najbolj zanimive zbirke znamk in med drugimi nagradila z zlato kolajno Ljubljančana B. Ponevška, z veliko kolajno goriške pokrajine S. Merlaka in z manjšo I. Loč-nikarja, oba člana tržaškega kluba «L. Košir*, z enako kolajno B. Kristjana iz Nove Gorice, s srebrno kolajno E. Perkovo iz Trsta («L. Košir*), S. Hribernika iz Slovenjega Gradca, B. Juga iz Gorice dr. R. Pilepiča iz Trsta in S. Logarja iz Idrije, a z bronasto kolajno Ljubljančana M. Topčnika. Vsi so prejeli tudi spominsko diplomo.
Z DANES VELIKA STAVKA ZA OHRANITEV SV. MARKA. Za danes sta sindikat kovinarjev zvezne delavske zbornice (CC dL) in sindikat FIOM-CGIL napovedala stavko okrog 5.000 nameščencev vseh tržaških kovinarskih podjetij in ladjedelnic kot protest proti nameravani zapori ladjedelnice Sv. Marka-Stavka bo trajala od 9.30 do 6. ure v soboto. Stavkajoči bodo šli v povorki po najvažnejših u-licah mestnega središča, na trgu pred cerkvijo sv. Antona novega pa bosta okoli 12. ure go vorila tajnika obeh sindikatov Fabricci in Burlo.
Z RIŽARNA BO NARODNI SPOMENIK. Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je bilo sklenjeno, da občinska uprava razpiše vsedržavni natečaj za preureditev Rižarne v narodni spomenik. V Rižarni bodo uredili muzej odporniškega gibanja in kapelico.
NAŠE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu Franc Martellani iz Barkovelj, 41-let-ni Stanislav Urbanc, 58-letni Renato Furlan, 57-letna Marija Golob, 89-letna Marija Flego vd. Sancin, 73-letna Alojzija žužek roj. Pipan iz Mavhinj, 63-letni Vinko Gruden iz Skednja (večletni član in odbornik PD Skedenj), 59-letna Ivanka Saksida por. Duda, 68-letna Alojzija Šuligoj por. Gerdol, 82-letni Karel Cernjava iz Gabrovca, Ladislav Tanče iz Nabrežine, 57-letna Marija Hrevatin, 75-letni Anton Černač, 79-letni Alojz Fer-luga, 66-letni Josip Kovič, 3 mesece stari Danijel Žgur in 60-letna Sofija Orešček; v Tržiču 89-letni Frank Frandolič iz Doberdoba; v Gorici 88-letna Alojzija Brigantič vd. Okroglič; v Pevmi 78-letni Fožef Koršič in v Argentini pri letalski nesreči 22-letni Jožef Alojz Ferletič, sin Jožefa Ferletiča iz Doberdoba, ki se je 1. 1930 izselil v Argentino.
Vesel pogreb
V Turinu je te dni umrl 80-letni kramar Silvio Co-lombo, zadet od srčne kapi. Našli so ga mrtvega ob mizi, na kateri ga je čakala skodelica kave. Med kupom raznih papirjev so policijski agenti našli tudi njegov te-tament. Nekaj svojega premoženja je zapustil domači fari, od koder se je preselil, ter izrazil željo, da bi ga pokopali poleg žene. Do tega odstavka ni njegova poslednja volja vsebovala nič posebnega. Policijski agenti pa so nekoliko obstali, ko so naleteli na odstavek, v katerem je 80-letni kramar izrazil željo, naj bi bil njegov pogreb «vesel». Vozu s krsto naj bi sledil lep avtobus s 50 sedeži za pogrebce. Vsakemu udeležencu naj izplačajo 3000 lir «za nadlego«. Pogrebni sprevod naj bi se razvijal ob zvokih orkestra, ki zna zaigrati tudi «stare komade*. Orkestru gre 100 tisoč lir. Dvema prijateljema, s katerima je rad balin-cal, je vsakemu zapustil po 30.000 lir.
Policijski agenti so našli v posebni škatli tudi kup bankovcev po 10.000 lir, več kot dovolj denarja za izpolnitev zadnje želje rajnega. Ker niso mogli iztakniti nobenega pokojnikovega sorodnika, je policijski komisariat sprejel nalogo da izvrši zadnjo voljo pokojnega natanko po testamentu.
Obveščevalni urad za občinstvo
Italijanski minister za upravno preosnovo Preti je izdelal zakonski osnutek, po katerem naj bi na vseh 92 prefekturah ustanovili posebne obveščevalne urade za občinstvo. Ti bi posredovali najraznovrstnejše informacije in pojasnila ljudem pri reševanju zadev uradnega značaja. Od novega urada- bi lahko prejemali vsa zaželena, pojasnila glede organov, katerim mora predložiti npr. kako uradno listino, kakor tudi glede sleherne formalnosti, ki jo mora o-praviti za predložitev listine. Razen tega bo vsak urad za občinstvo tudi gam sprejemal prošnje in podobno od posameznikov, sam bo poskrbel za prilo-žitev morebitnih potrdil in sam jih bo tudi naslovil na pristoj ne urade.
Ministrsko poročho o ustanovitvi novega urada naglasa, da bo ta opravljal brezplačno to, kar zdaj opravljajo proti znatnemu plačilu zasebne agencije v večjih mestih.
Pobudo ministra Preti j a je treba vsekakor pozdraviti. Ako bo pravilno izvedena, bo mnogo koristila, še posebno preprostemu občinstvu, ki si pogosto ne zna in tudi ne more pomagati, ker nima denarja. Prepričani smo, da bo hkrati koristila tudi samemu državnemu upravnemu aparatu, saj bodo novi obveščevalni uradi s pravilnim obveščanjem in usmerjevanjem občinstva prihranili mnogo dela pristojnim uradom. Seveda . fc za uresničenje Pretijeve zamisli v naših krajih nujno potrebno, da bodo v obveščevalnih uradih nameščeni uradniki, ki bodo obvladali oba jezika.
a
Hotel «LEV»
LJUBLJANA,
Vošnjakova, 1 Lilij V Tel. 310-555
vabi na prijetno in veselo Silvestrovanje
Topli in mrzli silvestrski bife na voljo vso noč, brez omejitve
Lepo okrašeni prostori, darila za slehernega gosta
Orkestri — pevke program — ruleta
CENA SILVESTROVANJA 6.700 DIN
V MESECU DECEMBRU V DANCING BARU ODLIČEN PROGRAM:	NASTOPA MU-
RIEL ASHFORD IZ PARIŠKEGA MOULIN ROUGEA
Se priporočamo!
KULTURA IN ŽIVLJENJE
20 let po obnovi Slovenskega gledališča
Prejšnji četrtek je bila v Kulturnem domu slovesna počastitev 20. obletnice obnovitve delovanja Slovenskega gledališča v Trstu. Kot znano, je gledališki ansambel po 25 letih prisilnega molka šele 2. decembra leta 1945 lahko spet nastopil pred slovenskim občinstvom v Trstu, in sicer na odru dvorane «Feni-ce» s Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej«. Značilno je, da je gledališče proslavilo ta jubilej prav tako s Cankarjevim delom .namreč s «Hlapci».
Pred začetkom predstave je navzoče pozdravil upravnik gledališča prof. R. Rauber, ki je jedrnato orisal razvoj delovanja gledališča v poslednjih 20 letih. Po predstavi, katero je prisotno občinstvo pozdravilo z navdušenjem, so sledili govori. V imenu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze ie spregovoril in čestital gledališkemu ansamblu njen predsednik B. Race, v imenu Glasbene Matice predsednik D. Hreščak, v imenu Republiškega sveta zveze kulturnih organizacij iz Ljubljane g. Hvalica. nato pa je tajnik gledališča F. Benedetič prebral voščil-ne brzojavke. Te so poslali med drugimi veleposlanik SFRJ v Rimu Ivo Vejvoda, gen. konzul SFRJ v Trstu Rudi Janhuba, Slovensko gledališče iz Maribora, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ravnatelj lutkovnega gledališča iz Ljubljane in nekdanji član našega gledališča Polde Dežman, prvi režiser SG v Trstu Ferdo Delak, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ravnatelj mariborskega lista «Večer», občinska skupščina iz Ajdovščine, dr. Avgust Sfiligoj, Prosvetna zveza iz Trsta in dr. Frane Tončič v imenu začasnega odbora za upravo Kulturnega doma .
Slovesnost se je zaključila s podelitvijo kolajn in spominskih diplom tistim članom ansambla, ki so 20 let njegovi zvesti in aktivni člani. Razdelil jih je upravnik gledališča prof. Rauber, in sicer igralcem Radu Na-krstu, Stanetu Raztresenu, Zlati Rodoškov! in Danilu Turku ter odrskemu delavcu Ferdu Koko-šarju in odrskemu mojstru Jožetu Sedmaku.
Uprava gledališča je za ta pomembni jubilej pripravila v fo-verju balkona zanimivo razstavo o delovanju našega gledališča s prikazom plakatov, slik, scenskih maket in podobnega.
Ob jubileju pozivamo naše občinstvo, naj s svojim obiskom predstav in s propagando med sorojaki podpre gledališče in mu tako zagotovi uspešno prihodnost, tembolj, ker je dosedanja državna podpora gledališču v višini 5 milijonov lir (v primerjavi s stroški) pač malenkostna.
Vrabče ve skladbe na sporedu Komornega zbora
Ob 60-letnici pevovodje in skladatelja Ubalda Vrabca je priredil njegov pevski zbor v Kulturnem domu zelo uspel koncert, na katerem so izvajali samo njegove skladbe. Prof. Ubald Vrabec je med nami splošno pri-poštevan kot odličen pevovodja in nič manj kot skladatelj. Kot dirigent je vselej dokazal lepe uspehe tudi v primerih, ko je imel še tako skromen pevski material na voljo. Iz vsakega testi je umel zgnesti užiten kruh. Pri svojem požrtvovalnem udejstvovanju ni nikoli resigni-ral, niti v trenutkih, ko so nastopile velike težave; včasih se je moral boriti za vsakega posameznega pevca ter je pretila nevarnost, da se njegov zbor iz tega ali onega razloga razide. In takih trenutkov je bilo več, če se spomnimo samo njegovega «Komornega zbora*! Danes razpolaga sicer z razmeroma ne preveč številnim, a zato kvalitetnim zborom. Z njim pa je dosegel odlične uspehe tudi na raznih pevskih tekmovanjih. Tokrat je izvajal njegov zbor samo njegove najlepše pesmi.
Mešani zbor je najprej zapel pesem «Prihod» na Gradnikovo besedilo. Ta je bila uglasbena že pred zadnjo vojno, a so jo šele sedaj prvič izvajali. Kako veličastno je zvenelo dinamično naraščanje iz pp v ff pri besedilu: «to bo meja, to so naše zadnje straže...*! »Slovenska pesem* in «Bilečanka» sta pre-
šli našemu človeku takorekoč že | v kri in meso. Ce govorimo o j teh skladbah, ki so bile s tako ognjevitostjo izvajane, zaidemo nehote na Vrabčevo poglavitno poslanstvo umetniškega udejstvovanja, tj. na skladateljstvo. Skladbe «Veter», »Vsemu dane», »Rdeča tulpa* in »Kresno jutro* predstavljajo njegovo najmočnejšo skladateljsko stran, njegov nagib k polifoniji, posebno v pesmi »Vsemu dar.e», ki je v smislu Bachove fuge, tega lepega primera polifonske oblike.
Moški zbor je zapel »Eto pletem* in »Zdravico* po znanem Prešernovem besedilu, kateremu je vdahnil Vrabec glasbeno pomemben poudarek in izraz. Vsem tem skladbam ie sledilo viharno ploskanje. Tudi vse ostale pesmi iz lažjega dela sporeda so bile sprejete z navdušenjem, če omenimo «Protuletje», obdelavo dalmatinske narodne »Slušaj mati* in še posebno tri pesmi v tržaškem narečju: »Zapečena*, »iZgebljena lebjezen* in «Kej me b’š t’ku zamjero*. Za zaključek je sledila še segava narodna »Po cesti gre velik mož», ki je privabila veselo razpoloženje med poslušalce, m končno še dalmatinska narodna »Hvalile se Kaštelanke*. Po gromovitem ploskanju so dodali pevci še Vrabčevo priložnostno pesem »Vrabec čivka, čiv, čiv, čiv...» s katero si je skladatelj pridobil še večje simpatije med poslušalci .Med odmorom so nastopili predstavniki raznih prosvetnih združenj s čestitkami in darovi za slavljenca. Skladatelj in njegovi pevci so lahko ponosni na tak uspeh.
—s—
Svojemu sodelavcu —vu— čestita tudi uredništvo »Gospodarstva* ter mu želi tudi pri bodočem umetniškem ustvarjanju mnogo uspeha.
Naši najmlajši slikarji
V baru «Alcione» že dalj časa razstavlja skupina dijakov slovenskega učiteljišča in realne gimnazije. Pobudo za ta lepi nastop, ki izpričuje svežino, odprtost in zagnanost naše mladine, je dala verjetno podelitev nagrad nekega vsedržavnega foruma v Rimu nekaterim razstavljalcem. Za nas posebej je razveseljivo dejstvo, da je bilo za Trst podeljenih 6 nagrad in da so vseh šest pobrali slovenski dijaki.
Da ne bomo stalno ponavljali že znanih zaslug prof. Černigoja, se danes spomnimo tudi tistih, ki so naše dijake vodili skozi ne najmanj odločilno zgodnje obdobje. Pri teh uspe hih imajo zasluge gotovo tudi Palčič, Diraccova in Fornazari-čeva.
Sam bar se zdi za razstavo prehrupen prostor, preveč »tržaški)). Tudi naši mladi slikarji so bliže duhu velemesta kot mi; zato pa tudi skoraj vsa njihova problematika nosi nekakšen pečat premalo našega, preveč splošno velemestnega. Edino Petkovšek in Danevova, ki sta hkrati najboljša, ostajata osebnosti v tem slikarskem svetu, kjer se individuum rešuje iz kaosa v odmišljanje, posploševanje in kombiniranje. Izmikanje tako pogljabljanju vase kot iskanju navzven dela te risarje sicer komunikativne, zračne, igrive, zato pa jim jemlje osebno noto in težo, tako da nekateri pristanejo v čisti de-korativnosti.
če bi zvrstili mlade iskatelje Po nekakšni vrednostni lestvici, potem bi postavili formalizem in igrivost prav na dno; tu sicer razveseljujeta oko; a ju v umetnost ne morem uvrstiti. Bolj ali manj prijetne, včasih duhovite, drugič le okrasne, so slike obeh Verčev in Mojce Okorn. Manj me navdušujeta kljub nagradi Našata Kalc in Robert Stepančič, saj bi umetnost morala biti tudi lepa (Kalc) in zanimiva (Stepančič)! Se bolj šolska je Novela Be-nedetti, sicer je še dijakinja. Med temi izstopata, po že kar osebnem slogu, Ivo Petkovšek in Jelka Daneu, čeprav sta si diametralno nasprotna tako po tehniki kot po občutju.
Petkovškov slog je prozoren, svetal, poteze so odločne, a tople. Zdi se, da mu je slikanje nekaj tako naravnega kot gojiti šport ali pisati pismo, tako je neposreden in neproblemski. Vsekakor pa bi bilo treba videti več njegovih slik, da se ne
Veleblagovnica
GIOVANNI
TRST
Via Ghega 6 - blizu postaje Via Imbriani 12
Dežni plašči, vetrni jopiči, bunde, ženska m moška modna konfekcija - vse po najnižjih cenah v Trstu!
SUPER RIFLE
najbolj prodane kavbojke na svetu!
prenaglimo s sodbo. Isto velja za Danevovo, premalo je razstavila. Ta se zdi nekak «enfant terrible» med poslušnimi učenci prof Černigoja, ker ostaja pri predmetnem slikarstvu Prav to kaže močno osebnost, ki išče nekaj čisto svojega, čeprav se ob teh slikah spomnimo na Kokoschko, ekspresioniste in E. Justina! Zdi se močno lirična narava in slike odražajo mnogo notranjega rvanja ter veliko iskrenost, zato pa tudi ne skrijejo tiste sunkovitosti, ki je značilna za to prehodno obdobje v njenem dozorevanju.
Morda bi morala oceniti naše mlade slikarje mani ostro, ko sem zvedela, da jih bo razstava stala precej denarja. (Ob zaključku so namreč zvedeli, da morajo plačati vsak po 5000 lir za stroške. Morda pa se zadnji hip najde kak petičen ljubitelj umetnosti, ki ne bo segel samo po peresu, da jih oceni, temveč v mošnjiček, da bi dal umetnosti tudi dejansko pobudo).
Z. Tavčar
Slovenec
v skandinavskih državah
Dr. Rafko Dolhar je prepotoval Norveško in švedsko ter na poti posnel mnogo lepih slik. Vtise, ki jih je nabral na tem svojem potovanju je svoj čas markantno opisal v našem listu. V torek pa je v Slovenskem klubu v Trstu predaval o posebnostih teh dežel ter svoja zanimiva izvajanja osvetlil s predvajanjem lepe zbirke fotografij. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavatelju ter mu izkazali zasluženo priznanje. Strokovnjaki so zlasti naglasili, da so bili posnetki res značilni in izbrani z okusom.
UPORABA KNJIG
V	MANJŠINSKIH ŠOLAH
V	tržaškem uradu za zveze z ! zunanjim ministrstvom so se se- I stali te dni italijanski in jugoslovanski izvedenci, da bi pro-l
učili vprašanje porabe učbenikov v manjšinskih šolah s te in one strani, to je na področjih, za katere veljajo predpisi posebnega londonskega statuta. Sestanku sta predsedovala dr. Guido Gerin in dr. Črtomir Kolenc. Dogovorili so se, da bodo v italijanskih šolah nekdanje cone B v Jugoslaviji lahko uporabljali šolske knjige tiskane v Italiji, italijanska vlada pa bo v ta namen darovala italijanskim učencem šol v Jugoslaviji za nad 4,5 milijona lir šolskih knjig.
OBČNI ZBOR SINDIKATA
SLOVENSKE ŠOLE
V nedeljo, 12. decembra, bo ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila tajništva referentov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča ter volitev novega odbora.
Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno pred-lože odboru Sindikata slovenske šole v Ul. F. Filzi 8/1. do 10. decembra.' Vabljeni tudi nečlani!
V nedeljo, 12. decembra 1965 ob 16. uri in
v nedeljo, 19. decembra 1965 ob 16. uri
V	KATOLIŠKEM DOMU
V	GORICI
Saša Škufca (Po Grimmu) JANKO IN METKA otroška spevoigra v treh dejanjih
Prodaja vstopnic v kavami Bratuž v Gorici ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma.
F. &M.Pahor
Moška in ženska oblačila ter konfekcija
TRST - Via Imbriani, 9 - Viale Miramare, 183
Telefon 41-604
TEKSTIL-KONFEKCIJA - PRODAJNI SERVIS
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan l — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta)
Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Hotel «SL0N» Ljubljana
Titova, 10
v strogem centru mesta
☆
Internacionalna restavracija — narodne specialitete v kletni restavraciji
☆
Nočni bar z mednarodnim artističnim programom * Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna S Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike ®
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. G. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
OBIŠČITE
»Park-Hotel*- Gorica
v Novi Gorici - Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni »Pri hrastu* in »Zvezda
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami prevladuje ponudba za vse vrste žitaric, razen riža, za katerega vlada precej zanimanja. Kupčije z letošnjimt vinom so še vedno čvrste, medtem ko se slabo prodaja letošnje olje, čeprav so cene čvrste. Zelenjavni trg je kljub zdaj hladnemu zdaj toplejšemu vremenu živahen, ker ne primanjkuje zelenjave. Na živinskem trgu se klavna živina slabo prodaja; izvedenci trdijo, da je temu kriva zmanjšana poraba govejega mesa v prid perutnine, ki je cenejša in pa velika razpoložljivost zaradi povečanega izvoza. Cena jajcem se je zelo zvišala. Tudi na trgu z maslom je na razpolago precej uvoženega masla, kar kvarno vpliva na kupčije.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 100—200, rdeča pesa 75—125, karčofi 50 do 80, korenje 42—60, cvetača 42 do 84, kapus 80—100, zelje 36 do 60, čebula 33—60, olupljene čebulice 100—200, dišeča zelišča 150—300, rdeč radie 125—312, solata endivija 100—188, krompir Bintje uvožen 62—65, rumena paprika 120—216, paradižniki 60 do 240, peteršilj 75—125, zelena 60—108, špinača 63—125, bučice 156—360, buče 50—70; banane 220—308, kaki 96—180, jabolka delicious 108—156, hruške 156 do 168, limone 120—156, mandarine 156—240 lir za kg.
SUHO SADJE
MILAN. Ananas 500—600, pečeni zemeljska lešniki 371—414, dateljni 275—340, suhe fige 164 do 175, mandeljni s trdo lupino 260—284, z mehko lupino 371 do
395, lešniki 318—358, orehi 356 do 498, bosanske slive 327—340, rozine 305—332 lir za kg
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 756—800, Barbera 11-12 stopinj 900—1000, Oltre-po pavese 9-10 stop. 750—800, mantovansko rdeče vmo 9-10 stop. 740—780, Valpolicella 10-11 stop. 850—900, Soave belo 10-11 stop. 820—880, Raboso 10 stop. 1000—1100, Merlot 10-11 stop. 850 do 930, Reggiano 9-10 stop. 780 do 820, modensko vino 9-10 stop. 780—820, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 720—750, rdeče 9-10 stop. 730—750, Chianti 12-13 stop. 480—550 (lir za steklenico), navadna toskanska vina 9-10 stop. 730—760, Aretino belo 9-10 stop. 720—750, belo vino iz Mark 10 do 11 stop. 720—750, rdeče 10-11 stop. 730—760, belo vino iz Sicilije 12,5-13,5 stop. 660—700, belo vino iz Sardinije 12 stop. 700 do 720, rdeče 13-14 stop. 750—800 lir za stop./stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 770—870, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 720—750, fino oljčno olje z največ 3 odsto kisline 670—700, retificirano oljčno olje 690—700, semensko jedilno olje I. 350—355, olje iz zemeljskih lešnikov 410—415 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina-krave I. 280—300, II. 170—180, junci I. 390—430, II. 320—340, biki I. 370—390, II. 290—310, teleta 50-70 kg težka 650—750, 70 do 90 kg 600—620; živina za rejo in vprego: neodstavljena te leta 50-70 kg težka 800—900, 70
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	23.11.65 30.11.65		7.12.65
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . ,	164,-	161 %	164,—
Koruza (stot. dol. za 56 funtov . ,	115 %	118 %	121 3/a
NEW YORK	22.11.65 29.11.65		6.12.65
Baker (stot. dol. za funt) . . , > ,	61,-	63,-	64,—
Cin (stot. dol. za funt) 		176,—	180,25	176,25
Svinec (stot. dol. za funt) . . . > .	16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt)	. . * .	15,75	15,75	1575
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . . .	77,75	77,75	77,75
Antimon (stot. dol. za funt) ....	44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol za funt) .	63.50	63,50	63 50
Živo srebro (dol. za steki. 76 funtov)	540-550	545-555	540-550
Bombaž (stot. dol. za funt) .	31,60	31,60	31,50
Volna (stot. dol. za funt)	. .	172,50	175,—	172.50
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .	43,37	43,37	43,50
Kakao (stot. dol. za funt)		18,05	19,—	19,03
Sladkor (stot. dol. za funt) ....	1,85	1,95	1,95
LONDON	23.11.65 30.11.65		7.12.65
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)	425,-	450,—	460,—
Cin (funt šter za d. tono) ....	1375,—	1.432 l/2 1.425,—	
Cink (funt šter. za d. tono)	...	107 y2	107 %	108 %
Svinec (funt šter. za d. tono) . . .	104 3/t	107 y2	106 Vt
Kavčuk (penijev za funt) .....	20%	20 3/„	20%
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)	5.800,—	5.700,—	5.700,—
V preteklem tednu so na mednarodnih borznih trgih s surovinami zabeležili podražitev ba kra, cina, volne, jute, kavčuka, kave, pšenice in koruze ter po cenitev svinca, cinka bombaža in kakava. Tečaj aluminija, litega železa, živega srebra in sladkorja se ni bistveno premaknil.
KOVINE
Cena bakra je na londonski kovinski borzi rahlo napredovala. Svetovna proizvodnja te kovine je dosegla v prvih 10 mesecih tega leta 3,269.994 ton proti 3.060.149 ton v istem razdobju lam. Po 37 dneh stavke se je spet začelo delo v čilskih rudnikih. Zaradi stavke je znašala zguba pri proizvodnji bakra okoli 50.000 ton, a številna ameriška podjetja ne bodo mogla v januarju in februarju v celoti izvoziti v Evropo predvidenih količin rdeče kovine, marveč le 25 odsto. Vrhtega nekatere dežele (kakor npr. Kanada, Avstralija in Japonska) nameravajo začasno prekiniti izvoz bakra v tujino. Tečaj cina se je nekoliko dvignil. Na Malajskem so od januarja do konca oktobra letos proizvedli 52.650 ton cina proti 50.052 ton v prvih 10 mesecih preteklega leta. V pr vih 11 mesecih pa so izvozili 67.592 ton, kar pomeni 5.606 več kot v odgovarjajočem razdobju
VALUTE V MILANU	
30.11.65	7.12.65
Amer. dolar	623,—	623,—
Kanad. dolar	572,—	572,—
Nem. marka	155,85	155,85
Francoski fr.	127,32	127,25
švicarski fr.	144,50	144,40
Avstrijski šil.	24,10	24,10
Avstral.f.(Rim) 1.386,25 1.385,—	
Egipt, funt -	739,—	749,—
Funt št. pap. 1.748,50 1.748,—	
Funt št. zlat 6.250,—	6.100,—
Napoleon	6.900,—	5.700,—
Zlato (gram)	716,—	708,—
Dinar (100) TRST	
drobni 40-42	debeli 40-42	
BANKOVCI V CURIHU	
7. decembra 1965	
ZDA (1 dolar)	4,31 %
Anglija (lfunt št.)	12,11 %
Francija (100 n. fr.)	88,16
Italija (100 lir)	0,6925
Avstrija (100 šil.)	16,73
Nemčija (100 DM)	108,06
Belgija (100 b. fr.)	8,61
švedska (100 kr.)	83,55
Nizozemska (100 gold.)	119,95
Španija (100 pezet)	7,24
Argentina (100 pezov)	2,20
Egipt (1 eg. funt)	5,30
Jugoslavija (100 din)	0,34
lani. Na vsem Malajskem je obratovalo konec oktobra 1052 rudnikov (samo v oktobru so jih odprli 20).
KAVČUK
Kavčuk se je na vseh trgih rahlo podražil. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je v prvih 8 mesecih letos povzpela do 1,495.000 ton proti 1 milijonu 442.000 ton v istem času lanskega leta. Celotna svetovna potrošnja gumija pa je dosegla v omenjenem razdobju 1.5’3.0'i ton proti 1,437.000 v razdobju januar-avgust lanskega leta. Konec avgusta je bilo v svetovnih zalogah 810.000 ton kavčuka, to pomeni 57.500 več kot leto dni poprej in 2500 več kakor v začetku tega leta.
VLAKNA
Tečaj jute se je tako v Londonu kakor v Singapuru dvignil. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu cenijo letošnji pridelek jute na 5371 milijonov funtov ali 5 odsto več kakor lani V Pakistanu so pridelali 2520 milijonov funtov ali 18 odsto več kot lansko leto. Volna se je na newyorškem trgu občutno podražila. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo letos avstralski pridelek volne zaradi suše zmanjšal za 15 odsto v primeri z lanskim. Prav tako se bo znižal tudi v Južni Afriki in Združenih ameriških državah. Ker vremenoslovci napovedujejo hudo zimo, grosisti hitijo z nakupovanjem volne; razen tega si hočejo zagotoviti zadostne zaloge še. spričo napovedi, da se bo v tej sezoni svetovna potrošnja volne povečala za 3 odsto. Tudi pretekli teden je bilo na avstralskih dražbah z volno silno živahno. V Sidneyju so bile cene trdne in na isti višini kakor prejšnji teden v Melbournu in Newcastlu. Na dražbo so postavili 11.704 bal, od tega so jih razmeroma naglo razpe-čali 11.218; najboljši kupci so bili — kot običajno, Japonci in Evropejci.
ŽIVILA
Tečaj sladkorja se je zopet dvignil, in sicer tako v Londonu kakor v New Yorku. škodo, ki jo je prizadejala poledica na evropskih sladkornih nasadih cenijo na okrog 500.000 ton. Cena kave se je dvignila. V Braziliji računajo, da bo dosegel domači pridelek kave v sezoni 1966-67 okoli 31 milijonov vreč. Letošnji pridelek pa ocenjujejo na 33 mil. vreč, od tega je 17,5 mil. vreč namenjenih izvozu.	i
do 100 kg 700—750, krave mlekarice 220—280.000, navadne krave 180—220.000 lir za glavo; prašiči: debeli prašiči 125-125 kg težki 444, 145-160 kg 444, 160-180 kg 441, neodstavljeni prašiči 18 do 25 kg težki 530, suhi prašiči 25-40 kg 500, 40-60 kg 470, 60-80 kg 450 lir- za kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 3000—3100, II. reza 3000 do 3100, III. reza 2800—2900, slama 1150—1200, sestavljena krma za krave mlekarice 6100—6600, krma za prašiče in svinje 6100 do 6700, krmne pogače iz koruze 5800—5900, iz pese 5000—5200, koncentrirana krma za govejo živino 6600—6900, za prašiče 9200—9500 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 400 do 480, zaklane kokoši 550—700, uvožene žive kokoši 400—500, zaklane pegatke 1000—1300, uvožene pegatke 800—900, zaklani golobi 1400—1700, zaklane domače pure 700—1250, uvožene pure 450—1000, zaklani domači purani 600—950, uvoženi 450—750, žive domače gosi 600—750, uvožene gosi 400—420, zaklane domače race 600—730, zaklani domači zajci s kožo 700—760, brez kože 730—860, uvoženi zajci 600 do 700 lir za kg. Sveža domača jajca 39—40, uvožena jajca 35 do 36 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Domače maslo 890, maslo iz centrifuge 910; sir parmezan proizv. 1963 1460—1500, proizv. 1964 1370—1430, proizv. 1965 1220—1280; sir grana iz Padske nižine proizv. 1963 1390 do 1450, proizv. 1963 do 1964 1350—1440, proizv. 1964 1300 do 1360, proizv. 1964-65 1190—1250, sir sbrinz svež 820—880, uležan 920—980, Emmenthal svež 790 do 820, uležan 850 do 870, pro-volone svež 850—390, uležan 910 do 950, gorgonzola svež 580—600, uležan 750—790, italdco svež 590 do 610, uležan 700—730, taleg-gio svež 550—580, uležan 680 do 720, crescenza svež 530—650, uležan 610—640 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 6900—7200, dobra mer-kantile 6750—6950, merkantile 6550—6700, fina trda domača koruza 6100—6200, navadna koruza 4250—4300, uvožena koruza 4450—4500, Plata 5000—5050; ne-oluščen riž Arborio 8900—10.000, Vialone 9600—10.300, Maratelli 8500—9300; oluščen riž Arborio 19—19.400, Vialone 20 300—21.300, Maratelli 16.200—16.600; uvožen ječmen 4950—5050, domač oves 4700—5400, uvožen 4750—4850, domača rž 6000 do 6100; pšenična moka tipa «00» 10.300—11.800. tipa «0» 9300—9900, tipa «1» 9300 do 9400, presejana koruzna moka 6300—6500 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 210—220 lir za kg, v škatlah po 5 kg 220—230, po 1 kg 235—245, po 1/2 kg 245 do 255, v tubah po 200 g 62—64 lir za tubo; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 230—240 lir za kg, v škatlah po 5 kg 240—250, po 1 kg 255—265, po 1/2 kg 265 do 275, v tubah po 200 g 68—70 lir za tubo; olupljeni paradižniki v škatlah oo 3000 g 360 do 370 lir za škatlo.
reSCnlk KMEČKE ZVEZE
Zimsko obdelovanje zemlje
Njive, ki jih jeseni nismo posejali in so pripravljene za j aro setev, moramo pred zimo ali pa pozimi preorati. Upravičene so samo nekatere izjeme. Na splošno orjemo ored zimo globoko, zlasti za okopavine, to je za krompir, peso, sončnico itd., pa tudi za deteljo in lucerno. Za j ara žita ni dobro zelo globoko orati, da ne spravimo na vrh preveč mrtvice, ki je jarim žitom razen ovsu zelo škodljiva. Za koruzo zadostuje 20 cm globoka brazda, za druge okopavine pa bi morali orati vsaj 25 cm globoko, če je mogoče in zaradi lastnosti spodnje plasti upravičeno, pa še globlje.
Če hočemo jeseni obenem podorati hlevski gnoj, ki sme priti le plitvo v zemljo, združimo globoko obdelovanje s plitvim podoravanjem gnoja takole: Najprej z navadnim plugom gnoj plitvo podor jemo, takoj za njim pa gremo s tako-imenovanim podbrazdnim rah-Ijačem, ki zemljo v globini samo rahlja, ne da bi jo obračal. Kjer še nimajo takih plugov, naj si pomagajo tako, da pod-orjejo gnoj z navadnim plugom srednje globoko, za njim pa gredo s plugom brez deske ter z njim globoko razrijejo in zrahljajo zemljo v že zoram brazdi. Rahljamo vedno 10 do 12
cm globlje, kakor smo prej orali. Da moramo globoko rahljati, je treba imeti dovolj velik plug, to je številko 7 ali 8.
Za predzimsko obdelovanje zemlje torej največkrat uporabljamo plug, to se pravi, da zemljo pred zimo globoko preorje-mo. Ni pa vedno nujno in tudi ne dobro, da zemljo globoko preobrnemo s plugom. Kdaj je to nemogoče in kdaj Škodljivo, smo že povedali. Glede časa, ki naj v njem opravimo predzimsko oranje velja naslednje: Težke zemlje ne smemo orati pozimi, temveč samo jeseni, ker so tedaj talne bakterije, ki odločilno vplivajo na godnost zemlje, še krepke in delavne, medtem ko pozimi zaradi mraza njihovo delovanje popolnoma preneha. Najugodnejši čas za predzimsko oranje težke in srednje zemlje je v oktobru in v začetku novembra. Nekoliko drugače je na lahkih peščenih tleh, ki slabo vsrkavajo raztopljene hranilne snovi in jih voda lahko izpira v globlje plasti. Ker je pri nas v novembru po navadi dosti padavin, za tako zemljo ne moremo priporočati, da bi jo preoravali v zgodnji jeseni ker bi bile tako izgube hranilnih snovi zaradi izpiranja še večje, temveč storimo bolje, če orjemo šele proti
Poraba petrolejskih izdelkov raste
Potrošnja bencina napredovala za 9,1 odsto . petroleja za 26 odsto - gorilnega olja za 9,3 odsto
V Švici hudo razsaja slinavka
V Švici že dalj časa razsaja kužna bolezen slinavke in ne kaže. da bi kaj kmalu pojenjala, nasprotno, še vedno se širi na nova področja. V zadnjih dneh so samo v kraju Peney-le-Jorat poklali 280 prašičev, v Kleindievvilu 17 glav goveda in 23 prašičev ter v Obervvilu 27 glav goveda in 89 prašičev. Po podatkih švicarskega zveznega veterinarskega urada so v tednu od 22. do 28. novembra pobili 37 čred domačih živali, in sicer 641 glav goveda, 371 prašičev, 11 koz in 4 koštrune. Od začetka epidemije, to je od 21. oktobra pa do prejšnjega četrtka so saklali kar 4.400 živali. V 146 okuženih čredah so morali pobiti 2.400 glav goveda, 1.950 prašičev, 23 koštrur.ov in 16 koz.
Vreme in letina ::::::::::::::::::
v kmečkih pregovorih
Gruden (december)
16. grudna dan, mrzel, gorak Mali traven bo temu enak.
Grudna 17. se sonce prikaže, Lep Veliki traven, če prat’ka ne laže.
Gruden 18. jasen in suh, Rožnika mnogo bo muh.
V	prvih devetih mesecih tega leta se je italijanska poraba petrolejskih izdelkov povprečno dvignila za 8,1 odsto v primerjavi z ustreznim razdobjem lani.
V	septembru se je potrošnja bencina povečala za 9,4% v primerjavi z lanskim sept., vendar je ta napredek nekoliko slabši kot v prejšnjih mesecih. Potrošnja petroleja za segrevanje in razsvetljavo se je natanko podvojila in je bolj napredovala kakor v posameznih mesecih od začetka letošnjega leta dalje (najvišji napredek so v preteklih mesecih zabeležili v marcu, namreč 81,2 odsto). Nasprotno pa se je poraba petroleja v kmetijstvu, ki se je v prejšnjih mesecih postopoma dvigala, v septembru skrčila. Splošno se je
| septemberska potrošnja v razne namene zvišala za 40 odsto nasproti lanskemu septembru.
Pri plinskem olju so značilen napredek zaznamovali v motorizaciji: njegova potrošnja pri pogonu motorjev cestnih in drugih vozil se je namreč povzpela za 7,9 odsto in se sploh postopno viša (najvišja je bila avgusta). Na drugi strani je nazadovala za 6,7% v kmetijstvu in za 7,6 odsto v pomorstvu.
Poraba gorilnega olja se je zmanjšala za 2,4 odsto. Potrošnja mazilnega olja in pekline (asfalta) je nekoliko zaostala, dočim je v prejšnjih dveh mesecih odločno naraščala; tako je potrošnja mazilnega olja o-stala splošno enaka, a potrošnja pekline je nazadovala za 5,4%.
PORABA PETROLEJSKIH IZDELKOV JANUAR - SEPTEMBER 1964 IN 1965 (v tonah)
Bencin
Petrolej za ogrevanje Petr. za kmetijstvo Skupaj petrolej Plinsko olje za motorje Pl. olje za kmetijstvo Pl- olje za pomorstvo Skupaj plinske olje Gorilno olje Mazdino olje Peklina (asfalt) Utekočinjen petr. plin
SKUPAJ
Potrošnja utekočinjenih petrolejskih plinov je v septembru narasla za 7,9 odsto in velja za eno naj višjih mesečnih potrošen) v zadnjem letu.
Splošno je bila potrošnja petrolejskih izdelkov konec letošnjega septembra v primeri s potrošnjo ob koncu istega meseca lani takale: potrošnja bencina ie napredovala za 9,1 odsto, petroleja za 25,9 odsto, plinskega olja za 3,1 odsto, gorilnega olja za 9,3 odsto in utekočinjenih petrolejskih plinov za 6 odsto. Le poraba mazilnega olja in asfalta je upadla, in sicer za 2 oziroma 2,4 odsto.
1964	1965	Razlika V °/o
4,399.000	4,030.000	+ 9,1
184.000	110.000	+ 49,1
103.000	102.000	+ 1,0
237.000	212.000	+ 25,9
2,345.000	2,284.000	+ 2,7
543.000	513.000	+ 5,8
197.000	195.000	+ 1,0
3,035.000	2,992.000	+ 3,1
17,800.000	16,280.000	+ 9,3
219.000	254.000	- 2,0
847.000	838.000	— 2,4
841.000	793.000	+ 6,0
27,438,000	25,429.000	+ 8,1
koncu novembra ali pa šele pozimi, če se zemlja ob južnem vremenu otaja. Na peščeni zemlji, ki je sama na sebi dovolj rahla in zračna, delovanje bakterij za godnost zemlje ni bistvenega pomena. Orjemo pa lahko, če pozimi ni mogoče, še v zgodnji spomladi in tedaj tudi podorjemo hlevski gnoj.
Na_ peščeni zemlji ne moremo doseči zboljšanja zemlje toliko z obdelovanjem kakor z gnojem, zlasti s tem, da skrbimo za večjo zalogo humusa v zemlji (hlevski gnoj, podor, primeren kolobar). Kako pred zimo obdelujemo tako zemljo, o tem odločajo lastnosti spodnje plasti. Če je ta peščena ali gruščnata ali popolnoma mrtva, bomo v globini le rahljali, če je pa boljša za vsrkavanje hranilnih snovi lahko zgornjo živo plast povečamo z globokim oranjem.
Obvestilo konzorcija razlaščencev
Tajništvo konzorcija za naftovod obvešča razlaščence prve skupine v Dolini, ki so vložili tožbo proti ponudeni odškodnini, naj ne sprejmejo še nobene dokončne odločitve, ker se konzorcij še vedno pogaja z družbo za naftovod glede odškodnine. Prav tako obvešča tajništvo konzorcija tudi drugo skupino razlaščencev, da je prejelo tudi zanje odškodninske ponudbe. Zato opozarja zlasti svoje člane iz druge skupine, naj se r.e prenaglijo in naj ne izdajo komurkoli kakršnokoli pooblastilo, ker bo verjetno prišlo do rešitve brez vsake tožbe in nepotrebnih stroškov.
Sporočilo
kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu obvešča kmetovalce, da jim bo s preostalimi sredstvi, ki jih je dal na voljo vladni komisariat, dodelilo prispevek v višini 40 odsto kupne cene za semenski krompir vrste Majestic in Kennebek iz vsedržavnih centrov za razmnoževanje. Prošnje bo nadzor-ništvo sprejemalo od ponedeljka, 13. t. m., naprej vsak delovni dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30. Ob predložitvi prošenj — za najmanj 50 kg —-bodo prizadeti morali plačati na račun 6 lir za vsak kilogram.
ŠKROPLJENJE
KISELKASTEGA SADJA
ŠE DALJE DOVOLJENO
Komisija EGS v Bruslju nima po zaslišanju odbora strokovnjakov nobenih pomislekov več proti škropljenju kiselkastega sadja z določenimi konservacij-skimi sredstvi, kolikor ni prekoračena gotovo meja in je to sadje razločno označeno. Obdelovanje površine kiselkastega sadja, ki naj bi bilo do konca letošnjega leta prepovedano, bo torej še dalje dovoljeno. Tako poškropljeno sadje je pa treba jasno označiti in etiketirati.
(n)
Mehanska industrija v težavah
Po najnovejših podatkih o-srednjega statističnega zavoda v Rimu se je proizvodnja italijanske kovinsko - mehanske industrije povečala v prvih devetih mesecih tega leta za približno 10 odsto. Proizvodnja v železarstvu je narasla za 30,5 odsto, dočim je padla proizvodnja v mehanski industriji za 6,5 odsto v primeri z istim razdobjem preteklega leta.
URARNA IN ZLATARNA
Mikolj Karel
TRST
Čampo S. Giacomo 3, lel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih o-kraskov za vse prilike
adriaimpex
S. p. A.
I R S T - Via delta Ge,,pa, 9 Telef. 3H.770, 29.135
IJV1F0llI - EXPORI industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM RIV v Jugoslavijo
TRItSTE, VIA CICERONt 8/11
Telefon; 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIESTE
•	SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARlONAZNO INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
R I J E K A • Jugoslavija
Jadrollnlja Je letos uvedla novo progo iz Trsta ln Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke m Trst To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l «DALMACIJA» in «ISTRA» — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V Bortoluzzi«, plazza Duca degli Abruzzi 1, Trst.
J
fm	"
IMPEKPOBT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST - VIA CIUERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje zn vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
..GOSPODARIT VO“
Izhaja tedensko ® Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 ® Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir. Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86. Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v višini enega stolpca 60 lir ® Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra — Cene ugodne
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. L
TRSI - TRIESTE, Via Donota 3 I el. 38-827,31 906,95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C. KAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
LA GORIZIAIMA
Gorica Via D d’Aosta N. 180 lel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SP10SNA PLOVBA Pl RAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA
JADRAN
ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000
ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexl: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu
JnjtR/MJMžfUi fcopsA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN FRANSP0RT KOPER TELEE 21-830 TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah - Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku - Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, DirnitrovgračL


• r j t t *
čiru c o L- rrsi i u A
Gestisce , servizl mercl e passeggen sulle linče:
ADRIATICU — NORU tilKOrs (servizin celere ed espresso)
partenze da Rijeka ogni ? giorm
ADRIATICU — NORI) AMERICA (Norih ul Hatteras)
partenze ogni 10 gtorni ADRIATICU - SUU AMERICA
Pdrtenze ogni 20 giornt ADRIA riCO — LE V ANTE
partenze ogni 't gtorni ADRIATICU - IRAN - IR At)
partenze ogni JO gtorni ADRIATICU - INIIIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 'JO gtomt ADRIATICU - ES TREMO ORIENTU
partenze ogni 30 atomi ADRIATICU - GOI.FO MESSICO
partenze ogni 20 gtorni
con 57 moderne e rapide navl, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche tn porti fuori delle linee reeolar*
FRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIAFE CON LA
— <rJUGOLINIJA* - RIJEKA ________