Leto II.
Poštnina plačana o goiooinl.
Ljubljana, pondeljek 5. julija 1920.
Ste v. 149.
NI LIST
Cene po poiti:
za celo leto . H Hrza pol leta . H M*— za četrt leta. K ZI— zal mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H IZ'—
Uredništvo in oprana: Kopitarjeva ulica št. 6
Ondii. telefon štev. 50
^eina Številka 60 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka €0 vin.
Krščanski socializem v delanju.
Delavski dan v Kropi.
iuniia- v2eraj je bil za
Uvstvo nh u ^no?orico slovesen dan. De-
^laico ohc* ■ kraj®v je ta dan slavilo 25
te Vrst? „ J v sv°je zadruge, ki je edina v naši h«*«*«,«	_______
stv° Krono Qa ^ državi. Kovinarsko delav-ičiln m,„ amne&orice je s to zadrugo velik del krščansko-socialnega
“(srama	—	«*ovou»«-wuMueg(
tt°’ Je lastni Vstvo zadruge je samostoj aie&em Bna	jtovarne. in samo odloča o
®ega ustnn	!	arstvu' Zadruga je delo nje-
** Župnju°y!te1^ nekdanjega kroparske-**** porine .°enigmana ter njenega vne-i S* je v im rajnega dr. Kreka. Za-i 6 Krone	^ let spremenila zunanje
^j kroDarPifemenila pa tudi socialni po-i*v» . ‘pega delavstva. Zato Kamno-^roparji s tako vnemo sode-
_    _________________________
S SlovesrU8i-’ Zato 80 se tega jubileja
SWo«n°Stjo beležili.
Než za<WSe J« tržila v Kropi, kjer je Jena tovarn Tter njena moderno oprem-i 8e slavni« KroParji in Kamnogoričani e*e. D0gi; udeležili skoro vsi brez iz-, 11 8ostovPf S° P016? številnih ljubljan-enic itt i» rl delavski zastopniki z Je-Ob Jrh rržlCa.
Slapnik? V,,Kropo 80 S°3te Pozdra-
»S Kostom ^ ge’ dekleta so pripe-* iz Spin pke rododendra, orlovska
^	80 Poknii16* Svirala> na eTiCu Pri ka'
°lokj Rn /o. s visele zastave,
Dobrodošli! Posebno ob vhodu v trg. Med
h k klicali-;
Smisa>rew!?k -	™
k,. 8e> izdeuif 80 visele okusno urejene ski ^°le& zelo Za(^ruge, okraske pa so tvo-v.. izdelki kUja. Vsi raznovrstni kovinar-Uo8orican1 izdelujejo Kroparji in J’?ujeni. naw*' HiSe so bile ozaljšane z Sr,»l>0,njevalo<lne noše> moške in ženske, e8a. dno ^r° in krasno sliko slavil p° Dn»j v Kropi.
4ek° .^ejeno^1^80 8i &ostie ogledali mo-so adružno tovarno. Jeseniški S?fta tovaS!V jali’ da je kroparska za-Cejena ^n°eo modemeje in prak-Stmi 0 »o » jeseniška. In še eno 8Voi« + delavci v Kropi so go-^eDau ki .varne, jeseniški pa suž-Po saPitalu.
<w je itne)6 d!! *n peti sv’ maS, pred kasto^ Sovor°m8f g’ Župnik 0b^aklep
iw ^d tnv’ Je na slavnostnem prožile. NnjtM8^110 vršilo slavnostno zbo-^i«.Sln^Maruge tov. GaSper-c« ,e ift vsp h ,°r°vanje s pozdravom na m, deluje avske tovariše in tovariši-W^i°J.*adTu«1« se spominjal pr-°idelni i in Pomočnikov v za-an a i m gibanju: dekana H o e-n dr. Kreka. Na koncu je
zbo-
prebral pozdravno pismo ustanovitelja zadruge dekana Hoenigmana, ki prikovan na posteljo ni mogel prihiteti na ta jubilej njegovega dela in truda Z velikim navdušenjem so spremljali delavci ta pismeni pozdrav.
Nato je govoril tov. Kr e m2ar, pod-načelnik JSZ., o pomenu današnjega jubileja. Omenjal je strašne delavske razmere v katerih je trpelo delavstvo pred četrt stoletjem v Kropi. Kropa je bila na tem, da izhira in izumre. Kapitalizem domačih in tujih kapitalistov je delavstvo izžemal do krvi, do smrti. Tu se je pojavila rešilna misel: zadruga! V tej zadrugi je uresničen velik kos kršč. socialističnega programa-Besede, ki danes kot ogenj razvnemajo svet: komunizem in socializacija — so bile tu pred 25 leti uresničene. Naši kršč. socialni prednamci so uresničili v dejanju vse to, kar se da uresničiti od modernih zahtev svetovnega delavstva. Ni šlo brez žrtev in ne brez bojev ter trpljenja, a šlo je brez revolucije, brez krvi. Zmagala je misel ljubezni in pravice, poštenja in vesti. In na tej podlagi gradi svoje delo kršč. socializem, ki se v tem bistveno loči od materialističnega socializma in komunizma, kateri zida le na silo in pest.
K sklepu je pozival vse zadružne delavske tovariše in tovarišice na edinost in slogo, se spominjal Honigmana in rajnega delavskega Evangelista ter v imenu deset-tisočev kršč. socialnih delavcev izročil zadružnim tovarišem bratski in iskren pozdrav.
Nato je pozdravil slavnost zastopnik jeseniškega kršč. soc. delavstva. V imenu tržiškega kršč. soc. delavstva je izročil pozdrav Kogoj,
Nato j® bila dopoldanska slovesnost zaključena. Po kosilu so bile litanije, potem pa ljudska veselica v veliki dvorani tovarniškega skladišča, ki je bila lepo okrašena. Izvrstni mešani pevski zbor je proizvajal razne skladbe na res lep način, igralci so priredili več prizorov, zunaj pa je igrala orlovska godba.
Pred veselico je g. župnik Oblak pojasnil v kratkih in temeljitih besedah zgodovino zadruge, ki je bila polna težav,
Eredn ose je mogla zadruga razviti v to, ar je. Na koncu je omenjal še načrtov za bodoče.
Krasne slavnosti je konec. Mi pa pojdimo na clelo, da povsod skušamo v dejanju na tak lep način udejstviti dr. Krekov delavski program kakor so to naredili nai tovariši v Kropi in Kamni gorici!
Bog blagoslovi delo!
,,,	Delavstvo	zborule.
\fjil Doljan- e
julija. Včeraj 4. t. m, se je
shTod upokojenega tobač-3*ili vpI-l V Ljubljani. Zborovalci so "rf1 galen' ° orano »Ljudskega do-
tou kvst •
’e manifestiralo za službeno ' jZf stanovanjsko uredbo, za O se m ,VCev. Tobačnim upokojen-,?r,a!0 doplačati 100 kron k ?°kladj
lam.
tol« ^ deia^!°i 80 se *zrekli solidarne z stvom v zadevi delavskih <ft>-
*>aj	z^°™>ca	naj	se pospeši,
bel!* solid ° Se ie razšlo s pozivom, da Q Ski 2vezi° VSC de^avs^vo včlar*i v
^1	5	^j.^ia	Komlanec	in	Zabret,
a’ Včeraj popoldne se je vr-^ a eUvstfVl pr* Žireh velik delavski % avska 6 Zveze. ki je jasno pokazal, Vedn0 L ^av_ednost raste od dne do 0 If in da naše delavstvo čisto
dobro loči svoje prijatelje od neprijateljev. Delavstvo zahteva brezpogojno svojih pravic in je pripravljeno, da jih na vsak način tudi izvojuje. Sklenile so se soglasno resolucije, ki jasno pričajo o globoki razsodnosti vrlega žirovskega delavstva. Glavni sklepi so:
Izreka se popolno zaupanje poverjeniku za socialno skrb g. dr. Gosarju, ki se poziva, da prav nič ne odneha od začrtane poti.
Zahteva se splošno delavsko zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode, kakor tudi starostno zavarovanje.
Zahteva se odločno, da se delavske zbornice v najkrajšem času ustanove.
Veselični davek na ljudska izobraževalna društva naj se pod nikakim pogojem ne vpelje.
Razpišejo naj se takoj volitve.
Na shodu so govorili domači g. župnik, g. nadučitelj, tovariša Cankar in Ivan Gostinčar,
Tabor v Št. Janžu v Rožu.
!>VslSc* v slu! •. lilija. Včeraj so se zbrali ideal°VlT^m R°zu v znamenju or-% jlce s0 Vl3 Krasen dan je bil, velike
°nitVetih ie kV2 vsega Roža v Št. Janž. : »w*. Dil	gostov	na	kolo-
esenic z godbo, iz Ra-
priSli1<Lbi-1 S1
So i2
dovljice, Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Ljubljane itd. Sedem kmečkih jezdecev se je ponosno sukalo na svojih koniih, v dolgem sprevodu so krakali Orli in Orlice, domači in iz ostale Slovenije ter velika množica ljudstva. Na porobku gozda je bil po-
stavljen oltar, kjer se je vršila sv. maša. Po sv, maši je bilo zborovanje, na katerem so govorili poleg domačih govornikov (bogoslovec Bniml, kaplan Kandut itd.) v imenu Orlov, zveze prof. dr, Rožman, ki je naslikal Orla v njegovem stremljenju, v njegovem smotru, njegov govor je izvenel v smislu: ako bo koroško ljudstvo prežeto tega orlovskega duha, telesno zdravo in močno, duševno proniknjeno krščanskega duha — potem ljudsko glasovanje ne bo druzega, kot manifestacija.
Nato je govoril v imenu JSZ Fr, Sušnik in orisal borbo krščanskega delavstva, V boju proti kapitalizmu in imperializmu sočuvstvuje krščanski delavski proletari-jat z borbo koroškega ljudstva, ki jo to bije proti nemškemu imperializmu na Koro-
škem; v borbi proti komunizmu, ki pozna le telesni dobrobit in kljub socialni krinki prodaja slabejšega močnejšemu, prodaja mater in rod za — denar. V tej težki borbi naj bodo Orli minerji krščansko-socialnega delavstva.
Popoldan se je vršila na istem prostoru javna telovadba, ki je Rožane tako navdušila, da se je po sklepu stara rožanska mamca iskreno zahvalila Orlom in Orlicam, S tem je našel Orel toplo gnezdece v Rožu, po navdušenju sodeč, zapluje čez ves Rož, S tem pa bo tudi krščanska delavska organizacija zacvetela, Rož stresa s sebe liberalno nadstrankarstvo, stresa s sebe komunistično »internacionalo« nemštva.
Razprava o volilnem redu.
V narodnem predstavništvu.
LDU Belflrad, 3. julija. Današnji 106. redni sestanek narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob petih popoldne. Tajnik Vojinovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren brez izprememb. Poslanec Zlatič je stavil vprašanje na predsednika radi nedelavnosti imunitetnega odbora. Predsednik je odgovoril, da je vse ukrenil, da bi ta odbor vršil svoje posle. Znano mu je tudi to, da je predsednik odbora sklical člane k seji, člani pa niso došli. Sedaj hoče tudi predsednik sam pozvati člane odbora brzojavno, naj pridejo v Belgrad, ker se jim v na-
sprotnem primeru odtegnejo dnevnice. Za tem je prešla zbornica na dnevni red: Debata o volilnem redu. Debata se je vršila popolnoma gladko. Paragrafi 16 do 97 so bili sprejeti, kakor so bili predlagani od odbora. Nato je zaključil predsednik sejq ob polsedmih zvečer ter določil prihodnjo za pondeljek ob štirih popoldne.
LDU Belgrad, 4. julija. V jutrišnji seji narodnega predstavništva se bo razpravljal 80. člen volilnega zakona, ki se tiče vprašanja o količniku. Ker je to zelo važna točka, sodijo, da bo razprava o tem členu trajala dve do tri seje.
Italiianski škandal v zasedenem ozemlfu.
Italija In Albanija.
LDU Rim, 2, julija. Škandal v »osvobojenih krajih«, v katerega so zapleteni razni visoki italijanski dostojanstvaniki, se ne more več skrivati. Tudi vlada sama je v torkovi seji zbornice prikrito priznala, da je bila njena politika v takozvanih »osvobojenih krajih« precej umazana, Ko je socialni demokrat Cosattini predložil resolucijo, ki se glasi: »Zbornica, doznavši za nezaslišane škandale, ki so se pojavili v civilnih in vojaških upravah v zasedenih krajih, pri čemer so se odkrito žalile bolesti in beda onega nesrečnega prebivalstva, smatra, da se ti škandali niso mogli izvršiti brez soudeležbe gotovih politično odgovornih oseb in poziva vsled tega vlado, naj predlaga, da se uvede parlamentarna preiskava, ki naj ima največji delokrog«,
— ni vstal nihče, ki bi si bil upal ugovarjati očitanjem prejšnjemu ministrstvu v tej zadevi, pač pa je ministrski predsednik izjavil, da vlada ne more sprejeti prvega dela resolucije zaradi njegove oblike, dočim sprejema drugi del, v katerem se pozivlje vlada, da uvede parlamentarno preiskavo, Tako je Giolitti priznal upravičenost predlagane resolucije, a si je obenem zagotovil tudi nadaljnjo podporo tistih, ki so pri stvari prizadeti, vsaj dokler se preiskava ne dokonča. In res je bil v glasovanju prvi del resolucije odklonjen, a drugi sprejet.
— Nato se je razpravljalo o albanskem vprašanju. Socialni demokrat Maffi in dni*
fi so predložili to-le resolucijo: »Zbornica ot tolmač soglasnega mišljenja dežele, ki se je pokazala protivna vsaki vojni in vsaki vojaški pustolovščini, tudi potom vojaškega upora, smatra z druge strani kot od-
krito nesoglasje vladne izjave o albanski neodvisnosti, ker vlada nadaljuje zadrževanj italijanskih zasedbenih čet v Albaniji, ter je sklenila, naj se čete kratkomalo umaknejo iz Albanije.« — Ministrski predsednik Giolitti, ki je že precej položil orožje glede tega vprašanja, je izjavil, da smatra za nepotrebno ponavljati izjave, ki jih je podal v minulih dneh o albanskem vprašanju. Kakšna je vladna politika v tem vprašanju, je že jasno. Mi ne pošiljamo čet v Albanijo, je rekel ministrski predsednik, delamo na vse načine, da postane neodvisnost Albanije popolna in se pogajamo sedaj neposredno z vlado, ki obstaja sedaj v Albaniji, da rešimo vse spore, — Ko se bodo ti spori odpravili, kar smatra govornik za gotovo, ne bo s te strani nobene nevarnosti za vojno. V Maffijevi resoluciji se predlaga, naj zbornica kratkomalo sklene, da se čete umaknejo. Toda jasno je, da je vladi nemogoče brzojaviti, naj čete odidejo, dokler se ne dokončajo pogajanja, ki so v teku; samo zaradi tega ne more vlada sprejeti te resolucije. Vršilo se je nato glasovanje o Maffijevi resoluciji, ki je bila odklonjena z 248 glasovi proti 108. —-Končno se je razpravljalo na današnji seji, ali naj se odobri začasni šestmesečni proračun, S socialno-demokratične • strani so bili odločno za to, da se ne odobri šestmesečni proračun, ker ne odobravajo vladne politike in ker nočejo dati vladi možnosti, da bi zaključila, kadar se ji zljubi, zasedanje zbornice. Tajno glasovanje o tem vprašanju je dokazalo, da je 316 poslancev za odobritev šestmesečnega proračuna, a 91 proti odobritvi.
UPORI V ITALIJI.
LDU Lugano, 3. julija. (Dun. KU) »Cor-riere della Sera« poroča, da se oborožene tolpe kmetskih delavcev potikajo in plenijo v pokrajini Bari, Na veleposestnike vršijo pravi pravcati lov in požigajo veleposestva in vile. Besnost poljedelskih delavcev je velika, ker so imeli pri spopadu z veleposestniki na konjih šest mrtvih in 38 hudo ranjenih.
MINISTRSKI SVET.
LDU Belgrad, 4. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki Je trajala od desetih do ene popoldne, je minister za notranje stvari poročal o uspehih svojega inšpekcijskega potovanja po južnih krajih naSe države ter predlagal odredbe, ki se
naj ukrenejo v svrho zagotovitve javne varnosti in ki jih je ministrski svet tudi odobril. Sprejet je bil tudi predlog namestnika ministra za trgovino o sporazumu s češkoslovaško republiko glede izvoza gotove količine moke in pšenice iz naše države. Razen tega je ministrski svet razpravljal o drugih važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu.
LDU Belgrad, 4. julija. V včerajšnji seji se je bavil ministrski svet tudi z vprašanjem preosnove pokrajinskih vlad. Vendar pa v tej seji to vprašanje še ni bilo rešeno.	. . -	*
UREDITEV URADNISKBOA VPRAŠANJA.
LDU Belorad. 4. julija. Pri vseh državnih oblastih se je pričelo delo radi raz-
Stran 2
»Večerni list«, dne 5. julija 1920.
poreditve uradnikov po novi uradniški razporedbi. Vsi starejši uradniki, ki so brez kvalifikacije in ki se sedaj nahajajo na višje mestih, ostanejo tudi nadalje, vendar pa v bodoče ne bodo več napredovali.
POVIŠANE PLAČE ŽELEZNIČARJEM.
LDU Belgrad, 4. julija. S sklepom ministrskega sveta so povišane prometnemu osobju na železnicah plače za 50 %.
TOBAČNE TOVARNE.
LDU Belgrad, 4. julija- Uprava državnih monopolov je prevzela v svojo režijo tobačne tovarne v Ljubljani, Zagrebu in Celju? ter jim dovolila kredit za nabavo materijala v Holandiji.
ZA POPRAVO ŽELEZNIC V SRBIJI.
LDU Belgrad, 4. julija. Ministrstvu za promet je odobren kredit 100 milijonov dinarjev za popravo železniških objektov v Stari Srbiji, ki jih je sovražnik pri svojem umiku porušil.
HOTELIRJI NAJ ZNIŽAJO CENE.
LDU Belgrad, 4. julija. Podžupan bel-grajske občine je pozval včeraj k sebi bel-grajske hotelirje in restavratorje, ter jih opozoril na njihovo dolžnost, na katero so pozabili, da naj namreč tudi oni znižajo v svojih prostorih cene živil-
ITALIJANI SE BOJE JUGOSLOVANOV.
LDU Trst, 3. julija. Glasilo republikancev »Emancipazione« objavlja naslednjo izjavo: »Razširjajo se govorice, da poizkušajo Jugoslovani izrabiti gibanje, ki
Bretresa naš narod, in vdreti v Julijsko enečijo. Iz Ljubljane poročajo o napitnici, ki jo je Aleksander Srbski imel tamkaj in katera se je jasno nanašala na zahteve, ki jih Jugoslovani gojijo do te naše pokrajine. CJpajmo, da je ta vest eden tolikih alarmov, ki se kasneje razblinjajo. Napitnice Aleksandra Karagjorgjeviča jemljemo na znanje, ne da bi ji pripisovali poseben pomen. Na vsak način je dobro, da na oni strani demarkacijske črte vedo, da je zaman vsak lip, da se razcepijo stranke v Italiji v tre-notku, ko bi slovanski nacionalisti hoteli iztegati svoje roke po tem ozemlju. V svoji hiši smo gospodarji in smemo razpravljati in se boriti za svoja načela in svoje ideje. Oni tam na oni strani meje naj se zabavajo z našimi boji, ako jim to dovoljuje njihova lastna srbečica, toda roke naj držijo proč. Kajti oni dan, ko bi se pri Jugoslovanih opazil le najmanjši znak kake invazije, bi našel ves narod pripravljen, da vrže sovražnika med njegovo gorovje. Ni treba naglašati, kako stališče bi mi zavzeli oni dan. Dostikrat smo že nedvomno dokazali svoj čut dolžnosti. Zastavo, ki smo jo spravili dne 3. novembra 1918, bomo razvili in se strnili okoli nje, s spomini na vse naše mrtve V srcih.«
Zakaf padanje cen.
Cene padajo, — hvala Bogu! — Težko smo že pričakovali tega dne, dolgo ga ni bilo, in smo že obupavali, da ne doživimo več normalnih razmer. Nismo se pa doslej zavedali, da mi sami povzročamo draginjo. Poleg raznih drugih okolnosti, ki povzročajo draginjo, ni v zadnji vrsti naša skrb, da blaga zmanjka, da se podraži. Vzrok je bila tudi nenasitnost posameznega trgovca in posameznega konzumenta.
Vsak je nakupil, kolikor je dobil, četudi ni rabil. Vsak si je mislil: izgubiti ne morem, saj je vedno dražje. Če bo cena padla, bom pa prodal. Na ta način je moralo zmanjkati blaga, če bi ga bilo še toliko. Ceno blagu določa še vedno povpraševanje po blagu, količina blaga, ki se nahaja na trgu, dejstvo, če je več ponudb kot povpraševanja. Če vsak kupi mesto 5 kg 20 kg, potem mora biti draginja. In to se je pokazalo sedaj ob tej krizi, ko cela Ljubljana, ni imela moke za 14 dni. Ker pa se je čulo, da cene padajo, ni nihče kupil nobene moke, vsled česar se ena in ista moka prodaja že 2 meseca. Enako pri drugem blagu. Vsak naj kupi le toliko, kolikor rabi za bližnje dni, za en teden ali 14 dni, potem pa ne bo tako neznosne draginje. Če bi konzumentje samo 1 mesec ne kupili nobenega mesa, bi cena mesu gotovo padla najmanj za četrtino, če ne več. Enako z vinom itd. Seve brez jedi biti 1 mesec ni mogoče, mogoče je pa zdržati se gotovih predmetov za gotov čas.
Sedaj padajo cene iz dveh razlogov: Prvič, ker se nam obeta obila letina, vsled česar producenti, kakor tudi trgovci, ki imajo velike zaloge, tišče z blagom na trg. Vsled tega je večja ponudba, Konzument pa, ki ve, da bodo cene padle, čaka in ne kupuje, vsled česar je na trgu vedno več blaga, pa vedno manj nakupovanja, kar ceno pritiska navzdol. Vsak si misli:	Raje
dam danes 1, 2, ali več kron ceneje, kot čez nekaj mesecev polovico ceneje itd. Drugi vzrok je pa zboljšavanje naše valute in padanje tujih valut. Blago, ki pride preko Italije, se je moralo preje plačevati v lirah. Za 1ii*o je bilo pa treba dati 8 naših kron. Danes velja Hfe le 4 do 5 naših kron. To pomeni poknriab snižja cene, četudi je cena v lirah ena in ista. Isto je z dolarji,
ki so stali preje nad 200 kron, danes pa le nekaj nad 50 kron.
Konzument naj torej še štrajka in še čaka!
Politične novice.
-j- Ne vedo, kaj delajo. Nikoli nismo imeli velikega mnenja o liberalni politični pameti in notranjem poštenju, toda kar počenjajo liberalci po regentovem obisku, je naravnost nepojmljivo. Kakor histerična ženska, ki si brez vsakega razloga prilašča predpravice do kake stvari ali osebe, besne in zmerjajo, sumničijo, denun-cirajo in se spakujejo nad SLS, ker je ljudstvo, ki je v njej zastopano, regenta Aleksandra, kot predstavitelja naše svobode in samostojnosti, sprejelo tako sijajno. Srbi in celi svet je takrat pričako-vaje gledal na nas in neizmerno veliko — morda vse je bilo odvisno od tega, kaka čustva in kako mišljenje pokaže hrvaško in slovensko ljudstvo ob regentovem obisku. In tu so doživeli tisti, fci naši državi hočejo dobro, največje zadoščenje, dobili dokaz, da je Jugoslavija edina in trdna. Zato so tisti, ki Jugoslaviji žele slabo in so gojili črne nade, da razpade in postane njihov plen, glasno ali tiho škrtali z zobmi. In čudno — med temi poslednjimi najdemo tudi naše liberalce. Regenta in Srbe ter s tem ostali svet prepričujejo, da je bil ves sprejem v Sloveniji le njihovo »delo«, klerikalci radovoljno niso nič sodelovali, v kolikor pa so to storili prisiljeni, so uganjali golo hinavščino, v resnici pa pravoslavnega vladarja in vse njegovo pleme črtijo in do smrti sovražijo, »Klerikalno« pa je — pomnite dobro! — celokupno slovensko ljudstvo, to se pravi: -slovenski narod je veren narod in tisti del inteligence in njenih žrtev, ki so se izneverili veri svojih očetov, so njegova suha veja. Potemtakem ves sprejem prestolonaslednika v Sloveniji ni imel nobene vrednosti, nobenega pomena ■— bil je le izraz neznatnega dela Slovencev, ki so se izločili iz celote, v ostalem pa komedija, Ne moremo si misliti, da bi si bili liberalci v svesti tega svojega početja, marveč jih je morala strankarska strast oslepiti tako, da ne vedo, kaj delajo. Imamo zavest, da smo se ob regentovem obisku skrbno izogibali vsega, kar bi dišalo po bizantizmu — pa vendar to demokratom ni prav. Seveda brez bizantstva pri njih nobena stvar ni nič vredna, Ali so ti državotvorni elementi tajno upali, da slovensko ljudstvo res ni zrelo za svobodo, da je ne zna ceniti in da nima nobenega čustva plemenskega in državnega edinstva? Ako bi bilo to res
— kaj bi pač pomagal regentu in državi kričaški patriotizem peščice frakarjev, kapitalistov in oštirjev? To naj pomislijo demokrati in zahvalijo Boga, da smo doživeli ob regentovem obisku to, kar smo
— ako imajo še kaj pameti v glavi in pravega domoljubja v srcu.
Gospoda brez takta. Kakor pri nas, se demokrati tudi na Hrvatskem rujejo s političnimi nasprotniki, kdo je bil ob regentovem obisku bolj na solncu, kdo manj, kdo je bolj patriotičen, kdo se je vsiljeval in bil od regenta zavrnjen itd. Ali se vsa ta demokratska gospoda res ne zaveda, kako brez takta je to prerekanje, kako neevropske manire kaže celemu svetu. Ali se ne zaveda, da mora s tem pokaziti vse veselje, ki ga je kdo imel nad lepim sprejemom, pokaziti vtis, ki ga je napravil na znotraj in zunaj?
-j- Ponesrečen politični štrajk komunistov v Splita. Dne 1. t, m, so vprizorili komunisti politečen generalni štrak, ki se je pa ponesrečil, ker je veliko delavstva delalo dalje, a tudi drugi so štrajkali proti boljši lastni volji. Drugi dan so komunisti vprizorili izprevod po mestu in razbili okno neke tovarne. Tedaj je prišla policija in komunisti so zbežali na vse strani. Policija jih je zasledovala in zaprla okoli 100 oseb, komunistične voditelje Prkusiča, Gabriča, Baljkaša, Maksimoviča pa izgnala iz Spli ta. Delavstvo se je domalega polnoštevilno vrnilo na delo.
-f Demokratje in ženske pravice. Demokratska »Riječ« piše v poročilu o kongresu jugoslovanskih ženskih društev, ki se je minoli teden vršil v Zagrebu: »V naši demokratični državi ženskam sploh ne bo treba osvajati ustavnih pravic, ker jih bodo dobile avtomatično...« Posebno, če bodo vlado imeli v rokah demokrati!
Jugoslovanski ženski kongres v Zagrebu je sklenil, da se bo Savez ženskih društava imenoval poslej »Naraldni ženski savez Srpkinja, Hrvatica i Slovenka«; svoj sedež ima v Belgradu. Vsa obstoječa ženska društva in organizacije delujejo tudi v bodoče popolnoma samostojno in bo Zveza samo okvirna organizacija. Za prvo predsednico je bila izvoljena gospa Kri-stič iz Belgrada.
-f Vojaška diktatura na Poljskem? Poljski se njena lahkomiselnost, s katero se je zagnala v vojno proti Rusiji, ko ni bila na tako podjetje niti najmanj pripravljena, britko plačuje. Pognala je vsaj začasno v boljše viški tabor vso Rusijo, ki pač ne more prekrižanih rok gledati, ko stre-
mi poljski imperializem na Črno morje. Ruske armade zmagujejo nad Poljsko, ki je v notranjosti še vsa, kakor je bila začasa svetovne vojne: razdejana, oplenjena, neurejena. Njen položaj je tak, da so prišli politični krogi do prepričanja, da je potreb-nk vojaška diktatura, V tem pravcu se v Varšavi vrše posvetovanja med vlado in voditelji strank. Pravijo, da ni drugega izhoda,
-j- Krasinova pogajajnja v Londonu
so se prekinila, ker je Krasin odpotoval v Moskvo, da dobi pri sovjetski vladi nova navodila in pooblastila. Anglija zahteva predvsem, naj Rusija ustavi vsak napad na angleške interese na vzhodu.
Dnevne novice.
— Mih. Vošnjak }e umrl 2, julija v Švici.
— Nov prosvetni dom v Hrušici pri
Ljubljani je otvorilo Katol. slov. izobr. društvo v Hrušici ob svoji 10 letnici dne 4. julija 1920. Po sv. maši pri Božjem grobu je bii blagoslovljen »Naš dom«, lična, praktična zgradba, ob 4. uri pa je priredilo ljubljansko orlovsko okrožje lepo izvedeno javno telovadbo, nakar se je razvila zmerna ljudska veselica do 8 ure zvečer.
— Pomagajmo stradajoči slovenski deci na Dunaja! Jugoslovensko pripomoč-no društvo na Dunaju organizira akcijo, da bi jugoslovanski otroci, bivajoči še na Dunaju, prišli za čas počitnic v domovino, ker umirajo na Dunaju od gladu. Od teh otrok je 172 dečkov in deklic, v starosti od 6 do 14 let, pristojnih v Slovenijo. Jugoslovensko pripomočno društvo prosi, da bi sprejele te otroke slovenske rodbine v brezplačno oskrbo za čas šolskih počitnic. Poverjeništvo za socialno skrb, oddelek za zaščito dece in mladine v Ljubljani, sprejema prijave rodbin, ki bi priskočile na pomoč našim mladim rojakom. Pričakujemo, poznavajoč požrtvovalnost Slovencev, da se bo oglasilo v najkrajšem času toliko rodbin, da porazmestimo vso prijavljeno deco. Ker je zadeva nujna, prosimo, da bi se priglasile rodbine do 11. julija t- 1, na naslov: Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine.
— Liberalni konzumarjl. Prejeli smo: Cene padajo, kar je zelo neprijetno za vsakega, ki ima kako pomembno zalogo. Naši Litijčani, ozir. Šmartničanje, si pa znajo pomagati. Ekonom, hoče napraviti v Šmartnem pri Litiji svoj konzum in poslovodja tega konzuma naj bi bila Leskovic in Gruden, dva trgovca, ki doslej kon-zumov nista imela preveč pri srcu. Seve, če danes Ekonom prevzame njih trgovino z vso zalogo, je to jako ugodna kupčija, ki jo naredita možakarja. Znebita se preteče škode, za garancijo dobita člane, katerim sta določila deleže samo po 20 kron, zato, da bi jih več sedlo na ta lim, onadva bosta pa pod okriljem Ekonoma, lepo nadalje kupčevala. Veseli nas edino spoznanje, da so celo liberalni mogotci trgovskega stanu prišli do prepričanja, da je konzum najpopolnejša oblika trgovine. Naj najdejo mnogo posnemalcev, potem bo boj mnogo lažji, ker se bomo bili le za načela, ne več za žepe.	Konzumar.
— Vojaške delavnice v Zagrebu, V Zagrebu se ustanove vojaška montuma skladišča, v katerih bo zaposlenih 160 ženskih delavnih moči (strojnih šivilj) in 80 civilnih čevljarjev,
— Zelo nevaren tat v Rušah prijet. — Kovaški pomočnik Karel Vidic iz Ljubljane, ki je že bil osemkrat zaradi različnih tatvin v ječi, ker je kradel konje, kolesa, denar in vse, kar mu je prišlo pod roko, je bil zopet aretiran v Mariboru. Ker je Vidic vojaški begunec, ga je orožniška postaja v Rušah izročila vojaški oblasti.
— Stara Vas pri -Žireh. V noči od 27, na 28, m. m, je bila ukradena posestniku Vinkotu Demšarju iz Stare Vasi 6 m dolga in 3 m široka 1000 kron vredna rantaha za pokrivanje voz.
— Brzojavne pristojbine v prometa z Avstrijo. Počenši s 1. julijem t. 1. je v brzojavnem prometu z Avstrijo pristojbina za eno besedo 24 par ali 96 vin, minimum 2 dinara 40 par ali 9 kron 60 vin. Za časopisne brzojavke se plačuje za 50 % znižana pristojbina. Meteorološke brzojavke so pristojbine proste.
— Privatni brzojavni in telefonski promet v Bosni in Hercegovini, št. 30403/ III—1920. V Bosni in Hercegovini je počenši s 27- junijem vzpostavljen neomejeni zasebni brzojavni in telefonski promet brez cenzure.
— Predrzen napad v Dolenji Vasi pri Polhovem Gradcu. Dne 30. junija t. 1. je prišla 72 letna Neža Kožuh z vrta v hišo v Dolenji Vasi pri Polhovem Gradcu. Ko je prišla notri, je zagledala v veži neznanega ji moža, ki je vzel pravkar mleko z omare. »Kaj imate tu opraviti?« ga je vprašala. »Malo mjeka sem vzel!« je odgovoril neznanec, 'potegnil samokres, ga nameril na Kožuhovo in zaklical nad njo: »Precej mi pokaži, kje je denar, drugače te bom!« Starka je odgovorila, da nima
denarja in je zbežala na na pomoč domače, ki so delali J ku. Zločinec je še zakričal nad j ne kriči in je zbežal v bližnji jo*1,, i je slabo obnesel: Neži KožuBjjy lel 60 kron, Jeri Majerjev! P* ,,
lrrf mocli \T nrtlllrtVdrllSKi .. j,
ve
mu nesel
pol kg masti. V polhovgrajs povzročil novi roparski napa<
Z aretacijo in obsodbo Gof]an j polhovgrajski okolici še niso w Nedavno je bil podoben rop izv5?jrf Setnici, v kateri je nastopal katerega slučaju se je itak je imel zločinskega tovariša. ^ Polhovem Gradcu je pa zelo po® jančevemu nastopu.
Ljubljanske novR
lj Ljubljanski konzumarji i®8^ tek. m, to je v sredo na dan sv. Metoda na Rožniku cerkveno Pred 25. leti na ta dan je otvorjena prva prodajalna naseg Ijanskega delavskega konzum ^ štva, s sv. mašo na Rožniku, ^ opravil naš rajni dr. Krek, ^v. opravil glavni delavski tajniiK 8; Komljanec in sicer ob 6. uri ziu.s0 ki imajo veselje in priliko ( zaspani, prav vljudno vahi jj vdeležbi. Naslednjo nedeljo d?e ^ m, bo pa na vrtu društvene j ški cesti št. 15 sestanek članov njenih mizah. Začetek ob 5. Dostop imajo le člani in njih d^rL
lj Nezaslišan škandal na O tem smo prejeli naslednje P®wj|
Po
nedeljo 4. julija je ob prazno*'# rj nice prosvetnega društva in j ^ nju novega doma sodelovalo tu« ^ okrožje. Sodelovati je hotel tuu ^ pomočnik 19 letni Ludovik H. ** g, vega št. 53, podnačelnik Orla ^ Nastopiti je hotel v kroju
nju doma. Ko pa se je hotel zju
v orlovski kroj, so nastopili P1^^ oče, brat in sestra, ga zmerjal* ® ^ in drugimi sramotilnimi izrafci -pretili, da ga nikakor ne bodo P „ či se in iti iz hiše, četudi ga bo ^ žiti cel dan. Ludovik je zastonJ ^ in prosil, naj ga izpuste, nazad ^ pretil, da bo naznanil orožnik0® j. vičeno kratenje svobode. Tedaj «1 stopila proti njemu: oče (železni ' p nist) z železnim likalnikom, (Sokol, brez službe, po izjavah s ^ lomržen verižnik)) pa s palic0' J ga do krvavitve iz več ran, do&l J govo klicanje niso prihiteli $f> kaj se godi. Ludovik jima je me® čil skozi okno, sicer bi ga bil® tepla, če ne naravnost ubila, ,ftr pretila. Sicer sta oče in brat že P^* zbadala in sramotila zaradi nj?" skega prepričanja, pomagala je ^ (Sokolica), do tega nezaslišane#* pa sta mogla priti po sodbi vsled hujskanja svojih somiŠlje m segla nistja s terorjem ničesar kakor da so mnogi ljudje, ki slišali o tem nasilju, spoznali, munisti in Sokoli (Lojze H. je c .^o K I v Ljubljani) predstavljajo ®v° ^ ljenja; Orel Ludovik H. je pri ® lovski telovadbi nastopil in ? splošnega sočustvovanja. Ta sno priča, kakšne sadove rodi * ^ čna in sokolska vzgoja, pa tudi šno bi bilo življenje pri nas, Č® ^ U munistov in Sokolov nekoliko stvo v okolici se zgraža nad tein in primerja vrednost in delo k8 ..-1
- 1
Pital niso seda Bosp teni no i
(la.
ozni
tori
je c
kra
Žep
Kaj
v t
clo>
celi
bi
raj
uii
sk
da
ni
m
i>(
zv
Pi
ti
8
v
h
2
rodnih društev, ki si grade s ^ ^j vami prosvetne domove, z delo ^ P munistov in Sokolov, ki s PallJ0e f ? zom do krvi pretepajo svoje ^0 in brate zaradi njihovega mi=*J, versko. Zahtevamo, da ta slučaj ^j;) ljevem št. 53 preišče pristojna 0^ ., ima med sosedi dovolj na r®*P% lj V nunski cerkvi je bil o den zavoj. Kdor ga je vzel, naj ^ doma vrne Cerkveniku nunske zakristiji.	.ti	^
lj Nobel tatovi. Gostilnic® ^ 9 i PČtanovi na Gosposvetski ces „,he
bilo ukradenega iz gostilniške ^ r*,; v vrednosti 490 kron. Detekti ,
nega nadzornika Ljubiča so >2 ^ r^ v* osebah bratov Kobala Ern®. v 0jiy jana in bratov Pohore in naš» ^ Wf
nahrbtnikih ukradeno blago Kobalih so našli tudi veliko kiro, lastnino Jožefa Moharja, pjiKf je bila s 300 kronami ukradena- g ^\ .< lovih so našli organi g. L juhi .jjj) ^
c,. —. 1Q Ji** j y
o katerih ne more povedati, ^1; p bil. Kobalovi in Pohorejevi s°, Ojjo^ ■* nobel: kar v kočiji so se
m k!*11. .
pili so si tudi velik nož za 4 ^gteK*1 ’ menom, če jih bo prijel kak ga bodo zaklali.
Sirite Ječerm
Odgovorni urednik Jož® lajatelj konzorcij »Večer°®*f tr
Izdajatelj Tiska »Jugoslovanska tiskal®**