SLOVENSKE/NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. p. Uspešen za oglaševanje. NOVICE SLOVENIAN NEWSjl An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik ìlf. UST5ASLQVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRÜZBEL Feb. 1919. CALUMET, MICHIGAN, Inna konferenca je pridno na delu. 'A j 'i I 4 I lijevanje ozemlje dela veliko preglavice. Jugoslovansko italijanski spor na dnevnem redu ta teden. Pariz, 2. feb. —- Po uradnem jgjjilu je velika petorica na vče-ijjuji seji rešila češko - poljsko (»sanje premogovnega l’( (ulieua na Šlezkeni, odobiila je itodll», katerih seoima držati za-guiška komisija, ki obišče Pol]-(innadaljevala z razpravijanetu irbsko- rumunskem sporu zaradi Ogrskem. Japonci so se udali, toda niso zadovoljni. okoliša pondeljek translation filed with the postmaster »tCalumet.M ichigan.on Feb 7,1919 Required by the act of Noy.8,17, nib kolonij ravno take kakor ]è bila Amerika po vojni s Španijo opravičena anektirati Filipine in Kubo. Pariz, 2. feb. Jugoslovanske zahteve in spor z Italijo je zdaj na dnevnem redu mirovne konference. Diplomat]« pravijo, da bo to vprašanje dalo največ dela in sitnosti. Srbski regent Aleksander je prišel včeraj v Pariz, da se oseb-no pogovori z Wilsonom o jugoslovansko - italijanskem problemu. Wilson in Somi in o sta imela za dnje dni več razgovorov in Lloyd George se j e veliko trudil da bi prišlo med njima do sporazuma glede jugoslovansko - italijanskega spora, ali do zda j je bilo vse zaman; Wilson niti Sonnino ne moreta doseči kompromisa. O pazilo se pa je, da je pričel Somu. E—* . no omahovati. Pritisk Amerike je obenem z vprašanjem nemških , r . , . . . . », v. . ... .. velik in med Italijani re občutiti Ml. Inrcna izcnibi Armemio. , , razpoloženje, da se bodo končno zadovoljili z internaciotializi-ranjem Keke, tako da ne dobe tega pristanišča Italijani niti Jugoslovani. itlte i» Banata na Ütodnja seja se vrši v ne. la teden pride na vrsto jugoslo-! Hiko-italijanski spor zaradi dežel i Jadranskem morju. Obe stranki apripravljeni na ljuto diploma-- aa° la men ti rajo Japonci v Pa-a napovedujejo — velike lie-svoji domovini. K Vojaki streljajo na brezposelne na Dunaju. Ženeva, 3. feb. — Po velikem javnem shodu brezposelnih delavcev na Dunaju, ki se je vršil zad nji petek, je množica ljudstya na padla staro zbornico, k jer je Bedež sedanje provizorične vlade. Vojaki so streljali na m n oži codili mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih Okrog 250,000 mož je brez dela na Dunaju. Miroyni krongres se bo bavi Z delavsko krizo. Pariz, 3 feb. — Tukajšnji di- teden pride najvsrto tudi za- ploniatje, ki sklepajo mir, so zelo šlede odgovornosti za||vojno. I* za ligo narodov je ze ìz-jt""1 Precej dela pri sestavljanju finega načrta. *:/"'don, 2. — Nekateri anglešk izpadajo Ameriko zaradi nje-j' Preprečen ja aneksije nemških ‘ Pravijo, da je Velika Pl’S» opravičena do okupira- vznemirjem vsled delavskega ne- pokoj ajn a Angleškem in še ta te den se bo velika pe orica bavila vprašan jem kako preprečiti indus tajali» in socialni nemir, da se ne razširi v druge države, in kako ’za dovoljiti delavske mase, ki zahte vajo reforme in nove življeneke razmere. London, 3. feb. —Angli a stoji danes prej veliko socialno krizo. Stavka se razširja po vse j državi in vojaške čete so nameščene po vseh središčih delavskega gibanja. Najbolj grozeče znamenje je izjava strajkarjev. da se bodo upirali “oboroženemu tiranstvu .dade, ki sa ni obneslo v Busiji in na Nemškem, pa se ne oc< niti na Angleškem”. 10,000 vojakov je ustavilo izgrede v Glasgowu, ker je imelo na razpolago dovolj strojnih pušk, toda manjši nemiri in pobijatije šip na oknih se nadaljuje. Vlada je pripravljena poslati še več vojaštva v Glasgow, ako delavci ostanejo pri s v oj i grožnji, da ae bodo upirali armadi. Včeraj je bilo aretiranih sedem delavskih voditeljev v Glasgowu. Izgredi v Belfastu se nadaljujejo. Štrajkarji imajo mesto popol-noma pod svojo kontrolo. Iz Dublina prihajajo razburljive vesti,da se stavka širi po vsej Irski. Ke-publičani (sinnseinovci) so se ždru žili s štrajkarji in odobrili njihovo zahtevo za44nrm tedenski delav-ni k; obenem zahtevajo, da se imajo izpustiti iz zaporov vsi politični jetniki. V Londonu so zaštrajkali uslužbenci petih poduličnih železnic in ?roze zapreti vse električne naprave ter vreči London v temo, ako sc bodo vojaki vtikali v stavko Jutri namerava zastavkati 200,000 strojevodij v mestu za 44 urni te denslu delavnik. , Velik nepokoj vlada tudi med železniškimi uslužbenci. Dublin, 3. feb. — Svet strokovnih unij v Dublinu je sklical delavski kongres za prihodnji t9den. Na programu je zahteva 44. urnega tedenskega delavnika m povi. same plače za 150 odstotkov z minimalnom 50 šilingov na teden. London, 3. feb. — Iudustrijalni nepokoj v Angliji je porinil v o-zadje vse druge dogodke z mirovno konferenco vred in politični rrogi strahoma gledajo v bližnjo 3odočno8t. Vodilni listi se bavilo s krizo in urgirajo reforme. Mnogi politicar]! v vladni službi tudi predlagajo razna zdravila. Veliko se govori o “industiijalhem kongresu”, v katerem bi bili zastopani delodojalci in delavci. Idejo take-ga kongresa je sprožil John B. (Jlynes, bivši živežni kontroler, ki pravi, da mora obveljati gotovo splošno načelo zaradi delavskih mezd in delovnih ur po vsej državi. Lokalue pogodbe med delav-ci in delodajal povzročajo kontu* zijo. Sir Eric Geddes predlaga, da se podržavijo gotove tovarno in izroče strokovni uniji, da jih uprav, tja. Na ‘ta način — pravi Geddes __bi delavci pokazali, dali so res zmožni kontrolirati in upravljati industrijo. Nemška narodna skupščina otvorj ena. True translation filed with the post master at Calumet, Michgian, on Feb 7 ’19, asrequired by the act of Oet.6 7 Amsterdam, 6. febr.—Friderik Ebert, nemški kancler je odprl danes popoldne ob 2, uri prvo nemško narodno skupščino, koje delegati so bili izvoljeni zadnjega 20, jan. 1’oslanci so se zbrali v starodavnem mestu Weimar, 141 milj južnozaliodno od Berlina, znanem kot dom pesnikov Goethe in Schiller in komponista Liszt. Govori se da bo to mesto od eedaj naprej glavno mesto Nemčije namesto Berlina. Splošen štrajk v Seattle. True translation filed with the pos master at Calumet, ichigan , on Feb 7 1918, as required by the act of oct6 917 Seattle. Wash., (5. febr. -- On 10. uri danes dopoldne je bil vpri-zorjen splošen štrajk vseh delavcev v tukajšnem mestu. StrajK je bil napovedan kotsitnpa ijaz štrajku-jočiin ilad jedel niški mi delavci,ki 30 pustili delo 21. jan., ko jim je bila odklonjena prošn ja za večjo plačo. Delo v celem mestu počiva, poulične in nadulične železnice ne vozijo, restavranti so zaprti in is-totako šole. Uni jaki vodje trdijo, da je 55,000 delavcev na štrajku. Governar Lister je izjavil, da bo dal na razpolago vojaštvo za varstvo posesti in življenja. Bolševiki tepeni. True translation filed with the post master at Calumet, Michigan, on Feb 7 1919,as required by the act of Oct, 17. Omsk. 3. febr. (zakasnjeno) — Danes izdano uradno poročilo javlja. da ste bili dve diviziji bolše-vikov popolnoma umičeni od sibirskih čet pol vodstvom generala Gaida pri Kungnra, 50 milj južno vzhod no od Berme. Arhangelsko, 5. febr. Huda izgube so prizadele ameriške čete boljševikom zadnji torek in sovražnik je v neredu bežal iz Vistagka na reki Vagi. Amerikanci so izgubili pet ubitih in vec ranjenih. Mnogo bolševiških vojakov je bilo ujetih. Med bolševiškimi četami se nahajajo sedaj tudi kitajski vojaki. Ameriški vojaki imajo pripravljen lep sprejem za rumenokožce, kadar se priitažejo v bojni črti. Štei 50 Govor majorja Francis Jagra na narodni jugoslovanski pomožni konferenci dne 12. januarja t. I. v hotelu La Salle, Chicago, Illinois. Najneznošnejša Muka. Spanje je stan počitka ki je ne-obliodno potreben človešnemu telesu. Ni je hujše muke od izgube spanca. Slab želodec povzroči naj-pogostejse izgube spanca V tacili slučajih je naj/.anesljivej-še zdravilo Trinerjevo Grenko Vino. Ono izčisti in uredi želodec ter odstrani vzroke omenjenih ne-prilik. Bo vsili lekarnah. $1.10 — Be v matične in evralgične bolečine, protin, spahki, bolečin. Trinerjev Liniment se je še vedno vspešno obnesel v tacili slučajih. Sledeči je eden iz ined mnogo tisočih. Waymart, Ba. 16 dec. 1918.Boš-11 i te mi steklenico Trinerjeviga Linimenta. On zelo olajšuje bolečine. Jessie Scabi ta. Bo lekarnah 35 in 65c,p» pošti 45 in 75c. V lekarnah Cena $1.10 Jos. Triuer Go. izdelovalci, 1333 1343 S. Ashland Ave., Chicago lih Gospe in gospodje: Slišali ste poročilo tajnika prejšnjih sej. Mislim, da je čas zame da Vam natančno povem zrok, ki nas je zbral tukaj danes, in kaj nameravamo storiti. Poskušal se boin izraziti‘tako jasno kakor mogoče v svrho, da bo imel vsakdo pojem, na katerem lako utemelji svoje lastne zaključke. Ako je bil Kdaj čas v zgodovini našega jugoslovanskega naroda ukaj in v Evropi—, ako je bil kdaj čas, ko je bita edinost smotra ali svrhe potrebna, je baš sedaj. Z dvema sovražnikoma se imam boriti, tai(o strašnima, tako močnima da je sam obstanek našega naroda na prevesi Enega nočem omeniti ker imamo stvar, s Katero bo bpra-viti, v rokah velikih mož. vštevši našega predsednika Wilsona. Drugi sovražnik, Ki sedaj poskuša de-seti in pokončati naše Jugoslovan, sko pleme, je trpljenje, glad in poman jkanje. Kadar imamo opraviti s stradajočim ljudstvom; kadar čujemo vekanje lačnega otroka in jadikovanje matere, nezmožne dojiti svoje lastne in bolne, iztezajoče svoje koščene roke po hrani ki je imprimerà za človeška bitja, —potem, pravim stojimo naproti največji nevarnosti izmed vseh, če si predočimo za kratek trenotek stanje teh ljudi1 dočim imamo mi, njihjnajbl'žji sorodniki, njih bratje po krvi, vsega v izobilju, —kje je človek,bi lahko ve o tem trpljenju in tej bedi, ne da bi odprl svojega srca? Trpljenje in beda je, ki naa je tukaj zbrala, in v tej eni točki, trpljenju in bjdi naših bratov, vem za gotovo, smo vsi edini. Ne briga me kaj je kdo,— ali je katoličan, ali pravoslaven, ali Žid; ne briga me. kaj je n jegova politika, ali kaj je njegovo družabno stališče,— do tega mi ni nič, kajti vsi imajo telesa in vsi trpijo, brez ozila na to, kakšnih prepričanj so. Vsi moraj« gledati na isto hedo, vsi vedo, kaj so glad in mraz in stiska. n tako jim moramo pomagati vai mi. To je ena točka, glede katere smo nerazdeljeni. Jaz Vam lahko kaj povem a tem in samo obžalujem, da ni naš časti vredni predsednik Wilson utegnil stopiti preko Jadranskega morja n pogledati v io deželo onkraj Adrije, ker se bojim, da se povrne v Ameriko brez pravega pojma, kaj je trpljenje. Videl je samo Francijo in Italijo, ali opnstošba in beda naših jugoslovanskih dežel sta toliko strašneiši, da jima ni primere. Prebil sem zadnji dve poletji v južnem delu Srbije, kot zastopnik Ameriškega Bdečega Kri. Ža. V zopet zasedenem delu Srbijo samo prav majhen kosu na skrai-nem jugo, sem srečal begune, u. bežnike iz avstrijskih armad, prostovoljce, vojake, iz Srbije, iz Hr-vatske, iz Hercegoviue, — iz vseh naših jugoslovanskih dežel; govo-1 sem ž njimi — in sli sai sem dovolj, da me je napolnilo z grozo. Dočim nisem bil zmožen pred reti v notranjščino, v Zagreb, Ljubljano in Belgrad, sem srečal dovolj ljudi iz teli krajev, ki so m' lahko pripovedovali o tem. In, dragi moji prijatelji. Vi si ne morete predstvaljati, kaj je trpljenje v resnici, — jaz si ga ;gel predstavljati, dokler ga videl in slišal o njem v.tem samot nem kotu »vet». nisem mo-nisem Avstrijcem in Nemcem se je šlo za naše slovanske narode. Sovraži-1' so nas, bali so se nas mnogo sio.» letij, ker so dobro vedili, da jin zagradimo njihovo pot na Vzhod* in namen te vojne je bil, spraviti s pota BSA, Ki je stražit pri vratih. In če se spominjate, kaj so poskušali poprej — med časom miru, potem si lahko predstavi jate. koliko strasnejše reči so j očenja. li ined časom vojne. Med časom miru smo lahko gledali njih dejanja. In drugi ljudje so opazo-vali.njih početja in .es svet je a&klical; uNeha jto! Takih reči ne zinete počenjati! Zakoni pravice ne dovoljujejo, da se vršijo taki či-nix.”Ali ko se je začela vojna, je prišla njih priložnost. Bostavili so plot okrog J ugoslavije. Nihče iu mogel pokukati notri,nihče ni mo-gelslišati krikov trpinčenega naroda,skrunjenih žen in. deklet, Nihče ni mogel videti činov njih oblaste» napram neoboroženim in brez pomožnim prebivgleem. Nihče ni mogel šteti trupel starcev in otrok, ki so umirali za lakoto. In tako so ti trinogi kar zavihali svoje rokave so pokazali svoje zobe m rekli“ Se daj vas imamo. Nič vam ne po-mot"3 dicanje na pomoč. Sedaj se bomo maščevali.” Boskušali so to v Belgiji m na Francoskem, ah nekdo jih je opazoval, svet jih je gledal, in Belgi ja in Francija su zakričali: “Naših žen in deklet ne morete jemati na Nemško. Nasi prijatelji in zavezniki nam pridejo na pomoč.” In prišli so. Ampak » Belgradi in ostali Jugoslavij, v o-zad ju bojnega poljai, s postavljenim plotom okrog kot neprodiri o steno, ni bilo nikogar, ki bi protestiral. Nobenih stokov, nobenih krikov tega trpečega ljudstva u i bilo slišati zunaj. Kaj se je godilo znotraj, boste videli pozneje,, ali doslej imamo o tem le medlo slutnjo. Bredvsem so pohali vse, kar so imeli riaši ljudje, orodje, pluge, sekire, celo no— in vilice, v se kovinske teči, da s-porabijo v nemških munie.ijskih tovarnah za kanone in puške in bombe. Ljudje niso mogli obdelovati svoje zemlje. Odvzeli so jim vole, Krave, junije. Odvzeli so jim stvari v tolikem obsegu, da ko lem bii v Bi tol ju (Monastir), izve-linij iu v zopet zasedenem dcLn Srbije, niso delavci Bdečega Križ* iz A mori ke imeli niti .^kaplje jui-čnega mleka. No, dočim smo mi ameriški majorji imeli zgorščene ga mleka iz Chicaga, jia si posta vite pred oci tiste matere s koš* kom čmegj kruha enkrat na dan. Costante ai pred oči tiste o t ročim-r Katerih matere jih ne morejo po dojiti. Bil sem v neki hiši neke vas:m . Tam je bil starec kakih 90 let, iu upogibal se je nad skledo in J1* vtikal svoje prste vanjo in jih n.» sil k svojim ustom. Bekel sem mu--Kaj nadelate?” “Jein.” je ogovoril. “Kaj mate notri?’- sem g* vprašal in vzel skledo in Šel vnn. Slabotni starec je imet skledo « kosci zelenega popra in s primes ,.^ krušnih mrvic, pomešanih z vod . ^ivel je o tem že 14 dni, o i»i(f-rnur drugem! In to je samo e.lr , izmed tisočerih. Toda brez kori.i' je, muditi se pri teh slikah. Kam ined tem ko so se te stvari god I ■ Ju so deželo iztrcbljevali vs-li stvari, smo se na fronti tolažili. D, kako srečne občutke so nam vzbujala pisma od doma! Prejemali smo pisma. (Gl«j 5. štran.) SL ©VER IO F ST SA N nn šjmmmmmmmKmmmmm.....mm mm.mhmm» 1 ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. i i 1 Spisal J. Spiiiman D. J. m Mtmm. m * m m, mm mm mm m m m mam iiiiiiinn m Zgodovinski/oman. I i Ves trud, gorečni kov je bil zaman? nikakor ne morejo pregnati Gali- lejea iz:tempeljskih prostorov. i’a tudi ben Viiora in Eleazar, ki je odpri njegovim četam mestna vrata, sta si že v laseh, ker roparski glavar ne mara biti pokoren njegovim ukazom. Vse je izgubljeno! Zdaj tirnem Gospoda, ko je rekel, da mora propasti kraljestvo, ki je razdeljeno v sebi Še isti večer je prišel Evzebij in p ri nesel bolni Pavlini,kateri so krvavi dogodki zadanih dni bolezen -zelo poslabšali, sveto popotnico. Potem preišče tudi Natanaela, toda njegove rane sè mu ne zde nevarne: vendar pa mu n kaže ostati neka j dni v postelji. “Tvoja blaga sestra je razprostrla iz nebes nad teboj svoje roke’’, mn pravi duhovnik; “hogve, Kaj bi so bilo brez njene priprošnje s teboj zgodilo. Samo nekaj ledenih kep na« glavo sdì sence — pa bi se bil zbudil v večnosti “Tn bi bil nemara celo v pek-u?*’ vpraša v strahu Natanael. “Tega si ne upam trditi, ker nisi iz hudobije zapiral svojega srca /esnici,” ga pomiri Evzebij.“ Vendar na bo odveč, če se daš poučiti o veri i« krstiti kakor tvoja sestra. Dandanes te vsak nip lahko dobiti smrt. Tvoj prijatelj benjamin ti bo razložil na važnejše verske resnice in potem vaju oba hkrati krstim ob bližnjem velikome nem prazniku.Ši zadovoljen.prijatelj če k V’ Benjamin se čuti zelo srečnega, da bo mogel tako zgodaj sprejeti sveti krst. Kajti v prvih časih krščanstva so dslsli zakrament duhovnega pre rojenja šele po dolgi preizkušnji krščaticev . Posebno pa je ponosen, ker bo smel poučevati svojega nekoliko starejšega prijatelja. Tu se nenadoma spomni Salome in brž pove Evzebiju veselo novico, katare je izvedel od rdečebradca Tu- bala, Evzebiju ugaja dečkova veselost in zato mu reče: “Tubal ti je vse povedal po pravici.Moja Saloma je .inšia v mesto in sva se že videla. v inoči je prihitela k meni. Cast a hvala. Bogu, ki mi je dal doživeti sredi bridkih dni to veliko in radostno presenečenje!” “Odobri, častiti Evzebij, naj pohiti im s teboj, da jo vidim! Prosim te, dovoli mi! Kako dolgo že nisem vidgl blage nalome!” vzklika deček s prosečimi očmi. “Saj ju« biva v moji hiši,” de .Evzebijf “Vrniti se je morala na delo k Simonu ben Giora, Kakor mu je obljubila, ko je odhajala k meni, ” | “O joj!” vzdihne deček. “In bo še vedno opravljala suženjska dela pri on etn hudobnem možu? Cernu m u vendar ne uide? Sa j tukaj v tuest« »i skalnatih čeri, ki bi ji o-virale pot, ah krvoločnih šakalov, da bi jo ha begu požrli. Le povej ji, da lahko pribeži k nam; skrili jo bodemo poieg Tamare, kakor «v» se takrat skrila z onim lepim stotnikom”. “Kaj pa ben Giora? Mar misliš, da bi se potem nič več ne zmenil sanjo ? Joj, ali bi žvižgal nad nami BjjCgov iu-ć! Ubije nas pri tej priči!’ mf vrne Evzebij. “Ne tako,moj dragi! huekaj časa jo moramo še pustiti pri onem trdem gospodarju, 'j prenaša potrpežljivo vse nad-,pge in bridkosti! Znabiti jo ob Smerni priliki pripeljem semkaj! « med teni bo z božjo pomočjo azorel načrt, katerega že dolgo nosit« s seboj: baloma in vsi drugi hodete sia varnem! Le moli v ta wansen!” Odslej se nuji .mladima prijateljema dolga vrsta prav veselih in vedrih uric. Benjamin poučuje z vnemo Natanaela o uajimeiiitnej šib krščanskih resnicah. \ selej, kadar starejši učenec noče ve-jot, svojemu mlajšemu učitelju, mora prihiteti na pomoč Koda s svojimi točnimi razsodbami ali pa bisi-troutnnaTama.In tako vidi večkrat mladi učitelj, da te ale one stvari ni pravilno pojasnil svojemu uka— željnemu prijatelju. Kadar se naveličata učenja, si poišeeta razvedrila ter si pripovedujeta svom doživljaje. Zlasti Benjamin rad pripoveduje po cele ure dogodek, kako so ga izpustili z Lucijem in Pavlinom v košu čez mesto obzidje in kako je prišel v Gezarejo. Potem popisuje tovarišu morje, velike ladje in visoke valove, ki časih pribučijo do obrežja, bn ti jo ob pečino ter se razpršijo kakor pena—stvari,katerih Nata-nael še ni nikoli videl. Slednjič začne naštevati vse bridkosti, katere je moral prestati od tistega dne,ko sta ga zapustila oče in stotnik in je prišel v hišo rdečelasega .J one. ‘Takoj so me izpijeletele težke slutnje o mojem novem domovanju, ko sem zazrl moža z dolg'm nosom in sinjimi očmi,” pripoveduje Benjamin. “Zato sem se oklenil očeta in ga prosil,naj-me vzame s seboj na Grško. Ali’ slabo sem naletel: trdo me je odslovil s tolažilom,«da se mi bo prav dobro godilo pri Joni in se bo sam kar najhitreje vrnil iz tujine. Dobro godi lo! Moj Bog, pa še kako! Takoj pr vi večer me je novi gospodar tako naklestil, kakor me ši in ni me najbrž ne bo nihče v življenju Tega ne bom pozabil izlepa. Cele tr1 dni si nisem upal brez skrbi sesti! Pa to naj bi že bilo, sa j sem zaslužil, ko nisem maral iti z njim domov! I. pa čemu taka strogost1 ko sem ga tako lepo prosil, naj me pusti na obrežju, dokler se vidi očeteva ladja? In potem—svoj živi dan bom pomnil—kako sta ml pestila cele tedne njegova sirova paglavca, krmežljavi Kuben in nerodni Isahar!, Bog mi odpusti jezo, tako srdito sem premikasti K ubria, das ira v no je bil dve let starejši kako jaz! . Tudi lsaharja ki mu je prihitel na pomoč, bi se ne bil prav nič ustrašil — vse je vrelo po ideili ! Toda prišel je rib-jeoki Jena ter me najprej temeljito oštel, in ko potem nisem mara, njegovih goospodiČev prosti odpuš. čenja, me je namlatil in prerali-Ijal kakor snop! In potem si še kdo upa reči, da se mi je dobro godilo!” “Jaz bi bil tej sodrgi pokaza? pete”, pravi Natanael. “Saj sem jih, počakaj, da po. vem,” nadaljuje Benjamin. “Že prvi dan bi bil pobegnil, pa sem rajši čakal, da se vrneta sestra in oče ivje naj bi me bila pa iskala] če ne tukaj? Bnlagodil sem se gor-jači in požiral sramoto, kolikor je bilo v m ji moči. Kmalu se vrne Arabec, katerega je poslal oče v Jeruzalem po sestro, in so ga stražniki mislili kamenjati kot rimskega ogleduha. Toda Jona mu zabrusi kar naravnost v obraz, da je vsa njego'-a povest iz trte izvita in mu je samo do denarjev, katere mu je obljubil oče pri odhodu* mož je odšel silno raztogoten in razkačen in ni odnesel nore novči- 1 j ud) njegovim grožnjam proti, pas taniaču.. Ali žal, očeta ni bilo, pse pa je došlo Joni od njega neko pißmor da mora potovati za cesarjem v ne vem katero- mesto in se b o ' risii! šele čez nekaj mesecev. Lahko si misliš;, koliko grenkih solza sera potočil ob tej žalostni novici, a kaj solze—spet je zažvižgala gorjača, da je bil® joj . Vl'-li u tega se mi je krmežljavi Ruben še rogal, da je zame velika sreča, če ostane oče še dalj časa na Grškem, ker me najde potem toliko bolj vzgojenega in omikanega.” “In mu nisi za tako zbadanje pripeljal gorke zaušnice?” vpraša Natanael. “Kako, ko sem še vedno trepetal pred gorjačo in je bil Jona v sobi, Zgrabila me je Jeza, sedel sem k miži in napisal očetu dolgo pismo, v katerem sem mu do pičice vse razložil, kako linda mi prode v Jonovi hiši. Zunaj pa sem napisal naslov z velikimi grškimi črkami: “Svojemu ljubemu očetu rablju Sadolui — pri cesarju na Grškem. To pismo, katero sem sestavil s silnim trudom—obrabljeno pero Isa-harjevo je delalo nepretrgoma packe—sem izročil gospodarju, da bi ga oddal na ladjo, ki se je odpravljala na Grško. Veš, kaj je storil z njim? Breči tal ga je m na mestu raztrgal!” “Zverina!” sikne Natanael. '•Seveda, sie « ko vidiš, da sem tukaj. Najprej me je spremlja! neki trgovec, ki je peljal svoje blago onstan- Jordana,, do mesta Siheina,.kj;er se je- nekdaj mudil naf očakAbuabain m kjer je Jakob “imel sem dovolj. Zinil nisem ni besedice. Ko se je nekoliko zrn* račilo, sem pokazal nesramnežu hrbet m pobegnil h kraljici Bere-ntki, ki me^ je nekoč pogostila s potico in sladkim vinoni, ko sem ji pripovedoval svoj beg iz Jeruzalema. Sicer nisem kaj prida maral zanjo, ker bi se bila zmerom najrajši z menoj igračkala in so puhtele od nje najrazličnejše dišave in mazila, katera, so razširjala ves drugačen vonj kakor kadi. lo. Imela je sestro, ki mi je bila bol i po volji, in k tej sem pravzaprav hotel priti. Toda oni mož, ki se je takrat tako uljudno in globoko priklanjal lepemu stotniku, me je peljal li kraljici in tej sem moral pripovedovati vse, kar se mj je pripetilo v Jonovi hiši. Ko sem zakl i uči 1 žalostno povest so se pričele n jene tovarišice tako m lizati in smejati, kakor bi oilo vse skupaj samo nedolžna šala. To me je tako zgrabilo, da sem mislil uidi odtod pobegniti; veš, da se ne maram pustiti zasmehovati od žensk. pasel svoje črede.Tam sem se pridružil trumi romarjev,.ki je potovala v Jeruzalem praznovat posvečevanje templja. Bili so večinoma iz Nazareta in zato bi bil od lijih rad kaj,večuzvedel o Jezusu,. “Svoja mlada leta je preživel v na-išeib mestecu in se odlikoval z odano pokorščino napram svojim stariselo. Vse je občudovalo iijegov bodrilni zgled,.ali žal, Gospod-ni izpolnil na njem. svojih, obljub,ker ni imel sreče na tem s-vetu in je moral umreti tako z^odnie in ža- r~i «1 luštne smrti,” mi je povedal nekdo izmed romarjev.. Kad biga bil nekoliko poučil, ser sem. si dobro ohranil v spominu Evzebijeve nauke. Ali nihče ni maral poslušati tnlekozobega mladiča in zato sem. rajši pohlevno utihnil, da me niso pognali iz svoje družbe”. “Čudno, da v Jezusa niti njegovi rojaki nisi hoteli veròvati.”pra-vi bi atanael. “Ali ne veš, da noben prerok ne uživa časti v svoji domovini?” ga zavrne Benjamin. “Erišli smo torej v, Jeruzalem. Verjemi mi,da sem se pošteno bal, ko smo šii skozi mestna vrata. Kakor tat sem se oziral naokrog O in čakal, kdaj ma zgrabi trda pest tvojega brata ali očeta. Ko seje pe-ulieah nekoliko stemnilo, sem oprezno poiskal to hišo. Koda se me ksr nagledati ni mogla.Tamara pa me je obenem oštevala in pol -jubovala* Hitro sem prosil Evze-bija, naj ine izpusti v kaki košari s sestro‘čez mestno obzidje, odkoder bi bila sla v Cezarejo čakat očeta. Beveda bi ne bila stanovala pri J oni,“ampak v lepi hišici poleg pristanišša. Vkljub tetini sem moral ohraniti ta lepi načrt sam zase. Razvnela se je namreč vojska v Galileji in obmorskih pokrajinah In taksvao še danes tukaj in čakava ugodne prilike, ko bova lahko pobegnila iz mesta. Toda kdo ve, kako daleč je še ona srečna ura?” ca. “Morda pa Arabec vendarle ni lagal, kajti moj brat je postavil ob vseli mestnih vratih močne in zanesljive straže”, pripomni Natanael. “Naj bo, kakor hoče, o Tamari Ali takoj potem so se mi jele sladkati in mi nanosile grozdja, peciva in sladkega vina. Berenika me je oblekla v čudovito lepo. z zlatimi nitkami vezeno suknjico sinje barve in mi nateknila na noge lične čreveijčke z zlatimi zaponkami. čez rame mi je obesila majhno, srebrno košarico, polno pozlačenih puščic, v rokah pa sem moral nositi ličen lok.. V tej obleki sem moral stati pred njeno sobano in jo spremljati na izpreho-dih. Nekaj dni mi je ta služba zelo ugajala, ker sem bil ponosen na krasno opravo in mikavno izde-lam lok. Ko pa mi pove oni vsiljiv vi dvorjan, da oponašam v svod obleki malega poganskega malika? vržem od sebe^lok in košarico in oblečem svoje delavniško suknjo,v kateri sem prišel iz Jonove hiše. Dvanajsto poglavje. Pavlin v Jeruzalemu. ni bilo ne duha ne sluha. Čez ne- “Bametno si naredil,'5 pripomni Natanael, “da se nisi omadeževat z malikovanj etn”, “Da! Celo čas. Evzebij me je pohvalil, ker sem zapustil Bereni-kino palačo, Samo to mu ni bilo všeč, da sem ušel svojemu varihu Joni. Kes, hudo mi de, da sem nakopal očetu toliko nepotrebnih skrbi. Gotovo me je iskal z žalostnim srcem in kridko plakal za svojim edincem. Dal Bog, da bi še koliko dni pri plove neka ladja z Grškega. Takoj ko sporoči hlapec to novico rdečelascu, zdirjam vk- enkrat videl njegovo milo oblio- F i” '•Torej tudi v Berenikini palači nisi mogel strpeti?” Zopet se je približal velikonočni praznik, zadnji, katerega je zrl veličastni jeruzalemski tempelj. Takoj, ko je zazvenelo rimsko orož je v Galileji in na palestinskem obrežju, so jeli prebivalci Idumeje trumoma hiteti v sveto mesto, kamer so prignali vse svoje cede in znosili vse svoje im 'tje. Nakopa čili so ogromne zaloge žita, olji vina in drugih poljskih pridelkov; ah po preteku treh let so pričele te saloge vidno salinài. Rimska vojska je obkolila nesrečno mesto kakor želelen obroč in tafobroč postaju od dne dne ožji. Boljedelec ne zahaja več na polje sejat v rahlo zemljo dragocenega zrnja in tud; postil* ostaja rajši doma s svojimi Čečami; oba pričakujeta strahoma kdaj se prikrade nenasitu iRimljan da požunje dozorelo klasje in pokolje odebeljeno drobnico. In zato ni mogoče mesta iznova založiti s potrebnim živežem, Dasiravno preži rimska vojska že dalj časa ob Oezareji, Jerihi ir Hebronu, potujejo idumejci ii Gaiilejci, kar jih niso posekali rimski meči, v mnogoštevilnih gručah v sveto mesto k velikono «nem.li prazniku. Vojaki jim ne leiajo ovire na potu v Jeruzalem; »jih poveljnik Tit si misli: čim /eč. tujcev se zbere med jeruza-ereskimi zidovi, tem prej se oglasi med njimi lakota in revščina. Zato pusti jo rade volje vsakogar v mesto in kadar se vračajo romarji domov, jih neusmiljeno zapodijo v Jeruzalem, odkoder šobili prišli. Denar vložite na obresti -----v--------- I PRVO NARODNO BANKO V CALUMBTU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga za morete dobiti, ka* dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO* LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRS OD STO. Drago nam bo vedno vam na uslugo. biti Prva narodna banka v Calumet«. S ... " ' * SE VEDNO NA STAREM MESTU, j* i $ S S F * In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-yejšem,kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. ^Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO Peta cesta. Calumet- Ste Ii zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povraća preostah denar delničarjem nazaj. Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. la zavarovalnica vam lindi naj-večje ugodnosti. Brečitajte sledeče stanje družbe, dne dl.decem. bra 1915: Ali potrebujete očala? ( Dalje prihodnjič. ) me.iitei.ji zavarovalnih polic.............3,077 Zavarovalnina ... ..................$3,161,486.44 Izplačane požarne »kode ..............$125,577.18 Izplačane dividende elanom ...........$253,323.08 Gotovina .............................$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A. Ritti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. i.ohela in William Johnson, odbornika. Ak° jih da, oglasite se pr nas* imamo stroj za pregled in posk«s oči, z katerem natanko preiš&’ mo oči, preden uredimo očala-Zraven tega imamo vedno t zalogi, popolno «zbirko zlatnine UK stenskih in žepnih, prstanom rožnih vencev, peres in razni« druzih draguljev-Obiščite nas vedno na stare* mestu. 'lij A. Fahlen & Co. 'ju , 312 - peta cesta- Calumet, Mk11 ZA MOŽKE IN ŽENSKE* Knjižica ki kako se mora h. drago ’Vam oseM j. * ’ *-,10 P' ko se spravlja! j|i« : piri, tudi nav.° ,%• , srečno življenje 2“ L skih. Pošljite 4c znamko za poštn* COLUMBIA NOVELU ^ St. D. Box 9. New York,N ’ slovenske novice,? feb m 9 till!' i'op|'eJ Prijazna. povela. - Spisal Fr. Kočan. evala je in dolgčas ji je bilo. veti n a drhščma, smeh šala, prazno. V g0 druščino ni hodila,le k Reški ^,j nekako mrtvo m lljj j0 šla poslej večkrat.No,ko je Ineie P'sal Bavle in pisal Anton, ni hudega nobenemu, po-bilo tudi doma veseleie. ,|c jlarkuška je prinesla brat vsako [1)|l0vo pismo. Veselile so se Govorile i>so jle o Pavletu, Da^ večkrat v o je le— J»1 potem vse tri L K , -, tudi sama je bila ijlili pri obeli. Zvečer, jj,; o Antonu in o f, ... j,|a spat5 se .111 .1° spomin jala v 'jjtvi vselej. “Za oba!"’ so ji še--jjl,, ustna često, ko ji je že spa. silil na oči. Zi oba da, tudi za intona---- Ellipse je spomnila Antona taiživeje. — Za Antona! Morebiti je bil nolj jjrsben ko Pavle. Predilo je od-v vojake je baje trdil stari iirka, ki je sluzil pri Markuševih a hlapca, da se tani ljudie. kakr ,(n je bil Anton, radi izgube pri jakih. Orka jo bil tudi vojak ivoj čaa, in ona je hotela včasih iirverjeti, da bi utegnil govoriti ,mv- Antonova pisma, ki jih je ài domov, so skoro govorila ta -ko. Izpočetka je namreč pisaril siiovo pogosteje, mnogo iskrene-jf, mnogo bolj natančno nego poz-leje. Vaaj prvo leto je pisal veli. b. Pravil je o vsem na dolgo m iiroko; pozdravljal je vse od kon-do kraja. Drugo leto je bilo že drugače. Tedaj so prihajala krajša bina. Le bolj glavne stvari je menjal, in še tiste površno. Po razmerah ni izpraševal veliko. In tudi sedaj —, pred dve-m mesecema, je pisal domov, da ride te dni,. A kdaj, prav kdaj da pride, tega ni omenil. Ali ni vedel, n ni hotel? A Berta —---------. Zaradi Berte ji je prišla neka melja, jeza.------- Kaj ji je neki hotela Berta, da je lotila kar odsedno? Prijateljih, prijatelja stasi bila z Anionom! Prijatelja—, večne. Berta e naj brž hotela več. A več ni bilo! “č je slutila včasih, da z Auto-rumore hiti ne bodeta več dolgo ®uo prijatelja. Cim pozneje je do,tem pogosteje se je zalotila teJ misli, . A želela je zraven z »odušo, da bi ostalo pri tem, sa-Pri tem, kakor je bilo v prvi ‘“»dosti.'“O, da bi ostalo tako, tako!” je izrekla včasih, je bilo jedenkrat že blizu, -orebiti se je varala takart! Bilo :,ualo pred Antonovim odhodom :n» je rekla Čila: “Tako bo An. ^ hi boš moral!” Tedaj mu je letalo težko pri srcu. Dobro je ''a2ila, da je bil nemalo pobiedel tei". Pogled je uprl v njo —, J |" Kakšna tuga se je brala v tem dgledu! Vse, vse je bilo brati no-tisto, kar je brala v očeh Fgovih tedaj, tisto je jo pretres-jo je pretreslo, da jo je za-0 v dušo in da se je ustrašila 4|‘la sebe. Čim dalje jo je gledal . 1,1 gledal jo je celo večnost, se * .1« zdelo— tem pogledu, tem '°*°čneje ji je stopalo v jasnost eijaJj kar je dotlej pač slutila, a. B'L si in skrivala globoko v srcu. T° le bilo bi preprečila tisti fremuteli, ko bi — vsaj mislila je tako — imel stopiti prednjo Anton, rekoč: “Ne le prijatelja, Anica, več sva ko prijatelja!” Ne, do tega ni smelo priti nikdar! Ogibala sega je vedoma skoro bala se ga je, in tako prosta, kakor prej, ni mogla biti 'več proti njemu. V tern.je bil odšel v vojake.... II. Krasen večer je sledil tistemu dnevu. Mrak je bil legel na zemljo zgodaj in tihotapsko. Hiše so se zavijale v vedno gostejšo mrežo m temota je napsled zagrnila vso vas. Le robovi hribov na vzhodu niso hoteli izginiti v mraku. Sami so se svetili in odsevali nekake bolj in bolj. Ne dolgo, in izza njih je pri kukalo izprva nekaj svetlega, bleščečega in ;iaposled ves mesec: polni mesec. Zasvetilo se je, m kamorkoli je dosegel žarek, od povsod je pregnal mračno mrežo in jasno osvetilil vsak kotiček. Svetlo je bilo kakor podneva in nekaj posebnega je bilo razlitega zunaj v naravi, nekaj> kar je dvigalo srce in lilo v dušo samo misli, samo spomine. Takih večerov se je veselila že iz mlada. Vendar —, ta večer se je čutila utrujeno. Spat je bila šla zgodaj, a zaspati m mogla. Tisoč misiij se ji je devilo po glavi —, a nejasnih, nedoločnih, brezpomembnih. Sama ni vedelai^ Kaj je mislila, o mislila je le, vsaj v nekih polsanjah je mislila. Sedaj pa sedaj je ourla oči, gledala in sanjala bde. Mesec se je smejal skozi okno. Drevesne veje so se črnile med mesečino in Gorile noter v sobo senčnate poteze Maroge po stropu so trepetale, daljšale se in širile se Kakor je veter majal drevesne veje tam zunaj . Hišna oprava; mi. žica, stoli, omarica — vse je stalo tako nemo in ukopano na mestu. Voda je bobnela pred hišo padajoč iz cevi v napolnjeno korito. Na vasi je tulil pes, jezeč se nad polno luno.— “Zaspala bi!” Bes je zaprla oci in izkušala zaspati. Silila se je, saj je bila trudna in drugi dan jo je čaKalo delo. Ni šlo Nekaj težkega Ji je ležalo na duši, neka slutnja, nekaj —, to je bilo najhuje, da niti sama ni vedela, kaj.... in zopet je zrla v strop na marove in senčne poteze.— °v r -v v Cez malo časa pa je zopet Usca ta trepalnici skupaj trdovratnejše ko prej. Zaspati je morala. N ičim nič ni hotela misliti.... Dolgo časa je preteklo tako. In res! Bilo je boljt; videti je bilo, da bo pomagalo. Bodobe so .1* Cuj, duri so se zgibale, al ne?' Poslušala je zopet. — To ni potres! * \ “Strah? Spomin?” In zagoinazelo ji je po udih. Hotela si je zatisniti ušesa, moliti in zaspati. A ta hip se je spomnila nečesa: “ V eter je!” In res prav tedaj je potegnilo huje in vrata so se zamajala huje. Skozi vrli je vleklo in veter je dobil moč. Tudi drevesa zunaj so se majala huje ko poprej. Odleglo ji je. “Ba, ali ni zopet — ?” Bosi usai a je pozorno. V butaricah, ki so bile zložene pod oknom, je zašumelo m zajio-kalo. To ni bil veter! , Že je menila vstati in iti pogledat. A tu se je zopet spomnila nečesa. “Beži no!” In nevoljno se je zofiet sklonila nazaj ter se obrnila k zidu. “Da bi človek vsaj mir imel ponoči! Ti ljudje!” In sama nase se je hudovala. Zaspala naj bi bila poprej in niti slišala bi ne bila ničesar. i dl Mi' m- # $ 1 I i Gremo do skrajne meielori VERTIN BROS. & CO ne vemo sicer kako “mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, "samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes' zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $18.00 do $45.00 i !.. VERTIN BROS. & CO. I My; morebiti več nego pn- !«tv0. Morebiti! Ali, karkoli bilo ostati je moralo na dnu •fCa ' 1 lla dan ni smelo! O Bog, na 1 'bu ne— ,ne bilo bi dobro! Ona fotoni Kaj? Ona revna —: moj : kaj sta imeli s Čilo? Plišico 1 Parnjiv naokrog! Bri Marku-. ’?1“ P», o —, tam je bilo denar-- ,(*a nikoli tega! Marknška je bi-s,a9r mehka, dobra žena, toda je bil človek trd 1U skop Peklaj je bil varih pri Marku- ših ter imel odvažno besedo. In Skuška mu je zaupala in verje l*° zadnjega. Dala bi se mu govoriti in ne dopust:la nik-J*«*... Toda, kdo bi mislil na . ' bna Antonova? Ali bi bilo to podobno? Nič, nič! — Bos-D« storila vse, kar je tuogla, da vstajale čezjdalje redkejše. Brez zveze so si sledile druga drugi. Brez povoda je izginjala jedna in vstajala druga. V naslednjem se ni zavedela niti teh. Svet ji je izginjal iz zavesti bolj in bolj. Tiktakanje ure je še čula v neki dalja-vi, nejasno in nedoločno. Voda je bobnela jednoglasno, zategnjeno brez presledka vedno tiše in tiše____ Lahka tradnost ji je legla na ude.... Zaspala je— ■ Toda, kaj je bilo to? Zadrznila se je in odprla oči; s.una ni prav vedela, zakaj . “Nekaj je bilo, je moralo biti!” Tres la se je vsa in čude se gledala po sobi. Bilo je vse tiho in mirno. Na stenah in po stropu so se potezale še vedno senčaste podobe; hišna oprava je molčala—. A. vendar brez nič se ni vzbudila. In to kar mahoma v hipu. Zaropotalo je bilo nekaj: sanjalo se ji ni. A bilo je tiho, use tiho. Le ura je tiktakala. “Botre8 je bit morebiti—•” Kri Ji je gnalo v glavo in vro-'•e ji je postalo. Fot ras—■- A navzlic teinu je poslušala, kaj bo. Nič! Ura v stolpu je jela brneti. Bilo je in bilo; jedna, dve, tri.... dvanajst. In potem zopet od konca; dvanajst. Jezilo jo je. Spodaj je bilo vse pri miru. Moretibiti sploh nič ni bilo!” Na pesku so se pojavile stopinje. Med vetrom je čula kratko, pol zadušeno kletvico. In potem—; jemnast, mrmrajoča govorica. 1’ostala je bolj pozorna. Dvignila se je in poslušala napeto. “Vraga —!” se je čulo med vetrom.- Tiho....... “Anica!” Kri ji je šinila v lica. Poslušala je z usti in z ušesi. Oči so se ji iz-bulile in bodle v jednomer t je predse na nemo pohištvo, na sence na scenah .. . “Dve uri naj čakam na par besedij! —Anica!” Ta glas! “Anica!,’ Zunaj jo bila še vedno tista bajna jesensla noe Mes e je svetil še vedno, in listje je šumelo, in veter je vel. “Si.cer pa” — in tu se je iz premenil glas nakrat — “kakor hočeš! Tega ti ne žabi m!” Pesek je zopet zaškripal pod nogami, in stopinje so se zopet po javile.... Niti dihati si ni upala. Koraki so odmevali. Izprva so se čuli trdo in glasno, potem vedno tiče in slabeje. Sedaj, sedaj bi imeli utihniti in se poizgubiti med vetrom —. Tedaj pa jo le obšla tajna moč, Slutnja je bila, tista, o kateri je razmišljala ta večer. Ta jo je d vi-gnila namsli. Videti je hotela, videti, jjrepričati se, sploh : videti.... Butnila je pokoncu. K oknu, k oknu ! In tuji je mesec obsijal postavo visoko, pokončno vzneseno .... Ta hoja, ta obleka Bil je on — on —on —: Anton - • • • Svet je zaplesal pred njo. Srce p je zastalo za hip, in roka se je krčevito oprijela police pri oknu. Le z navidezno pazljivostjo, za sto pi n,am ki so se bile že skoro po ■ zgii bile v daljavi. Nekaj temnega težkega ji je leglo na dušo; pre-vara,skrb, izguba....... Izguba? Da! Stekleno je zrla v daljavo, koder je izginjal —on — on— ..In še potem, ko so odtihnili koraki, je zrla na senčno mesto pred ovinkom, kot bi iskala v temi nečesa^ kar bi ji nadomestiloVse in poravnalo zopet vse.... Na posteljo se je vrgla potem. Zavedela se je komaj. Boke so ji zrle brezčutno. (Dalje prihodnjič.) Naši zastopniki v Minnesoti Za V1BGINIA in okolico: G FRAN K H R V AITÒ, 412 Cen ter. Ave., Virginia. Za C FLIS ELO L M in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. R. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,P. O. B. 383, Gilbert. /jh EVELETll in okolico: G JOHN AHČAN, J105 Faya Road Eveleth. Za ELY m okolico: G. JOS. J PEŠ 11E L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih A vsern rojakom v omenjenih krajih poto priporočamo. llpravnistvo Slov. Novice. J t Ali ste že zavarovani proti ognju? ^ Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. t 4 4 4 i t S, C. Ghvnoweth Insurance Agency ; WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES government Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co-, v Houghton INat’1 Bank Houghton, Michigan. Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*-- S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vašipoštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA1 TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalnejznamke, ki so obveznice vlade| Zdr- držav nkl prinašajo !štiriodstotne Iob~ estit Lahko začnete Velika izbira KRTAČ VSEH VRST. Nikjer boljših po naših'cenah. Brez ozira za kakšno porabo rabite dobro krtačo, jo dobite pri nas za pošteno ceno. Pri nas boste našli največjo izbiro in mi. vam garantiramo /a nje. KECKQNEH HARDWARE sCO.à Peta cesta, Telefon: 163.,f Calumet, Mich. »■H.j.WtWtH'ttti’Ttt'H'ttW H+tt+ttt+t+tt+n Izdeljujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojnojin zdravo pijačo ’ “Pablo” F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St; Phone 787- Vesti u Domovine. Društvo ^zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani priredi /.n svoje'člane poučne tečaje '/.» s H) o - “hrvaščino, Italija,liscino,ji u jigovotlstvo, knjigovodstvo in ženil (iško knjigo. Umor v Karlovcu. Is Karlovca na Hrvatskom nam pišejo, X dne, 9. t.‘ m.: Danes dopoldne je pri sel v tirad na mestni magistrat veletrgovec Kamilo Badovinac ki je hit trikrat ustrelil v magistratnega uradnika dr. Sasla, ki je bil na mestu mrtev. Nato se je Badovinac pred magistratom u-strelil v usta, kjer je obležal mrtev. Oba sta igrala v Karlovcu veliko vi otro. Vzrok umora in samo- O mora so družinske razmere. Kaj pa boter! Svoječasno so z velikim pompom proglasili Berlin za botra opustošeni in razdejani Gorici. Berlinski nadžupaii je povedal, da bodo Berlinčani sezidali še vso lepšo Gorico, kot je Idla preje. Danes pa, ko bi bilo res treba pomagati, jia botra ni n kjer. Samo Wieaef na goriškem Kolodvoru in pa birokra-tični sistem naših vladnih obnovitvenih organov menda ne zadostu-ja za botrstvo Gorici. Bes Jep botar j© ta Berlin ! Svatba in smrt- ^ nedeljo 6. t. m. seje gospica Emina Maline, hčerka veletržca in veleposestnika, Josipa Mahneta, poročila z g. Alfredom Smoletom, višjim ur&dAikom avstroogrske banke v Trstu. V pondeljek zvečer, torej že naslednjega dne, je prejela Mahnetova družina oj! vojaške oblasti v ! odgorici v (Orni. gori), prežalostno obvestilo, da je tamkaj po kratki bolezni na pljučnici umrl sili Josip, rezervni poročnik. Umrl je v Trstu gospa Pia Bri možic, žena koneipista pomorske vlade dr. Aleksandra Uri možica in hčerka c-kr. višjega policijskega svetnika Zekel Španska hripa na Reki se je tako raži rila, da so zaprli tudi vse kinematografe in druga zabavišča. Umrl je 4. t. m. v Rihenbergu na Goriškem na dopustu Ivan Vidmar, star 27 let, bivši načelnik Orla. Influenca med igralci. jg Jezen se lou-'va tuoi že gledal-sikih igralcev včeraj sta obolela operni pevec g. J. Levar in ga. Ksenija Longhenova,Jki je na nujno prošnjo ravnateljstva le z naj-vočjim premagovanjem sinoči še igrala Julijaševičevo opero. Slovenska posest v Mariboru. Od i. januarja pa do sedaj je prešlo 65 bič v slovenske roke. Interiniranci v Italiji- ••Osrednji odbor” poroča, da je miela konferenca v Bernu ugoden v speli. Italijanska vlada je speljala predlagani načrt zamenjave, ki pripomore v prvi vrsti Slovencem do vrnitve v domovino. To naznani laške vlada z razglasi v laškem, nemškem in madjarskem jeziku. Moški o J 17. do 52. leta so izključeni, razen onih, kateri laški vojaški zdravniki priznajo, da so za vo jaško sližbo popolnoma nesposobni. Osrednji odbor je zelo ustre--gel tej akciji s tem, da more predložiti točne sezname interniranih po občinah, ker tako bo vsaka občina tvorila poseben transport Precejšnje število rojakov je po' samezno interniranih.Osrednji od" bor predloži sicer tudi sezname teh rojakov, ali uradna pot utegne bili dolgotrajna. Marsikje utegne priti pr*] zasebno pismo. Zato naj jim »vojci rakoj naznanijo to zadevo in naj jim svetujejo, da se čim prej zglase za vrnitev pri tisti oblasti. ki jih nadzoruje ali kjer se mora jo od časa zglašati. Osrednji odbor na Dunaju pro-si naslova kake begunke, katere mož je padel v vojni, z več nego SLOVENSKE NOVICE., h! JAN 1ST*. 4 otroci. Dobil v Gorici lepo hiši co, zgrajeno na modern način iz betona; v pritličju je kuhinja, ena soba in lep hlev, v prvem nadstropju dve sobi: in majhen skedenj ter dolg hodnik. Dobi tudi mlečno kavo, vse brezplačno, lliša preide sčasoma po zelo ugodnih pogojili v njeno last Poštni promet s Srbijo omejen. Zasebno blagovni premet s Srbijo se je ustavil. Vojnopoàtni za-vojni promet ostane še nadalje, iz-czemši etapne poštne urade Mitro. Vico na Kosovem. Novioazar, S'je nieo in Vučitni. Kratek obisk v Jakopičevem paviljonu. Mojster Jakopič me je sprejel s kladivom v roki, stoječ na mizi, pomaknjeni k steni. “Ali dbvoliš?” “Kar naprej, toda v lep nered is prišel. Ba nekaj vtiska boš vendarle imel.” Slik je nekaj že razobeša-nih,druge so prislonjene ob stane, Dolinar |evi kipi stoje po priliki na mestih, iz sobe na desni sliši šumenje “ribanja”. Tavpotič prevladuje podstavke, prenaša podobe kipar Dolinar postaja tiho po kabinetih .... “V četrtek upam, da lahko odpremo, par stvari je še po' stanovanjih, no, pravzaprav pa je vse že tukaj m aranžma je tudi že precej dovršen.” Prof. Križman je precej poslal, zanimal bo brez dvoma po izvedbi, a tudi zaradi motivov, ki jih je precej iz Stare Kirbije .... Tratnik .... Vihra težkih dni bede begunstva ... .Jama — Sternen, ljuba znanca oba! Vavpotič, portreti, pokrajine, mariner v ol jil in lahnem akvarelu. “Ti pa Križman imata glavno besedo, mi drugi smo le bolj za nameček,” se nasmehne Jakopič. •‘No, no, za zadnjBposladek, ki se ga za mizo najbolj zvesele”, se brani Vavpotič in zamahne z roko proti Jakopičevemu tihožitju in deklici v zelenem odelu, fantastični bojarki, ali kaj .... Ostrmiš, ' idiš, kako je Jakopič vedno sebi zvest in se vendar neprestano Klanje in prodaja živine. •‘Kraii jako dež’-In o mesto za |e dalo naiog vnovcevan |e živine zaupnikom po deželi, da vzamejo brezobzirno in ne glede na Škodo živino tistim, ki jo tihotapijo iz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja aii pa jo proda jajo bJe-z vednosti zaupnika Deželnega mesta. Isto velja tudi za teleta. Za vsako iz dežele iztiliotapljeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav, plemenski, za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo pa eno govedo. Seveda se bodo od ■ vzela potom rekvizici|e ter sé bodo posjala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali pa se bodo zamenjala za klavno živino, Ta korak deželno mesto za vnovčevanje živine je storilo vsled tega, ker se je prepričalo, Itako veiiko množine živine se lztihotaplja na Hrvatsko, Štajersko in Brimorsko. Bošteni posestniki in pa posestniki izredi-ne dežele morajo potem oddajati me,sto drugih živino. Kavno tako se pobijajo na skrivnem goveda in teleta v velikanski množini oziroma se prodajajo jiod roko v veliki množini brez vednosti za Upnikov, ki imajo nalog nadzorovati promet Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. T0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran-ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prj. silili.da moramo nekoliko novišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsiedtega olačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. lekov ostane, kakor je bila, v trotovo zadovoljnost odjemalca- z živino, da se ne gode sleparije ter imajo skrbeti, da se živinoreja po nepotrebnem ne uničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznanili pristojnemu zaupniku, ki določi, ali se sme zakol v sili doma razprodati, ali se odda na kontingent uake občine. Kdo bi v sili zaklano živino brez vednosti zaupnika razpolagal, se mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdo hj ždvino nalašč poškodoval, da bi jo potom zaklal v sili, se mu bo odvzela za kazen ravno tako druga žival, kot če bi njo naravnost zaklal doma. Posestniki se torej nujno opozarjajo, da se ravnajo točno po obstoječih predpisih glede premeta z živino, ker se izgovori o nevednosti ne bolo upoštevali in bo “Deželno mesto za vnovčen ie ipopolnjuje in prenavlja teli težkih časih toliko novih naših lepot. Kaj vse nam prinese tudi v umetnosti svoboda Jugoslavija. — Ravnokar prejeli 1.500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan & 1’ierce Music Go, Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja i2. Sodca. Trinarjev* Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, l;j g0 vzrok pom nože van ju bacilov raznih bolezni povzroča joče otrpneu ja prebavnih organov .trinar, (evi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leèna grenka zelišča in naiavno idece in cisto vino. Triner j evo G rep ko Vino, Trinerjeva. zdravila se dobijo od danes naprej edino le po lekaniabin trgovinah ki prodavajo zd ravila, ker je Trinerjev labretoii j preobložen do s k raju moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zalo so prenonali z naročili družili trgovce zdravili in lek.a le geor želi kupiti Trinerjeva zdravila trinerjev prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, 116v ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. JISJI IVIFNT vrsten p1' izpah-nenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenji ' po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. ' sft Trinerjev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, ZK izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so '-ila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. žjvine strogo izvrševalo zgprajšn ja določila. — Ravnokar prejeli 1 £00 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan Bierce Music Go. « ■ — Ravnokar prejeli 1500 novih slovenskih, hrvatskih in poljskih plošč (records). McLogan & Bierce Music Co. Največja Razprodaja ženskih sukenj Mi nikdar ne držimo oblek iz ene sezone do druge Zato ta posebna razprodaja v petek in SOBOTO 1 zaloga plišasti sukenj, rednacena Med razprodajo samo. I zaloga plišastih sukenj, redna cena Med razprodajo. 35 0o 19.00 15,00 9.98 Leo Gartner Returning Soldiers and Sailors Take Notice! -V The U.S. Government has asked the Red Cross to keep a register of all men discharged from service. This can be done only if you take the trouble to see that your name is turned in. Fill in the lines below, cut out the square, and take or send it to the Red Cross Home Service and Civilian Relief Headquarters, Room 5, First National Batik, Calumet. MY FULL NAME IS: I live at...................... No..............St............................ My Mail Address Is.............................. I Was Discharged From: Camp ......................Date................. Div.... ......Regiment Company ............Branch of Service.......... 1918 Rank I Entered the Service: Date.. ......19 -..........At ..,.............. # * « « « * « m « * * Varčnost Napredek ALi HOČETE POMAGATI? VLADA ZDR. DRŽAV PROSI, DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku VSE osebe v Vseh rečeh, AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ PATRIJOTiZMA in LOJALNOSTI. VARČEVATI IN KUPITI Vojne Varčevalne znamke Zdr. Držav BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI Ali boste pomagali? A prašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predšffclriika kluba, pismonošo alijbankirja. Oni Vam bodo povedali kako. ?! Patrijotizem Lojalnost ■otc POOP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: [predsednik: Joba Spremer, 218 Oak St.... Calumet, Mich Fcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurino, Ojnik: Math F.^ Kobe, 420 7th St.......Calumet,’ [I.taj.: J°s -R. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Launum ’ g»Juik: Jos- Scheringer. Oak St. .. .Calumet, IDuhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORA 1 KI : D. Puhek, 2140 LogSt...............Calumet. Mich. Jjjliii G ose n ca, 4055 KI m St....... >> ,, Jjlatt bustariéh, Osceola St........Laurium > POROTA L OJ) BOP., hnSostarseli, 420 Osceola St. Laurium, Mich, list! Straus, 2409 11 St. Calumet ’ lies. Vardjan Dollar JBay, Michigan. j SA pisma trkajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na tajni Ita družbe. IfžEdeuattie pošiljatve pa na blagajnika družbe. iVSAKA katoliška družina naj skrbi, da gp njeni udje, člani diske 1 odporne Dntžbe, katera bode zanje bratovsko skrbela Ital nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša potisnila se jiiji,vsaki čas od glavnega tajnika, ftinižbino.glasilo so “Slov Novico.’' vo svobodo. Ena je šla v Vladivi-stok iu se je tam pridružila Cehom in se bojuje zoper boljševike. Druga divizija je marširala iz Odese v Arhangelsk ob Severnem morju in je bila na angleških ladjah prepeljana doli v Solun, kjer se je e s svojimi bledimi ustni in sve slabim glasom: “ Pozdravite moje prijatelje v Gary.” In to bom storil. In na tisoče drugih je iz Pittsburga, iz Indiannapolisa, iz Clevelanda, San Franciso, Gray, Chicaga, iz rudniteov v Montani. borila v zakopih proti Avstriji, za j Minnesoti, Coloradu1 Michiganu, svobodo naše domovine,. In koliko- ! Peniisyl vani ji in Utah iu drugih so naši ljudje storili za zavez-* '... Naznanilo Asessmenta. ilKm člahpin in članicam Slov. Kat. Pod. Družbe, se tem pu ■.lituo naznanja, da je za asessm. št. 2 za mesec Feb. naložena ji v znesku 25c na vse članstvo Družbe. Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P.D. j»; n, ■ Iz 1. strani.j I Bolgari so spuščale preko zakopov Rila ioti naših bratcev, naših psihnmatera in žen v Kraft, v Belgrado, in pisma so n pr.: “O, moj dragi l/Jtaj se ne jenjaš bojeva-''ródi domov k nam? Tako •jatukaj, in naš dom je tin udoben,in gotovo ni. Pojesti kakor mi. Otroci |h pričakuje mo. Pridi donici iu trpel, 'dal je?” Pisano H rene ali otrok ■— vse Mame laži. falsetti s srbsko armado fr° sojbili Bolgari izgna-Sel sem dovol j daleč, /Hkar je bila nekdaj •risii smo v meato Prih p. n katerih- domovan ja so f '!iu J« to bil “.prihod do-Ws«m jJL piU- pozne-gori po cesti in doli po t“1'0 so iskali in iskali i Vajti bilo ni nobenih (Zeilei nobenih otrok, tei Odvedli SO j ih v tfed dvema, tremi štiri-,E0 zdaj? N ilice ne ve. 8u prijeli svoje puške ,:estali kakor slepci. 1 80 domov — nazad-5b Oajdejo ničesar! So J tli, ker je naj- ve nike! Na solunski fronti, ko je bila bolgarska linija zlomljena zadnje poletje, so stali bok ob boku Srbi in Brvati in Slovenci. Iz Amerike je bilo na tsoče jorotovoljcev le z tam, in ko,so se izvežbali in izurli pri Bizerti v severni Afriki, so šli v Srbijo, da žrtvujejo svoja živ ljenja, če treba, v boju proti sovražniku. Bili so možje, ki so zapustili dobre službe v Ameriki, k' se zapustili ženo in družine in udo. bue domove, in vedeli so. koliko smejo upati na svoj povratek. Zatorej imamo pravico govoriti o svobodi, ker smo pokazali ameriškemu narodu, da se znamo boriti zanjo. Bil je zelo nenavaden primer deset bratov iz Gary, Ind., sinov eno motere ai so se prijavdi kot prostovoljcu j in navdušeno je bilo občinstvo obli njihodJiodu na fronto. f oznejegem ti osel enega celi bratov letam našel sem ga ležečega v svoji krvi, kolničico zdrobljeno. Vprašal sem^ga.kje so njegovi bratje. “Jane vem, kje so”, je odgovoril, “ali slišal sem, do je bil.èden izmed njih ranjen. — slišal pa nisem ni čeiar glede ostalih.” In renel mi držav. Hodeč po bojiščih sem imel s seboj zapisno knjižico, in kadarkoli sem našel ranjenega vojaka, ki je govoril angleški, seni zabeležil njegovo ime in imena njegovih prijateljev. Mnogo jih je bilo, ki so ležali v solnčni vročini z gnojnimi ranami lačni in žejni in v smrtnih težavah, ker ni bilo am • bulinici1,da bi jih prepeljala za linije. Včasili so bili tri dni brez pomoči. Na nekem mestu sem jih našel 21 lik ceste v idkogaršni deželi. i'et milj ceste je bilo treba graditi in ambulance so čakale, da se cesta dovrši, preden so mogle prepeljati e vajence v ozda te. Tretji dan sem jih našej in nikdar ne ne pozabim njihovih krikov: “Za božjo v oljo, malo vode!” Storili smo, kor smo mogli zanje, ali mnogo se m dalo storiti. Kar ostati so morali tam. Dva izmed n jih sta bila mrtva. Postavite si pred uči, če morete, ran jence, ležeče tri dni brez napije vode, v strašnii solnčni vročini, s strupom njih'ran razširjajočim se po njih telesih! Našel sem tri prostovoljce i-zAmerike 'med njimi. Ali je katere narod trpel kakor ta? Ali je kater narod dal več, - nego smo mi? d az pravim, da smo izvršili naš delež zaveznika plemenito. (Dalje prihodnjič. ) DRUŠTVENI OGLASI. frfrfr'äH’frfr’Wfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr't* Detroit Life Insurance Družba M .E.'O’BRIEN, predsednik. “DKCŽBA. KI ZADOVOLJ L” ZOBET VODILNA DRUŽBA V MICHIGANU. t Ako ste poličar, Vas bodo sledeča dejstva storila ponosne na vašo družbo. ‘Mi i\» tn" j*11’'Jeno ljudstvo v t«-. ! 'Ile more obstajati brez r'oA‘ . ^ najlažji i n naj-P •>*■* “i z» pokončonje S!ov-'aia- ^ kljub temi, ali ne ve< i.,5' Regniti naših rok 'A so puščeni? Tudi feba S«. Ktpada, da ao se rvatje bojevali proti ^'lani. Gotovo, dol a J® bil prisil jen dela- 1 za uničenje kake de- ■" «i» U6(:) RECORDNA RAST. V rezervi 1911 N one $ 1,729,970.00 1912 20,090.82 4,051,150.00 1915 29,551.19 8,19,9,218.00: 1817 56.895.22 11,750,811.00 1918 153,225.12 13,205.375.00 Total Death Claims Raid to $ 11.082.88 111.155.02 301,757,93 049,600.77- 877,072.00 V plačane premije $ 49,553.11 141.517.37 242,8404)0 399,064.69 471,747.40 Gotovina $ 224,S06.40 297,472.12 435,789.57 819,291.23 1,045,407.03 Epidemija influence 1918 je bilo največjo leto za poličarje. Kakor vsaka druga življensko savarovalna družba, tako je imela tudi Detroit Life v zadnjem letu mnogo smrtnih slučajev radi epidemije influence in pljučnice. V dobi od 15. okt. pa do 31. dec. je bilo plačanih posmrtnin v znesku $73,242.00 Od te svote je šlo $48,242.00 na rovaš influence in pljučnice. VSAKA UOSMKTNINA TAKOJ 1ZFLA0ÀNA. fr fr ■> fr •s. fr fr •i 4 4 fr fr ❖ fr fr f fr fr fr fr b Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druaty« na Laurium. Ima svoje redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v ineseen ob 2 uri popoldne •• dvorani Gosp. Join Sustaricha 11a Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Veitin, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jos R. Sedlar tajnik John Šuštarič. blagajnik ODBORNIKI ZA 2 LETI: Martin Straus .Tosip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA ENO LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo Marša ): atija Stabler. Poslanec: .Tos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown 111 okolico, M srtin Straus za Red Jacket In okolico Anton Udovič Vslnčaju bolez.ni plačuje društvo Bolniške podpore.po Sl.t)0 na dan za dobo d mesecev in nadalnih li mesecev plačuje Družba po' 820.00 na mesec Oelasmrtniuk je fSOO.llO oziroma 8400 kakor se bode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi.razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vuoi Odbor Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrta nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiae URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Alojs Simec Tajnik.And.Gombach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagajnik, John Gosenca ODBORNIKI: Alojs Lavrič, John Ko’.buehar Anto Muhič,Alojs Jeniž, Jon. Klobuc I a 1-Jotin Murn, Frànte E uštaršič. Louis Gazvoda Vratar vn minai, Jos,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Rej, Blue in 1 ellow Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St.. Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown In Osceola in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtnnie plača v član 1.00 za pokojnikom, torej “ ved članov tem bolje. Društvo Je sedaj za nedoločen i znižalo pristopnino na 83.00 V '.Lil se te priliko ter pristop te k društvo K obilnem pristopu vabi ODBOR. BRUSIVO SV. PETRU. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. 'ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši-v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Miihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. M adronich. Zapisnikar, Frank Vessi Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. George Kotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIKI ZA 2. LETI. JohnMusiu, Frank Vesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Peter Hrebes. Vratar. - Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown; Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack :Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. 1C. J. ima svoje redno A,orovahje vsako tretjo nedelja v mesecu, točno ob 3 uri zjutraj v pro-storili dvorane slovenske cerkve sv. Jožeta. Uradniki društva za leto 1918 so Pred. Jos.PlautZ Podpred. Math Steauss Brvi taj. in zastop. Johu D. Zunicb Zapisnikar: John Ilenich. Blagajnik. Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETI: Mihael Sunid Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank (Gosezca Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. V slučaju bolezni se najprej oglasita pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega,razreda $1500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250 Vsi oddaljeni elani pa zamorei ; rV' jo bolezen pismeno naznaniti isti dav ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi annoi Vkljub naraslim smrtnim.slučajem je vendar družba vzdržavala svoj rekord, da je cala usmrtnino takoj prvi dan, ko so bili vsi dokazi smrti v uradu. ZAKAJ JE ZAVAROVALNINA POTREBNA. pla- Ni b 2 avstrijskih zako Povprečna starost onih, ki so umrli na influenci je bila 304et,— na pljnčnici20|- leta. Skoro 50 odstotkov vse smrtnih slučajev v letu 1918 sö.se zgodili v dolih od 15. okt. do 31 dec. Odstotki smrtnih slučajev povzročeni vsled influence in pljučnice so znašali 79 3j 10 % in police so bile v moči poprečno same 3^ leta. V letu 1918 so vsa naša izplačila poličarjem znašala $153,225.22 a vkljub temu je v isti dobi gotovina se zvišala za $220,40,41. LEPA PRILIKA ZA bOLICITATORJE ŽIVLJ. ZAVARVOÀLNINE. Hitra rast Detroit Life Ins. diužhe je privabila lepo število najbolj zmožnih solicit«-torjev. A še je prestora za druge. Seda| je čas pajdružiti se živalmi agentski organi, zaciji Detroit Life Ins. Družbe. Na ta način se dobi skušnja potrebna za važno agentsko službo, ki bo odprta z hitro rastjo družbe. Za zavarovalno polico se obrnite na ,VV u,.!6 diviz,i ki sta j -I 4* 4» '".h ker se nista ko--L "ehisko silo. Sedaj 111 hekoiiko povedati, ■ tisti dve diviziji 4)11 ke in za našo- 110- jL v* 1 .t*? C.C.Leary, posebni agent Leizier K jem. agent V incoile Solidi, agent za Calumet Chas Dawe, agent Za Kearsarge in Wolverine Josiah Drew, &£• >. lange . 1in7 N.F. LaCasse, agent za Hancock, Epstein poslopje, tei. UUi CLA. LAMORFAUX, upravitelj. LAMES C. FLYNN, pom. P( Lain I Yd. .-’oalojije First National Bank, ,annum, Mich. Tel. 222-J DSTAA’OVLJEJIA. IETA Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na Čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO L.ET IZKUŠNJE v BANČNEM POSLOVANJU. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag j namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro m Kje da se dobi. Mora te poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meaf Market VOGAL 8. IN E. L GESTE. <,frfr***frfrfr**frfrfrfrfrfr+*+**+*fr* -, - ■/ Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. ; u SLOVENSKE NOVICE' List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Caiumetu. Mieli. NAROČNINA ZA AMERIKO: Sa celo leto ......................'* 2,0. ' • . Jacket, Mr. in Mrs. Jos. Uopo tar r.a.Kaymbaultöwm: pa sta dobila .krepko .hčerko Josipino. .-V pričo obilnega števila ''domačega in tujega občinstva, obhajala sta v po.ideljek jutro petdesetletnico ali zlato porokofjnaša čislana rojaka g- Matija Špehar in ®sopro •ga Ana živeča na sedmi cesti. Točno oh pol deseti uri sta med zvo. ši poropn^j,koračnice v spremstvu Mr. in Mrs. Mille Klobučar korakala pred oltar, kjer ju je spreje-uaš č. g. župnik s svojima ponioč-nikouia, Father' IT Zitnerman in Father II. lieìs. Po Kratkem ganljivem nagovoru g. župnika sta zlato-poročenca ponovila zakonsko obljubo ihl zopet izmenjala porodne prstane, katere je prinesla k altarju njihova vnukinja mala Katarina Špehar. Maroso pevci zapeli zahvalno pesem, g. župnik pa je opravil slovesno sv. mašo v zahvalo Vsemogočnemu za vse med tenu dolgiinni leti prejete dobrote. Po Končanem cerkvenem opravilu so se svatje podali na dom g. Pavla Špeharja, kjer so se zabavali v domačem krogu do večera^ ! O Krug sedme ure začeli so se zbirati sorodniki in povabljeni gostje v prostorih cerkvene dvorane, kjer se je vršil banket na čast slavljencema. Bila jo SKupaj prijetna in zabavna družba. Za izvrsten prigrizek so dobro poskrbele naše slovenske kuharice, za igranj ö na piano se je potrudila naša organi-stmja Miss Mary Shalt?., g, žit pni k je nazdravil častitko na zlatoporo-čenča,dočim sta ta dva pripovedovala zanimive dogodljaje iz svojega dolgoletnega Kanonskega življenja, kar je spravilo celo družbo v splošno veselje, i^latoporačen-ca sta spre jela, ta večer veli Ko dragocenih daril od svojih jirija-tel jev. V splošni zadovoljnosti so se svatje razšli še * le pozno a noč na svoje domove, želeč slavljencema še clolgega in s rečen ega življenja. In vsem tem se pridružita tudi urednik in upravnik Slov. Movie z željo, da bi častitljiva starčka uživala še dolgo let sadove svojega petdesetletnega zakonskega življenja, da bi jih mogli tako čez doset let pozdraviti pri Šestdesetletnici ali diamantni poroki. — Naj podamo nekaj podatkov iz živl jenja zlatoporočerjejev. Mr. Matija Spellar je bil rojen na Daljnih Njivah, fara Vrhu 1. 1849, njegova soprogo Ana roj. Kobe pa.se je rodila na V rini 1. 1847. Poročena sta bila.na Vrhu od tedanjega ondotnega župnika Simona Zadnik, 3. febr. 1869. Opravljala sta • nekaj eksa doma posestva, nato pa je šel oče na Nemško, Kjer je bival osem let. L. 1886 se je podal v Ameriko in se naselil na Oalnmetu, kjer je takoj dobil delo za 0.& 11. družbo, za katero dela še dandanes. Fred tremi leti je bil odlikovani s sre bino kolajno z« 30 letno zvesto službovanje. Njegova soproga je prišla za njim na Calumet L 1901, Iz njihovega zakona je bilo ro jenih osem atrok od kterih jili je šest umrlo, živita pa še dva sina Paul, nočni čuvaj na Reu Jacketu in John živec v JBowey, Minn. Faul in Jolin imata vsak po sedem otrok, tako da se zlatoporočena lahko ponašata z 14 vnuki in vnukinjami. Edino, kar je kalilo nekoliko veselje slavnostnega dneva je bilo, da se sin John iz Minne šote radi bolezni ni mogel udeležiti slavlja. Fa bo to popravil ob prvi priložnosti. Oba slavljenca se veselita najboljšega zdravja in sta še pri krepkosti, ki bi delala čast mnogo-mlajšim močem. Odkar jih urednik pozna in to je zadnjih petnajst let, sta bila vedno vneta in podporna člana naše cerkve, kjerkoli in kadarkoli je bilo treba kaj storiti za cerkev, sta bila vedno med prvimi, ki sta se odzvala prošnji. Ni čuda torej, dn jima je Rog.vsaj na stara leta dal uživati srečuj,mirno in zadovoljno življenje. —Se na mnoga leta! - — Naš mladi rojak vojak Jos-J. 'Grahek sin cis'anega starega Oairimetčana Sieve Graheka iz Raymbaultowna ge je povrnil od Vojakov i28. jamjarja. Da si je prišel na dom ravno v usodnem času ko mu je oče hudo pobit in mati bolehna, veseli nas videti mladeniča v naši sredini in upamo» da ura pod ite! j a kaj kmalu okrevata ter jih vidimo zdrave in vesele vse skupaj med nami. nega mišljenja za bodočnost orga. nizacije. Ne bodem se spuščal v podrobnosti seje. ker članstvo bode lahko videlo omenjeno v glasilu, rečem le toliko da vkljub vsim teškočam sedanjega časa Jednota kaj lepo cvete m napreduje in je danes ena iz med najboljih in naprednejših slovenski organizacija v Ameriki. Vreme je bilo za časa mo jega bivanja med gostoljubnem! Ely-čami kaj prijetno io toplo tako da še stari naSelniki ne pomnijo tace-ga in da si je bilo pred nekaj tedni veliko bolezni se je stališče nino go zbolšalo. Od vojakov so se v tem času vrnili sledeči rojaki: Franic Moravec. Jos. Markovich, Anion Preširna, Jos. Tomše ter več družili za lete. rib imena nisem imel časa poizvedeti. Math Banovec se je podal v Detroit kjer se meni izvežbati za avtomobilista. Jos, , Skala sin tamošnjega starega pijonirja ki je prišel na obisk k stariselo se je zopet povrnil nazaj k vojakom v Čamp Divens. Mass. Poročena sta bila na Ely, Maiy Kovač in Jos Logar. Tudi mladi vojak Vence,1] Novak si je vzel družico Mary Benko 18 Jan. Svatbe se je udeležilo čez 20 parov. 0 m rii so sledeči rojaki; Math Sprajcer za. sušico, Peter Skobe star olcolu 40 let za influenco,slede nji je bil, član društva Slovene št' i 14 J. S. K.J. Mrs. Helena Kocjan stara 30 let. Na Gilbertu je umrl po 4 dnevni bolezni 25 letni Frank Komatar doma iz Kamnika na Gorenjskem. Zapušča enega brata na Ely. Sgt. Pesbel. piše sledeče pismo na J£ly:Na Meuse reki na Francoskem. Tukaj sem prišel do groba z slovenskim napisom: tukaj počiva Bruno Besliel. Vojak bi rad zvedel da li se nahaja kje Kak sorodnik omenjenega mu -imedjaka,ker njemu je pokojni neznan. Jos. Plautz. poročevalec. Dopis. Po blizu dva' tedenskem obisti v Ely Minn, kjer sem se udeležil re vizije J.S.K.J, nahajam se zopet doma. Gotovi mi ni treba omenjati da je bilo tam ogromnega dela v sedanjem času oolezni in pogostnih smrtnih slučajev. Z ponosom smem se pa izraziti da se je vse. .vršilo in zaključil » z nailepšim re--dom in uspelim-' «e- . mora dati p ri poznat |e enim in marljivim uradnikom organizacije katerih delo in zmožnosti so bile žive priče pri gori omenjeni reviziji, Kjer je bilo treba veliko res. Zalivala. Ker nama je Vsemogočni dodelil to veliko in izvanredno srečo.da sva mogla v krogu svojih .otrok, vnukov in unekinj oblia jati petdesetletnico svojega poročnega dneva ali zlato poroko, si ne moreva Kaj, da se ne bi iz srca zahvalila . vsem, ki so Količkaj pripomogli do tega, da se je najina slavnost izvršila tako krasno. V jirvi vrsti se zahvaljujeva našemu 5. g. župniku Rev. L. F. Klopčiču za ganljive,- v srce segajoče cerkvene obrede. Nikdar ne moreva pozabiti njegovih spominov in opominov. Nadalje se zahvaljujeva našima cenjenima sosedoma, Mr. in Mrs. Mike Klobučar,ki sta nama tako drage volje (‘kumovala” ob tej izvanredni slovesnosti. Naša zahvala gre dalje vsem onim, ki ste se udeležili služ-bojžjeins tem pomagali povišati pomembnost slavnosti. Ista zahva-a gre našim bližnjim in daljnim sorodnikom,,prijateljem in znancem, ki so nas razveselili s svojo navzočnostjo, častilkami in darili. Pozabiti pa he smeva tudi ne izvrstnih kuharic in dražestnih deklet, ki so stregle gostom na ban. kotu. Kolikor časa nama je Vsemogočni še odmeril živeti, ne bo; va nikdar pozabila, s kakšnimi od kritosičnimi prijaznostmi ste nas obdajali ta dan. Delivec vse sreče na j Vas stoterno zato poplača m naj Yam dodeli, da bi mogli nekoč tudi Vi vživati tako srečen dan kakor sva ga midva zadnji pondel. jek. Matija in Ana Špehar 104 - Sedma cesta Red Jacket. D. SULLIVAN KONJUŠNICA Zaprti in ogreti '-ozet vedno na razpolago-Sprejemamo kon= ie v oskrb ia hrano. Imamo tn di več konjev na prodaj- / PHONE 167 SeverOva zdravila yzdrzujej0 zdravje v: družinah. 1 Kašelj v Februarju i fl kakor kašelj v drugem času izg'ln. i 1 hitro, ako se takoj pravilno zdravi »! s te. Nikdar vam ne bo žal zaupLj ^ |§ v zdravilo, ki je bilo od leta 188] ti ü priznano kot prijetno zdravilo prnt; 1 kašlju. Njegovo ime je •> s m 1 g? Vogal 5 in Pine St- Calumet. THE DETROIT LIFE INSURANCE CO. DETROIT MICH. Inkorporirana po zakonih DržavejjMichigan prodaja. Vse vrste žjvljenske zavarovalnine tudi^rudarjem po isti ceni- kakor bankirjem in trgovcem- Naše cene so najnižje in naše police so najbolj pri” vlačne, ker-^vsebujejo tudi za slučaj poškodbe podporo, ki vas bo ščitila- Zapustite svoji družini polico Detroit Life Ins.družbe. Ne dopustite,da'bi nadaljevali boj življenja s samo vašim spominom v podporo. Za podrobnosti vprašajte Louis Kleina on govori slovensko in bo izbral za Vas najboljšo polico- C. A.'LAMOREAUX, upravitelj Urad: Poslopje First National Bonke, Laurium- Tel.222J N.jJ LaCasse, zastopnlkna Hancocku. Urad*. Epstein poslopje, Tel. 1127^- Hancock. Severa $ | Balsam for Lungs i ... (Severov Balzam za Pljuča). Dobi I H se v vseh lekarnah. Kupite ga lab- I tg ko kadar ga rabite. Dobro je pada| m ga imate steklenico _ vedno v hiši i H Zavarovanje je proti kašlju, pre.‘ | M hladu, hripavosti in bolečine v gri„ | 1 Poskksite ga danes. Cena 25 in 5q | S centov. S W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ----,--—----;------— - • “ PRIPROSTO BANKIRANJR. Vaša udobnost je naša želja, kadar pošljete z našim zavodom. Naža postrežba je točna, natančno.uljudna iu vspešna. ^ Pri nas in “red tape’’ in nobene formalnosti v zvezi z poslovanjem. Naši uradniki vas uljudno vabijo v posvet. Prjsrčen 'dobrodošel čaka vsakega novega vlagatelja. CALUMET STATE BANK. Calumet, Mich. TR1NERJEVÖ VINO smo prejeti . $U0 STEKLENICA V zalogi imamo nadalje popolno zalogo Severjevih zdravil ' CALUMET PHARMACY Peta Ceste, 4 Calumet BORGO BLOCK GALBRAITH & McGORMiGK Odvetnika iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske ü stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich Tel. 169 Pogrebni zavod ■ SL JOHN R. RYAN. je največji na Caiumetu ter do. bro zhan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotakoza krste in ženitnine- 201- - 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- AKO HO0EŠ KADITI dobre smođke kupi ei sinodi; “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristnega ha. vanskoga tobaka od TIIOS. ENTEMÀN 400 — Pins čest Na Caiumetu 24 let W. E. Steckbaueri Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- S in Oak Cest» Psone 678-J. ' Calumet, Mich Tv v Iscem dobre hišne gospodinje v starosti 40 let. Pred kratkim mi je smrt ugrabila soprogo in ma pus-tila samega z peterimi otroci, kterih naj m la ji je star 2 in pol leti, najstareji pa 16 let. Zenska, ki bi ir.i hotela priti na pomoč naj se oglasi ali pri meni, Jos. Pbžeku. 317 Fulton Str. Mohawk, Mici). ali pa naj se obrne na naslov; L F. Klopčič. Calumet, Mich. Sprejemajo se samo resne ponudbe. Električna luč! Ako mislite napeljati?električno razsvetljavo v Vašo hišo, prenoviti žice, umestiti nove šandelir= je napeljati električni motor sploh vse kar koli potrebujete v stroki elektrike Oglasite se pri Sam McLiire Sedma Cesta Calumet. Ržena moka 25 funtov $1.10 77 Salatno Olje, galon $1.98 ^1 he Quality You Kgoiv VASTBINDER & READ Glavni agenti Dobro sredstvo za vtreti — ——------------—-----— ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXFELLER imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci na celem svetu. v Jedino pravi s varstveno znamko sito 35c. in65c. v lekarnah in naravnost 0