Političen list za slovenski narod V« polti prejema* velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. u en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspadicija v nKatol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 4. marea 1*93. JL,etnil* XXI. Državni zbor. Z Duuaia, 2. marca. Danes se je nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega ministerstva. Prvi govornik profesor Kaiser potegoval se je za to, da bi se odpravilo plačilo ta dooašauje pisem po kmetih na dom, ter pravi, če se pisma v mestih brez posebnega plačila za donašanje na dom vsakemu adresatu vročajo, naj 6e tudi kmetskim vasem tega ne odreka. Posebno se izreka proti temu, da bi se sklenila trgovinska pogodba z Rumunijo, in to že iz nevarnosti, da se ne zanese v naše dežele goveja kuga, katera je skoro povsem ponehala, odkar je vhod romunski živini v naše kraje prepovedan. Poslanec Kaltenegger toži o propadu mli-narske obrti in izreka željo, da bi se po Veliki noči držami zbor zopet zbral ter izključljivo le gospodarskim stvarem posvetil svoje delo. Tržaški poslanec pl. Burgstaller toži o propadu tržaške trgovine in zahteva, da se vendar že izdela nova železnica čez Ture in Predil. Poslanec Kindermann se pritožuje, kako okrajna glavarstva zanemarjajo obrtne zadruge. Poslanec dr. G e s s m a n n je v jako temeljitem govoru opisoval, kako je prišlo, da je morala propasti mlinarska obrt skoro po celi državi, to pa po vplivu ogerskem, ker ondotna vlada silno pospešuje svojo mlinarsko obrt. Navaja, ds je v naših deželah nad 25 tisoč mlinov in da naj naša vlada po vzgledu Ogerske vendar kaj stori za ohranitev toliko važne mlinarske obrti. Z Ogerskega prihaja k nam za nad 50 milijonov gld. moke. V silno trdih besedah je poprije-mal židovstvo, katero si je osvojilo celo kupčijo z moko. Kot zadnji govornik v današnji seji bil je naš poslanec P o v š e , ki je govoril o položaju naše obrtnije, poljedelstva in trgovine, ter na podlagi številk dokazoval potrebo, da se v interesu dežele Kranjske podržavi južna železnica, za kar se bo v letu 1895 ponudila prilika, ko poteče južni železnici podeljena koncesija. Njegov izvrstni govor, kateremu so živahno pritrjevali tudi mnogi poslanci drugih dežel, Vam pošiljam po stenografičnem zapisniku. Poiutranjem pride k besedi pri oddelku »Uprava železnic" poslanec g. kan. K I u n. K preosnovi našega šolstva. (Dalje.) Razmerje ravnateljev do profesorjev smo že gori označili, kakoršno bi moralo biti z ozirom na njegov namen. Le izvrstni možje naj se postavljajo za ravnatelje, kateri so zvesti in natančni v spolno-vanju vseh svojih dolžnostij državnih in cerkvenih, ter tako povzdigujejo svoj lasten ugled in onega ustava, kateremu načelujejo in pridobe v ljudstvu zaupanje do zavodov. Takim izvrstnim ravnateljem naj bi se dajal večji vpliv pri sestavljanju učiteljskega zbora. Ravnatelj je odgovoren za delovanje svojih profesorjev, zato mu pravično gre tehtna beseda pri nastavljanju novih učiteljev. Ako pride slab liberalen profesor med druge, kaj naj počne ž njim, vse mu more skaziti. V noben razred bi ga ne smel pustiti, nič mu ne zaupati. Dasi pa nimajo ravnatelji toliko vpliva pri imenovanju novih profesorjev, imajo pa zadosti moči, ako jo znajo in hočejo rabiti pri že nameščenih učiteljih. Vsem udom mora biti jasno in znano, kakošne intencije i»a ravnatelj in kako jih hoče izvrševati. V ta namen posebno dobro služi čisto objektivno in nepristransko ravnanje ravnateljevo nasproti vsem profesorjem. Ne sme nekaterih preob-kladati, drugim prizanašati. Preskrbi naj o pravem času potrebnih učiteljskih močij, ako pa že morajo čez normalne ure imeti, naj se jim primerno nagrade. To bi bile zdrave, normalne razmere na naših srednjih šolah, a le redko kje se najdejo, le iz pre- LISTEK n. Šolska podoba. »Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevic, poslovenil Ivan Kovoselc. (Dalje.) Dan pred odhodom sučejo se žene iz cele vasi po popovi hiii. Tukaj je kvasnega kruha, kolača od stropa in testa, štruc in pogač, toncev z vrhnjem, živih in pečenih piščaneev, ovčjega mesa, in toliko »hrane", da bi vojni zapovednik lahko četo ž njo nahranil. Dimitrij je prinesel kmalu iz mesta nov pisan popotni kovčeg in v njega tlači Ikonija brezbrojne nogaviee, srajce in ročnike. Žene so posedale na klop pod orehom, dragajo Marico in jokajo; a ona plašna gre iz krila v krilo. Ne joče, ampak zamišljeno gleda v kar si bodi. Puka premi na srajci in nič ne govori. Nič ne jede nI ne pije. Dete ne vi, kaj bi počelo: od neke vročine so jej zarudela lica, in govori kakor v sanjah. »Daj Bog, d» bi rw dobro ititio 1" reče žena Štefanova. teklih časov je ostal spomin nanje. Nekoliko let sem se opaža na raznih srednjih šolah, da imajo nekateri zlasti tuji, le redkokrat domači profesorji neko izjemno stališče nasproti svojemu ravnatelju, nasproti svojim tovarišem in učencem, z eno besedo na vse strani. Ti gospodje si marsikaj dovolijo, kar si drugi profesorji ne smejo. Od kod take nenavadne razmere? Razlogov zato je več in v posameznih slučajih vpliva zdaj bolj ta kmalu pa drugi. Večkrat čuti ravnatelj v takem učitelju neko skrivno zvezo z visokimi, ' odločujočimi krogi, katerim se ne mara zameriti, zato raja vse potrpi. Drugodi so osebne razmere, rodbinske vezi, katere nagibajo ravnatelje na razne strani. Celo strast igra včasi svojo ulogo pri gospodih, ki so pristopni prilizovanju in enakim človeškim slabostim. 2e v prejšnjih letih so prišli večkrat v javnost taki slavni čini liberalnih profesorjev, a kmalu jim je zaprlo sapo, ker so se vselej našli možje na pravem mestu, da so tem brezobzirnežem pojasnili stališče in jih zavrnili v prave meje. Ta posel pa bode vedno težji, ker število liberalnih gospodov učiteljev narašča, odločnih mož pa na vodilnih mestih vedno bolj primanjkuje. Iz tega neugodnega razmerja pa se razvijajo mnogoteri jako občutljivi nedostatki našega šolstva, na katere hočemo v teh člankih se ozirati z namenom, da se kmalu in korenito odstranijo, ker so na veliko kvar šolstvu sploh in v nečast nam Slovencem, ki se ponašamo s svojim živim verskim prepričanjem. Slovstva raznih narodov so često v slabih rokah. Ni vse za vsacega. Za to so šolska oblastva primerno izbrala berilo za dijake srednjih šol, tako da so vse izločila, kar bi v kateremkoli oziru škodovalo mladeži in nasprotovalo namenu šole. Za vse to se pa liberalni profesorji nič ne zmenijo, nasprotno še najraje tisto jemljejo, kar je v spodtiko dijakov. Ravnatelji bi morali ostro paziti, kaj se godi po raznih razredih njihovih šol . . . »Slovenec" je že omenjal večkrat raznih pregreškov, a nikoli še ni bilo čuti, da bi se bilo v tem oziru kaj vkrenilo. Ko se je že mračilo, razišle so se žene in ljudje domov, in pustili so popa samega. Tudi on ni skoro nič večerjal; slabo je spal to usodno noč. Zdavnaj je pala rosa, že se izbod rumeni, a pop še ni zaspal. In ko začuje, da je pred njegovo hišo postal voz, ostane in izide ven. Pred hišo boter Ninko odvezuje vezi konjem, iz katerih se hlapi v hladnem jesenskem jutru. Ko-čijaž stopi na voz, pa z nogami potiskuje seno pod sedež. Pop stopi na prag, v vasi je bilo še vse mirno; samo tukaj in tam škripne v>ga na studenca, ali zaloputne veternica na oknu. Kokoši vlačijo glave izpod kril, ali še ne skačejo iz gredij. »Dobro jutro, boter, in blagoslovi" ♦), reče boter Ninko, ko zagleda popa. Tudi kočijaž se skloni na vozu in se odkrije. Pop mu odzdravi. »Zgodaj si vstal, boter!" »Kaj pa bom?" odgovori boter Ninko. »Pro-budil sem se rano, pa ko nisem mogel zaspati, pozval sem sina, da je vlovil konje." „Pridi v hišo!" reče pop. »Marica še spi, a Ikonija nam lahko kavo skuha." *) Kadar in kjerkoli se Srb z duhovnom zide, mu vedno reče: „blagoslovi!" ; a duhoven mu na to odgovori: »blago-dovljen bodi!" Nisem vam povedal, da je bilo dogovorjeno, da bo boter Ninko vozil v Beligrad in nesel vla-dičiuo pismo, kamor bo treba. Pop ne more od cerkve in je prestar. A kako bi tudi njega starčka pustilo ljudstvo na pot, in kako bi njemu bilo, ko bi moral pustiti dete v Belemgradu, in se sam vrniti? Bog ako bi on mogel to prebiti? Tukaj sta onadva govorila o marsičem, a največ o potu in o Marici. Pop veliko naročaje in prosi botra Ninka, naj pazi na to in ono in naj si dobro zapomni vse, da mu bo mogel povedati, ko se vrne. Tako razganjata brige, med tem, ko Marica trdo spi. Že se žari na izhodu. Postojita še dva voza pred popovo hišo. Prišle so žene in ljudje iz sosedstva, pa tudi, kateri so dalje stanovali. Še kake pol ure, in dvorišče se napolni ljudij, a pred hišo stoji več kot deset vozov, a Marica še spi. Boter Ninko pogleda proti solncu, katero se je j pomolilo. »Že je bel dan," reče; »jaz menim v imenu božjem in e tvojim blagoslovom, boter, da bi se Bpravili na pot." Ikonija z rudečimi očmi se vmeša: »Dete še epi!" Da tako početju po šolah nima blagoslova božjega je umevno; da pa tudi nima uspeha samega, kažejo žalostne izkušuje, a tak liberalen gospod je že zadovoljen, da je le spečal nekaj svojega blaga med radovedne dijake, napredek njihov, to je postranska zahteva. Stereotipen izraz nekega liberalnega profesorja do svojih poslušalcev ob takih prilikah: „Ihr seid zwar fesche Kerle, aber ihr kennt's nicht viel", je značilen za te razmere. Zadnja leta je ministerstvo vpeljalo tudi šolske igre za srednje šolske dijake. Namen ni slab, mladost potrebuje razvedrila, a biti mora v pametnih, zanesljivih rokah. V obče je stvar v redu, imamo pa tudi take izjeme, da se je čuditi, da je mogel ravnatelj ravno takemu profesorju izročiti vodstvo dijaških iger. Kar so listi že svoj čas grajali izgrede, ne maramo jih več ponavljati, rečemo pa lahko, da je bila nevolja opravičena pri gospodarjih in stariših in drugih ljudeh, kateri so imeli priliko opazovati dijaške igre pod vodstvom liberalnega profesorja. Ako bi kak drug naroden in veren učitelj si le desetino tega upal, bi ga tožili in preganjali brez usmiljenja, a temu liberalnemu gospodu ne sme nikdo nič žalega reči. Prav te vrste profesorji skušajo le bogatih sta-rišev otrokom pomagati naprej, revne pa prezirajo, celo v obraz povedati revnim starišem se ne sramujejo, naj svoje otroke raji doma drže, ali pa jih dajo se učit rokodelstva itd. ne pa v srednje šole, ki so le bogatinu namenjene. Kam taka načela pripeljejo, vidimo na Dunaju in po drugih velikih mestih, kjer po srednjih šolah prevladuje bogati judovski element, kristijanski otroci so pa delavci. Tako vidimo iz vsega, da so ti liberalni profesorji nesreča za naše srednje šole, in zato je čas, da ljudstvo in njega pošteni voditelji odločno se postavijo v bran temu početju in šolam priborijo vsaj toliko dostojne odgoje, kolikor je pod sedajnim sistemom mogoče. Učiteljski zbori so častljive korporacije že po svojem visokem namenu v šoli, ali to častitljivost povzdignejo še bolj lepe lastnosti pojedinih gospodov in pa visoka vednost, katera jih diči. Že samo ime profesor ima nekaj vzvišenega v sebi in ljudstvo si misli pod tem imenom res moža v znanju trdnega, v značaju plemenitega v vsem obnašanju in delovanju veljavnega. To sodbo pa o učiteljih mnogo kvarijo nekateri liberalni udje učiteljskih zborov, kojih obnašanje in delovanje je zgoraj omenjenemu prav nasprotno. Nemščina — uradni jezik? S Koroškega, dn4 25. febr. (Konec.) Koroški deželni odbor, v katerem sede .čisti" liberalci, pa je s tem junaškim činom zopet enkrat pokazal svoje pravo mišljenje do Slovencev. Vedno se nemški liberalci hvalisajo za prave pravcate .ustavoverce" itd. Doslej so vsaj bolj skrito delali zoper Slovane in nekako na tihem kršili zakone, ki i nam še privoščijo kaj narodne ravnopravnosti. A sedaj se sramujejo lastnega deteta, ter kar očitno delajo zoper postave, katere so ustvarili s a m i I Po prav madjarskem vzorcu pripoznavajo naSi nemški mogotci samo jedno postavo: Nemec vladaj in gospoduj vselej in povsod, Slovan ma pa bodi pokoren tlačan, kateremu se blagovoljno še pusti .pravica", da sme i on plačevati visoki krvni in denarni davek. Da ne pretiravamo, kaže dobesedno navedeni odlok našega deželnega odbora, ki proglaša suho in kratko nemščino za uradni jezik. Kakor bi na Koroškem sploh ne bilo Slovencev, kakor bi v Avstriji ne imeli osnovnih poBtav, proglašajo naši mogočneži nemščino za svoj uradni jezik! A pri tem se deželni odbor koroški ne opira niti sklicuje na nobeno postavo. Sklicuje se sicer na razsodbo državnega sodišča z dne 28. okt. 1892, v kateri c. kr. državno sodišče razsodilo, da so občine v cestnih zadevah (v prenesenem (!) delokrogu) podložne deželnemu odboru in se imajo v teh slučajih posluževati njegovega uradnega jezika. G. kr. državno sodišče pa prav nič n i razsodilo, kateri je uradni jezik koroškega deželnega odbora. In bsš z ozirom na obstoječe postave in dejanjske razmere uradni jezik Koroškega deželnega odbora ne more biti samo nemški; kakor je dežela nemško-slovenska, bodi i uradni jezik deželnemu odboru nemško-s 1 o v e n s k i! Ta zahteva je popolnoma pravična in povsem postavna; kajti 1. 1888 je razsodilo c. kr. drž. sodišče, da mora dalmatinski deželni odbor sprejemati laške vloge, dssi je bil proglasil hrvaščino za svoj uradni jezik. — Dne 3. julija 1888 je isto državno sodišče razsodilo, da je i s t e r s k i deželni odbor kršil člen XIX. državnih osnovnih postav, ko je na hrvaški dopis občine Vrbenik odgovoril v laškem jeziku, in da mora hrvaške vloge reševati v hrvaškem jeziku, čeravno je zatrjeval isterski deželni odbor, da je laščina njegov uradni jezik. Iste postave pa, ki veljajo za Istro in Dalmacijo, veljajo vendar tudi za Koroško — ka-li? Kajti nismo li vsi pod j e d n i m cesarjem, nas li ne vežejo j e d n a k e postave ? Ce ebveljajo — česar nas Bog obvaruj — načela proglašena po nemških prenapetnežih deželnega odbora koroškega, mora vsaka, še tako majhna slovenska občina, kjer bi lahko župan sam opravljal vse pisarije, imeti nemščine zmožnega tajnika, ali pa se smejo le voliti taki župani in občinski odborniki, ki znajo nemški ter trobijo v nemški rog. Prvo kakor drugo je jednako krivično in hkratu ne-postavno, ker se s tem nalsgajo slovenskim občinam nepotrebna nova bremena ter se Slovencem kratijo njih državljauske pravice! Kakor poročajo n9mško-liberalni listi, pripravljata deželna odbora koroški in štajerski predloge za postavo, po kateri se ima na Štajerskem in Koroškem proglasiti nemščina za jedini uradni jezik! No, prvi pojav tega novega čina je navedeni ukaz! — Ta ukaz pa je tudi pričs, le preglasno govoreča, da se je dne 13. novembra 1892. 1. vršil To je bila težava! Kdo bi mogel premagati srce in zdaj zbuditi dete? Ali ko je prešlo kake četrt ure, in ko se je s plasta počelo kaditi, iu s trave rosa dvigati, vstane pop in se napoti v hišo. Vsi utihnejo; nihče niti z uhom ne migne; pop vstopi v hišo. Dolgo gleda mirno in brezbrižno deklico, kako spi. Stopi pod podobo in, opravivši kratko molitvicoi odločno pristopi k postelji, dene detetu roko na čelo: „ Marica, hčerka, vstani!" Dete zmane oči in jih odpre. Globoko vzdihne in gleda z velikimi, nedolžnimi črnimi očmi popa. .Kako lepo sem sanjala, oče!" .A kaj si sanjala, hčerka?" .Sanjala sem, kakor bi bila v nekem velikem mestu, povsod velike, velike hiše; in da sem se vozila na zlatem vozu, kateri se je zibal kakor vla-dičin !" .Pa zdaj greš, hčerka, v božjem imenu vBeli-grad," reče pop in na silo raztegne ustni. Tam bodeš videla sveta." .Beligrad?!" reče dete in se spremeni v licu, a srce mu začne hitreje biti. .Vstani! Vsi te čakamo!" odgovori pop in pobegne iz sobe. Potem vstopi Ikonija z drugimi ženami in čez kake četrt ure pripeljejo jokajoč dete, katero se je samo kopalo v solzah. Dimitrij prinese Maričin kovčeg in ga potisne v seno pod prednji sedež. Pop poljubi Marico: .Bog s teboj, Marica! On ti naj bode na pomoč!" Potem začno vsi po reda poljubovati dete in naposled jo Ninko vzame na roke, kakor da je dve leti stara. Reče ji, naj se prekriža in jo posadi na voz. Potem se sam prekriža ter se vsede poleg nje in ji zašepeta: .Poljub' še enkrat očeta in reci: blagoslovi me!" Ona se nagne z voza in stegne roko: .Blagoslovi me, oče!" io pritisne ustnice na uvelo popovo roko. Žene si pokrijo oči, možje brskajo s palicami po prahu in gledajo na drugo stran v plot. Nastane tišina. Pop položi obe roki na Maričino glavo in začne šepetati. A ko on vzdigne in zravna glavo, Ninko za-pov6 kočijažu: „ Poženi 1" Konji potegnejo. Pop pohiti za vozom, objame botra Ninka in mu reče: .Varuj dete pri živem in samem iz sebe Stvarniku !" (Dalje slidi.) v Celovcu koroški .parteitag". Baš ta .parteitag", v kojega službo so se postavili mnogi naši uradniki, nam pojašnjuje gorenji odlok in tolmači marsikateri dogodek zadnjih mesecev. Dolžnost vseh slovenskih rodoljubov pa je, da se z vsemi postavnimi silami branijo proti neuslišanemu nasilstvu naših deželnih organov! Ne pustimo, da se na tako predrzen nadin kratijo naše postavne pravice, da oholi tujec kruto teptd naš domači jezik! „Vigilantibus et certantibus jura!" _ §• Politični preg-lea. V L j ubij a ni, 4. marca. Mladočehom manjka denarja za razne agitacije. Gregr in drugi mladočeSki vodje seveda ne-čejo mčesa slišati o tem, da bi sami kaj žrtvovali v strankine namene. Da se pomore, se je vodstvo mladočeške stranke obrnilo do svojih zaupnikov po deželi, da nabirajo denar. V tem oklicu mladočeški vodje kar diktirajo, koliko se mora nabrati. Od vsakega zaupnika zahtevajo, da nabere prej ko je mogoče 100 gld., potem pa Še naznani imovitejše somišljenike v njegovem okraju, da se vodstvo obrne naravnost do njih. Vodstvo naglaša, da se bode v kratkem morda potrebovalo mnogo denarja, kajti pričakovati je občnih volitev. Volitev za driavni zbor v Opavi. Dne 8. t. m. bode dopolnilna volitev za državni zbor v Opavi. Cehi so sklenili, da bodo dali svoje glasove nemško-konservativnemu kandidatu Lorenctuku, ker njegov program ne nasprotuje češkim težnjam. Seveda mnogo upanja ni, da bi zmagali konservativci. Bati se je, da se proti njim naposled združijo nem-ški liberalci in nemški nacijonalci. Konservativna zmaga v šleški stolici bi pa bila jako velikega pomena za katoliško in za slovansko stvar. Želeti je, da se konservativci in Cehi obilno udeležb volitve in tako svetu dokažejo, da jih je tudi v Opavi mnogo, ki ne odobravajo lažiliberalne Slovanom sovražne politike. Čehi in Poljaki. Razpor je star slovanski greh. Posebno je škodljivo, če se tak razpor pokaže v deželah, kjer se bije hud boj za naroden obstanek. Taka dežela je Šlezija. V tej pokrajini bi Poljaki in Cehi pač morali drug druzega podpirati. Dosedaj je tudi bilo tako ali bati se je, da bode kmalu konec temu lepemu vzajemnemu delovanju. Nekateri poljski listi so začeli Cehom očitati, da počehnjejo Poljake. Na to pa odgovarjajo češki listi, da je baš nasprotno resnica. Več Cehov se je zadnji čas po-poljačilo. Tega razpora se gotovo najbolj veseli Nemci, ki bodo tem ložje ponemčevali Cehe in Poljake, če se bodo ravsali mej seboj. Gališki deielni zbor snide se po Veliki noči, kakor drugi deželni zbori, da reši deželni proračun ; kakor se govori, sklical se bode pa jeseni še jedenkrat, predno se skliče državni zbor, da reši več druzih važnih stvarij. Ce se bodo pa sklicali jeseni tudi drugi deželni zbori, o tem se še nič ne govori. Borzni davek mislijo vpeljati tudi na Oger-skem. Po dotičnih izjavah finančnega ministra bode pa ta davek le neznaten in ne bode dosti obtežil bogatih borzijancev. Finančni minister je pri tej priliki dokazoval potrebo borze in odrekal njej slab vpliv. Takemu govorjenju ministrovemu se nikakor ne čudimo. Preveč je odvisen od Židov, da bi se upal jim zameriti. Vsa ogerska liberalna stranka vzdržuje se jedino s pomočjo židovstva. Da bogati židje odreko svojo podporo, pa propade liberalizem, ž njim pa tudi madjarska nadvlada na Ogerskem. Ogerski lionvedi. Nekateri vojaški listi so zadnji čas pisali o tem, da bi bilo silno potrebno pomnožiti topništvo. Ta prilika se je zdela Madjarom ugodna, da priporočajo popolnjenje hon-vedske vojske. Po njih mislih ni potrebno pomno-ževati topništva skupne vojske, kajti temu bi se utegnili upirati Madjari. Ogerska deželna bramba naj se popolni s topništvom. Ogerski državni zbor bode rad za to dovolil denar. Tako bode ogerska deželna bramba popolna vojska. Mi ne verjamemo, da bi višji vojaški in vladni krogi na Dunaju bili za tako popolnjenje honvedske vojske. Kdo v4, če bi taka vojska kdaj še ne bila nevarna, kajti Madjari hrepenš po vedno večji neodvisnosti. (Dalje v prilogi.) Priloga 52. štev. „Slovenca" dn6 4. marca 1893. Srbija. Poslanika v Carigradu Grujida. je vlada vpokojila, ker je prevzel od radikalcev kandidaturo za skupščino. To svojo odredbo vlada utemeljuje 8 tem, da bi Grtijki ne mogel več povoljno opravljati uradnih poslov, ko bi bil voljen. V tem oziru ima pač vlada prav, ali počakala bi bila lahko, če bode Grujič zares voljen. Da ga je pa sedaj odstavila, tega si pa drugače ne moremo tolmačiti, da s tem boče vplivati oa volitve. Več radikalnih odposlanstev je prosilo pri regentih pomoči proti vladi, ki nepostavno vpliva na volitve. Ker je pa vsprejem teh deputacij se napak tolmačil, je regentstvo sklenilo, da nobene deputacije več n« sprejme. Bolgarija. Trnovsko prebivalstvo je brzojavno naznanilo tudi eksarbu v Carigrad, da so zaprli v samostan metropolita Klemena, ker je narod hujskal k vstaji. Naprosili so eksarha, da jih oprosti tega moža, ki je delal le nemir v deželi. Kaznuje naj ga pa po cerkvenih določilih in v Trnovo pošlje dru-zega škofa. Stambolova so pa naprosili, da naj stvar naznani državnemu pravdništvn, da začne tudi postopati proti metropolitu. V Rusiji gotovo niso prav z veseljem pozdravili novice, kako so se Bolgari znebili ruskega privrženca. Vse se je vršilo jako mirno, nobeden se za metropolita ni potegnil, kar pač jasno kaže, da narod sam obsoja ruske intrige. JDahomej. Kakor Tonking, tako tudi Dahomej še utegne Francozom napravijati velire težave. General Dodds je sporočil zadnje dni pomorskemu ministerstvu, da se čete v Dahomeju ne smeju pomanjšati, če tudi je vojna končana. Vstaja bi se utegnila z nova začeti. P«sebno je general naglašal, da morajo še evropske stotnije ostati v Dahomeju. Dahomejske razmere se poprej ne dajo končno vre-diti, kakor v oktobru, ko mine deževje. Popolnjenje katoliškega vseučilišča v Angerau. Po vsej Franciji se nabirajo doueski, da se osnuje na angerskem vseučilišču jedna nova stolica v spomin pokojnega škofa Freppela. Največ je podaril kardinal - nadškof rennski, Plače, namreč 1000 frankov. Belgija. V senatu je predlagal senator Coninck načrt zakona, po katerem se kaznujejo ne le dvobo-jevniki, temveč tndi priče pri dvobojn z ječo, visoko denarno globo in zgubo državljanskih pravic za nekaj časa. Kaznovani bodo tudi tisti, ki bodo poročali o dvobojih. Želeti je, da se ta zakon tudi sprejme in tako omeji grda razvada. Socijalne stvari. ; Socijalno demokratična država. Vroč in hud dan je bil 31. januar za nemško socijalno demokracijo, oziroma njene vodnike. V zbornici se je pričel razgovor o interpelaciji socijalno demokratičnih poslancev, v kateri se slika neznanska beda delavcev in se vprašuje vlada, kaj namerava storiti, : da se temu odpomore. Državni tajnik Botticher je konstatiral, da je sicer beda po zimi, a da vendar ni taka, kakor se navadno slika. Saksonski pooblaščenec Hohenthal je pa omenil, da ne govorijo o bedi na shodih delavci brez dela, marveč Singer, Bebel , in drugi. Temu se je seveda ustavljal Bebel, toda zastonj. Ni se še spametoval od tega poraza, kar ; ga vpraša poslanec Mehnert, kako se vjemata med seboj: beda med delavci in njih prepogoste veselice, j — („Vorwarts" jih naznanja navadno po osem do ■ deset, ter pristavlja opomin: .pridite kot en mož.") — Znamenito se je zagovarjal Bebel, ko je izjavil, j da se veselijo tisoči, a stotisoči stradajo; d a m o - -rajo delavci piti in kaditi zaradi — | humanitete. Ako bi namreč vsak nemški delavec (6 mil.) pokadil na teden dve smodki manj, propadlo bi 124 tovarn za tobak, in ako bi izpil dva kozarca piva manj, preneha 100 pivovarn. Ni-li i bilo to prilično za predpust? Vse to je le začetek. Krono na glavo je po-stavil Bebel socijalni demokraciji na vprašanja dr. Ba-chema in Richterja. Poslanec katoliškega centruma 1 dr. Bachem je omenjal, da socijalna demokracija še prav ničesar ni storila za blagor delavskega stanu, in da se le govori o prihodnji socijalno demokratični državi. Naprosil je Bebel-a, naj tn naslika ono prihodnjo državo. Na to je odgovarjal Bebel dn4 3. februarija. Rekel je, da sploh socijalne države uočejo, ampak socijalno demokratično družbo. Ko je še spregovoril besede, da so zoper versko, nebeško iu zemeljsko autoriteto, in da je to njih velika prednost, da nobene ne spoznavajo, ga je napadel poslanec Richter z vprašanjem, kdo bo v družbi vodnik? Delavci sami, in vrstili se bodo, po besedah Bebelovih. To bi se moralo tudi že sedai izvršiti, da ne bi bili pri socijalno demokratičnem krmilu dan za dnevom U Singer, Bebel, Liebknecht. V onih časih se tudi ne bode rabila za nepokorueže in opornike posilna sredstva, le ena kazen b» v veljavi: kdor ne dela. naj ne j4. Tedaj bo vendar sredstvo, s kojim se bodo nezadovoljneži kaznovali — lakota. Zapomniti bi si morali vsi socijalisti in vsi tisti, ki jih poslušajo te Beblove besede: Socijalne države ne marajo, ona jim je le gorostasna neumnost, kakor je zapisal, ali kakor se bere v „Vor-warts-u" samem. Socijalna demokracija tedaj ne bo oblažila delavstva — pač pa vekoviti nauki sv. katoliške cerkve, katera se trudi po svoji glavi, Leonu XIII, za delavski stan in sploh celo človeško družbo. Liga + 38. Tožbe o naših gospodarskih razmerah. — S Prema na Notranjskem se nam piše dn4 1. marca: Iz vseh krajev naše domovine sprejemate v svoje predale vsakovrstne novice. Sprejmi tudi od tukaj nekatere novice. Pregovor pravi, da se pcvsod živi, toda najbolje doma. Naši ljudje se držijo svojega doma; če tudi gredo tu in tam na Hrvaško, v Bosno ali na Rumunsko, ali kam drugam, da bi si kaj zaslužili v slabih letinah, vrnejo se z malimi izjemami zopet domov. V Ameriko jih posebno ne mika; pa imajo tudi prav. Dosedaj je bil od tukaj le eden človek v Ameriki; šlo mu je nekam še dosti dobro, ker je pošiljal denar domov. Zato sta šla vlani dva njegova sorodnika tudi v Ameriko v nadi, da bi si kaj prislužila in si pomagala. Ta dva sta šla še, predenj je nastala na Nemškem kolera in sta srečno tja prišla. Ni jima bila ravno sila v Ameriko se podati. Osrči se še neki drugi mladenič, ker mu je bilo tukaj težko življenje zaradi tega, ker je bilo njegovim starišem po oderuški roki posestvo za slepo ceno prodano, čeravno se je govorilo in obljubilo, da se jim bo dalo posestvo nazaj, in njemu izročilo, se vendar ni zgodilo, in ko je videl, da nič ne bo, jo odrine v Ameriko. To je bilo tisti teden pred angeljsko nedeljo. Spravil je denarja skupaj 120 gl. Ž njim je šel še neki drugi znanec iz Podgraj. V Ljubljani je dobil še večjo družbo, mnogo Dolenjcev. Dal je naprej 10 gl. agentu in iti je imel na Hamburg. Kolera na Nemškem nastane, severne luke se zaprejo. Agent jih odpelje na Švicarsko v Bazelj. Po dolgem potikanju pričel je naposled v Ameriko. Od tam je pisal starišem med drugim to-le: Nikoli bi ne veijel, kaj so stariši, kaj domači kraj I — Ko sem bil vojak, nisem skusil še nič; ali žalibogl tukaj v daljni Ameriki človek šele v4 ceniti svojo drago domovino. Rad bi bil Vam pisal, pa saj veste, da sam ne znam, in vse eno sem bil že dal eno pismo na barki spisati, pa kapitan mi ga je pred mojimi očmi vrgel v morje. Zdaj se to ne bo več zgodilo. Bilo nas je več zapeljanih, bili smo tako rekoč prav v pravem pomenu besede v sužnost prodani in Bog zna, kedaj bi bili rešeni, ali še nikoli, če ne bi nam zima pomagala; zima je storila, da je morje zmrznilo in po ledu smo po noči ubežali zamurcem, ter tako prišli zopet na suho, in po štiridnevnem blodenji, truda-polnem potovanji smo došli v mesto Baltimore. Ne bom tega natanko popisaval, je preveč žalostno. Po težavni vožnji po morji smo dospeli v Novi-York. V Novem Torku sva se s Podgrajcem ločila; potem ne vem, kam je šel. Mi drugi — nas je bilo čez dvajset — smo bili pa zapeljani — smo mislili, da bomo dobili dobro delo, pa so nas zopet zapeljali na barko in potem smo morali loviti mušeljne na morji pa zastonj. Dobili smo komaj toliko živeža, da nismo od glada poginili. Zdaj sem prišel vendar enkrat v Alleghenj, dela sicer nimam, pa upam, da ga v kratkem dobim, da bom vendar zopet človek. Ojstra zima je zdaj nekoliko minula. Vse se meni, kje in kako bomo delali. Iz pisma se vidi, da ne kaže v Ameriko hoditi, zlasti ne brez premisleka; treba le, da ima človek že tam znance, da dobi precej delo, ko tje pride, sicer mu gorje. Letos gre našim ljudem trdo za denar. Predlanska letina je bila slaba, vlani pa taka, da tako slabe skoraj ne pomnijo. Tukaj je glavna reč sadje; vlani ga ni bilo nič. Krompirja je bilo toliko, kot sicer o sv. Jurju, ko se sadi; vsega so črvi pojedl'. Na nekaterih njivah ga niso prav nič kopali. Zima je bila tako huda, da že več let take ne pomnijo. Nekaterim je še ta krompir, ki je ostal in so ga hranili za seme, zmrzuil. O žitu ni govoriti, ker se ga tudi v dobrih letinah malo pridela. Zdaj morajo vsi brez razločka živež kupovati, najbolj turšico; ta ni dozdaj draga, to je še dobro, ali vendar je treba delati na stare dolgove še nove. Silno pa je težko tukaj denar dobiti na posodo, ker ga ni, in kar ga je, je v oderuških rokah, gorje pa človeku, če jim pride v pesti Dobra bi bila za naše kraje kaka posojilnica, da bi 11 u d j e v dobrih letinah varčevali, in v času potrebe za male obresti denar na posodo dobili. Ako se hoče shajati, je treba dobro gospodariti, varčevati in ne po nepotrebnem zapravljati, kar se tolikokrat zgodi, ko so pivnice čez postavno j uro odprte, ko se toliko pleše in raja, zlasti ob cerkvenem žegnanju, ali kakortukaj pravijo ob shodih. Letos bo ljudem dežela in država morala kako pomagati. Najbolje bi kazalo nakupiti krompirja za j seme, fižola in ovsa in jim razdeliti, da bi si za-, mogli polje obdelati in obsejati, ker če se to ne zgodi, tudi v prihodnje ne bo dobro. Cerkveni letopis. Papežev jubilej in Mladočehi. Iz Prage, 23. febr. Papežev petdesetletni škofovski jubilej se po celem Češkem sijaino obhaja. Od vseh stranij prihajajo poročila o slavnostih, ki so se v ta namen že vršile in vsporedi onih, ki se bodo še le vršile. Na-i rod češki je vendar-le še narod sv. Vaclava, deželnega patrona, še ima v njem sv. vera trdne, močne in globoke korenine, globlje kakor si nasprotniki mislijo; to se je sedaj pokazalo. Med slovesnostmi se mora imenovati na prvem mestu shod v Rudolfinu, kjer se je zbrala praška elita, plemstvo, duhovstvo in uradništvo. Govorila sta tu grof Ledebur in kraljevegraški škof Brynych o zaslugah in pomenu sv. Očeta. Mesto Praga je pa poBlalo na predlog dr. Kilhua po svojem zastopu kardinalu Rampolli udanostni telegram. Telegram se glasi: „Zastop kralj, mesta Prage v najgloblji udanosti in prešinjen otročje ljubezni do svojega najvišjega pastirja, izraža njegovi svetosti k redki slavnosti najprisrčnejša voščila. Božja previdnost naj ' podeli svetemu Očetu še mnogo let krepko zdravje 1 in moč, in iz bogatega vira njegovega dnha naj iz-j vira obilno blagra in tolažbe vsem vernikom. Dr. Solc, župan. — Leon XIII. je dandanes predmet ' posebnih ovacij. Njegove škofovske petdesetletnice Be ne vesele in mu k njej čestitajo samo verni katoličani, čestitajo mu i ratkolniki in neverniki, čestital mu je ruski car, pa tudi turški sultan. A vendar se najdejo ljudje, ki mu nočejo nobenega spoštovanja izraziti, ki še celo zoper enake pojave delujejo in protestirajo. So ljudje, ki so so s svojo prenapetostjo in izrednostjo že marsikatero .veselo" ! uganili. Nihče naj jih ne išče v divji Afriki ali daljni Avstraliji; ne, nahajajo se v omikani Evropi, pri nas na Češkem so tisti junaki — Mladočehi. Z enakim postopanjem ne bode češki narod pri svojih sosedih pridobil na glasu, a kaj se oni zato brigajo I Ko je bilo sklenjeno v mestnem zboru, da naj se pošlje sv. Očetu telegrafičnim potom čestitka, oglasil se je dr. Cernohorsky, protestiral zoper ta sklep ter zahteval, naj se njegov govor zabeleži v zapisniku. Znabiti se ne zdi g. doktorju radikalizem njegovih somišljenikov zadosti korenit, znabiti namerava na ta način se vspeti nad svoje tovariše? No, vsaka reč ima svoj konec, in tako bode tudi konec Mladočeštva, korak za korakom bode do tega prišlo, mnogemu se bodo oči odprle. Tudi v sosedni Moravski se je nekaj enacega pripetilo. Mladočeški časopis »Moravski Listj" svarijo svoje prijatelje, da -» ne bi se vdeleževa'i slovesnostij, ki se prirejajo v čast in proslavo velikega Leona. Najbolj znamenito pri vsem je, da v svoji vsegavednosti ne vedo, da se slavi po svetu 501etni škofovski jubilej papežev, ampak kakor pišejo 4 0 1 e t n i c a škofovstva! Ko že pišem o slavnostih Leonu v čast, ne morem ne omeniti, da so se poklonili učitelji bud-jeviškega češkega šolskega okraja v posebni depu-taciji na čtlu s prof. Fr. Smolikom, šolskim nadzornikom, svojemu škofu dr. Martinu Rihi, ter iz-' raiili svoja voščila. G. nadzornik je povdarjal posebno : „ne opustimo v duhu krščanske ljubezni in nezlomljivi zvestobi in udanosti do katoliške cerkve sebi izročeno mladino podučevati in vzgajati za čast in slavo božjo!" Ako bi se vsi učitdji po teh besedah ravuali, bi bilo gotovo največie veselie sv. Očeta. Izreki o jezuitih. Da so jezuiti vsem liberalcem trn v peti in da lim vse mogoče in nemogoče laži pripisujejo, o tem ne bodemo govorili. Ravnaio večinoma tako iz nevednosti. Kdor drukbo pozna, se mora smejati vsem enakim izjavam in trditvam, in jo čisla. Fridrik Veliki je pisal svoje dni francoskemu enciklopedistu d' Alembertu: „V čast si štejem, da sem ohranil ostauke jezuitov v Sleziji. Sčasoma bodo čutili na Francoskem, da so jih pregnali, posebno bode trpela vzgoja mladine. Dokažem vam, da je takrat odločevala nečimernost, skrivno maščevanje, zalezovanje in sebičnost ... Jaz ne poznam boljših duhovnikov kot so jezuiti." — Voltair je bil prva leta vzgajan od jezuitov, piše o njih: »Živel sem 7 let v hiši jezuitov in kaj sem videl pri njih? Dokaj večjo delavnost in zmerno življenje, ker so vse ure žrtvovali nam in pobožnim vajam. Divim se, kako se jim more očitati, da bi slabo moralo učili. Trdim, da m nič knvičnejše. bolj ostudno, kot dolžiti slabe morale ljudi, ki živijo v Evropi naibolj strogo, in kateri iščejo na mejah Azije in Amerike svojo smrt. D' Alembert sam, ki je spisal o jezuitih spis poln srda, je moral pripoznati: „Z vsem, kar |e njih sloves poveličevalo, so združili jezuiti najimenitnejšo stvar: vzorno življenje in neomadeževane nravi. Vedejo se ravno tako strogo kakor modro in naj se še tako sramote, moramo spoznati, da se jih napadati v tem oziru ne sme. — Zakaj se pa vendar ta družba toliko napada? Na to odgovarja pravični protestant dr. Hannibal Fischer: »Ker uničujejo jezuiti nakane prekucuhov in brezvercev, sovražijo jih vsi, ki se k enim ali drugim, očitno ali na skrivnem priznavajo. In ravno zato se nahajajo največji pro-tijezuitski kričači med kolovodji prekucije.« Liga + 38. Udanostne izjave. Udanostna izjava trga Vipava: Prevzvišeni, milostni knez in vladika! Sprejmite še udanosti naše izraz, Vi mož apostoljski, Vi naša ste dika, Veselo, ponosno mi zremo na Vas I Saj Vaša načela, so naša uačela, Edino le zmožna osrečiti nas. Osrečiti narod in vso očevino, Nam zagotoviti nebes domovino. Srčno čemo stati na potu pravice, Za las ne odstopimo verskib načel, Obsojamo s studom sovražne pušice Na Vašo Prevzvišeuost, — zlobnih kardel, Saj z nami je Kristus, Oa steber resuice, Sovrage naj sram bo krivičnosti del, Vendar pa, mi prosimo z Vami vsi zanje, Da Bog podeli jim še tukaj spoznanje. Zatorej Vipavci prisrčno Vam udani, Vsi veri in domu, cesarju zvesti, Premilostni I zmeraj na Vaši smo strani Kot uaši očaki, tako tudi mi; Prevzvišeni! mnogo let Bog Vas ohrani I Bog daj doživeti veselih Vam dnij. Želi serčno krasna Vipavska dolina, Ki z Vami je verna, v načelih edina. Sledi 203 podpisov. Udanostua izjava občinskega odbora pri D. M. v Polju: Občinski odbor občine D. M. v Polju izreka svoje popolno odobravanje programu, katerega je proglasil I. slov. katol. shod, ter prizna ta načela kakor edino prava in koristna za blagor naše domovine bodisi v duševnem, bodisi v gospodarskem oziru. Ob enem izrekamo svoje zaupanje in svojo največjo udanost in spoštovanje prevzvišenemu knezo-škofu, kot pokrovitelju I. slov. katol. shoda in bra-nitelju nam toliko drage iu svete katoliške vere. Občinski odbor pri D. M. v Polju, dni 12. ja-nuariia 1893. Luka Strah, župan ; Fran Primar, Jan Cernak, Ivan Gradišek, Jan. Loboda, svetovalci; Fr. Grum. Jan. Dimnik, And. Klešnik, V»l. Marinko, Mat. Primar, Mat. Zaje, Jernej Ribnik, Jos. Zaje, odborniki. Udanostua izjava občine Preddvor: Ponižno podpisani odborniki občine Preddvor zbrani pri občinski seji, izrekamo jednoglasno Vaši prevzvišenosti svojo neomejeno udanost iu ljubezeu. Naša občina je velika, ker obsega župnije: Preddvor, Goriče, Trstenik in Kodro, pa vsi spoznavamo v Vas od Boga nam poslanega učenika in voditelja. — Naj se tudi sovražna sila zaganja v Vašo prevzvišeno osebo: mi Vas hočemo kakor učenika poslušati in kakor voditelju Vam obljubujemo neomahljivo pokorščino in zvestobo. Občinski zastop Preddvor dni 26. januva-rija 1893. Jan. Roblek, župan; Fr. Mubi, Ant. Perne, Mih. Bohinec, Jer. Polajnar, svetovalci; Jan. Debelak, F. Lavtižar, J. Povšnar, J. Logar, J. Štular, J. Arb, L. Gerča, Jan. Markič Pet. Zupan, J. Gros, V. Hribar, F. Oman, Jos. Markuta T. Rehbergar, F. Uranič, J. Urbane. G. Lnmbar, odborniki. »Matica Slovenska". XCIV odborova seja, v sredo, I. marca 1893. leta. Navzočnigg.: Pr. Leveč (predsednik); A. Bar tel, dr. H. D o 1 e n e c , dr. I. J a n e ž i č , dr. A. J a r c , A. K o b 1 a r , A. K r ž i u , dr. Fr. L a m p e , dr. J. L e s a r , M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik,, dr. J. S t a r e , J. Š u b i c , I. Tomšič, Fr. W i e s t h a -ler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar). — Skupaj 20. Zapisnik o XCIII. odborovi seji, katerega sta pregledala in potrdila odbornika K o b 1 a r in Stegnar, se odobri brez ugovora. Na ogled je tudi zapisnik o seji književnega odseka z dn4 2>. februvarija letos. Predsednik se v primernih besedah spomni pokojnega, za društvo velezaslužnega predsednika, kanonika Mama: poudarja občutljivo zgubo za društvo; pove, kar je odbor storil povodom njegove smrti, da dostojno proslavi njegov spomin, našteje društva in posameznike, kateri so se o tej priliki sočutno spomnili v brzojavih in pismih naše »Matice"; omeni, da bo prilika o pokojniku izpregovo-riti še v občnem zboru in pri životopisu kateri izide s sliko na čelu letošnjemu »Letopisu*, ter pozove konečno navzoče, da v znak izgube in sožalja vstanejo. (Se zgodi.) Predsednik se nadalje spomni staroste od-borovega, c. kr. notarja in komornega predsednika, dr. Jerneja Z u p a n ca, katerega je Nj. Veličanstvo odlikovalo s Franc-Josipovim redom in kateremu se je o tej priliki posebna »Matičina" deputacija poklonila kot odborniku od prvega početka in večlet-letnemu blagajniku. — Slavlienec se še enkrat zahvali odboru ter zagotavlja, da mu je bil napredek društva vedno pri srcu. Zapisnikar poroča v imenu gospodarskega odseka o društvenih račnnih zal. 1892, kateri so sestavljeni po napotkih zadnjega občnega zbora in kažejo, da ima »Matica" povoljuo denarno stanje. Ker bodo račune pregledali še presojevalci in ker bodo tiskani na ogled odbornikom in dru-štvenikom pri občnem zboru, se podrobna razprava opusti in se vzame le na znanje. D^pis načeluištva »Kmetijske posojiluice za ljubliansko okolico", ki naznanja, da so se ondotni »Matičini" vlogi iz Anton Knezove zapuščine 8 1. marcem znižale obresti od 41/* na 4%, se za zdaj vzame le naznanie; istotako poročilo o hišnih popravah in spremembi pri stanovanju. Iz obrestij Jurčič-Tomšičevo ustanove za literarne namene je razpisati z obrokom do 1. januvarija 1894. leta častno nagrado izvirnemu delu, v prvi vrsti kaki večji epični pesmi. Matica izda letos troje društvenih knjig, in sicer: 1. Letopis za leto 1893. Vrednik praf. Bartel; 2. Goriška. II. del. Spisuje profesor S. Rutar; 3. Sienkievricz-M. M.: Z ogniem in mečem. Povest iz poljščine. Poročilo in predlogi književnega odseka gledd oblike, vsebine, natiskavanja, vezave in osnove teh knjig sploh se odobre brez ugovora. Pri Albrehtu v Zagreba se tiska in ima v kratkem iziti prof. Bezenška: Slovenska stenografija, katera ima kot matičina založna knjiga postati šolska knjiga pri pouku iz te stroke. Prof. Terdtna bo spisal poljudno »Zgodovino slovenskega naroda", katera ima iziti v posebnem zvezku Anton Knezove knjižnice. Tudi v zadnji dobi ie prejela Matica več prošenj za podelitev založnih knjig in jih je predsed-ništvo reševalo po običajnem, v društvu veljavnem navodilu ter prejela v tej zadevi več zahvalnih pisem. Gled^ neke take prošnje se sklene poslati prosilcu stvarno pojasnilo. Odobri se tajnikovo poročilo o poverjeništvih. Stalnega poverjenika je dobilo v zaduji dobi Trebnje; novo poverieuištvo se ima osnovati za St. Pavel pri Celju; izpraznjena so poverjeništva: vrhniško, liuto-j merško in završko. Matica je prejela pred kratkim kot volilo pokojnega Božidara Raiča znesek 90 gold. Sklene se, da si matična pisarna omisli kataloge j o društveni književni zalogi, da tako lahko hitreje postreže, ako prihajajo književna vprašauia ali naročila. Ker so zdauja društvena pravila, katera so v marsičem zastarela in pomanjkljivo sestavljena, popolnoma pošla voli se odsek ad hoc (odborniki: dr. Dolenec, Kržič, Leveč in Šubic) » nalogo, da napravi do prihodnje odborove seje, osnovo novim za občni zbor. Poročilo matičnega zastopnika v npravnem odboru »Narodnega Doma", ravnatelja Ivana Su-b i c a , kateri je kot član pododbora za sestavo po« drobnega načrta zgradbi primerno zastopal matičine koristi, se vzame i zahvalo na znauje. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 145 knjig, zvezkov in časopisov: 33 po darilih, 112 po zameni; darovalcem se je iz predsedništva izrazila dostojna zahvala. (Koneo sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 4. marca. (Udanostue izjave) poslali so prevzišeoemu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občinski zastopi: G o č e na Vipavskem, G o j z d nad Kamnikom, Kresnice, Trzin pri Mengešu, Velike L i p-1 j e n e na Dolenjskem ter vasi Breže in Jur-je vi c a pri Ribnici. Gledl udanostue izjave trga Vipave z Gradiščem in Zemono, o kateri smo že danes teden prinesli brzojavno poročilo, nam je dostaviti, da je podpisana z 203 podpisi vrlih vipavskih zavednih katoličanov. — Zavednim katoliškim možem vsepovsodi — Slava! (»Ukradeni vladika".) Z naslovom »Ukradeni vladika" objavil je včeraj »Narod" iz »Politike" št. 61 ukradeui članek, v katerem razpravlia najnovejše razmere na Bolgarskem, vzlasti obsoja vlado, da je odstavila metropolita trnovskega, Klemena. Kar pa moramo kot katoličani grajati, je to, da »Narod" zopet v tem članku razodeva strah in skrb, kaj bo s pravoslavjem. Piše namreč: »Pravoslavni duhovniki s svojimi vladikami na čelu začeli so močno agitaci o zoper to naredbo (premembo ustave) dokazujoč; da hočeta Stambolov tn Koburžan pripo moči katoliški cerkvi do večje vel|ave (Strašen greh ! Op. vred.), in sicer zato, da bi oškodila . . . pravo-slavje." — Zaradi tega koraka Stambolovega »raz-togotil se je ves pravoslavni svet, ali Rusija zato ne bo zapnstila svojega stališča, ampak i nadalje mirno čakala, dobro vedoč, da pride trjnotek, ko počepata Stambolov in Koburžan v grob, kateri sta si sama kopala." — Torej samo pravoslavje, samo Rusija je »Narodu" na skrbi. In vendar je tudi katoliški cerkvi in Avstriji mnogo na tem, kako se stvari razvijajo v Bolgariji." Tako piše »Narod", ta varuh naše države, malo dnij potem, ko je prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega ovajal ' kot državi nevarnega II — Oj, radikalne doslednosti! ' — Da se Klemen, kot veren pravoslaven škof, brani katoliških vladarjev, ima, ako dela po svojem prepričanju, prav; nima pa prav katoliški list, ako 1 mu je mar le r a z k o 1, ako se zgrozi na tem, češ, da bosta Stambolov in Koburžan prioomogla s spremembo ustave katoliški cerkvi v Bolgariji do večie veljave! — Žalostno je to temboljv ; ker smo že zadnje dni »Narod" na to opomnili. (Komenda nemškega reda in jeznitje.) Tukajšnji in zunanji listi poročajo, da so ljubljanski oo. jezuitje od nemškega reda kupili »Križanke", ; to je, cerkev in komeudo, za 45000 gld., ter da se bodo sedaj tjekai preselili. Dasi bi iz srca želeli,1 | da bi bila ta vest istinita, moramo vendar svojim čitateliem javiti, da do sedaj še mkaka pogodba ni j skleniena in torej zgornia novica ni utemeljeua. (Doktorjem prava) je bil nedavno promoviran j na črnoviškem vseučilišču g. Adolf Pfefferer, j okrajni sodnik v Mokronogu. (Spremembe pri jnstičnih uradnikih) Okrajnega sodišča adjunkta gg. dr. Jauko B a b n i k v Logatcu in Ivan Kavčnik v Kranju sta prestavljena kot sodnijska adjunkta pri deželnem sodišču v Ljubljano; adjunkt okr. sodišča v Mariboru g. J. Kuder gre ' v Celje kot adjunkt okrožnega sodišča, adjunkt Ke rm ek iz Konjic v Maribor, g. Rihard Markhel iz Šmarija v Maribor, Albert L u s c h a n iz Loža v Kranj, baron F a 1 k e iz Loža v Konjice in dr. Edvard Volčič iz Krškega v Lož; okrajno - sodni adjunkti so imenovani gg.: Kari Radey za Lož, Jos. Šterger za Logatec, dr. Fr. Ko če v ar za Šmarije in dr. Viktor Kočevar za Krško. (Tatinska banda pred porotniki.) V četrtek se je pričela porotna obravuava glede tatvin, katere je v zadnjih letih na Kranjskem in Štajeiskem izvršila družba pretkanih že večkrat ooprej kaznovanih tatov. Na obtožni klopi so sedeli: 52letni Anton Prelovšek, po domače Irke iz Trziua, bajtar Janez Abe, po domač „Maček" iz Trzina, gostilničar Fr Keber iz Mengša, lovec Lorenc FriAkovec iz Mengša, Antou Jenko, pj domače „Tonček" iz Radomelj, 271etni A. Prelovšek iz Trzina in Janez Lotrič. — Kakor obtožba pravi, vlomili so I. 1882 v krifcki grad Ap-faltrernov, ukradli iz pisalne mize 349 gld., odvedli kaso ter jo razbili v bližniem gozdu. To sta :z«r?iila Anton Prelovšek in Janez Abe po dogovoru s kriškim lovcem Friškotcem iu Fr. Kebrum. Dobrih 14 duij pozneje ukradli so trgovcu Jtiriiu Švolieu v Šc. Vidu usnja in drugih stvarij za 458 gH. Zato so bili obsojeni 1. 1885 Anton Prelovšek in Čebulja Jaki b in France; pri tej tatvini pa je bil tudi A. Jenko iz Ridomelj. Lorenc Friškovec je ukradel gostilničarja J. Podbevška v Soitaliču. L 1891 je bila ukradena posestniku J. Šarcu v Radomljah konjska oprava. Za to tatvino je na sumu Autou Jenko, ker se je pri njem našlo nekaj tega blaga. L. 1892 so tatovi vlomili v prodajalnico Lor. Uča-karja v Moravčah ter odnesli usnja, kave, tobaka, denarja itd. v vrednosti 285 gld. Anton Jenko prizna, da je tisto noč peljal v Moravče Antona in Janeza Prelovška, počakal pred vasjo, kamor sta prinesla na voz ukradene stvari; za plačilo je Jenko dobil 10 gld. in še neka) kave po vrhu ; Prelovška sicer tajita tatvino, 6eveda jima po izpuvedbah Jen-kota in prič nihče ne verjame. Toda ti tatovi niso svoje sreče poskusili pri tatviui samo na Kranjskem, ampak segali so tudi na Štajersko. Leta 1892 so okradli poštni urad na Vranskem za 1330 gld. 97 kr., in sicer Anton Prelovšek in Janez Lotrič. — Porotnemu sodišču predseduje dež. sodišča svetnik Pleško, obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik Ekl; zagovorniki so dr. Hudnik, dr. Papež in dr. Tavčar. Obravnava bo najbrže dokončana danes zvečer. (Amerikanske novice.) Dn4 7. februvarija je v Vahaši, Minesota, pogorela jedna uajleDših cerk'a, katero ie leta 1872—74 sezidal naš slovenski rojak preč. g. I. Trobec. Ogenj je nastal v zakristiji. Tudi nadškofijska cerkev v Cigagn je bila v nevarnosti ; 200 delavcev je popravljalo cerkveni strop na visocem odru, ko se začuje klic: gori. — Vsi delavci so bili v trenotku na lestvicah in se rešili. Požarni brambi se je posrečilo ogetn udušiti. (Italijanskega vina) se je lansko leto 1892. v Avstriio uvozilo 629.6/3 hektolitrov; leta 1891 samo 30.231 hektolitrov. (Šolska 8lavnost ▼ Cerkljah) Dne 28. februvarija se je naš dosedanji šolski vodja in nadučitelj g. Andrej Vavken poslovil od šole. Gdč. učiteljice so sobo III. razreda primerno ozaljšale. Ko je gosp. Vavken stopil v sobo, kjer sta ga čakali gg. kate-heta, učiteljsko osobje in nekaj posestnikov, nagovorila ga je pridna učenka Marija Mertelj iz Dvorjan v vezani besedi, kitico postavimo semkaj: Težek nam je čas ločitve, K Bogu vsem puliti molitve; Prosimo ga iz srca, Naj vam on plačilo da. Potem mu je izročila lep šopek cvetic, rekoč: Tft šopek v znamenje spoštovanja, Mladina danes Vam poklanja. Ginjenim srcem se je go^p. nadučitelj zahvalil za izraze otroške udanosti. Marsikateremu učencu in učenki se je oko solzilo, saj je dobrega gospoda vse ljubilo. Prestrog ni bil nikdar, oni paragraf, ki prepoveduje palico v šoli, je bil zanj nepotreben, saj je tako ni rabil, nikdar v vseh 37 letih ni nobenega šolarja udaril. Več je dosegel s svojo veljavo in z resno besedo, kakor bi bil s kaznovanjem. — Potem je namesto obolega g. župnika Golobiča kapelan g. Fr. Krek izpregovoril nekaj besed g. vodji v slovo. Povdarjal je njegovo vernost, kolegijalnost, miroljubnost, dobrosrčnost itd., nato mu je podal album z mnogimi fotografijami. Dali so mu jih v spomin domači gg. duhovniki, gdč. učiteljice, več duhovnikov iu učiteljev poprej tukaj službujočih. Na prvi strani albuma so zapisane besede: Boka v roko vdano sega Zdaj, ko jemljemo slovo. Sroe k srcu se prilega, čuti govore glasni. Bili dober ste kolega, Vodja nas ljubeč gorko. Kličemo iskreno vdani: Bog še dolgo vas ohrani! Tudi za ta nagovor in darilo se je g. Vavken toplo zahvalil, zatrjujoč, da si ostanemo kakor doslej tudi v prihodnje veduo dobri. Posebno ga je pa razveselila dobro zadeta fotografija njegovih učencev in učenk, ki se mu je izročila v posebnem zavitku. Par nemirnežev je pa lahko spoznati tudi na podobi, še fot >grafu niso mogli mirno sedeti. Vesel pa je bil vsak, ko jo videl svoj obraz na papirju, kakošna imenitnost! Potem pa še s prestami obdarovan biti I Naj omenjam še govora, s katerim je zaslužnega g. nadučitelja proslavil priprost mož, posestnik in kovač Ster iz Zgor. Brnika, kateri je najstarejši njegov učenec. Govoril je blizu tako-le: BKot najstarejši Vaš učenec naj Vam pregovorim v imenu vseh Vaših nekdanjih šolarjev par besed. Končali ste svoje truda-poluo delovanje. Težavna a častitljiva je služba nad-učiteljska. Trudili ste se z mladino 36 let 7 mesecev in 26 dni. Veliko veselega in žalostnega ste skusili v tej dobi. Srečni stariši, ki so svoje otroke izroče-vali v tako zveste roke, še srečnejši otroci, ako spol-unjejo Vaše nauke. Za časa svojega službovanja ste podučevali v vsakdanji šoli samih dečkov 5750, lepo število! Ti učenci so se razdelili v različne stanove, med njimi je priprosti kmetič, ki stopa v potu svojega obraza za plugom, med njimi so čvrsti dijaki, ki še tekajo, da bi dobili stavo, med njimi so hrabri vojščaki, ki se bore za cesarja in domovino, med njimi so gospodje v visokih službah, častitljivi župniki, učeni doktorji itd. vsi ti so bili Vaši učenci in se Vas zlasti danes hvaležno spominjajo. Po pravici ste zaslužili zlati križec, ki ga Vam je podaril presvitli cesar in ga je okrajni glavar pripel na Vaše prsi. Resnično, ko križ ne bo več kinčal Vaših prsij, ko bodo Va$e kosti počivale v hladni zemlji, zlati Vaši nauki bodo še živeli ne le v naši občini, tudi drugod bodo rodili dobrega sadu. Vi nas niste učili samo branja, pisanja, računstva in drugih šolskih predmetov, Vi ste nas učili tudi lepega življenja. Zato se Vam danes tu zbrani posestniki iskreno zahvaljujemo ter kličemo iz dna srca: Bog Vas živi še mnogo let!" Ko je končal Ster svoj govor, katerega je sam sostavil, oglasi se še Luka Pavlič, posestnik in pe-vovodja na Spodnjem Brniku ter bere lepo pesmico, katero je sam zložil. Dva verza priobčimo: Nam z lučjo omike je svetil naprej Z naukom, izgledom pot kazal vselej, S cesarsko pesmijo se je končala ta slavnost. G. Vavken je bil vidno ginjen, ko mn je vse izra-ževalo ljubezen in hvaležuost. Ta dan mu bo pač ostal v blagem spominu. Še dolgo naj uživa zasluženi pokoj I (Koroška deželna vlada) je prepovedala radi bolezni na gobcu in parktj h uvažane in prevažanje goveje živine, ovac, koz in prašičev s Kraujskega na Koroško, oziroma po Koroškem. (Podporna blagajna za vse slovenske pokrajine.) Celjski odvetnik gosp. dr. D e č k o in tovariši vložili so prošnjo za vpis podporne blagajne, koia naj bi poslovala po slovenskem Štirskem, Koroškem, Kranjskem in v Pr.morji, stolovala pa v Celji. Ministerstvo za notranje zadeve je te dni prošnjo odklonilo, ker predložena pravila ne vstrezajo postavnim zahtevam. (Za dolenjske železnice) je alpinska raontan-ska družba minole tedne doposlala 40 000 stotov železniških šiu iu voznega orodja. (Iz trnovskega predmestja) se nam piše: Včeraj so prijeli stražniki nekega domačina v logu, ki je lovil ptiče. Prav je, da se kaznjujejo ptičji lovci, a čudno se mi je zdelo, da so ga stražniki za to Y k 1 e n i I i in vklenjenega gnali na magistrat, dasi se ni branil iti z njimi. Menimo, da taka strogost ni bila umestna, ako zato ni bilo drugih vzrokov. — Zaradi ptičjega lova pa svetujemo, naj stražniki ne hodijo pazit samo v inesini log, kar je hvale vredno, marveč naj tudi včasih pogledajo na — rotov-ški vrt. Pred nekaj tedni se nam je namreč poročalo, da so bile tudi na rotovškem vrtu nastavljene lovine za ptiče. — Zdravnik, ozdravi najprej samega sebe I (Frautišek Ondfifiek,) ki dandanašnje sinje pov-sodi, kot najslavnejši goslar na svetu, zvršil je ne- davno v spremstvu ravnatelja Karola Strakoša svoje umeteljsko potovanje po Skandinaviji. Švedi in Nor-vežaui so ga povsodi vzprejemali naudušeno. Oudriček je priredil 4 do 6 koncertov v vsakem stolnem mestu, v Stokholmu iu v Kristijaniji; dvorana je bila vselej napolnjena. Društva. (C. člane nGlasbene M a t i c e" opozarjamo na izvenredni občni zbor, ki bode dne 5. marciia t. 1. v šolskih prostorih zaradi nakupa hiše ob 11. uri dopoldne. (Slovenska hranilnica in posojilnica v Št. J » u ž u v Kožni dolini na Koroškem) je začela poslovati dne 1. aprila 1892. leta. Do 31. decembra istega leta je imela že 85 346 gld. 49 kr. denarnega prometa. Hrauilnih vlog se ie vložilo 14 804 gld. 36 kr., dalo posojil 11.845 gld. 72 ur. Upravnih trošnov je bilo 62 gld. 62 kr., čistega dobička 9 gld. 43 kr. Od posojil se je prejelo obrestij 286 gid. 97 ur., za hranilne vloge dalo 256 gld. 53 kr. Koncem leta je blo hrauilnih llog 14.746 gld. 44 kr. od 64 vložnikov; posojil je bilo 11 145 gid. 72 kr., duinh 49 zadružnikom. Zadružnikov je 68 z 69 zastopauiiui deleži, ki znašajo 280 gld. (Vincenoijevo društvo za Koroško) je izdalo svoie izvestje za leto 1892, Kojemu povzamemo : Društvo se je ustanovilo v Celovcu 8. decembra 1882 iu šteie sedaj 5 konfereuc: sv. Petra in Pavla, sv. Il|a in sv. Karola Bor. (v duh. semenišču) v Celovcu, »v. Jakoba v Beljaku in Ozna-n|enie Device v Spitalu. Osredn|i odbor v Celovcu je imel dohodkov 3300 gld., troškov 753 gld. 77 kr. Dobrotniki so osrednjemu odboru naklonili vkupe 197 gld. — 5 konference so štele 67 udov, ki so darovali v društvene namene 726 gld. 23 kr., dohodkov so imele 2691 gld. 93 kr, troškov 2088 gld. 39 kr., premoženia 1102 gld. 56 kr. Reduo se je podpiralo 78 družin in 70 posamaukov. Za društvene namene deluie v Celovcu 5 usmil|enih sestra, ki so skozi 461 duii in 774 noči stregle boluikom po mestu. Razven tega vzdržuje društvo v Celovcu deško Hirotišnico, v Kateri je 30—40 dečkov (čez dan), in drugo sirotišuico, v kateri se 16 dečaov oskrbnie z vsem potreouim. Zavoda sta v lastni društveni hiši. — Navedene številke kažejo, kako blagonosno deluje imenovano, ravno v naših časih toliko potrebno društvo. — Ker se je dosedanji zasluženi predsednik osreduiemu odboru, prečast. gospod Gr. S c h e 11 a n d e r, stolni korar itd., odrekel svoii časti, bil ie predsednikom uvoljen vele-čast. g. prof. J. M U 11 e r. Prečast. gospoda Gr. Schellandra pa so izvolili čaBtnim predsednikom društva. (Čitalnica vBre žicah priredi 19. marca ob 5 uri popoldne svoj občni zbor, ob 8. uri pa gledališko nredstavn m petje. Telegrami. Trst, 3. marca. Včeraj je prišel v Gre-nuo parnik „Rosario", ki je imel na krovu deset slučajev rumene mrzlice. Pet bolnikov izkrcali so v Rio de Janeiru, tri v Bahii, dva slučaja sta se pripetila na potu v Evropo. Parnik ostane nekaj časa v Asinari v karanteni. Budimpešta, 3. marca. Škofovska konferenca se je zaključila, ko je pretresla spomenice na papeža, cesarja in vlado. Spomenice podpisali so vsi navzoči prelatje. Budimpešta, 4. marca. Zbornica poslancev je vsprejcla Kemeny-jev predlog, da poslanec ne zgubi mandata, če bi mu bile tudi dnevnice za več kakor tri mesece za-rubljene. Zavrnila je pa justičnemu odseku Karolyjev predlog, da bi se dnevnice sploh zarubiti ne smele. Beligrad, 3. marca. V ponedeljek ob obletnici proglašenja Aleksandra kraljem se slovesno otvori električna razsvetljava. Washington, 3. marca. Novi predsednik se je danes zvečer ob dx/2. uri semkaj pripeljal in bil navdušeno vsprejet. Kalkuta, 4. marca. Vrhovni poveljnik indijski, Roberts, odstopi dnč 8. aprila od vrhovnega poveljništva. — Makaradaša my-sorski je poslal dragocena darila papežu povodom škofovske petdesetletnice. ITmrli »o: 2. marca. Ana Oliva, oflcijalova žena, 65 let, Tržaška cesta 24, jetika. — Pavla Klopčič, delavka, 16 let, Kravja dolina 11, jetika. — Janez Kochne, delavčev sin, 10 mesecev, Streliške ulice 18, božjast. V bolnišnici: 1. marca. Pranz Žirovnik, ključarski vajenec, 15 let, oe-dcma glotidis. Vremensko sporočilo. M O Cas Stanje Veter Vreme Ji <- O 3 S opazovanja zrakoraura v mm toplomer* po Celziju ■g« E a g S 7. u. zjut. 2. a. po^i 9. ». zvee. 737-6 733-8 735 1 2-4 110 5-0 brezv. si. vzh. zm. szap. megla dol. oblač. jasno 030 dež Srednja temperatura 6 1°, za 4 0 nad normulom. Tržne cene v Ljubljani dne 4. marca gl.|kr. *l ur. Pšenl"« m. st. . . . 8 20 Speh povojen. kgr. . _ 64 Rež..... 6 76 Surovo maslo. — 78, Ječmen, „ ... 6 _ Jajce, jedno — 2 Oves, „ ... 6 25 Mleko, liter .... — 10 Ajda. „ . . . 8 75 Goveie meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 5 50 Telečie . „ — 5 H Koruza, „ ... 5 50 Svinjsko n — 64 Krompir..... 3 47 koflt.runovo „ „ — 40 Leča, hktl. . . . 13 — Pišanec . ... — 55 Grah, „ . . . 13 _ Golob ..... — 22 Fižol, ..... 9 _ Seno, 100 kur. . . 2 67 Maslo. fcgr. — 96 Slama. „ „ 2 32 Mast. _ 66 Drva trda. 4 kub. mtr. 7 — Špeh svež. — 56 „ mehka. . 5 — Posestvo pol ure od Ljubljane ležeče, z obširnim gospodarskim poslopjem s preko 50 orali njiv, travnikov in gozda, ugodno za mlekarstvo in vsaki obrt, je na prodaj vse skupaj ali pa se tudi po dogovoru razdeli. Poleg tega je na prodaj v ljubljanskem mestnem logu travnik s 14 orali in travnik „pod Rožnikom" s 71/* orala. Natančnosti daie i. Rode v Ljubljani. 136 1 Dobiva se v zalogi ..Sendbote": Dum). XVIII., Weinhaus. kristpski spomin i mm jubilej. Papeža Leona verlžloe z jubilejsko svetinjo in križam, pozlačene, ki se nosijo lahko kot molke urne veriiice ali ženske vratne veriiice (tollier). Svetinja ima podobo Nj. svetosti Leona XIII. z lubilejskim napisom ; na zadnji strani podobo sv. Jožefa, varuha katoliške cerkve. Cena s poštno pošiljat vi jo proti gotovini je za moiko verižico 1 gld., za žensko verižico 1 gld. 20 kr. Jubilej ska svetinja sama 20 kr. (Kaki morebitni dobiček dobi zaklad za zidanje cerkve sv. Jožefa.) Naročnina na mesečnik „Sendbote d. hI. Joseph" & 95 kr. „ „ „ „Heil. Familie" & 30 kr. (Ce se jih več vzame, ceneje.) (119 3—2) Senzacijska najnovejša iznajdba! Trkalec za prodajalnična okna 50 cm. visoka oblečena podoba, katero goni posebna uri podobna naprava, ki teče tri ure. Ta podoba trka na okno v odmorih po nekoliko sekund in tako prisili vsacega, ki gri mimo, da 8e nehote ozre v okno in ustavi. Tehta 2300 gr. in veljd 25 gld. Za prodajalce, gostilničarje itd. neprecenljivo sredstvo za reklamo. Eksemplar za poskušnjo deluje slednji dan od 10—12. ure v oknu kočevske domače industrije v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tnnnhalle), kjer se vprejemajo tudi naročila. 137 AJoja meseca decembra 1892 umrla soproga Franja Nussbock je bila od dne 1. maja 1891 pri c. kr. priv. zavarovalnici na življenje ji m_3 »P__B ^ ' za znatno svoto zavarovana. Zavarovano svoto izplačal mi je le nekaj dni po smrti omenjenega društva glavni zastop v Ljubljani točno in v popolno zadovoljnost, vsled česar si štejem v prijetno dolžnost omenjeni zavarovalnici javno zahvalo izreči in to društvo vsakemu najtoplejše priporočati. V Zagorju ob Savi, dne 1. marca 1893. 139 i Mihael Ufussboek, restavrater. xxxxxxzxxzzzzzz Prečastiti duhovščini in si. občinstvu usojam se podpisani vljudno javljati, da sem otvoril v Ljubljani, v Šelenburgovi ulici št. 1 obrt ter se priporočam v blagohotna mnoga naročila. Imam v zalogi vsakovrstno trpežno blago, ter izdeljujem obleko po najnovejšem ali splon poljubnem kroju po najnižji ceni. Velespoštovanjem A Franc Železnikar, RS 126 (5-2) krojač, ry, Ljubljani, Šelenburgove ulice št. l.j^jj Teodor Slabanja, srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečašt. duhovščini za napravo SfV cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-7 i (Njj v LJubljani, sv. Petra cesta št. 32, priporoča se pročast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega MATIJA HORVAT, čevljarski mojster, i i vj katera izvršuje cen6. pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 83 12—2 Velika zaloga vina. a # ► < # # # # # k." # Zlata kolajna. Bruselj 1892. Najboljše sredstvo za katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je Mtora za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICC0L1, lekar pri „angelju" v Ljubljani na dunajski 5 12-3 cesti Cena 1 stekl. 10 novcev. (1) - 50-11 Izdelovatelj razpošilja to tink- __turo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenic stane gld. 136; h 24 gld. 2-60 ; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4 26; 55 »teklenic tehta 5 kg s poštuo težo in velja gld 5 26 , 110 »teki. gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnik. i o •3 o 3 « -M n > d >H 0 ® 9 •d 1 Dominik Trojanšek, veliki posestnik, v Gorici, Via Municipio št. B, priporoča 8-4 posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 133 16—i dobro vino belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavliam naiuižie cene in na|bol|še hlatjo. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re fosko" v steklenicah iz 1. 1889. Pokušnja pošilja se prosto. 0 p M •tf O «D< K »1 p HI Natorni istrijanski črni teran. | | Čista kri zdravje! Grinte, izpuščaje, hraste, občna trudnost, s-labost izginejo pri zdravi krvi! Mi jamčimo za radikalen vspeh pri rabi naše metode. Pri vprašanjih naj se priloži marka za odgovor. 63 6-4 »Office Sanitas", Pariš 30 Faubourg, Montmartre. fernico svetečo se po noči, 40 kr. več. — 6 komadov unljsklh budil poštnine prosto na vs iko poštno postajo gld. 10'50. \nvnvt ^ 4ogIata kasetna oblika, ni-|ilU»USli» ledino okrovje pozlačeno, I bogato cizelovano, skoro 28 cm. visoko, ura budilnica z bitjem '/i in '/» ure, cena ♦ _»gld. 7-—, brez bitja gld. 5-—. — Ku- . " kučna ura, bitje '/, in 1I1 ure, 60 ciu. dolgosti, iz-► rezljana omarica, koščeno kazalo in številke,cena 7 gld. ♦ Kukovica. prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 m„ , * bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna » remontoir ura za gospode odkrita, masivno * t novosrebrno okrovje 4 gld , z dvojim okrovoin 6 gld. t Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld.. močni • 5 gld. komad. 43 10—2 • ; EMIL MAYR, Dunaj, I., Schnttenring 33. ] , Tovarnliki oenlkl zastonj. 1 , t I'se proti dveletnemu jamstvu. "•B , Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopieje priporočena Trnk6ezy-j e va hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/i TelJa 30 ir> — ,ako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (btajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnloah dišav, kupolh itd. (1391) Prekupcl imajo obilen rabat. (39) Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, d« se škodljivemu vživanju nainešnne ali s surogati pomešane navadne kare lahko odrečemo in dobimo okuanajio, pri tem pa Se zdravejio in redllnejio kavo. - Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. - Pona- redeb se skrbno izogibaj. — '/< kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v I ■ ■■ zavitkih a podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. priprosta in fina, izvršena v vseh Leop. Tratniku v slogiil, (iobi 111 naroča se pri v IJublJani, sv. Petra oesta 27. 267 62-46 St. 4410. Razglas. 134 3-2 V smislu § 15. občinskega volilm-ga rrda za deželno stolno m.-8to Ljubljano (zakou z dne 5. avgusta 1887. I., št. 22. d--*. z»k uika) se javno ijasnanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in proti niim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občin.*ki s*et. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. marca 1893. ♦ 9. ♦ ♦ ii DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im rajboljši metodi umetne zobe iu zobovja. Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordlnlru od 9. d« 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne. — _ _ Ob praznikih od i), do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od [Al 9. do 10. ure dopoldne. 86 (i) ♦ ♦ ♦ ♦ M Šubičeva delavnica enkr eni obstoječa že od l. 1S4<>, ^K priporoča se uljudin prečast. duhovščini za obilne naročbe. v Valentin Subic, podobar, 124 9-2 . K v Poljanali pri Škotji Loki. ^ Bogata izbera novega modernega snkna (itofov) za vrhne suknje in obleke za gospode in dečke kakor tudi za gospojinske plašče in jaquete 2GT po ftajlii«jili ^effiSb« š 0 SO a # m y , £ * S S z $ $ ? ^ J £ ♦ £Jr ££ čfč & i Š ~ ^ v K d t = i * lj»ni, Kongresni ti*g- št. 17 (Uršulinsko poslopje), se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne duhovniške obleke iz najboljšega trpežnega blaga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljubuje točno postrežbo, vestno delo po nizki ceni. 138 8 — 1 Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6-—, 7"— 8-—, 9-—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tnpccirar, v Ljubljani. Šelenburgove ulice 4. Najcenejši kraj /.a nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—17 m A < izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzijevlšča) se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predsmjništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izd-lovanje vsakovrstne iz zlata, srebra ali druge kovine M po uzorcih ali lastnem načrtu. .Oj J-Lg- Izvršeno blago pošlje dobro, varno ES zavito poštnine prosto.'Mi 29 52-8 ^ T .H,l,u |lu»ll|lllo |ll V9IV. ^ij^J Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo feborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakoršno ir eesfeireno dalje krasno in trpežno izdelane masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke. Razno blago za oerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne ratioe imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega oerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, na pr.: nionštraiiee, svetilniee, križe, kelihe, svetnike, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni. Velespoštovanjem Ana Hofbauer 125 (12-3) v Ljubljani. L J^ JL JU JU JU A Mk JU JU JU JU JU JU JU JU ^Ka f Tff Tf 'f 'f T T 'f 'f "f f "f ~.]n Jači in krepi. Železo, je v sirupu v lahko .'i prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so t mem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cer.a steklenici Her-babnyjevega apneno-železneg* sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni) W VI rili*' Svarimo pred po-l^rtl IIU. naredbami, ki se pojavljaš pod jednakimi ali podub-nimi imeni, a so vendarposvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj it- torej vselej izredno Herbabny-jev apneno- železni sirup! Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-12 83 6-7 Osrednja razpošiijalnica za provineije: na Dunaju, lekarna ,.zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-ITZ-ja, Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje Jekarničarji: V Ljubljani J. Svoboda, Gab. Piecoli. Ubald pl. Trnkoezy. W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied. Baumbachovi dediči; na R»ki: J. Gmeiner, G. Prodam. A. Schindler. Ant. Mizzam. lekarničar. P Pr dam. M. Muzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller: v Celovcu: W. Thurnwald. P. Birnbacher. -I. Ko-metter. A Egger v Noveinmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel: na Trbi-u : A. Siegl: v Trstu: E Zanetti A. Sut-tiDH. B. Biasoletto, J. Seravallo. E v. Leutenburg. P Prendini. M. Ravasini; v Beljaku: P. Scholz, dr. E. Kumpf: v Crnomlji: J. Blaž.ek : v Velikovcu: J. Jobst : v Wolfsbereu : J. Huth. n mi.....m Spital-ske ulice 9 © 'n M M k 0 © V S •H S -M ® Cg h3 .....................................................................................................iimummiII............ (i O p lv O Y nnnnmiMiinnTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiTi Podpisana priporoča visoko-častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato izbcro šopkov m vencev za razne cerkvene potrebe, n. pr. o Šmarnicah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera, pri novih mašah itd. v vseh velikostih od najpreprostejše do najfinejše vrste. Dalje priporoča svojo veliko zalogo i« 3-1 v vseh širjavah čipk (mrež) za cerkvene potrebe po najnižjih cenah. Z vsem spoštovanjem Marija Podkrajiek. umnimi Spital ske ulice 9 £ <1 H« M N CD S3 ® i Spital ske ulice 9. iminmrinmmiTTTiTi mirnim za cerkvene p <> t i« e 1> e. ...........................................................................milni............mm........ilihlhllil.lllll.l.iill.lli Spital-ske lulice 9-1 TTTTTTTTTTTTT; Dunajska borz a. Dnč 4. marca. Papirna renta 5%, lt>% davka . . . Sreorna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna rent* 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Nspoleondor (20 fr.)....... lesarski cekini ...... . . Nemških mark 100 . . 98 gld. 98 . 117 100 »91 341 121 9 .7 59 95 kT. 55 „ 45 „ 15 „ 20 ' 10 . 62 . 69 „ 20 .. Dn6 3. maroa. Ogerska zlata renta Kft . . 115 Ogerska kronina renta 5*, 209 kron . . 95 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 5% držaVne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 168 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....196 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma „ . „' . , 4', \ 101 Kreditne srečke. 10" gld. . 196 St. Genois sre--ke. 40 gld. . ... 67 gld. 60 15 50 50 50 20 10 75 kr. 4 % srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 7o Rudolfove srečka, 10 gld.......25 . — Salmove srečke, 40 gld........69 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld.....76 « — Ljubljanske srečke ........23 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2935 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — Papirni rubelj ..............1 kr. 50 . 27 Mnitniint Zanesljiva informacija o stalno ilSl ^ • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski oorzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s peitno pošiljatvijo vred gld. 2 60. Meniarnična delniška družba „M KRČU R" INollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. M»" r Lmnliani.