Železarna Jesenice se je odločila, da uredi nasip ob magistralni cesti na Jesenicah. Dela opravljajo delavci jeseniškega Kovinarja, in sicer bodo zgradili betonski zid stopničaste oblike in bo tako okolica Železarne, kjer odlagajo odpadni material, lepše urejena, (ds) — Foto: D.Dolenc Leto XXIX. Številka 26 Ustanovitelji: občinske konference SZDL •Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z Kranj, petek, 2. 4. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO s^titor °tel n° Bledu Počasi dobiva končno podobo. Predstavniki inve- so PrnhPr^VE°j ^a 80 dosedanja gradbena dela potekala po programu in da ie?tr inštalaciJsk°< dela skoraj pri kraju. Prav zdaj na fasadi nasproti rn ti mo"tlraJ° cvetlična korita. V teh koritih bodo zasadili zimzeleno ,li x' "o prekrilo celotno fasado, tako da bo hotel tudi po tej plati VRljuCen v okolje. Pri Viatorju pa zdaj tudi razmišljajo, kako bi čimprej v sedanji Kazini uredili tudi predvideni zabavni center. Menijo, da bi Bled z ureditvijo takšnega prostora spet lahko postal zanimiv in privlačen za različne večje prireditve in zato ne bi bilo napak, da bi se s predstavniki združenega dela, samoupravnimi organi, turističnimi delavci in drugimi na Bledu čimprej pogovorili o možnostih za uresničitev takšnega programa. — 4. Zalar Na problemski konferenci v Radovljici so v četrtek, 25. marca, precej govorili tudi o gradnji družbenih stanovanj na Jaršah na Bledu. Sklenili so, da se °odo ta ali najkasneje prihodnji teden na Bledu sestali vsi zainteresirani in Se Pogovorili o gradnji družbenih stanovanj na Bledu. Na sliki: Prvi stanovanjski objekti na Jaršah, kjer je po zazidalnem načrtu predvidenih še več kakšnih stanovanj. Vendar v krajevni skupnosti menijo, da je z gradnjo treba Počakati do novelacije urbanističnega načrta. — A. Zalar Na Jesenicah lokalna akcija v počastitev 30-letnice MDA V jeseniški občini so se mladinci temeljito pripravili na praznovanje dneva brigadirjev in 30-letnice mladinskih delovnih akcij. Osrednja Proslava v počastitev tega jubileja bo drevi ob 18. uri v gledališču Tone ^ufar. Govor bo imel Zlatko Vogrič, v0dja centra za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSMS, v kulturnem programu pa 2°do nastopili člani gledališča Tone Cufar. Ta dan. bodo v nekdanji Poslovalnici Viatorja na Plavžu °dprli tudi razstavo, na kateri bodo izstavljeni predmeti z mladinskih delovnih akcij, ki so jih posodili nekdanji brigadirji. Razstava bo odprta do torka, 8. aprila. V soboto, 3. aprila, pa bo v počastitev jubileja v jeseniški Železarni organizirana prva lokalna delovna akcija z naslovom »100 ton odpadnega železa«. Na njej bodo mladi čistili okolico železniških tirov, sodelovalo pa bo okoli sto članov 00 ZSMS iz delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti, evidentirani brigadirji, predstavniki JLA in člani organov 0K ZSMS Jesenice. J. R. Regijska zdravstvena skupnost o letošnjih sredstvih Nekje bo treba zategniti pas Finančni načrt regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, ki je bil sestavljen na osnovi republiškega dogovora o skupni porabi, predvideva za letošnje leto 466,6 milijona din za zdravstvo v gorenjski regiji. Lani je regija porabila za zdravstvo 428 milijonov din, kar pomeni, da je za letos predvideno le 9 odstotkov več sredstev. Zbralo se bo sicer več denarja, in sicer 526 milijonov, vendar pa je po odbitku sredstev za rezervo, regijske investicije, za solidarnost v republiki in za delno kritje primanjkljaja v lanskem letu, čisti dohodek večji od lanskega le za prej omenjeni odstotek. To pa je za zdravstveno varstvo, denarna nadomestila in druge stroške v regiji s tako visokim zdravstvenim standardom, kot ga ima Gorenjska, zelo slab start. Po predvidenem finančnem načrtu, ki ga je skupščina regijske zdravstvene skupnosti sicer sprejela, njegove notranje razdelitve pa ne, bi za zdravstveno varstvo lahko v letošnjem letu porabili 366 milijonov din, kar je le za 5 odstotkov več kot lani: takšno pičlo povečanje pa nikakor ne zagotavlja enake zdravstvene ravni zavarovancem kot lani. Skupščina je zato poverila razdelitev sredstev v finančnem načrtu posebni komisiji, ki bo morala, predlagati kje naj bi v letošnjem letu največ prihranili. To pa bo težka naloga1, še težja za skupščino, ki bo o tem odločala na svoji prihodnji seji. V zdravstvu se namreč zadnja leta, še posebej pa lani, nikakor ne obnašamo stabilizacijsko. To kaže silovit skok lanske potrošnje v zdravstvu posebno pa visoko število boleznin. Glede na porast osebnih dohodkov v regiji za 25 odstotkov v lanskem letu in na planirano večjo zaposlenost v letošnjem letu za 2,8 odstotka, naj bi letošnji izdatki za boleznine bili višji od lanskih za 30 odstotkov. Tu se ne postavlja vprašanje, če je tako planiranje realno: izračunano je na postavki, da je bilo lani v regiji poprečno po občinah 1,7 odstotka bolniških dni od vseh delovnih dni. Delegati v skupščini so si postavili drugačno vprašanje: ali se da vplivati na zavarovance, da bodo »manj bolni«. Seveda je absurdno zahtevati manjšo obolevnost tam, kjer je upravičena. Vendar pa nihče ne trdi tega, da so bili prav vsi bolezenski dopusti v lanskem letu na primer upravičeno predpisani in na tej osnovi boleznine izplačane. Tudi naša lastna skrb za zdravje je premajhna: ob tolikšni socialni varnosti, iz katere lahko zajemamo z veliko žlico, nam ne pride na misel, da ne bi tudi zaradi malenkosti izkoristili pravic iz zdravstvenega varstva ali ostalih pravic, ki smo si jih predpisali. Pozabili srno, da je treba tudi pravice dokaj varčno izkoriščati. Morda smo zanemarili prav zdravstveno prosvetno vzgojo zavarovancev, da bi se odgovorneje obnašali do svojega zdravja in ne zajemali iz zdravstvenega varstva kot iz soda brez dna. Zato so potem vsake omejitve kot se obetajo letos zelo boleče. Za sedaj sicer še ni znano, kje bo treba zategniti pas: pri izdatkih, ki se jih ne da spraviti v pogodbene okvire, kot so na primer cene za zdravila, ki jih določa farmacevtska industrija, verjetno kakega prihranka ne gre pričakovati. PaČ pa se utegne zgoditi, da bodo omenjena sredstva za materialne izdatke v zdravstvu in za osebne dohodke zdravstvenim delavcem. Kazalo pa bi razmisliti tudi o predlogu izvršnega odbora zdravstvene skupnosti o dodatni participaciji. L. M. Malemu gospodarstvu ustreznejšo vlogo Kranj — Od 24. marca naprej po-tekajo v vseh slovenskih regijah posvetovanja o položaju, vlogi in razvoju malega gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Posvetovanja organizirajo republiška konferenca socialistične zveze, republiški svet zveze sindikatov, republiška gospodarska zbornica in komite izvršnega sveta republiške skupščine za osebno delo. V sredo, 31. marca, je bilo takšno regijsko posvetovanje za Gorenjsko v Kranju. Osnovna ugotovitev na posvetu je bila, da so priprave za sprejem srednjeročnih razvojnih programov v vseh gorenjskih občinah skoraj pri kraju, da pa v njih za zdaj ni opredeljen razvoj malega gospodarstva oziroma družbene in zasebne obrti. Ker je časa malo, bo treba takoj nadoknaditi zamujeno. To pa ne bo ravno lahko, saj na primer še vedno ni jasno, kdo je pravzaprav nosilec tovrstnega planiranja v regiji in v občinah. Na posvetuje bilo slišati več mnenj. Tako so nekateri menili, da bi za takšne programe morali poskrbeti v občinskih skupščinah, drugi pa, da so za to odgovorni strokovni odbori za obrt. Nazadnje se je izkazalo, da najbrž ne eni ne drugi ne morejo izdelati programov. Še najlaže bi to delo opravil strokovni odbor za obrt gospodarske zbornice, ki bi moral uskladiti posamezne programe in pripombe, pri tem pa upoštevati razvojni program občine in seveda tudi krajevnih skupnosti. Kot rečeno, je časa malo in bo zato treba to vprašanje čimprej rešiti. Da malega gospodarstva v srednjeročnih razvojnih programih ni Danes Glas v Begunjah Kot smo napovedali v torkovi številki časopisa, bomo danes člani uredništva in uprave Glasa v okviru akcije »Glas prihaja k vam« obiskali krajevno skupnost Begunje v radovljiški občini. Srečali se bomo in pogovorili o uspehih v krajevni skupnosti in o problemih ob 17. uri v družbenih prostorih v Begunjah. Novinarji pa se bomo oglasili v krajevni skupnosti že nekaj ur prej, da bi tako lahko malo pok ram I j ali o tem in onem. Prepričani smo, da bo današnje srečanje zanimivo in da bomo pripomogli k razreševanju problemov, s katerimi se srečujete v krajevni skupnosti. Še enkrat bi vas tudi spomnili, da boste danes popoldne lahko kar v Begunjah oddali mali oglas, se naročili na časopis in povedali svoja stališča in mnenja glede posameznih problemov. Veseli bomo tudi, če nam boste povedali in svetovali, kaj naj naredimo, da bo Glas še boljši. Zato vas še enkrat vabimo na današnje popoldansko srečanje. Na svidenje v družbenih prostorih v Begunjah. A. 2. moč zanemariti in, da mu je treba priznati ustreznejš. logo in pomen, kažejo tudi nekatere ocene in ugotovitve s posveta. Gre za to, da ima malo gospodarstvo izredno pomembno vlogo pri dopolnjevanju celotnega gospodarstva in da v mnogo-'čem lahko nadomesti uvoz in pomaga pri razreševanju drugih težav, s katerimi se srečuje naše gospodarstvo. Prav zato bi se moralo malo gospodarstvo razvijati sporedno s celotnim gospodarstvom. Vendar pa tako družbene obrtne organizacije kot zasebne obrtnike danes tarejo številne težave. Tako prvi kot drugi se srečujejo s hudimi ekonomskimi, socialnimi in drugimi problemi. Tako recimo še vedno marsikje ni urejeno kreditiranje v zasebni obrti, čeprav podatki kažejo, da so osnovna sredstva malega gospodarstva iztrošena, da ni denarja za obratna sredstva, da ni urejeno vprašanje amortizacije, osebnih dohodkov, stanovanjskih vprašanj in drugo. Zato domala v vseh občinah tako imenovana zasebna storitvena obrt že nekaj let nazaduje. Zanimanja zanjo ni, ker, kot so povedali, je tako imenovano živo delo v storitveni obrti premalo cenjeno. Na Gorenjskem si predvsem v zadnjih dveh letih prizadevajo, da bi storitveno kakor tudi proizvodno obrt spodbudili s primerno davčno politiko. Vendar ugotavljajo, da kljub nekaterim davčnim olajšavam v zadnjem času občine skoraj nimajo možnosti, da *bi na tem področju naredile še kaj več. Družbeno dogovarjanje o financiranju skupne porabe je namreč na tem področju marsikaj spremenilo. Stopnje, ki veljajo tako za združeno delo kot za Nadaljevanje na 16. strani U XV. JUBILEJNI MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM od 9. do 18. APRILA Naroč ni k: Oprema za Iran Za namakalno energetski sistem Mimren Dam bo ljubljanski Litostroj do leta 1980 izdelal in montiral za približno 280 milijonov dinarjev opreme. To je doslej največje naročilo, ki so ga podpisali v Litostroju za domače in tuje kupce. Vrednost celotnega projekta Memren Dam je 180 milijonov dolarjev. Od tega odpade na opremo okoli 35 milijonov dolarjev. Litostroj bo izdelal in montiral opremo temeljnega izpusta jezu, z drenažnim in hladilnim sistemom ter s pred-turbinsko loputo, izdelal pa bo tudi 140-tonski žerjav ter drugo pomožno opremo za strojnico. Remont TET II Jutri se bodo začela dela na rednem letnem remontu 125-megavatne elektrarne Trbovlje II. Domači in tuji strokovnjaki naj bi opravili vsa načrtovana dela do 16. maja. Do srede maja pa naj bi bil dograjen tudi nov trboveljski velikan — 360 metrov visok dimnik pri termoelektrarni Trbovlje II. Osnovni namen gradnje novega dimnika je izboljšati okolje v Zasavju. Kdaj šolske počitnice? Komite za turizem izvršnega sveta Slovenije je začel razpravo o možnostih za premaknitev časa zimskih in letnih počitnic. Ekonomska fakulteta je izdelala elaborat o premakljivih počitnicah, ki naj bi zadovoljevala širši krog občanov, ki imajo šoloobvezne otroke. Sedaj morajo odhajati na dopust v glavni sezoni, ko so cene najvišje. Razprava je že v začetku precej burna, ker se ob njej sooča veliko različnih pogledov. Šolsko pedagoške ovire, predvsem pa ustaljena tradicija bodo težka protiutež dejstvom, . kir^j govorijo v prid drugačnega časa šolskih počitnic. Komite je sklenil, da je treba razpravo prenesti v vse tiste sredine, ki so zainteresirane, da se šolske počitnice premaknejo. Dražji avtomobili? Po predlogu samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenili jugoslovanski proizvajalci avtomobilov se bodo cene avtomobilov, če ostanejo v veljavi sedanje osnove za davčni obračun, zvišale od 17 do 23,6 odstotka. Francosko-jugoslovanska banka V Parizu so podpisali sporazum o ustanovitvi francosko-jugoslovanske banke z začetnim kapitalom 10 milijonov frankov. Podpisale so ga francoske in jugoslovanske banke. V začetni glavnici sodeluje vsaka stran s 50 odstotki. Glavna naloga te banke pa je izboljšati gospodarske odnose med Francijo in Jugoslavijo ter trgovino s tretjim svetom. Utvar ni več Lani je slovensko gospodarstvo poslovalo precej drugače kot je predvidevala resolucija o razvoju v letu 1975. Družbeni proizvod je narastel za skoraj 8 odstotkov manj od predvidenega, skupna izguba se je povečala za 130 odstotkov, bruto osebni dohodki pa za 30 odstotkov. Pokroviteljsvo za Triglav Trboveljska skupščina je sprejela pokroviteljstvo nad slovenskim kulturnim in športnim društvom Triglav v Miin-chn . Temu društvu bo skupščin i podelila tudi prapor, in sicer na 5. srečanju kulturno-umetniških društev in klubov zahodne Evrope, ki bo 8. maja v Munchnu. Referendum za samoprispevek Kamnik - V nedeljo, 4. aprila, bodo v občini Kamnik glasovali o podaljšanju samoprispevka za potrebe krajevnih skupnosti in za izgradnjo šolskega centra. Zbori občanov, ki so bili v marcu, so podprli takšen način sofinanciranja krajevnih potreb. Z dosedanjim samoprispevkom je bilo zgrajenih več vodovodov in okrepljeno električno omrežje ter asfaltirane ceste in ulice. Vseh potreb in zahtev občanov v krajevnih skupnostih še ni rešenih. Bodo se reševale, če bo izglasovan samoprispevek. Sredstva dosedanjega samoprispevka so občani oplemenitili s svojim delom. Na primer v krajevni skupnosti Pšajnavica so napeljali vodovodi, zgradili novo električno omrežje, vse s prostovoljnim delom, plačali so samo uporabljeni material. V Kamnik bo pritekla nova pitna voda iz zajetja pri Iverju, del sredstev je prispevala krajevna skupnost Kamnik iz samoprispevka in s tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje vode. Polovica od 2 odstotkov samoprispevka bo namenjena za izgradnjo šolskega centra, v katerem bodo učenci po končani osemletki nadaljevali šolanje v Kamniku prvi dve leti v skladu s konceptom usmerjenega izobraževanja ter se usposo- Jesenice bili za določen poklic ali pa nadaljevali šolanje. V centru se predvideva, da bo nadaljevalo šolanje 80 do 90 odstotkov učencev, ki končajo osemletko. Dosedanji prostori gimnazije so premajhni, saj je na voljo 872 kvadratnih metrov površine vključno s hodniki, učilnico in zbornico za 370 dijakov. To je dobra četrtina učencev, ki končajo obvezno osemletno šolanje v kamniški občini. Zato morajo nadaljevati šolanje zunaj občine, kar pa je velika finančna obremenitev za starše in dijake, ki se morajo vsak dan voziti ali pa stanovati v internatih. Na zboru občanov je občan lepo povedal, da enoletni prevoz dijaka z avtobusom v Ljubljano stane toliko, kot bo prispeval sredstev v vseh petih letih za prevoz z avtobusom. Kamničani pričakujejo, da bo v šolskem centru možno nadaljevati šolanje še za nekatere smeri sedanjih srednjih šoL V okviru gimnazije je sedaj že ustanovaljena pedagoška smer. Z glasovanjem za samoprispevek bodo občani kamniške občine glasovali za boljše pogoje pri izobraževanju mladine, (za pospešno nadaljevanje razvoja vasi, mesta,, za boljši družbeni standard krajevnih skupnosti. F. Kladnik Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK Jesenice so obravnavali potek in uspeh akcije podpisovanja samoupravnih sporazumov v organizacijah združenega dela, potek akcije za uspešen prehod na nov sistem plačevanja v organizacijah ter nekaj drugih vprašanj. Ugotovili so, da je akcija za podpisovanje samoupravnih sporazumov o pokritju izgub v elektro gospodarstvu in v železniškem gospodarstvu zadovoljivo potekala, da pa v nekaterih organizacijah sporazumov niso hoteli podpisati, in to predvsem v takih, kjer se ustavna načela vse prepočasi uresničujejo, obenem pa so organizacije v slabem gospodarskem položaju. Akcija za uspešen prehod na nov sistem plačevanja pa je v jeseniški občini zadovoljivo stekla. D. S. Kranj Člani predsedstva občinske konference socialistične zveze Kranj so do srede, 31. marca, obiskali vse krajevne konference SZDL v kranjski občini. Na obiskih so se seznanili z uresničevanjem pravil o frontni organiziranosti socialistične zveze v krajevnih skupnostih, z razvojem delegatskega sistema in samoupravnih odnosov ter z vsebino dela in organizacijskimi vprašanji delovanja krajevnih konferenc SZDL. Na podlagi obiskov bo zdaj posebna skupina pripravila oceno. Na četrti redni seji se je v sredo, 31. marca, sestal upravni odbor združenja samostojnih obrtnikov kranjske občine. Na seji so razpravljali o pripravi prvega sejma malega gospodarstva v Kranju, o pripravah na druge športne igre obrtnikov v Mariboru in o pripravi skupščine obrtnikov. Obravnavali pa so tudi predlog skupščine o zaposlovanju več kot pet oziroma do sedem delavcev v zasebni obrti in predlog odloka o dejavnostih, ki bi se smele opravljati kot popoldanska obrt. A. Z. Radovljica V sredo, 31. marca, je bila osma seja predsedstva občinske konference socialistične zveze, na kateri so med drugim obravnavali stanje zdravstva in stabilizacijske ukrepe. Pred sejo predsedstva pa je bila v sredo zjutraj tudi prva seja posebne delovne skupine za pripravo občinske problemske konference o štipendiranju. Skupina bo zdaj pripravila gradivo za konferenco, ki bo v drugi polovici aprila. Včeraj se je sestal koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav v radovljiški občini. Na sestanku so se pogovorili o proslavah, ki bodo v občini do konca leta. V sredo je bil v Radovljici pogovor o možnostih za vključevanje muzejev radovljiške občine v turistično dejavnost. Ugotovili so, da je na tem področju še vrsta neizkoriščenih možnosti. V občini je namreč Spominski muzej talcev v Begunjah, Kovaški muzej v Kropi, Čebelarski muzej v Radovljici, planšar-ska in sirarska zbirka v Stari Fužini v Bohinju, Linhartova soba in Šivčeva hiša. A. Ž. J Skofja Loka Včeraj je bila v Škofji Loki seja sveta za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. Sklicala jo je občinska konferenca SZDL Skofja Loka. Člani sveta so se na njej dogovorili za sklic problemske konference o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju. -jg Tržič V ponedeljek, 29. marca, je bila v Tržiču 28. redna seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o oceni volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK in pri tem ugotovili, da združuje organizacija ZK v tržiški občini 603 komuniste, od katerih je 159 žensk in 444 moških. Mladih do 27. leta je 133 ali dobrih 22 odstotkov. Volilne konference so prinesle tudi novosti v organiziranost Zveze komunistov. Število osnovnih organizacij se je od 22 povečalo na 37, število svetov ZK pa od 3 na 5. Večina osnovnih organizacij je izvolila sekretariate. V manjših pa sekretariatov niso izbirali. Za sekretarje je bilo izvoljenih 6 žensk in 31 moških. Pred tem je sekretarsko zadolžitev sprejela le ena ženska, kar pomeni, da se je po volilnih konferencah sestava v prid žensk izboljšala. Sedem sekretarjev je mlajših od 27 let, medtem ko pred volilnimi konferencami v tržiški občini ni bilo sekretarja, mlajšega od 27 let. Zal vse osnovne organizacije niso upoštevale sklepe občinske konference o izvolitvi poverjenikov za idejnopolitično usposabljanje in kadrovsko politiko. Le 21 osnovnih organizacij je v celoti uresničilo sklep občinske konference o volilnih konferencah. Na ponedeljkovi seji komiteja so predsedniki poročali o delu komisij in predlagali letošnje delovne programe, razen tega pa razpravljali o predlogih novih članov v organih občinskega komiteja. Danes, 2. aprila, se bo sešla na 13. redno zasedanje občinska konferenca ZKS Tržič. Delegati se bodo seznanili z zunanjepolitičnim položajem, poročilom nadzorne komisije o lanskem finančnem poslovanju organizacije in predlogom letošnjega finančnega načrta. Konferenci je predlagana tudi razrešitev delegacije komiteja za zasedanja občinske konference SZDL in njenega predsedstva. Zbori občinske skupščine Tržič so na torkovem zasedanju sprejeli družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj. Namen spremenjenega družbenega dogovora je pospešitev stanovanjskega varčevanja občanov in poživitev stanovanjske gradnje. Družbene in gospodarske razmere sta ju zadnje čase precej zavrle in razvrednotile denar, varčevan za stanovanja. -jk Priznanje politiki neuvrščenosti STOCKHOLM — »Naš gost je simbol nove Jugoslavije«, so pisali in pišejo švedski časniki ob včeraj končanem obisku predsednika republike Tita in njegovih sodelavcev Miloša Miniča, Mare Radič, Mirka Mulutinoviča in drugih v prijatejski Švedski. Ponedeljkov prihod našega predsednika na letališče Arlanda je neposredno prenašala švedska televizija. Takšne pozornosti so deležni le redki tuji državniki, ki obiščejo Švedsko. Poveljnik častne čete gojencev kraljeve garde je raportiral v našem jeziku! Jugoslovanski predsednik je imel na Švedskem pomembna srečanja. Sestal in pogovarjal se je z mladim kraljem Carlom Gustavom XVJ. in premierom Olofom Palmejem ter njunimi sodelavci. Srečal se je s predsednikom parlamenta Allardom, guvernerjem švedske banke Wickmanom, stockholmski županom Aronsso-nom, predstavniki diplomatskega zbora in številnimi drugimi uglednimi osebnostmi stockholmskega in švedskega političnega in javnega življenja. Čeprav na programu ni bilo veliko uradnih srečanj, so gostitelji in gostje s predsednikom Titom in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem na čelu izkoristili vsako priložnost za pogovore. V ospredju so bili pogovori o medsebojnih odnosih in krepitvi gospodarskega, tehničnega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja med državama, mednarodnih odnosih in kriznih področjih svetovnega miru, novi konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo prihodnje leto v Beogradu, vključevanju naših delavcev v švedsko družbeno življenje in delovanju sovražnih emigrantskih skupin. Veliko besed je bilo izrečenih o uveljavljanju neuvrščene politike. O tem najbolje pričata zdravici našega predsednika in švedskega kralja Carla Gustava XVI. Gostitelj je govoril o velikem prispevku Tita k sodelovanju neuvrščenih držav, ki ga Švedi dobro poznajo. Na osnovi takega sodelovanja je bil po besedah švedskega kralja izoblikovan program za premostitev nasprotij med bogatimi in revnimi državami. Ta prepad se mora zmanjšati, če se želimo izogniti tragičnim posledicam. Jugoslovanska zunanja politika je pomembna v Evropi. Prihodnja konferenca o varnosti in sodelovanju v Beogradu to potrjuje. Švedski kralj je poudaril tradicionalno dobre odnose med državama in sodelovanje v okviru OZN, gospodarske, tehniče in kulturne stike, za kar skrbi posebna mešana komisija, izmenjavo izkušenj o graditvi družbenopolitičnega sistema in turistično sodelovanje. Na velik odmev je naletel Titov odgovor, ko je dejal, da je bil Švedski omogočen miren razvoj, daljši od poldrugega stoletja, ko je vse svoje vire in ustvarjalno energijo lahko usmerila za gospodarski, socialni in kulturni napredek, za boljše življenje svojih ljudi. Predsednik je poudaril, da je najrazličnejše sodelovanje, od gospodarskega, turističnega do .zaposlovanja naših delavcev na Švedskem in skrbi švedskih oblasti zanje trdna osnova prijateljstva med narodi. Ko je Tito opozoril na sorodna stališča držav pri boju zoper nasilje in hegemonizem v mednarodnih odnosih in za neodvisen in svoboden razvoj vseh, je poudaril, da se Švedska in Jugoslavija skupno zavzemata za razorožitev, za pravičnejše mednarodne ekonomske odnose in za uresničevanje sklepov helsinške konference. Posebno pa nam je ljubo, pravi Tito, da je švedska neblokovska politika zelo blizu neuvrščeni. Švedska podpora nam je pomembna. Velike možnosti so v sodelovanju in povezovanju demokratičnih in naprednih držav, nacionalnih in političnih gibanj ter proti blokovski delitvi sveta. BUENOS AIRES - Generalpodpolkovnik Jorge Rafael Videla je v začetku tedna prisegel ko 39. predsednik Argentine. Novi predsednik je bil eden od voditeljev državnega udara, ki je spravil s položaja predsednico Isabelo Peron. Mandat argentinskega vojaškega režima bo predvidoma trajal tri leta. Videla je obljubil hitro obnovitev reda, odpravo hude ekonomske krize, nemilosten boj proti gverili, spoštovanje zakonov in obračun s korupcijo ter javno nemoralo. Nova vlada nadaljuje s čistkami predvsem v državnem aparatu in diplomatski službi. Slišati je, da je zaprtih 1500 ljudi. SOFIJA — V bolgarskem glavnem^ mestu se je začel 11. kongres Komunistične partije Bolgarije, ki se ga udeležuje 1575 delegatov in okrog 100 delegacij iz tujine, med katerimi je tudi naša, ki jo vodi član IK CK ZKJ Munir Mesihovič, ki je v imenu ZKJ že pozdravil kongres. Uvodni referat je imel generalni sekretar bolgarske Komunistične partije Todor Živkov in poudaril povezanost s KP Sovjetske zveze in drugimi socialističnimi ter delavskimi partijami. Omenil je tudi odnose na Balkanu in sodelovanje z Jugoslavijo ter napore za zboljšanje teh odnosov. Omenil je napredek v političnih, gospodarskih in kulturnih stikih, za kar imajo največ zaslug boljši odnosi med ZKJ in KP Bolgarije. LIBANON — Začasni vojaški guverner Libanona general Ahdab je pozval sprte strani, naj odložijo orožje in poiščejo mirno rešitev krvavih spopadov v Libanonu. Združene države Amerike opozarjajo predvsem Sirijo in Izrael,naj se ne vmešavata v libanonski spor, po drugi strani pa so same aktivirale VI. ladjevje v Sredozemlju. Pomislek, če Libanon le ni v precepu tujih interesov, je upravičen. Uspešnost sirskega mirovnega posredovanja ni znana. Ali bo sploh mogoča ob stališču ZDA? Slišati je tudi za možnosti, da bi se begunci iz Libanona naselili na Cipru. Menda se jih je na otok že pripeljalo okrog 2000. CELOVEC - Privržencev solidarnostnega gibanja za pravice Slovencev in nasprotnikov preštevanja je vedno več. Gibanju se je pridružila že več kot 20 naprednih organizacij in številni posamezniki, med katerimi omenjajo predsednika socialistične mladine Avstrije Albrehta Konecnvja, predsednika sindikata avstrijskih novinarjev Nenninga, kanclerjevega sina dr. Petra Kreiskega, socialističnega voditelja Guttenbrunnerja, pisatelja Helmuta Qualtingerja itd. Akcijski komite za pravice koroških Slovencev zbira podpise med koroškimi Slovenci in nemško govorečimi Avstrijci. Namenjeni so dunajskemu parlamentu. J. Košnjek Olajšava za borce Tržič — Izvršni svet tržiške občinske skupščine je predlagal delegatom skupščine v potrditev spremenjen odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju tržiške občine. Sprememba se nanaša na oddajanje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini borcem in udeležencem NOB, ki imajo pri tem kot kategorija občanov pod posebno družbeno skrbjo določene olajšave. Le-te je upošteval tudi stari odlok, vendar sta občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič in izvršni svet menila, da je bil preširok in premalo konkreten. Spremenjen odlok, ki ga je občinska skupščina v torek potrdila, omogoča dodelitev stavbne parcele v družbeni lastnini borcem brez lavnega razpisa, ki je sicer pri oddaja- nju stavbnih parcel običajen. Upravičenci morajo imeti priznano posebno dobo v dvojnern trajanju pred 1. januarjem leta 1945 do 15. maja 1945 brez prekinitve. Potrdilo o posebnem štetju izda upravni organ občinske skupščine, prosilci pa morajo biti brez svoje hiše ali stanovanja. O prednostnem redu odloča čas udeležbe v NOB oziroma dolžina dvojnega štetja. Stari odlok teh določil ni upošteval, temveč je sodelovanje v NOB potrjevala komisija i* borčevske in invalidske zadeve. Upravičenec do takšnega stavbnega zemljišča bo moral plačati odškodnino v višini dveh tretjin izklicne cene kvadratnega metra dodeljenega zemljišča. Za parcele, za katere je občina plačala odškodnino, Pa dvotretjinska višina izklicne cene ne velja. -jk Financiranje krajevnih skupnosti Jesenice — V torek, 30. marca, so krajevno skupnost Javornik — Koroška Bela obiskali člani IK predsedstva CK ZKS in se s predstavniki družbenopolitičnega-življenja v tem kraju pogovarjali o uveljavljanju samoupravnega.družbenega planiranja v krajevni skupnosti. Na posvetu so ugotovili, .da je v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela zadovoljivo potekala sama izvedba srednjeročnega plana, da pa je plan Se vedno premalo usklajen in da ga oo potrebno predstaviti pred širšim zborom občanov v krajevni skupnosti. Prav tako naj bi o njem razpravljale tudi temeljne ^ organizacije združenega dela na terenu in na osnovi konkretnih in jasnih ciljev °aj bi se sporazumeli o načinih financiranja krajevne skupnosti, ki je Po velikosti ena večjih krajevnih skupnosti v jeseniški občini. Viri financiranja se izkazujejo v samoprispevku ter v prispevku delovnih organizacij, ki'pa naj ne bi namenjale Je neki določen znesek, temveč bi po lastni želji financirale sprejete programe. D. S. ' \ Enotna prispevna stopnja za zaposlovanje Skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj je na svoji seji v sredo potrdila poslovno poročilo skupnosti za leto 1975, sklepala o zaključnem računu za preteklo leto in sprejela ugotovitveni sklep o prispevni stopnji za zaposlovanje v letošnjem letu. Tako kot vse druge regijske skupnosti se je tudi gorenjska znašla pred »gotovim dejstvom«: treba je bilo namreč potrditi prispevno stopnjo 0,18 odstotka od dohodka TOZD, ki jo je sprejela Zveza skupnosti za zaposlovanje enotno za vso Slovenijo, čeprav ^oLg°renjska reg»Ja zavezala za prispevno stopnjo 0,17 odstotka po družbenem dogovoru. Sprememba je nastala zaradi poračuna primanjkljaja v letu 1975 in nižje stopnje v prvem tromesečju letošnjega leta, ki je veljalo za začasno financiranje. Kljub povečani prispevni stopnji pa se sredstva, ki bi se natekla preko sprejetega finančnega načrta regijske skupnosti, ne bodo koristila in se bo presežek prenesel v naslednje leto. V lanskem letu so se v gorenjski regiji natekala sredstva za zaposlovanje po prispevni stopnji 0,16 odstotka iz bruto osebnega dohodka. V sklad za zaposlovanje se je nateklo 6,4 milijona din, kar je bilo za 4 odstotke manj kot je bilo planirano. Pri funkcionalnih izdatkih dejanski izdatki niso presegli planiranih: tako je bilo nianj izplačano za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo, za poklicno usmerjanje, prehrano ni prenočišče nezaposlenih ter zdravniške preglede pred zaposlitvijo. Skupnost je poslovno leto zaključila s pozitivnim zaključnim računom. L. M. ___. Raziskovalna dejavnost sestavni del načrtovanja Kranj — V ponedeljek, 29. marca, je bila v Kranju tretja seja skupščine raziskovalne skupnosti kranjske občine. Delegati so med drugim sprejeli statut raziskovalne skupnosti in načrt dela za letos, obravnavali pa so tudi družbeni načrt občine za letos. V letošnjem delovnem programu si je kranjska raziskovalna skupnost zadala več nalog. Tako namerava oceniti položaj raziskovalne dejavnosti v občini, hkrati pa opozoriti delovne organizacije, naj v prihodnje tudi same posvetijo večjo skrb tej dejavnosti. Gre za to, da bi raziskovalna dejavnost v prihodnje na vseh področjih načrtovanja, tako pri pripravi in sprejemanju različnih razvojnih in družbenih programov kakor pri investicijskih vlaganjih, postala sestavni del tudi kot strošek. Opozorili so, da so danes na primer le redke delovne organizacije, ki se ob pomembnih razvojnih odločitvah poslužujejo različnih raziskav. Druga naloga, ki ji skupnost letos namerava posvetiti posebno skrb, je pospeševanje izumiteljstva, nova-torstva in tehničnih izboljšav. Za to področje bodo ustanovili posebno Seminar za mlade v Komendi Nedavno ustanovljena komisija za idejno-politično delo pri 00 ZSMS Komenda je 26. marca pripravila seminar za člane in ostale mladince KS Komenda! Jože Zagore, predsednik komisije za idejno-politično delo pri OK ZSMS Kamnik, je predaval o vlogi ZSM v socialistični skupnosti. Povabili smo predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev ter osnovnih organizacij Most in osnovne šole, vendar so se vabilu odzvali le predstavniki 00 ZK, športnega in gasilskega društva ter društva upokojencev. V prvem delu je predavatelj opisal vlogo mladine v zgodovini delavskega m osvobodilnega gibanja, v katerem so mladi vedno igrali pozitivno revolucionarno vlogo. Opozoril je na negativne pojave in ideologije, ki lahko zavedejo mladino na napačno pot. To je treba preprečevati z izobraževanjem in idejno-političnim usposabljanjem. Kadar prihaja do razlik med teorijo in prakso, ne smemo obupati, marveč moramo te razlike nenehno manjšati in odpravljati. Drugi del predavanja je bil živahnejši, saj so ga dopolnjevale številne pripombe mladih in njihovih gostov. Razpravljali smo o mladinskih delovnih akcijah in njihovem pomenu pri idejnem izobraževanju in kadrovanju, o sodelovanju z 00 ZK Komenda, ki ga doslej praktično ni bilo, o problemih obveščanja in razdrobljenosti članov v desetih vaseh naše KS, o prostorskih problemih in o sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi. Želimo, da bi se začeto delo uspešno nadaljevalo, pri čemer si obetamo največ pomoči od sodelovanja z OO ZK Komenda. M. Založnik Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj objavlja prosta mesta učencev v gospodarstvu za naslednja področja: - NA PODROČJU KRANJA 3 učenci v gospodarstvu za izučitev poklica elektromonter — elektroinstalater 1 učenec v gospodarstvu za izučitev poklica ključavničar - NA PODROČJU ŠKOFJE LOKE 2 učenca v gospodarstvu za izučitev poklica elektromonter — elektroinstalater - NA PODROČJU MEDVOD 1 učenec v gospodarstvu za izučitev poklica elektromonter — elektroinstalater - NA PODROČJU TRŽIČA 1 učenec v gospodarstvu za izučitev poklica elektromonter — elektroinstalater Pogoj je dokončana osemletka. Ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: DES Ljubljana — Elektro Kranj, Kranj, C. Staneta Žagarja 53 a. komisijo, ki se bo predvsem zavzemala za ustreznejše vrednotenje te dejavnosti v organizacijah združenega dela ter v občini nasploh. Delegati so menili, da bi delovne organizacije morale izdelati in sprejeti posebne pravilnike o podeljevanju priznanj in nagrad za izume in tehnične izboljšave. Razen tega pa si bo komisija pri raziskovalni skupnosti tudi prizadevala, da bi za izredne dosežke na tem področju posamezniki lahko dobili tudi občinsko priznanje ali nagrado, kar doslej praviloma ni bila praksa na tem področju. Delovne in druge organizacije pa bo občinska raziskovalna skupnost tudi sproti seznanjala z možnostmi za sodelovanje z raziskovalno skupnostjo Slovenije predvsem kar zadeva možnosti za različne raziskovalne in razvojne naloge. In nenazadnje se namerava skupnost, če bo na voljo denar, lotiti še ene pomembne akcije. Raziskati nameravajo onesnaženost zraka na cestah v Kranju v prometnih konicah. Čeprav je bilo na tem področju že nekaj narejenega (predvsem glede merjenja žveplovega dioksida), si obetajo še več od raziskav o gostoti ogljikovega monoksida, dušikovih spojin in raznih drugih plinov v zraku. Pričakujejo, da bo takšna raziskava potrdila oceno, da spada Kranj v tako imenovano tretjo skupino onesnaženosti zraka, kar pomeni, da je onesnaženost precejšnja, vendar ne tako velika, da bi bila že škodljiva. Vseeno pa morajo tiste občine, ki spadajo v tretjo skupino, do konca tega oziroma začetka prihodnjega leta izdelati sanacijski proigram. Občinska raziskovalna skupnost bi po takšni raziskavi lahko Eomagala pri sanacijskih ukrepih, otila bi se namreč študije o preusmeritvi prometa, o spremembi delovnega časa v delovnih organizacijah in podobnih. Na seji so tudi pojasnili, da občinska raziskovalna skupnost nima lastnih sredstev in zato nima možnosti za konkretne akcije. Kadar pa bodo takšne akcije potrebne za posamezno območje ali celotno občino, bo potrebno sporazumevanje z delovnimi organizacijami za financiranje takšnih skupnih nalog. Do takrat pa bo skupnost imela predvsem posredovalno in informativno vlogo. A. Zalar /O ljubljanska banka OBVESTILO LJUBLJANSKE BANKE PODRUŽNICE KRANJ UPRAVLJALCEM IN DEPONENTOM 0 NAČINU PRIDOBIVANJA SOGLASIJ ZA INVESTICIJE Ljubljanska banka, podružnica Kranj s svojimi enotami na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču sodeluje pri financiranju razširjene reprodukcije svojih komitentov tako, da odobrava investicijske kredite, prevzema garancije za zagotovitev sredstev iz tekočega priliva investitorjev in. avalira menice za odplačilo blagovnih kreditov V okviru odobrenih kreditov in izdanih garancij o zagotovitvi sredstev izdajajo enote tudi garancije m avalirajo menice za zavarovanje plačil investitorja izvajalcu del oz dobavitelju po določilih 5 člena zakona o zagotavljanju plačil za investicije (Uradni list SFRJ. št 30/ 75) in 6 člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ št 60/75) Garancije in avale na menicah lahko dajejo enote do višine likvidnega investicijskega potenciala Ugotovljeni likvidni investicijski potencial mora banka zmanjšati za sredstva tistih svojih ustanoviteljev in deponentov, ki niso bili pripravljeni jamčiti za zadevne investicije Upravljala Ljubljanske banke so se z dogovorom o poslovni politiki za 1976 in z ukrepi za njegovo izvajanje dogovorili, da bo banka določila glede pridobivanja soglasij za investicije izvajala tako, da bo preko informativne službe obveščala upravljalce in deponente o vseh odobrenih posojilih, izdanih garancijah o zagotovitvi sredstev in danih avalih na menicah za investicije Kolikor se posamezni upravljalec oziroma deponent v roku enega meseca ne bo izjavil proti sprejetim sklepom, bo banka smatrala, da soglaša z izdajo garancij in avalov v smislu navedenega zakona Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice v Kranju je na svoji seji dne 18 3 1976 razpravljal o načinu obveščanja upravljalcev in deponentov o odobrenih kreditih, izdanih garancijah za zagotovitev sredstev in danih avalih in sprejel naslednji sklep: 1 Enote LB podružnice Kranj bodo o sprejetih sklepih obveščale svoje upravljalce pismeno 2 Deponentom pa bodo podatki o sprejetih sklepih v zvezi s kreditiranjem in garantiranjem investicij na vpogled na oglasnih deskah — v enoti Jesenice, Titova 8 — v enoti Kranj, Cesta JLA 4 — v enoti Radovljica, Gorenjska 16 — v enoti Šk. Loka, Šolska 6 — v enoti Tržič, Trg svobode 1 V Kranju, dne 26 3. 1 976 MEBLO , Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa (3®Q0(š& po posebni ceni Kaj tare občane v kranjski občini? Februarja so bili v kranjski občini zbori občanov v krajevnih skupnostih, kjer so razpravljali o predlogu družbenega načrta za letos, ponekod o osnutku proračuna in o številnih krajevnih problemih, s katerimi se vsak dan srečujejo in ubadajo. Na podlagi pripomb, predlogov, želja in stališč je 30. marca občinska skupščina sprejela družbeni načrt občine za letos in letošnji občinski proračun. Poglejmo, kaj tare občane v kranjski občini in o čem so govorili na zborih občanov. Besnica — V proračunu je premalo denarja za vzdrževanje cest in drugih komunalnih objektov in premalo za potrebe krajevnih skupnosti. Bitnje — Zanima jih, kako se bo financirala skupnost mestnih krajevnih skupnosti in so proti ukinitvi trgovine v Srednjih Bitnjah. Predlagajo, da se ukinitev trgovine odloži za nekaj tednov, da bi krajevna skupnost skušala urediti problem. Brniki — Največ so razpravljali o vodovodu in pomanjkanju prostorov za delo krajevne skupnosti in družbenih organizacij. Breg ob Savi — Želijo, da se vas urbanistično uredi, da bi tako dobili nove lokacije za,gradnjo stanovanjskih hiš na desnem bregu Save. Prav tako je treba urediti ozko grlo ob hiši številka 6. Cerklje — Predvsem so opozorili da imajo krajevne skupnosti premalo denarja za redno delo. Duplje — Čeprav zbirajo denar s samoprispevkom na podlagi referenduma, še vedno nimajo dovolj denarja za ureditev kanalizacije. Težave imajo tudi zaradi pomanjkanja prostorov za delo organizacij, ker v šoli zaradi razširitve varstva ni pogojev za sestanke. Gorenja Sava — Inšpekcijske službe naj bolj nadzirajo odlaganje smeti in odpadkov v Savo. Ne bi bilo napak tudi urediti (pokositi) brežine Save in obvoznice. Zahtevajo, da je treba prenehati z zasipanjem ceste na Šmarjetno goro z lešem. Menijo, da bi bilo **Hba razširiti priključek Kolodvorske ulice na Ljubljansko cesto, dokler ne bo končana obvoznica. Sprašujejo pa tudi, kaj je z ustanovitvijo lokalne radijske postaje v Kranju. Golnik — Tudi na Golniku se ne strinjajo s sedanjimi merili za delitev sredstev krajevnim skupnostim. Razen tega opozarjajo, da je treba čimprej urediti vzdrževanje vaškega vodovoda in kanalizacije, da mora pri izdelavi urbanističnega načrta sodelovati tudi krajevna skupnost in da bi bilo treba ureditev ceste Kranj—Golnik upoštevati v naslednjem petletnem programu. Grad — Poleg družbenega načrta so govorili tudi o škodi, do katere je prišlo zaradi razširitve ceste na Šen-tursko goro. Huje-Planina-Čirčiče — V tej krajevni skupnosti imajo največ problemov, ker ob hitri stanovanjski gradnji niso bili vzporedno grajeni tudi drugi objekti družbenega standarda. Ugotavljajo, da je treba šolo in vrtec zgraditi takoj in popraviti ter urediti nekatere ceste kot so: priključek Ceste 1. maja na Smledniško cesto, popraviti cesto Cirčiče —Planika, zgraditi peš pot do industrijskega središča na Laborah, asfaltirati glavne dovozne ceste do blokov, zgraditi Cesto talcev, odstraniti »naselje prikoličarjev« pri mostu čez Kokro, zgraditi javno razsvetljavo ob Cesti 1. maja in okrepiti lokalni avtobusni promet do Planine in Cirčič. Jezersko — Občani ugotavljajo, da še vedno niso odpravljene posledice lanskega neurja v Kokri in opozarjajo, da bo morebitno ponovno neurje napravilo še večjo škodo. Prav tako bi bilo treba popraviti Vabilo Vabim vse bivše borce Kokrškega odreda in njegovih enot, ki živijo na območju občine Kranj, da pridejo v sredo, 7. aprila 1976, ob 18. uri v dom JLA (v Kranju) na tovariški razgovor. Prosim vse borce, ki bodo prebrali to obvestilo, da na to srečanje opozorijo, tudi vse svoje prijatelje-borce odreda. PREZELJ JANKO- STANE kulturni dom in hotel Planiko, sicer se bosta oba objekta podrla. Razen tega naj bi trgovsko podjetje Central poskrbelo, da bi na Jezerskem imeli svež kruh. In nazadnje se zavzemajo še za ureditev ceste Kranj—Jezersko (v srednjeročnem programu), sicer bo močno prizadet turistični razvoj kraja. Kokrica — Na Kokrici jih med drugim zanima, kdaj bodo dobili odgovore na sklepe zbora občanov in poudarjajo, da morajo biti pri tehničnem prevzemu ceste na Brdu zraven tudi predstavniki krajevne skupnosti zaradi popravila obvoznih cest. Predlagajo tudi, da bi krajevna skupnost imela plačanega tajnika in ugotavljajo, da je premalo denarja za delo družbenopolitičnih organizacij. Pripomnili so še, da denar med krajevne skupnosti ni pravilno razdeljen. Hrastje — Opozarjajo, da nimajo ustreznih prostorov za delo družbenih organizacij in da so samo trije telefoni v krajevni skupnosti Hrastje, Voklo in Voglje premalo. Zavzemajo se tudi za novo trgovino in da se na Planini čimprej zgradita nova^ šola in vrtec. Predlagajo, da bi lokalni avtobusni promet potekal do Hrastia in Prebačevega in da se končno vendarle že asfaltirana cesta Šenčur — Voklo — Trboje. Kokra — Prebivalci so zainteresirani za ureditev gozdne poti in mostu čez Kokro in za čimprejšnjo regulacijo hudournikov. Velike težave imajo tudi zaradi prenizke električne napetosti, zato sprašujejo podjetje Elektro Kranj, kdaj namerava postaviti novo transformatorsko postajo. Kranj-Center — Največ so razpravljali o čistoči v mestu, odvozu smeti in urejanju parkov ter nasadov. Opozarjajo, da je glede tega še vedno premalo reda in odgovornosti. Mavčiče — Težave imajo zaradi neurejenega odvodnjavanja na cesti Kranj — Podreča. Posebno na dveh krajih se ob malo večjem dežju nabere na cesti tudi 20 centimetrov vode. Zahtevajo, da se ta problem uredi še letos. Naklo — V Naklem ugotavljajo, da imajo premalo denarja za vzdrževanje makadamskih cest, po katerih vozijo tovornjaki ob sobotah in nedeljah in da bi bilo treba čimprej poskrbeti za stanovanja za učitelje. Še letos bi bilo treba zgraditi novo telovadnico in spremeniti zazidalni načrt, da bi lahko uredili športna igrišča za novo šolo. Razen tega bi bila nujno potrebna regulacija potoka od Strahinja do Struževega. Pritožujejo pa se tudi, ker morajo bolniki v Zdravstvenem domu v Kranju tako dolgo časa čakati za sprejem pri zdravniku. Orehek-Drulovka — Zanima jih, kako je z gradnjo čistilne naprave v Zarici in zahtevajo gradnjo nove ceste Planina — Drulovka, obnovo ceste Kranj—Mavčiče, popravilo mostu čez Savo ob Iskri, preureditev sedanje klasične trgovine v samopostrežno. Sami so tudi pripravljeni prispevati denar za zgraditev novega telefonskega omrežja. Veliko pripomb in kritik pa je bilo tudi na zaprt dom na Šmarjetni gori. O Ide vek — Ne strinjajo se z obnovo vodovoda Tupaliče —Adergas in niso zadovoljni s strokovno obrazložitvijo podjetja Vodovod, da bo dovolj vode za naselji Hotemaže in Olševek. Treba bi bilo najti tudi vsaj toliko denarja, da bi lahko vzdrževali osnovro šolo Olševek. Šola je stara in se podira. Primskovo — Po odstranitvi Vidmarjeve hiše se zavzemajo za ureditev semaforskega križišča, predlagajo izgradnjo pločnika ob Jezerski cesti do Britofa, modernizacijo Oprešnikove ulice in Kurirske poti in povečanje javne razsvetljave. Potrebujejo novo trgovino na Prim-skovem, zahtevajo ureditev kanalizacije v Kokrškem logu od K2K TOZD Oljarica pa da zgradi čistilne naprave. Kokra je namreč močno onesnažena. Menijo tudi, da bi bilo treba povečati tržnico v mestu in urediti večjo specializirano trgovino z zelenjavo v Kranju. Podjetju PTT predlagajo, da podaljša telefonski kabel od gasilskega doma do Gorenj. Preddvor — Za vaščane Možjan-ce je treba nabaviti novo cisterno za pitno vodo, obnoviti kulturni dom, takoj začeti z gradnjo vrtca in stanovanj za učitelje, vzgojitelje in delavce milice. Menijo, da bi tudi lastniki počitniških hišic morali plačevati prispevke (podobno kot občani) za ceste in komunalne probleme. Zavzemajo se, da se v srednjeročni program vnese cesta Kranj—Jezersko. Predoslje — Začeti je treba z urejanjem kanalizacije in javne razsvetljave in zahtevajo lokalno avtobusno progo do Predoselj. Poženik — Menijo, da je družbeni načrt preobširen, zaradi strokovnih izrazov nerazumljiv in da je predvideno premalo denarja za delo krajevnih skupnosti in za komunalne probleme. Prav tako nimajo prostorov za delo sveta KS in družbenopolitičnih organizacij. Podblica — Predlagajo obnovo ceste Nemilje —Podblica. Stražišče — Dokončno je treba urediti Delavsko cesto in zgraditi ob njej razsvetljavo. Nadaljevati je treba tudi z regulacijo Trenče in urediti kanalizacijo od novozgrajenih hiš do graščine. Predlagajo še, da se preuredi cesta na Šmarjetno goro in da se dom na Šmarjetni gori odpre. Šenčur — Krajani zahtevajo, da se še letos asfaltira cesta Šenčur — Velesovo in upajo, da bo končno asfaltirana tudi cesta Srednja vas — Luže. Zavzemajo se še za odstranitev »mežnarije«, da bi lahko zgradili prizidek h kulturnemu domu, nadalje za ureditev avtobusne postaje in za nove otroške jasli in vrtec, ker bodo morali prostore v šoli izprazniti, ko se bo jeseni v njej začel celodnevni pouk. Struževo — Krajani predlagajo ureditev priključka na glavno cesto, povečanje svetlobnih teles v javni razsvetljavi in postavitev zaščitne ograje od transformatorja do Ikosa. Opozarjajo še, da je treba urediti varen prehod čez železniški most in posvetiti večjo skrb ureditvi spodnjega drevoreda. Šenturska gora - Prebivalci predlagajo, da se čimprej uredi avtobusni prevoz delavcev v tovarne oziroma do Cerkelj in da cesto proti Sidražu prevzame Komunalno'podjetje. Tenetiše — Tu so opozorili, da bi pri načrtovanju morali upoštevati, da so v občini tudi nerazvita območja. Tako se na primer ponekod gradijo športni objekti, v Tenetišah pa nimajo recimo prostorov za delo KS, telefona itd. Sprašujejo tudi, kdaj bo obnovljena cesta na Golnik in ugotavljajo, da merila za razdeljevanje denarja za posebne akcije krajevnim skupnostim niso dobra, ker manjše krajevne skupnosti pri večjih delih ne morejo zagotoviti dovolj velike udeležbe lastnih sredstev. Omenjajo še, da iz novega odlagališča za smeti v Vojvodinem boršu zaudarja. Trboje — V Trbojah so med drugim predlagali ureditev telefonskega omrežja. Trstenik — Na zboru so predlagali, da se dopolni urbanistični red in izdela zazidalni načrt za počitniške hišice na Spodnjem in Zgornjem Orlu in na Senožetih nad Povljami. Vodovodni stolp — Zavzeli so se za ureditev dela Valjavčeve ceste in igrišča ob osnovni šoli Simona Jenka. Omenili so možnost, da bi za to uvedli krajevni samoprispevek in da naj bi pri urejanju igrišč sodelovala mladinska organizacija. Nezadovoljni pa so prebivalci s čiščenjem pločnikov in ker problem doma na Šmarjetni gori še vedno ni rešen. Predlagajo, da je treba urediti križišče pred Iskro in sprašujejo, ali so zagotovljena sredstva za izgradnjo poslov-no-stanovanjska objekta ob Cesti JLA. Pregledati pa bi bilo treba tudi vse jaške in odtoke za meteorne vode v krajevni skupnosti. Velesovo — V Velesovem se zavzemajo za razširitev pokopališča, obnovo šole v Adergasu, vodotokov in mostov v krajevni skupnosti ter za večji red pri urbanizaciji v prihodnje. Voklo — Tudi prebivalci krajevne skupnosti Voklo predlagajo, da se asfaltira cesta Trboje-Voklo-Šenčur. Merila za dodeljevanje posebnih sredstev krajevnim skupnostim Ea bi bilo treba spremeniti, tako da i s tem denarjem lahko financirali tudi urejanje telefonskega omrežja. Zalog — Prebivalci te krajevne skupnosti predlagajo, da se v družbeni načrt vnese rekonstrukcija ceste Zalog —Lahovče in Lahovče — Vodice, nadalje da se zaradi slabe napetosti Zalog priključi na podjetje Elektro Kranj in da se zgradi javna razsvetljava v Cerkljanski Dobravi. Zahtevajo pa tudi ureditev pokopališča v Lahovčah in obnovo mostu v Glinjah. Žabnica — V Žabnici pa opozarjajo, da je treba regulacijo potoka Zabnica izvajati v predvidenih rokih in ugotavljajo, da je ta kraj v kranjski občini precej zapostavljen; predvsem glede šole, vrtca in komunale. A. Zalar Q Petek - 2. aprila 197 Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija n.sol.o. razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij licitacij sko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. buldožer TG-90 MA, letnik izdelave 1964, v voznem stanju, izklicna cena 35.000 din, 2. tovorni avto mercedes TATA 6115, letnik 1968, s platojem za prevoz hlodovine in vgrajenim avtomobilskim dvigalom HIAB 193, nekompletnim. Kamion je v nevoznem stanju, izklicna cena 20.000 din, 3. poltovorni avto zastava 625 B v voznem stanju, izklicna cena 20.000 din, 4. kolesni traktor IMT 533, letnik izdelave 1969, v voznem stanju, izklicna cena 35.000 din, 5. enoosna prikolica ljutomer APG —11, letnik izdelave 1969, v voznem stanju, izklicna cena 5000 din, 6. traktorska vitla, vlečna moč 3400 kg, izklicna cena 5000 din, 7. 3 ročne vrtalne stroje cobra z diesel pogonskim motorjem, prilagojenim za delo v gradbeništvu, niso v brezhibnem stanju, izklicna cena za 1 kos 1000 din. V izklicnih cenah ni vštet prometni davek. Licitacijska prodaja bo v sredo, 7. 4. 1976, in to: za družbeni sektor s pričetkom ob 8. uri, za zasebni sektor pa s pričetkom ob 10. uri. Kupci iz družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti pooblastilo svoje delovne organizacije za nakup, zasebni kupci pa morajo vplačati pred dražbo 10 % varščino od izklicne cene. Plačilo kupljenega osnovnega sredstva mora biti opravljeno takoj ob predaji. Ogled osnovnih sredstev, ki se prodajajo, je mogoč vsak dan od 10. do 12. ure od dneva objave do dneva določenega za prodajo. DO Alpetour TOZD Mehanične delavnice, Skofja Loka objavlja prosta delovna mesta 5 avtomehanikov Pogoj: KV avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj terodslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki« Titov trg 4 b — 7 dni po objavi. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šest delavcev s srednjo šolsko izobrazbo Pogoji: končana srednja tehnična, srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola z znanjem enega svetovnega jezika. Zaradi kontinuiranega nočnega dela pridejo v poštev samo moški. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo, obljavljenem v Uradnem listu SFRJ št. 64/74 z dne 13. 12. 1974. Kandidate, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bomo pred sprejemom testirali. Prošnje z življenjepisnimi podatki, podatki o končani šoli, dosedanji zaposlitvi, o disciplinskem oziroma sodnem kaznovanju« kolkovane z 2,00 din državne takse pošljite Carinarnici Jesenice, 64270 Jesenice, Cesta maršala Tita 37. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Elektro Gorenjska, Kranj skupnih služb objavlja naslednja prosta de* lovna mesta v finančni službi: 1. knjigovodje - mehanografa Poleg splošnih pogojev se še zahteva ekonomska srednja šola s 3-letho prakso. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. 2. luknjača — verificerja Poleg splošnih pogojev se še zahteva ekonomska srednja šola z 2-letno prakso. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. 3. administratorja I. Poleg splošnih pogojev se še zahteva upravnu' administrativna šola z 2-letno prakso. Delo se združuje za določen čas — 10 mesecev (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta). Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objav*' v časopisu na naslov: Elektro Gorenjska Kranj, n.sol.o. skup*1* službe Cesta JLA 6/III, 64001 Kranj Vse potrebne informacije lahko dobite v splošni službi. Galerija Kranj — da ali ne (Nadaljevanje iz petkove številke) V prostorih Gorenjskega muzeja je galerijska oz. likovna razstavna dejavnost omogočila že v prvih letih obstoja samostojne razstave mnogim mladim ustvarjalcem, tako kranjskim kot gorenjskim pa tudi 2 ostalih področij, zlasti po ukinitvi, Po porušenju Jakopičevaga paviljona v Ljubljani. Po besedah slikarja Henrika Marchela, tudi dolgoletnega tajnika Društva likovnih delavcev Gorenjske, je bilo delovaje muzeja pomembno že zaradi omenjenih dejstev, še bolj pa, ker je dr. Cene Avguštin osebno spremljal »tudijsko delo mladih slikarjev in kiparjev, beležil njihov razvoj ter JHn omogočal samostojne, povečini *udi prve razstave. Društvo likovnih delavcev Gorenjske, pododbor DLUS, vključuje likovnike vseh petih gorenjskih občin, na območju Gorenjske pa delujejo še skupine, kot je Skupina likovnih amaterjev Kranja, DOLI K oa Jesenicah, LIKOS v Radovljici, slikarske kolonije in pod., likovni pedagogi v občini in v regiji, foto in filmske skupine, arhitekti, umetnostni oblikovalci ter kranjski Center za estetsko vzgojo z izrazito likovno-pedagoško usmerjenostjo. »Najbolj izpostavljeno središče likovnega dogajanja je vsekakor galerijska dejavnost Gorenjskega muzeja, ki je pod močnim vplivom muzejskega cehovstva, ki zavira samoupravno delovanje likovnih delavcev« (Milan Batista). Vendar je v zadnjih letih galerijska dejavnost s sitematičnim in organiziranim kreiranjem in delovanjem dosegla visoko raven in tudi pripomogla k pojmu gorenjske likovne kulture. Po ukinitvi galerijskega sveta (biti le objekt, je pomenilo revolt) je prišlo do nesoglasij med muzejskimi in likovnimi delavci, odvisnosti slednjih od prvih, kar je rodilo predlog omenjenih društev in skupin, ki »s samoupravnega stališča delavcev na likovnem področju hočejo sami krojiti likovno politiko in dejavnost. Vse likovne organiziranosti, kakor Spominski koncert v Kamniku Prvo slovensko pevsko društvo Lira v Kamniku je v počastitev spomina skladatelja Emila Adamiča ob 40-letnici njegove smrti izvajalo koncert izključno skladateljevih pesmi. Koncert je bil v petek, 26. marca, zvečer v veliki dvorani Doma, ki je bila polna hvaležnega občinstva. Dirigiral je prof. Samo Vremšak. Zbor 34 pevcev, ki velja za enega naših najboljših pevskih zborov, je prikazal izbor Adamičeve vokalne glasbe in je dosegel velik uspeh. Poslušalci so z dolgotrajnim odobravanjem izsilili več ponovitev in dodatkov. Bila je to dostojna in lepa počastitev-priljubljenega skladatelja, ki je bil od leta 1903—1909 učitelj na kamniški osnovni šoli in dirigent Lire. Le-tej je posvetil tudi več skladb. -a Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Veleprodaja Kranj, n. sol. o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. fakturista dve delovni mesti za nedoločen čas 2. prodajnega referenta 1 delovno mesto za nedoločen čas 1 delovno mesto za določen čas 3. referenta za obračun avtoparka 1 delovno mesto za določen čas 4. voznika hladilnika 1 delovno mesto za nedoločen čas 5. skladiščnega delavca več delovnih mest za nedoločen čas Združitev dela za določen čas bo trajala do vrnitve delavk s porodniškega dopusta. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: P°d 1., 2. in 3.: srednja šolska izobrazba (ekonomski ali komercialni tehnik) 1 leto delovnih izkušenj in 60 dni poskusnega dela pod 4.: KV voznik tovornega avtomobila, 1 leto delovnih izkušenj in 60 dni poskusnega dela Pod 5.: PK delavec, 1 mesec delovnih izkušenj in 30 dni poskusnega dela Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati Y. 15 dneh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj - Cesta JLA6. Gorenjska oblačila Kranj podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije n.sol.o. objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. pomožnega knjigovodje 2. šoferja Noji: *°d 1.: potrebna je srednja ekonomska ali upravno administrativna •°ja ali najmanj dvoletna administrativna šola ter enoletne praktične ^Ušnje. 2.: kandidati morajo imeti izpit B in C kategorije ter vsaj 2 leti faktičnih izkušenj. *oftnje pošljite na Svet skupnih služb v 14 dneh od dneva Izpisa. Nastop dela je možen takoj. Dodatne informacije dobite 8plošno kadrovski službi. tudi posamezniki, so za uveljavitev samostojno delujoče Galerije« (citirano iz predloga). In do tukaj so težnje za osamosvojitev Galerije razumljive, pogojene, celo utemeljene, saj je v okviru Gorenjskega muzeja dvoboj specifičnih oddelkov, kot npr.: muzej NOB in muzej delavskega gibanja, muzej Slovenska žena v revoluciji, ustanovljene pa so še službe za proučevanje arheologije, etnografije, starejše zgodovine ter kulturne zgodovine (poleg likovne galerije). Ce so v razvoju kulture in njene organiziranosti različne panoge dosegle ustrezajočo obliko, je verjetno potrebno nuditi ustrezajoče možnosti tudi likovnikom in galerijski dejavnosti. Pobudnik in predlagatelj združitve galerijske dejavnosti pri muzeju s CEV pa je prav CEV (Center za estetsko vzgojo) oziroma njen vodja, slikar in družbenopolitični delavec Milan Batista, ki je, kakor je bilo omenjeno v prvem zapisu, konkuriral za mesto direktorja Gorenjskega muzeja, pa je, kakor zatrjuje, že tedaj predlagal združitev obeh dejavnosti zaradi poglavitnih dejstev, namreč: »Ker imata obe dejavnosti poudarek na likovnosti, vsaka zase pa nima dovolj kadra za samostojno ustanovo. Obe dejavnosti obdržita dosedanjo vlogo delovanja, bilo pa bi z novo obliko močneje povezano in organizirano . . .« Janez Poštrak (Se bo nadaljevalo) Zadnji letošnji abonma v Prešernovem gledališču Prešernovo gledališče v Kranju bo sklenilo letošnjo redno abonmajsko sezono z gostovanjem Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo šest zaporednih večerov prihodnji teden (od 5. do 10. aprila) uprizarjalo »mladinsko tragedijo« Franka VVedekinda, nemškega avtorja iz konca prejšnjega stoletja, POMLADNO PREBUJENJE. Tržaška uprizoritev je prva postavitev tega Wedekindovega dela na slovenskem odru, kvalitete te uprizoritve pa predstavljajo dosežek, ki po soglasnem mnenju gledališke kritike sodi v sam vrh letošnjih gledaliških snovanj v slovenskem prostoru. POMLADNO PREBUJENJE v tržaški izvedbi zaposluje celotni tržaški gledališki ansambel, poleg tega pa še štiri goste-študente in absolvente igre z ljubljanske gledališke akademije, ki so kot ustvarjalci nosilnih vlog v tej predstavi pritegnili splošno pozornost občinstva in kritike ter tako pokazali najvišjo stopnjo gledališke ustvarjalnosti in zavzetosti. S tem vabilom tržaškemu gledališču izpričuje Prešernovo gledališče svojo polno pripravljenost, da prispeva — po svojih močeh in možnostih — v polni meri k uresničevanju zamisli o enotnosti slovenskega kulturnega, še posebej gledališkega prostora. To pa je za tržaško gledališče, ki kljub vse širši družbeni afirmaciji — tudi v italijanski javnosti — še vedno deluje v zelo neugodnih in neurejenih pogojih, še posebej pomembno vprašanje, saj je zanj odpiranje šrišega slovenskega kulturnega zaledja življenjskega in eksistenčnega pomena. Hkrati pa vabilo tržaškemu gledališču z naše strani ni zgolj solidarnostna gesta, temveč premišljena in upravičena reperto-arna odločitev, saj tržaški gledališč -niki vseskoz presenečajo z izjemno kvalitetnimi, domišljenimi in oblikovno dovršenimi gledališkimi izvedbami, ki pomenijo tvoren in nepogrešljiv prispevek h gledališkemu življenju v Sloveniji, ki jih tudi v matični domovini ne moremo in ne smemo prezreti. Pri vseh predstavah POMLADNEGA PREBUJENJA bo Prešernovo gledališče razdeljevalo med svoje obiskovalce anketni list, s pomočjo katerega bo poskušalo zbrati neposredna mnenja in odmeve gledalcev na svoj letošnji repertoar, svojo usmeritev nasploh, ter na ta način Eriti do podatkov, s pomočjo katerih o lahko v prihodnjih sezonah še bolj prisluhnilo željam in zahtevam svoje publike ter se v največji možni meri tudi po njih ravnalo. Zato od vseh obiskovalcev POMLADNEGA PREBUJENJA, tako abonentov PG kot tudi ostalih, pričakujemo, da bodo poskusili na vprašanja v anketi čim popolneje odgovoriti, saj nam bodo lahko s tem veliko pomagali. A. K. Šenčurski oktet Ladko Korošec med nami V soboto, 20. marca, je športno društvo Grintavec iz Olševka priredilo kulturno-glasbeno prireditev z naslovom V soboto zvečer z Ladkom Korošcem. Dvorana na Visokem je bila nabito polna. Obiskovalci so z burnimi aplavzi spremljali program nastopajočih. Zvezda večera je bil seveda naš svetovno znani umetnik Ladko Korošec, ki je s svojim lepim programom navdušil vse občinstvo. Najprej je odgovarjal na vprašanja napovedovalke o njegovi umetniški poti, nato pa je zapel nekaj narodnih pesmi in odlomek iz Figarove svatbe. S harmoniko ga je spremljal Milan Stante. Predstavil se je tudi kot odlični igralec in recitator s Kettejevo pesmijo Pijanec. Svoj program je zaključil z zanimivim filmom, ki ga je posnel na svojih gostovanjih po Holandiji, Sovjetski zvezi in Grčiji. Naravne lepote teh dežel in njihove zgodovinske znamenitosti je prikazal s toliko mere ljubezni in poznavanja umetnosti, da nas je ob gledanju filma vse prevzelo. Vsi, ki so se zbrali v visoški dvorani, so hoteli videti Ladka Korošca. Skoraj nemogoče se jim je zdelo, da bi se tako velik umetnik odzval vabilu nekega majhnega športnega društva. In ko je ta velik operni pevec, ki s svojim blestečim glasom osvaja množice po vsem svetu, prišel med nas tako skromen in neposreden, smo ga še bolj vzljubili in ga še višje cenimo. Tudi drugi nastopajoči so svoj program skrbno pripravili in ga dobro izvedli. Folklorna skupina učencev osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora pod vodstvom prof. Alenke Kri-šelj in Mirka Udirja je tako navdušila, da so morali svoj program večkrat ponavljati. Za ljubitelje narodnih pesmi je poskrbel priznani Šenčurski oktet, ki je zelo lepo in ubrano zapel tri narodne. Z glasbenimi vložki je program povezoval ansambel Kivado z Jesenic, katerega solist je uspešno zapel tudi dve pesmi. Za zaključek programa je trgovsko podjetje Murka iz Lesc pripravilo modno revijo. Prikupne manekenke in en maneken, ki so v tem podjetju tudi zaposleni, so prikazali lepa in uporabna oblačila za vse priložnosti. Trgovsko podjetje Murka, iz Lesc, ki se je z veseljem odzvalo vabilu športnega društva Grintavec, je poslalo na Visoko tudi napovedovalko Marijo Ravnikar. S svojim prijetnim glasom in sproščenim nastopom ter iznajdljivostjo je napravila prireditev še prikupnejšo. »Uradni del« prireditve je bil športni program. Najprej smo poslušali nekaj o zgodovini in dejavnostih ter načrtih športnega društva Grintavec, nato pa poročila o posameznih športnih panogah, ki jih to društvo goji. Največja zanimivost tega dela programa so bili gostje: Franci Wie-gele, trener olimpijskega prvaka Karla Schnabla, njegov brat dr. Janko Wiegele, duša Korošcev v Ziljski dolini, ter naš zvezni trener za mladince v smučarskih skokih Andrej Tomin. Gosta iz Zahomca na Koroškem sta v lepi slovenščini pripovedovala o svojem delu in uspehih z mladimi športniki ter pri gojitvi slovenstva nasploh. Trener Andrej Tomin, ki je velikodušno sprejel nalogo, da bo učil in vodil mlade smučarske skakalce športnega društva Grintavec, je pripovedoval o začetku svoje učiteljske poti in o pogojih razvoja našega športnega društva. Gledalci, ki so si ogledali prireditev, so v poznih večernih urah zapuščali visoško dvorano veseli in zadovoljni. Najbolj veseli pa so bili najbrž tisti srečni izžrebanci, ki jih je trgovsko podjetje Murka iz Lesc obdarilo s praktičnimi darili. I. P. Fotografije, i. Žumer Modna revija Murke Klub kulturnih delavcev Kranj — V prostorih kadilnice Prešernovega gledališča Kranj je bil v ponedeljek ustanovni občni zbor Kluba kulturnih delavcev Gorenjske. Ponovna oživitev kluba zajema za zdaj kulturne delavce z območja kranjske občine kot »načrt« pa še ostaja medobčinsko sodelovanje oz. združitev. Srečanje gledaliških skupin in Naša beseda Kranj — Od 4. do 14. aprila bosta potekali Srečanje gledaliških skupin in Naša beseda, ki ju organizirajo OK ZSMS, ZKPO, PG ter Društvo prijateljev mladine iz Kranja. Sodelujejo: DPD Svoboda Šenčur s Svetom brez mož in žena, KUD »Tabor« Podbrezje s Kranjčevo dramo Pot do zločina, KUD »Simon Jenko« iz Trboj z Raz-trganci, KUD Lancovo še z neprijavljenim delom, Dijaški dom iz Kranja s Šeligovim Kdor skak, tisti hlap, pionirski KUD iz Šenčurja z Ostržkovimi dogodivščinami ter gledališki center pri kranjski KUS s Cankarjevimi Hlapci. J. P. Razstava slik, vezenin na tkanine Radovljica — V dvorani radovjiške graščine bodo jutri (3. aprila) ob 19. uri odprli razstavo slik vezenih na tkanine. Razstavljalo bo 24 članic odseka za ženska ročna dela pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice, ki so v začetku marca že razstavljale v delavskem domu na Jesenicah. Na otvoritvi razstave, ki jo organizira delavska univerza Radovljica, bo nastopil tudi ženski pevski zbor z Jesenic. Razstava bo potem odprta 10 dni do vključno 13. aprila. JR H 2 aprila 1976 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve, objavlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, samoupravna enota za graditev stanovanj po sklepu 5. seje delegatov zbora enote z dne 30. marca 1976 razpis za dodelitev posojil delavcem, ki dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delavci tistih organizacij združenega dela in drugih, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu ali odloku skupščine občine Kranj: — če dograjujejo standardno stanovanje v individualni hiši na območju občine Kranj; — če dograjujejo standardno stanovanje v individualni hiši na območju zunaj občine Kranj, vendar na območju občine, kjer ima TOZD ali obrat svoj sedež, kjer je delavec zaposlen; — če dograjujejo standardno stanovanje v stanovanjski hiši zunaj občine Kranj pod pogojeni, da se prosilec dnevno vozi oz. se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi hišo. 2. Razpisa se lahko udeležijo le delavci, katerim njihove temeljne organizacije združenega dela dajo soglasje za odobritev posojila. 3. Za stanovanjske objekte, za katere je bilo že odobreno posojilo po razpisu katerekoli samoupravne stanovanjske skupnosti, ni možno po tem razpisu zaprositi za posojilo ne glede na to, kdo od družinskih članov je najel posojilo. 4. Obrestna mera za posojilo je 2,5 % letno. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se' obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 4,5 % letno. 5. Posojilo je razpisano iz dela sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela v Ljubljanski banki, podružnica Kranj — PE Kranj v letu 1976, in sicer do skupne višine 11,000.000,00 din (enajst milijonov dinarjev). 6. Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati vse splošne in posebne razpisne pogoje. 7 Prosilci lahko dobijo posojilo le za dograditev standardnega stanovanja v individualni hiši, ki je že zgrajena do vključo III. gradbene faze in bodo s posojilom ustrezno usposobili standardno stanovanje za vselitev najkasneje do 31/12-1978. 8. Posojilo lahko dobijo le kreditno sposobni prosilci. 9. Će komisija, ki bo pripravljala predlog za odobritev posojila, ugotovi, da so podatki, ki jih je navedel prosilec v prošnji za posojilo, neresnični, bo prosilec izločen iz nadaljnjega postopka za pridobitev posojila. 10. Zahtevke za posojilo bo zbirala LB — podružnica Kranj — Poslovna enota Kranj neposredno od prosilcev na predpisanih obrazcih najkasneje do 30. aprila 1976, in sicer: ponedeljek od 9. do 13. ure sreda od 9. do 16. ure četrtek od 12. do 16. ure II. POSEBNI RAZPISNI POGOJI 1. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi po razpisu in potrebna lastna udeležba izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja v individualni hiši, sta razvidna iz naslednje tabele: Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v občini Kranj za leto 1975 (3517,00 din) ca -O T3 3 ca C G ca ° 3 r3 en ■—)•-- o a tn n 0 ce § £ >N -t~> 1 9 do 50 % % din % din (do 1.759,00) 25 67.500 45 121.500 nad 50 % do 75 % (1.759,00-2.638,00) 80 81.000 35 94.500 nad 75 % do 100 % • (2.638,00-3.517,00) 35 94.500 30 81.000 nad 100%-120% (3.517,00-4.220,00) 40 108.000 25 67.500 nad 120 % (nad 4.220,00 din) 45 121.500 20 54.000 Kriteriji za določitev maksimalnega posojila: — stroški gradnje za en kv. m standardnega stanovanja v individualni hiši so ugotovljeni za leto 1975 po odloku o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske št. 12/75) povečani za 20 % za leto 1976: — izračun je izdelan za standardno stanovanje v individualni hiši, površine 68 kv. m za 1 — 4-člansko družino, za vsakega nadaljnjega člana pa se površina poviša. V primeru, da odobreno posojilo iz sklada skupne porabe oz. v banki odobreno na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe presega 30 — 35% od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši, se za presežek zniža možno posojilo po tem razpisu. Lastna udeležba se izračuna tako, da se od vrednosti standardnega stanovanja v individualni hiši odštejejo posojila iz sredstev oreanizaciie združeneera dela oz. bančnega posojila, odobrenega na podlagi vezave teh sredstev v banki. Posojilo pridobljeno na podlagi namenskega varčevanja prosilca po bančnem pravilniku se šteje za lastno udeležbo. 2. Za izračun povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebne dohodke. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu in se bodo preselili v novo zgrajeno hišo. 3. Najdaljše odplačilna doba za posojilo po tem razpisu sme biti 20 let, najkrajša pa 3 leta. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega osebnega dohodka prosilca. V primeru, da prosilec ni kreditno sposoben, zakonec pa združuje delo na območju druge samoupravne stanovanjske skupnosti, se pri odobritvi posojila upošteva kreditna sposobnost obeh zakoncev. Kratkoročne obveznosti z vračilom do 1 leta se ne upoštevajo. 4. Posojilo se zavaruje z vknjižbo zastavne pravice oz. z zaznambo vrstnega reda v zemljiški knjigi. 5. Redno odplačevanje posojila se zagotovi s predložitvijo administrativne prepovedi. 6. Vsak prosilec lahko zaprosi ob pogojih, ki jih določa ta razpis, posojilo za standardno stanovanje v individualni hiši. Prosilec, ki gradi stanovanjsko hišo, katere površina je večja od površine pripadajočega standarda, ne more dobiti po tem razpisu posojila za večjo stanovanjsko površno. Opomba: standardno stanovanje najvišji možni v stanovanjski hiši za znesek posojila 1 - 4-člansko družino do 68 k v. m X 3.960,00 = 270.000,00 din, 121.500,00 din 5- člansko družino do 75 kv. m X 3.960,00 = 297.000,00 din, 133.650,00 din 6- člansko družino do 83 kv. m X 3.960,00 = 328.680,00 din, 147.906,00 din 7- člansko družino do 100 kv. m X 3.960,00 = 396.000,00 din, 178.200,00 din Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima neustrezne sedanje stanovanjske razmere — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine — ima večje število družinskih članov — invalidnost, bolezen v družini — ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze — da bo s preselitvijo v novo zgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje. 7. Za isto stanovanjsko hišo lahko najame posojilo tudi več družinskih članov.če izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru zbir posojil ne more presegati višine posojila, ki jim pripada glede na dohodek na člana družine. III. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojilo predložiti: — izjavo organizacije združenega dela, da se lahko udeležijo natečaja — overjen prepis ali fotokopijo gradbenega dovoljenja — zemljiško-knjižni izpisek od 1/4-1976 dalje — potrdilo organizacije združenega dela o višini povprečnega osebnega dohodka za leto 1975 — potrdilo prijavnega urada o številu družinskih članov — potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti občine, da prosilcu ni bilo odobreno posojilo iz družbenih sredstev in da se v letošnjem letu ni udeležil razpisa v drugi samoupravni stanovanjski skupnosti (velja samo za prosilce, ki gradijo zunaj območja občine Kranj). IV. INFORMACIJE 1. Vse informacije in pojasnila po tem razpisu dobijo prosilci pri Ljubljanski banki — podružnici Kranj, PE Kranj — stanovanjski oddelek, Prešernova ulica 6/1 Kranj ob urah kot je navedeno v točki I/6. 2. V prehodnem obdobju do konca leta 1976 dobi posojilo delavec, ki ima ob razpisu zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze, čeprav ni namensko varčeval pri poslovni banki za stanovanjsko posojilo kot je določeno v 30. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V letu 1977 ne bodo mogli prositi za posojilo graditelji hiš — delavci, ki gradijo hiše, pa niso ali ne bodo namensko varčevali. Na podlagi pooblastila samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj sprejel na 15. seji dne 16/3-1976 SKLEP o razpisu za dodelitev posojila delavcem zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, ki dograjujejo standardno stanovanje v individualni stanovanjski hiši i. Razpisa se lahko udeležijo delavci, ki združujejo svoje delo pri samostojnih obrtnikih in gostilničarjih, če leti vplačujejo sredstva v solidarnostni stanovanjski sklad občine Kranj, od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. 2. Prosilci morajo priložiti zahtevku za posojilo: a) potrdilo samoupravne stanovanjske skupnosti, da delodajalec plačuje stanovanjski prispevek v solidarnostni stanovanjski sklad: b) potrdilo delodajalca, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmerje; c) soglasje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in gostilničarjih. 3- Posojilo je razpisano do skupne višine 1,000.000,00 din. Za vse ostale pogoje pri odobritvi posojila se smiselno uporabljajo določila razpisa za dodelitev posojil delavcem organizacij združenega dela, ki je v tej številki »Glasa« hkrati s tem sklepom objavljen. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,03 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik Novoteks — betonske mešalce — 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj obvešča, da je po sklepu zbora delovnih ljudi podjetja, okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani vpisalo v sodni register konstituiranje delovne organizacije s firmo: Podjetje DOMPLAN Kranj, p.o., urbanizem stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje, Kranj, Cesta JLA 6. Vse, ki sodelujejo z našim podjetje ali se V kakršni koli zadevi obračajo na naše podjetje* prosimo, da uporabljajo novo firmo oz. na* slov: DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 6, p.p. 24 Telefonske številke bodo v novem imeniku še pod naslovom Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in ostanejo nespre; menjene za novo ime podjetja: direktor, splošni oddelek, stanovanjski in finančno ekonomski oddelek, Cesta JLA 6, tel. št. 21-875 in 21-864; tehnični oddelek Koroška cesta 17, tel. št. 24-440, kotlarna Planina in vzdrževalna služba tel. št. 24-457, kotlarna S2, Sorlijeva ulica, tel. št. 23-679. Za nadaljnje sodelovanje se priporoča delovna skupnost DOMPLAN Kranj Industrijski kombinat Planika Kranj razpisuje na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu za TOZD tovarne obutve Kranj prosto delovno mesto vodje proizvodnje sestavnih delov obutve Zahteva se visoka strokovna izobrazba kemične smeri, 3 leta delovnih izkušenj in znanje nemškega jezika. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planike Kranj v 15 dneh po objavi. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu SGP Gorenje Radovljica razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. električar j a pogoji: poklicna šola elektro stroke in izpit za KV električarja, 1 leto delovnih izkušenj 2. KV strojnika — žerjavarja s pooblastilom za upravljanje z vrtljivim* stolpnimi žerjavi Za obe razpisani delovni mesti velja poskusno del° dva meseca.. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave- Za 1. maj Z Glasom in Alpetourom po srednji Italiji Zadnjič smo vam na kratko predstavili Firence, danes pa sta na vrsti PISA in SIENA, dvoje izredno slikovitih in kulturno-zgodovinsko bogatih srednjeveških mest Toskane. PISA je menda najbolj poznana Po svojem poševnem stolpu, ki mu 2e dolgo let napovedujejo, da se bo 2daj zdaj podrl. Vendar še vedno stoji in tudi konec aprila bo še stal, ko boste vi tam in tudi brez skrbi se boste lahko povzpeli prav na vrh in si od tu ogledali pisano paleto mesta, reko Arno, Apeninske Alpe in celo Igorje se bo že videlo od tu. Stolp je *z belega marmorja, nanj pa se pride Po 292 polžastih stopnicah. SIENA je obdana z zidovjem in tako še danes daje srednjeveško podobo. Vse polno imenitnih gotskih in renesančnih stavb stoji v mestu, med njimi najlepša posvetna stavba gotskega sloga v Toskani - Palazzo r Posnemanja vreden zgled Zadnje dni februarja se mi je pripetila neprijetnost: na oddelku za otroške doklade Zdravstvene skupnosti v Kranju sem izgubil kuverto z nakazili za povrnitev stroškov s sicer malenkostno vsoto okoli 100 din. Nemalo pa sem bil presenečen, ko sem čez teden dni dobil že nakazan denar z obvestilom za potne stroške. Mislim, da tovari-šica, ki mi je poslala pozabljeno, zasluži vse priznanje in mojo javno zahvalo. Jože Gril Sp. Duplje 66 a Dom na Goropekah zaprt . Planinsko društvo Žiri obvešča, da Je planinski dom na Goropekah 2aprt. Odprt bo predvidoma v maju, točen datum pa bo PD objavilo naknadno. Pubblico. V Sieni hranijo tudi knjižnico papeža Pija II. Tudi svojo galerijo slik imajo v Sieni z obširno zbirko sienskega slikarstva od 12. do 16. stoletja. No, tudi Siena ima svoj stolp, 102 m visok Torre del Mangia. Slikovito mesto, da le kaj. Sicer boste pa sami videli, če boste šli z nami na ta 5-dnevni izlet 27. aprila. Le 1800 din stane. Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah ALPETOURA (v Kranju v hotelu CREINA!), informacije pa dobite na telefon 21-022, 60-960, 77-575 in 75-189. Ob prijavi je treba plačati 500 din akontacije. In še vedno velja, da gredo trije naročniki z nami zastonj: dva stara in en nov naročnik, ki se bo naročil na GLAS do 16. aprila. Torej pohitite, še je čas! Koncerti ansambla Mihe Dovžana Sovodenj, Žiri, Železniki — V nedeljo, 4. aprila, bo v Sovodnju, Zi-reh in Železnikih gostoval priljubljeni ansambel domače zabavne flasbe — ansambel Mihe Dovžana. 'o bodo zadnji nastopi popularne glasbeno pevske skupine pred njihovim odhodom na turnejo po ZDA in Kanadi. V drugi polovici aprila namreč Dovžanovi fantje odhajajo na enomesečno turnejo med naše rojake na ono stran »velike luže«. Koncert v Sovodnju bo ob 14. uri, koncert v Žireh ob 16. uri, v Železnikih pa ob 18.30. Program bo povezoval dramski igralec Janez Hočevar-Rif-le. Kot zanimivost velja omeniti, da bo ansambel Mihe Dovžana tokrat nastopil tudi z novo vokalno skupino. Z Dovžanovimi instrumentalisti namreč ponovno nastopa priljubljeni kvartet »Zvonček«. S kvartetom »Zvonček« je Miha Dovžan pred nedavnim posnel tudi novo veliko ploščo »Spet smo prijatelji zbrani«. -jg Že tako sem moral vedno vsaj en teden prej povedati, kdaj potrebujem avto, da sem ga potem ploh dobil — tako so nama ga najini ljubi otroci okupirali! Dobil pa sem ga s precejšno lahkoto samo takrat, ko je kazalec pokazal prazen rezervoar. Zadnjič pa smo imeli družinski svet, na katerem ima mularija večino, (zato sva bila tudi preglasovana), ki je sklenil naslednje: 1. ata je srečal Abrahama, kar pomeni splošno lenobo in neak- Ob poti, ki pelje iz centra mesta pod nekdanjo Savo na Huje, se bohoti na hujanski strani smetišče, ki vsakogar že na daleč zbode v oči. Smeti je iz dneva v dan več, nikogar pa ni, ki bi odmetavanje prepovedal in zahteval, naj onesnaževalci okolja počistijo nesnago. V okolici se že širi neznosen smrad, ki bo v poletnih mesecih postal prava nadloga za okoliške stanovalce. — B.Malovrh kilometrov, da očetu (to sem jaz!) sproti najde vse tisto, kar zaradi pretirane redoljubnosti čez dan nekam spravi, položi in založi... Toda, ker je mama v vsem drugem solidarna s svojo HP (ne »konjsko silo« temveč »hišo pomočnico«), potem prepoved vožnje z avtomobilom velja tudi, zanjo. Ker sva bila pri glasovanju poražena, sva se umaknila v svoj kot in začela tuhtati, kje bi bil izhod, ko naj z zastave 750 presedlaš na Peko 42...? Avto so nama zaplenili tivnost, ki lahko povzroči degeneracijo mišic in porast sitnobe, ki mu je že tudi do sedaj ni ravno manjkalo; 2. da bi fanta (ata) odvadili posedanja in poležavanja je nujno potrebno atu odvzeti avto za daljšo dobo. Naj kar hodi peš na delo in peš domov ali pa naj si olajša te tegobe in si kupi kolo. Do mame so bili nekoliko bolj obzirni in so ji priznali, da se pri njej bi treba bati nobene skleroze in zastoja mišic, saj dnevno po stanovanju predirka desetine Kupila si bova bicikle! Da! Lepa, prekrasna ideja — toda, ali je tudi uresničljiva? Kje pa se človek — kolesar danes sploh lahko in sme še voziti? Ali je sploh varen na cesti? Vsaka vas, vsak zaselek ima bencinarje vseh mogočih oblik in konjev, in kje na Gorenjskem je vsaj toliko svežega zraka, da bi si ga kot kolesar lahko brez škode za stara pljuča lahko nadihal? Ali mi sploh lahko kdo da kak pameten nasvet?! -rc Neločljivost športa in vzgoje Razmeroma mladi športniki ali celo otroci se v tekmovalnem športu vse bolj vzpenjajo na vodilna mesta. To je posledica učinkovitih metod dela, skrbnega izbora in uspešnega uresničevanja načrtovanja sporne poti mladih. Prav v obdobju mladosti, ob športni rasti in napredku pa ne kaže prezreti še drugega pomembnega dejavnika, t.j. osebnostne in poklicne priprave. V državah z razvitim športom, v posebno — splošno izobraževalnih šolah, s poudarkom na športni vzgoji in športnem treniranju, skušajo uskladiti športni napredek učencev z učnim uspehom, saj je danes težko biti dober vrhunski športnik in uspešen učenec. Že mlade obetajoče športnike je potrebno prepričati, da šport ni edino življenjsko udejstvovanje. Športnik se mora učiti, da bi postal dostojen član naše družbe. Če se tega ne zaveda dovolj ali če bo postal preveč omamljen od uspehov in bo iskal smisel življenja le v športu in skušal za to dobiti gmotno priznanje, se bo usmeril po poti zahodnih športnikov. Njihova beda in slava pa je poznana. Lahko bi jo imenovali: uspeh v športu — težave v življenju. V naši družbi ne bi smeli vzgajati lažnih športnih idolov in zvezdnikov primernih za izvoz na tuje športno tržišče, temveč moramo izoblikovati vsestransko razvite in osveščene osebnosti. Uspeh vzgoje je odvisen od trenerjev, od njihovega osebnega zgleda, tako pri opravljanju dela, predvsem pa od trenerjevega načina življenja. Kdor sam ni dovolj vzgojen, ne more vzgajati mladih. Dobri vzgojitelji in trenerji hkrati, pa so najdražje, najbogatejše in trajno darilo mlademu rodu. Zgledi ne učinkujejo na vse mlade enako. Trenerjev ro-mantikov in navdušencev v športu je vse manj. Tudi ta poklic postaja danes vse bolj denarno ovrednoten. Predvsem uspevajo trenerji športnih iger, t.j. nogometa in košarke, medtem ko trenerjem klasičnih panog — smučanja, gimnastike in atletike ni preveč obetavna bodočnost. Da bi bodoče športnike mogli uspešno vzgajati, moramo poznati njihovo osebnost, zametek moralne podobe, dobro je poznati družinske razmere, uspeh v šoli ali pri delu in njihovo druščino. Športno vzgojo bi lahko delili na splošno gibalno, na moralno, domovinsko, estetsko, vedenjsko, gimnastično, atletsko, smučarsko, plavalno, alpinistično itd. Rezultat take vzgoje je v vsesplošni športni omiki mladih. Znano je, da rezultati na treningu ne ustrezajo zmeraj rezultatom na tekmovanju. K dobrim izidom na tekmovanjih prispevajo še politični, moralni in zavestni dejavniki. Ko se športnik vzpenja na športni lestvici in želi doseči pričakovan uspeh, se mora bogatiti in žlahtniti še kot osebnost. Ni prav, da se pri športu mladi navajajo na robatost, na zvitost, neiskrenost, da se obogate s psovkami in da jim je šport edino zatočišče osebnega uveljavljanja. Trening in tekmovanje nista edini življenjski obliki. Čas je potrebno bogatiti z učenjem, počitkom in razvedrilom. Ni preveč razveseljivo poznati take športnike, ki jim je tuja umetnost, znanost, ki jim knjiga zlahka pade iz rok in ki se ne zanimajo za splošno omiko, družbeno življenje in se ne znajo vživeti v vsakdanjost. Tako mora športna vzgoja, ki ni le besedna, temveč dejavna, postati enotnost treniranja, tekmovanja in vzgoje mladih. Jože Ažman 'liliji rnmm lllllll 111 ■ l i l 1 ■ ■ :"V:" :' v '■ ;:;x;>xjx|x-:;:;:'; :::: . ..... ________'____________________.............. . • • • • . •_____• viijipii"'' kino Kranj CENTER 2. aprila amer. barv. grozlj. 99,51 mrtev ob 16. in 18. uri, domači barv. film kosava ob 18. uri za Filmsko gledališče 3. aprila amer. barv. grozlj. 99,5 % mrtev ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. komed. dva detektiva - fredie in bean ob 22. uri 4. aprila amer. barv. risani film mikijev rojstni dan ob 10. uri, amer. barv. grozlj. 99,5% mrtev ob 15., 17. in 19. uri, premiera Šved. barv. filma prizori iz zakonskega življenja ob 21. uri 5. aprila Šved. barv. film prizori iz zakonskega Življenja ob i6. in 1,8. uri Kranj STORŽIČ 2. aprila amer. barv. glasb. rad imam LUCIEobl6., 18. in 20. uri 3. aprila amer. barv. risani film mikijev rojstni dan ob 10. uri, japon. barv. vojni bitka za port arthur ob 15.45. 18. in 20.15 4. aprila franc. barv. krim. borsalino in kompanija ob 14. in 18. uri, angl. barv. zvezdni prah ob 16. uri, premiera angl. barv. filma v levjih krempljih ob 20. uri 5. aprila angl. barv. film v levjih krempljih ob 16. uri, amer. barv. grozlj. 99,5 % mrtev ob 18. in 20. uri Tržič 2. aprila ital.-jug. barv. vestem prehod preko vražjega klanca ob 18. uri 3. aprila ital.-jug. barv. vestem prehod preko vražjega klanca ob 16. in 18. uri, amer. barv. pust. moz z zlato pištolo ob 20. uri 4. aprila amer. barv. pust. moz z zlato pištolo ob 15., 17. in 19. uri 5. aprila amer. barv. krim. moz z zlato pištolo ob 18. uri Kamnik DOM 2. aprila franc. barv. krim. priča, ki je morala umreti ob 18. in 20. uri 3. aprila ital.-franc. barv. erot. cvet 1001 noči (ni primeren za otroke) ob 16., 18.15 in 20.30 4. aprila amer. barv. risani film mikijev rojsni dan ob 15. uri, ital.-franc. barv. erot. cvet 1001 NOCl (ni primeren za otroke) ob 16.45 in 19. uri Cerklje KRVAVEC 4. aprila japon. barv. vojni bitka za port arthur ob 16. uri Skofja Loka SORA 2. aprila ital. barv. komed. amarcord - spominjam se ob 17.30 in 20. ui 3. aprila amer. barv. vestem preštej svoje naboje ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. vestem preštej svoje naboje Železniki OBZORJE 2. aprila amer. barv. vestern preštej svoje naboje ob 20. uri 3. aprila ital. barv. komed. amarcord -spominjam se ob 20. uri 4. aprila ital. barv. pust. joe in marghe-rito ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 2. aprila angl. barv. drama dva koraka izven zakona ob 17. in 19. uri 3. aprila japon. barv. cs vojni nevihta na pacifiku ob 17. in 19. uri 4. aprila japon. barv. cs vojni nevihta NA pacifiku ob 17. n 19. uri 5. aprila amer. barv. akcij. kung FU - zeleni obad ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 3. aprila amer. barv. akcij. kung FU - zeleni obad ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. akcij. kung FU - zeleni obad ob 18. in 20. uri 5. aprila japon. barv. cs vojni nevihta NA pacifiku ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 3. aprila franc. barv. komed. zdravnik popaul ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. cs fant. zeleno sonce ob 18. in 20. uri Kranjska gora 3. aprila amer. barv. cs fant. zeleno sonce ob 18. in 20. uri 4. aprila angl. barv. drama dva koraka izven zakona ob 18. in 20. uri Radovljica 2. aprila japon. barv. vojni propad japonske ob 20. uri 3. aprila amer. barv. komed. herbie — oh. ta čudoviti avto ob 18. in 20. uri Na Bledu zadovoljni z obiskom Po končani zimski turistični sezoni so blejski gostinski in turistični delavci v teh dneh kar zadovoljni z obiskom gostov. Seveda hoteli niso povsem zasedeni, je pa vseeno precej tujih gostov. Trenutno jih je največ iz Finske in Velike Britanije. Od časa do časa pa so na Bledu tudi različni seminarji in druga strokovna srečanja, ki nekako dopolnjujejo obdobje med zimsko in poletno turistično sezono. Na slednjo pa se tako gostinski kot turistični delavci -že-sk-rbnopripravljajo. A Z.- 4. aprila amer. barv. komed. herbie — ah, ta čudoviti avto ob 10. uri, amer. barv. pust. daktari - zgodba o škilastem levu ob 16. uri, japon. barv vojni propad japonske ob 18. uri, ital. barv. film zadnji sneg pomladi ob 20. uri 5. aprila amer. barv. pust. daktari -zgodba o škilastem levu ob 20. uri Bled 2. aprila amer. barv. pust. daktari -zgodba o škilastem levu ob 20. uri 3. aprila amer. barv. pust. daktari — zgodba o škilastem levu ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. komed. herbie — ah, ta čudoviti avto ob 14. in 18. uri, ital. barv. film zadnji sneg pomladi ob 20. uri 5. aprila japon. barv. vojni propad japonske ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 2. aprila, ob 19.30 zaključena predstava za Alpetour - F. Hadžić: HITLER v PARTIZANIH; PONEDELJEK, 5. aprila, ob 19.30 za red PREDPREMIERSKI - F. \Vedekind: POMLADNO PREBUJENJE; gostuje SSG iz Trsta. gledališki center kranj SOBOTA, 3. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu v Predosljah - I.Cankar: HLAPCI; NEDELJA, 4. aprila, ob 16. uri v kulturnem domu v Trbojah - I. Cankar: HLAPCI. Sobota in nedelja SOBOTA KOŠARKA - Kranj, telovadnica OŠ F. Prešeren ob 18. uri Triglav : Jezica; Kranjska gora, telovadnica OŠ ob 20. uri Jesenice : Fructal; ROKOMET - Skofja Loka ob 19. uri Jelovica : Brežice; Železniki ob 20. uri Alples : Usnjar (ženske); GRL: Tržič ob 17.30 Tržič B : Alples B, Kranjska gora ob 16. uri Kranjska gora : Besnica, Golnik ob 16. uri Storžič : Krvavec, Žabnica ob 18. uri Zab-nica : Radovljica, GRL II: Stra-žišče ob 16.45 Sava B : Alples C, Duplje ob 17.30 Duplje B : Huje, Žabnica ob 16.30 Žabnica B : Radovljica B; NOGOMET - člani: Bled -Bled : Sava, Medvode — Medvode : Triglav, Lesce — Lesce : Alpina, Železniki — Alples : Tržič, Šenčur — Šenčur Naklo, Bohinjska Bistrica — Bohinj : Jesenice; vsa srečanja ob 16. uri; člani I. razred: Jezero — Zbilje : Plamen, Cerklje — Grintovec : Kondor, Primskovo — Primskovo : Preddvor, Reteče — Reteče : Britof, Trboje — Trboje : Filmarji, Kokrica — Kokrica : Podbrezje; vsa srečanja ob 16. uri; pionirji — A skupina: Stra-žišče ob 9.30 Sava B : Alples, Bled ob 14.45 Bled : Bohinj, Lesce ob 14.45 Lesce : Šenčur, Jesenice ob 10. uri Jesenice Medvode A, Medvode ob 14.45 Medvode B : I/P H; B skupina: Stražišče ob 10.45 Sava A : Kondor, Tržič ob 10. uri TržiČ : Primskovo, Kranj ob 10. uri Triglav : Podbrezje, Preddvor ob 10. uri Preddvor : Naklo, Žiri ob 10. uri Alpina : Korotan; NEDELJA ROKOMET - GRL: Kranj, stadion Stanka Mlakarja ob 10. uri Veterani : Gorenjski sejem, GRL II: Kranj, stadion Stanka Mlakarja ob 8.30 Stadion : Križe B; NOGOMET - mladinci A skupina: Kranj — Korotan : Bohinj, Jesenice — Jesenice : Tržič. Lesce — Lesce : Triglav, Bled — Bled Naklo; vsa srečanja ob 10.30; B skupina: Preddvor — Preddvor : Trboje, Orehek — Filmarji : Sava, Primskovo — Primskovo : Alpina, Podbrezje — Podbrezje : Šenčur; vsa srečanja ob 10.30. . .dh 8. stran — Glas družinski pomenki Petek - 2. aprila 1976 Jajca s špageti Potrebujemo: 3 jajca, 10 dkg kuhane šunke, 2 žlici kisle smetane, sol, 20 dkg špagetov, žlico moke, četrt litra kostne juhe. žlico paradižnikove mezge in zelen peteršilj. Skuhamo v trdo tri jajca in jih prerežemo. Rumenjake sesekljamo, dodamo sesekljano šunko, dve žlici kisle smetane, sol in spet napolnimo beljakove polovičke. Na večji krožnik stresemo v slanem kropu kuhane in z vročo vodo prelite špagete in vse skupaj prelijemo z omako. Omako pripravimo tako, da na surovem maslu prepražimo žlico moke, prilijemo kostno juho, dodamo paradižnikovo mezgo, solimo, prevremo in na koncu dodamo še sesekljan zelen peteršilj. V knjigarnah in na policah samopostrežnih trgovin najdemo aluminijasto folijo, ki jo v gospodinjstvu zelo koristno uporabljamo. Poglejmo nekaj načinov uporabe. Aluminijasta folija ohranja vlago in aromo v živilih, na njeni površini se nikoli ne zaredijo bakterije. Ostanke jedi kot so meso, sir, kruh, zavijemo v folijo in shranimo v hladilniku: s tem prihranimo prostor, ki bi ga sicer zavzela posoda za živilo. Kava, čajt prepečenec ostanejo dlje sveži in dišeči, če jih hranimo zavite v foliji. Uporabna • aluminijasta S folija • Ribe, meso in zelenjavo lahko pripravimo zavite v folijo in pečene v ponvi ali na žaru. Pekač ali model za potico bo ostal čist, če ga oblepimo s folijo: sadna pita se ne bo več prijela za pekač, niti ga ne bo potrebno mastiti. Pečica ne bo mastna, če jo po dnu in ob stenah obložimo s folijo: ko se zamaže, jo enostavno zamenjamo, pečica pa ostaja vedno čista. Će nosimo šopek cvetja kam dlje, vsak pecelj cvetic posebej ovijemo v folijo, pa rože ne bodo ovenele. Volnene jopice bodo zavarovane pred molji v velikem kosu aluminijaste folije. s šolskih klopi Lena Doma veljam za izredno živo in razposajeno deklico, ki rada razburja družinske člane. Pravijo, da bi iz mene še kaj postalo, če ne bi bila tako lena. Vsi se strinjajo s tem, da so se pošteno zmotili, ker so mi dali ime Snežna; po njihovem bi me morali klicati za leno. Kakor pa se spominjam svojih prvih let, sem bila za določene stvari izredno nadarjena. Zelo rada sem prepevala, in to s tako vnemo, da sta mi pentlji na čopkih vihrali kot helikopterjev propeler. Ze zelo zgodaj sem se začela ukvarjati s športom. S svojim tričik-lom sem se podila okoli hiše in resno ogrožala življenje našemu mačku. Obvladala pa sem tudi tek na kratke proge in to posebno takrat, ko je bilo treb'a v posteljo. Bila sem izreden slikarski talent. Sveže preple-skane stene so se mi zdele preveč prazne in sem jih kaj hitro izpopolnila s svojimi umetninami. Le-te pa niso bile všeč mamici in očku in sem zato krepko čutila posledice. Spominjam se še marsikaterega dokaza o moji pridnosti in nadarjenosti, o katerih pa so drugi nasprotnega mnenja. . Snežna Valjavec, 5. a r. osn. šole Kokrškega odreda. Križe Na tečaju »Končno smo le dočakali 23. februar,« smo rekli, ko smo prišli zjutraj vsi nestrpni v šolo. S seboj smo prinesli smuči. Po dveh urah pouka smo pomalicali in s smučmi odšli v avtobus, ki je že čakal. Odpeljali smo se na Zatrnik. Tam smo se postavili v vrsto in se po znanju razdelili v skupine. Bilo je šest skupin. Bila sem v četrti, saj sem šele letos začela smučati. Z nami je bila tudi tovarišica. Vsak dan smo imeli dve uri smučanja dopoldne in tri ure popoldne. Ob 12. uri smo kosili. Zatrniške enolončnice so bile zelo dobre. Minevale so ure in dnevi. Prišel je zadnji dan — tekmovalni dan. Tekmovali smo vsi. Najboljši je bil učenec našega razreda Marko Kosmač. Nagrajena sta bila še 2. in 3. tekmovalec in zadnji, ki je dobil liziko. Želim si, da bi imeli vsako leto tako smučarsko šolo. Leonida Kastelic, 4. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Paniranje Poznamo več vrst paniranja, vendar pa najpogosteje meso paniramo po dunajsko in po pariško. Za dunajsko paniranje potrebujemo pol ostre in pol mehke moke in jajce. Lahko dodamo še kak beljak. Drobtine uporabimo od belega posušenega kruha brez skorje. Da bo delo lepo teklo, si sestavine namestimo na plitvih krožnikih drugo zraven drugega. Posoljene zrezke povaljamo po obeh straneh v moki, jo nekoliko otresemo, nato ga denemo v stepeno jajce, dvignemo, da se odteče in ga nazadnje položimo še v drobtine. Pazimo, da je zrezek z obeh strani dobro prekrit z naštetimi sestavinami. Paniranih zrezkov ne polagamo drug na drugega, da skorjica med cvrenjem ne odpade. Če paniramo kose sira, jih paniramo dvakrat, da se med cvrenjem sir preveč ne zmehča. Pariško paniranje pa je takole: potrebujemo ostro moko in raztepe-na jajca. Tako odet zrezek takoj ocvremo. Meso bo še okusnejše, če stepenim jajcem dodamo nekaj nari-banega parmezana. Paniramo tudi rezine jabolk: po-mokamo jih, nato pa pomočimo še v testo za palačinke: bolje je, če pri testu namesto mleka uporabimo sifon, kislo vodo ali belo vino. Paniramo tudi bučke in jajčevce. Če še ne veste | Za toplo sonce in hladen veter obenem je primeren takle udoben pulover iz večbarvnega pletiva in v širokih pasovih. • Piščanec bo veliko lepše dišal, če mu bomo v notranjost pred pečenjem potisnili dišave, kot je na primer maja-ron. Lahko pa mešanico dišav zapremo v »kovinsko jajce« za pripravo čaja in potisnemo v piščanca: tako bodo dišave sicer prepojile meso, ne bo pa nam treba ostanke zeli čistiti s pečenega mesa. • Čiščenje zelenjave bo manj neprijetno, če se bomo navadili in zelenjavo vedno čistili na časopisnem papirju. Odpadke nato enostavno zavijemo in s papirjem vred za-vržemo. Učenka je dobila za sestavek nagrado Društva invalidov Kranj Kako bi pomagala invalidu? Ko sem spomladi hodila iz šole, sem vsak dan videvala ženico na invalidskem vozičku. Sključeno je sedela pri vhodnih vratih, noge pa so ji tičale v odeji. Žalostno so zrle njene oči na cesto, žalostno je gledala na zapuščen vrt, kjer je pred letom dni Na cesti i V današnjem življenju preživi večina otrok precej otroštva na cesti. Ko sem bil majhen, sem šel večkrat z mamo v trgovino. Ze takrat sem videl avtomobile, kolesa, konjske vprege in pešce. Ko sem malo odrastel, sem sam šel na cesto in se tudi na njej igral. Vendar pa nisem vedel, da to ni prav. Čim večji in starejši sem bil, tem bolj sem spoznaval prometne predpise. Kmalu sem poznal nekaj znakov, že od prej pa sem vedel, da se mora hoditi po desni strani. Pa sem spet izvedel, da se mora zunaj naselja hoditi po levi strani. V začetku sem malo zamešal hojo po pravi strani ceste, a sem se kaj kmalu navadil. Potem sem začel hoditi v prvi razred. Že prvi dan so nam v šoli povedali, kako naj hodimo po cesti. Okoli vratu so nam privezali rumene rute, da so nas vozniki lažje opazili. Zatem sem iz razreda v razred vse bolj gpoznaval promet. Videl sem že mnogo nesreč. Nikoli nisem vedel, zakaj je prišlo do nesreče. Mislil sem, da sta se dva kar nalašč »butnila skup«. Kasneje pa sem že vedel* za prave vzroke. Udeleževal sem se mnogih tekmovanj, ki so bila poučna in so nas opozarjala na pazljivost na cesti. Vendar pa sč lahko izognemo nesrečam na cesti. Če bomo pazljivi, previdni, upoštevali vse prometne predpise, bomo le težko doživeli nesrečo, povzročitelji pa prav gotovo ne bomo. Zmago Kolar, 6. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur še vse lepo zelenelo. Vrtič je bil negovan, a sedaj ... Nisem vedela veliko o njej, le tega sem se spominjala, da ji je umrl mož, morda edini človek, ki jo je dobro razumel. Prav zato, ker je nisem dobro poznala, sem jo vedno ogovorila samo z dober dan. Odgovarjala mi je z otožnim glasom, a zdelo se mi je, da se je v njenih očeh prižgala majhna iskrica — iskrica sreče. Tako sem stopala mimo njenega doma z upanjem, da jo le poblize spoznam. Rada bi ji kako pomagala, saj se mi je smilila, a kaj, ko si je nisem upala niti ogovoriti. Nekega dne pa na moj pozdrav ni le odzdravila, ampak me je povprašala, čigava sem. Tako sva se zapletli v pogovor. Potožila mi je o svoji samoti in nebogljenosti, predvsem o prvem. »Ko greš iz šole, ustavi se malo pri meni. Tako sem sama!« sem slišala glas, a oči, ki so prej proseče zrle vame, so zdaj strmele nekam v neznano. Morda v negotovo prihodnost? Po večkratnih obiskih sem zvedela da se je prehladila, da so njene noge brez moči in da si želi v dom onemoglih. Tako sama res ni mogla živeti. »Kako naj ji pomagam?« je vpraševalo v meni, ko sem hitela iz šole. »Ali naj bo to, da grem v trgovino namesto nje, fes vse?« Nisem si znala odgovoriti. Do nje sem čutila usmiljenje in prav zato si nisem upala poizvedovati o njeni bolezni. Sama pa ni veliko govorila. Zdelo se mi je, da je v samoti nekako otopela. Pouk se je končal in pričele so se počitnice. Nič več ne bom hodila iz šole mimo njenega doma. Prosila me je, naj jo kdaj pridem obiskat, da ne bo tako sama. Ko se je jeseni pričela šola, je ni bilo več doma. Preselila se je v dom onemoglih. Pa ne za dolgo! Kmalu je umrla. Izpolnila se ji je želja, ki mi jo je tolikokrat izrekla: »Ku bi vsaj umrla, da bi bilo konec trpljenja!« Ko zdaj stopam iz šole, nič več ne premišljujem, kako bi ji pomagala. Prostor ob vratih je prazen in vrt ob njeni hiši bo v pomladi, ki prihaja, še bolj zapuščen. IrenaTraven, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur marta odgovarja Najbrž vaš otrok vsako sezono preraste dolžino rokavov na puloverju. Do jeseni, ko jih bo spet potreboval, jih podaljšaj-mo s-pletenimi črtastimi vstav-ki, ki se ponovijo na rokavih in na životku. V primerni višini potegnemo iz prediva nit in tako pletivo sparamo, nato pletemo vstavek in še ostali del. I Čiščenje i i i i preproge Da bo preproga dolgo časa ostala lepa, jo seveda ne čistimo le enkrat na leto, pač pa sistematično skrbimo za njenu čistočo. Vsak dan jo očistimo smeti ali z roko poberemo smeti, če so večje, sicer pa z mehanskim aspiratorjem — mehanično metlo. Ekrat ali dvakrat na teden jo nalahko posesamo s sesalnikom. Enkrat na mesec jo s sesalnikom posesamo na obeh straneh, torej tudi na narobni strani. Vsake pol leta preprogo očistimo, če je izgubila sijaj, s penastim čistilom za preproge. Če imamo v stanovanju iglane preproge (tapisom ali kaj drugega) jih enkrat na leto očistimo s penastim čistilom sami ali pa pokličemo servis. Marjeta z Jesenic — Stara sem 19 let, visoka 165 cm, težka pa 57 kg. Prosim za nasvet, kakšna naj bi bila moja obleka za maturantski ples. Obleka naj bo dolga in ne preveč dekoltirana. Marta — Obleka za vas je dolga do tal, dokaj ohlapno krojena, spodaj pa rahlo zvon-časta: krilo ima ob strani raz-porek. Rokavi so široki, kimono krojeni in na zunanji strani odprti. Čez pa si lahko zavežete primeren dolg šal ali ozek pas. Lepo bi pristajal velik umeten cvet. Mnppn Prvo srečanje s pesnikom Neke nedelje je deževalo. Toda mene to ni motilo. Bil sem v topli izbi in gledal knjige, ki jih je moja sestra Dragi rabila v šoli. Hodila je v drugi razred osnovne šole in meni se je zdela zelo učena, zato sem jo vedno spraševal vse mogoče stvari. »Dragi, povej mi, kdo je ta mož, oblečen ves v črno?« vprašam sestro. »Daj, pokaži! Oh, to je France Prešeren, slovenski pesnik!« mi odgovori. »Kaj pa je to — pesnik?« »To je človek, ki piše pesmi in jih potem objavlja v raznih časopisih.« »Torej je bil Prešeren tak človek, da je pisal pesmi in jih objavljal v časopisih. Kje pa je bil Prešeren doma?« »Prešeren je . bil doma v vasici Vrba. Starši so bili revni, vendar je imel nekaj stricev, ki so mu pomagali, da se je lahko šolal. Živel je v Ljubljani, umrl pa je v Kranju. Oglej si ga v knjigi, pa boš videl, kakšen je bil. Če boš priden in mi ne boš več nagajal, ko bom pisala nalogo, ti bom pozneje prebrala njegovo pesem ,0 Vrba'.« PTICA, linorez — Miran Zagradiš-nik, osnovna šola Stane Žagar, Kranj »Prav,« sem odgovoril in se zamislil v sliko. Na njej je bil inarisan mož, ves oblečen v temno. Z obraza mu je sijala žalost. »Zakaj pa tako žalostno gleda?« vprašam sestro. »Prešeren ni poznal sreče v življenju. Sedaj pa me pusti pri miru, da bom lahko pisala nalogo, ker sem se že naveličala tvojih znanstvenih vprašanj!« mi odgovori razjarjena sestra in se spet potopi v učenje. Spet se zagledam v sliko. Pod njo je tudi neka hiša. Mogoče je njegova rojstna hiša? Prosil bom očeta, da se bomo odpeljali na izlet v Prešernovo rojstno vas. Franci Gašperlin, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Kdo je to napisal? Pravilen odgovor prejšnje uganke je bil Franc Šaleški Finžgar: Moja mladost in moj oče. Nagrado bo prejela Mirjana Strel iz 7., razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki. Knjigi Janka Kersnika Cikla-men in Agitator in Zimzelen na slovenskih tleh Miška Kranjca ji poklanja OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ. Nova uganka pa sprašuje po pesniku in naslovu pesmi. Odgovore pošljite do torka, 13. aprila, na naslov: Uredništvo Glasa 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročje jih Dunavu tira. Čoln ziblje ob bregu se tam, a ribič mi v njem sedi sam, na veslo se truden opira ... »Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan pa hitro na drugo tam stran čez šumno prepelji nas Savo! Čuj, turško rumeno zlato plačilo bogato ti bo... Če nočeš — ti vzamemo glavo! Molčita že polje in log, tam onkraj krščanski ostrog v neskrbnem že spanju počiva. Zaviti vjilašč temne noči ogledat poslani smo mi, kod zdaj naš sovražnik se skriva.« »Ne maram za vaše zlato! Čemu mi pač ribiču bo? Zastonj vas čez reko prepeljem! Res, sivo že glavo imam, a vam je nocoj še ne dam! Rad vašim ustrezam poveljem!« Petek - 2. aprila 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9, stran 1 2 3 4 5 6 1 21 7 8 9 10 11 12 13 14 16 17 ■ 19 1 ■ 22 23 ■ 25 ■ 26 27 28 29 j I30 ■ 32 1 33 ■ 35 ■36 37 ■ 38 ■ 44 39 ■ 40 41 42 - 1 46 47 48 ■ 53 49 50 ■ 52 54 55 56 57 Rešitev nagradne križanke z dne 26. marca: 1. jesen, 6. spona, 11. Verona, 12. torero, 14. kela, 15. ideal, 17. dota, 19. ala, 20. ocvirek, 22. NOB, 23. VE, 24. ugasnitev, 26. Re, 27. amaro, 29. eon, 30. metil, 32. Erard, 34. tiran, 35. uš, 36. neologija, 40. OM, 42. hči, 44. kravata, 45. ole, 46. oaza, 48. Izola, 49. idol, 50. nagica, 52. unimog, 54. katar, 55. Niger Izžrebani reševalci: prejeli smo 104 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Rezka Krošelj, 61215 Medvode, Verje 13; 2. nagrado (40 din) Franja Langerholz, 64220 Skofja Loka, Pevrio 11; 3. nagrado (30 din) Uroš Poklukar, 64247 Zg. Gorje 7. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do torka, 6. aprila, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. ŠAHOVSKI KROŽEK Lovski par v matnem napadu Lovec deluje na krajše in daljše razdalje. Je torej daljnometna figura. Oba lovca, lovski par, lahko učinkovito delujeta diagonalno po belih in črnih poljih. To se izkaže v srednjem delu igre in Se bolj v konč-n,cah. Pogoj za uveljavitev moči lovskega P*«"«* je zadostna odprtost pozicije. ' i, ■ m i ■ n m ■& A A i i ■ 1 n H V partiji Najdorf - Reshevsky (Mežico 1952) je nastala po 26. potezi črnega pozicija na sliki. Beli je predhodno žrtvoval skakača in dobil zanj tri kmete. Položaj je •naterialno torej približno izenačen. Vendar pn je beli v pozicijski prednosti zaradi aktivneje razporejenih figur, ki delujejo Preko središča proti položaju črnega kraha 1- Lg6-d3! Ta6-b6 2. f4-fB Namen poteze je deblokirati kmeta e5 in aktivirati Lc3. Obenem beli odpira svojima trdnjavama linijo f. 2. ...e6xf5 3. Sd4 x f> Tffi x f5 Žrtvuje kvaliteto. Pretilo je 4. e5 — e6. 4. Tfl x f5 Sc7 - e6 5. Tf5-f6t Kg8-h8 6. Tel - fl Sd7 - f8 7. Tf6-f7 Lb7-d5 Crni želi pokriti slabe točke v svojem taboru; pripravlja Tb6-b7. Vendar pa ima beli že vse nared za matni napad, v kate-em sodeluje tudi lovski par. 8. Tf7 x g7 Se7 x g7 9. e5-e6! Sf8 x e6 10. Dg3-g6 »-»"ni nima več rešitve. Delovanje lovskega para je uničujoče. 10. ... Ld5 x g2 + 11. Dg6 x g2 Tb6-b8 12. Dg2 — g6 črni se je vdal. Zanimivo je, da lovca v tem primeru nista aktivno nastopila in vendar sta s svojim statiranjem odločilno vplivala na izhod igre. dr. s. Bavdek ŠAHOVSKI PROBLEM . Pravilna rešitev problema A. Ellermana Je 1. Dgl-h2! s pretnjo 2. Dh2 x e5 mat. Prugi možni odgovori so 1. ...e5xd4. 2. Sa6-c7 mat, 1. ...c5xd4 2. Dh2-a2 mat, 1. ... Kd5 x d4 2. Dh2 - d2 mat. , Z žrebom so bili izbrani naslednji: Marjan Stempihar, Kranj, C. 1. maja 12, Dani Rakovec, Kranj, Jenkova 1; Marijana Hro-v«t. Bled, Riklijeva 2. Po pošti jim bomo Poslali po 50 din. Razpisujemo nagrado za pravilno rešitev Naslednjega problema. aH ■ ■ um m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8. Bavdek fifli igra in matira v dveh potezah Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri in jih nagradili s po 50 din. Rešitve je treba poslati dol6. aprila 1976 na naslov ^LAS (šahovski problem), Moše Pijadeia 1, 64000 Krani. Vodoravno: 1. stoja, drža, narejen obraz, 5. čistoča, snažnost, 9. veleblagovnica v Ljubljani, iz Narodnega Magazina, 13. nalepka, 15. oborožen napad na politično osebnost, 17. bolgarski politik, predsednik vlade, Stanko, 18. ritmično gibanje, 19. avtomobilska oznaka za Milano, 20. priprava za ojačanje, oječevalo, 22. avtomobilska oznaka za Ćačak, 23. slovenska ilustrirana revija za žene, 25. industrijsko mesto v jugovzhodni Turčiji, 26. teža embalaže, 28. letopis, kronika, 30. kip ali slika golega telesa, 31. top, težko strelno orožje, 32. avtomobilska oznaka za Karlovac, 33. ime beograjske filmske igralke in pisateljice Ras, 35. brez dolga, brez obveznosti, na čistem, 36. znak za kemično prvino natrij, 37. posadka, moštvo, 39. muslimansko sveto pismo, 41. hokeju podobna igra z leseno kroglo in tolkači, igrajo jo na konjih, 43. kdor ima razvit prefinjen, estetski čut, 45. mlado rastje, 48. glavna reka grške pokrajine Lakonije na Peloponezu, Evrotas, 49. kdor daje znamenje za start, pri avtomobilu zaganjalnik, 51. veliki vojskovodja in ustanovitelj perzijske države, 52. soznačnica, besede, ki se.različno glase, a imajo enak ali soroden pomen, 54. prevleka na kovini, ki v ognju oksidira, 56. zelo spoštovana palestinska boginja plodnosti in vojne, Astarot, 57. navodilo, nasvet, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela. Navpično: 1. glavni števnik, 2. zofa brez naslonjala, 3. zidovje, zid, 4. če, 5. telovadni element, 6. običaj, šega, 7. porok, žirant, 8. hunski kralj, zaradi okrutnosti imenovan tudi »šiba božja«, 9. kratica za na navedenem mestu, 10. prebivalec hribovite grške* pokrajine Atike, 11. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa, 12. moški v odnosu do svojega otroka, 14. ljudsko ime za Hercegovca, 16. že pri nas uporabljena hrvaška beseda za na, tu, glej, 21. iz papirja narejeno pokrivalo, 23. tibetansko govedo, 24. mladostna opera Sergeja V. Rahma-ninova, 26.pripadnik mongolskih in turških ljudstev, ki jih je združil Džingis-kan, 27. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 29. ime radijske napovedovalke Koroščeve, 3l. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce, 34. želja, potreba do jedi, tek, 35. primorski ljudski izraz za manjšo trgovino, 37. ime za vohunsko ladjo, ki jih imata ZSSR in ZDA, iz angleškega electronic intel-ligence, 38. aktivni vulkan na japonskem otoku Honšu, severozahodno od Tokia, 39. organska spojina s karbonilno skupino v molekuli; najenostavnejša je aceton, 40. okrasni predmeti za nošenje na telesu, 41. staro mesto ob reki Arno v srednji Italiji, znano po nagibajočem se stolpu, 42. očrt, 44. mednarodna avtomobilska ozTnaka za Turčijo, 46. ljubkovalni naziv za moškega potomca, 47. ozek konec blaga, 49. mednarodne avtomobilske oznake za Švedsko, Norveško in Romunijo, 50. oborožena kraja, 53. Olegario Andrade, 55. grška črka. izbrali smo za vas Dalj časa smo ie na našem trgu pogrešali električne žare, na katerem lahko spečemo vse od čevapčičev, ražnjičev, zrezkov itd. do toasta. Te Iskrine proizvode trenutno lahko dobite v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: 827 din KATA so pri ALMIRI poimenovali tale ljubek pleten model za pomlad in poletje. Bele črte v životcu poživijo in pomladijo.V velikostih od 36 do 44 se dobe v njihovi prodajalni v Radovljici. Lešnikovi poljubčki so ena od sladkih novosti v Žitovi pekarni TRIGLAV v Lescah. Dobite jih v vseh večjih delikatesnih trgovinah in prodajalnah kruh« in peciva po Gorenjskem. Cena: 9,80 din NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) Kamnito obeležje na kraju spopada Nemcev s partizani Selške čete na Rovtu nad Crngrobom. (13. zapis) Nasproti lesenega znamenja na Rovtu nad Crngrobom je postavljeno kamenito obeležje (po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa), za katerega izdelavo in plačilo je poskrbel delovni kolektiv tekstilne tovarne Tekstilindus. Menim, da so to kamnito obeležje postavili tekstilci v tako neposredni bližini starega lesenega znamenja zato, ker so predvidevali, da bo imelo le-to kratko življenjsko dobo. Ker je pač leseno. Na kamnitem obeležju je skoro istoveten napis kot na onem iz lesa (le da ni vklesanih vseh imen padlih borcev): Na tem mestu je 27. III. 1942 padel junaške smrti narodni heroj Stane Žagar s 15 tovariši Crna jama Priložnost je sedajle kar pravšnja ker je pravkar minila obletnica smrti herojskih borcev in ker že pišem o žabniškem po-droču — da sprožim predlog: Jama, iz katere so bila po osvoboditvi prekopana trupla padlih, sedaj zija zapuščena ... Pa vendar so v njej še vpiti življenjski sokovi Staneta Žagarja in petnajstih tovarišev. Zato bi kazalo zapuščeno jamo vsaj za silo urediti, ograditi ali zasaditi z zimzelenom. Kajti prav ta črna jama je živ, neposreden in glasen krik proti okupatorjevemu divjanju ter izdajalčevi podlosti. Tudi kaka markacija (od Planice navzdol) ne bi bila odveč. Težko za-deneš pravo stezo, ki te naj zanesljivo pripelje na kraj tragedije. prosvetna dejavnost Krajši obiski Zabnice in pogovori z domačini so mi oblikovali misel, da je v Žabnici ljudsko-prosvetno delo že dolga desetletja živo. Saj se starejši ljudje radi spominjajo, kako so včasih »špi-lali« na vaškem odru. Zal, nisem mogel dobiti v roke njihovega repertoarja iz preteklih let. Vendar vem, da so se poleg lahkih veselih stvari lotevali tudi težjih, resnih dram. Vsekakor so Zabničani ravnali samoiniciativno. Sami so najbolje poznali svoje igralske zmogljivosti, zmogljivost odra in luči ter okus svojega občinstva. Starejši, rutini-rani amaterski gledališčniki so svoje znanje radi posredovali mlajšim. Nazoren primer takega sodelovanja dveh generacij so bile nedavne Ljubezenske zmešnjave, ki so poleg domačega uspešno obšle še več kot dvanajst tujih odrov. Kaže pa, da bo poslej le prihajalo več pomoči iz občinskega središča. Vsaj srednjeročni načrt kulturnih dejavnosti Kranja za obdobje od 1976 do 1980 to zatrjuje: ...Težnje delovnega človeka po kvalitetnih dramskih, lutkovnih in ostalih prireditvah bo potrebno zadovoljiti z idejno neoporečno repertoarno politiko, ki jo morajo zasledovati vse dramske družine Prvi grob, v katerem so bili do osvoboditve pokopani na Rovtu padli borci. v občini, kakor tudi osrednja gledališka hiša v Kranju. Preko Gledališkega centra bo mogoče skrbeti za strokovno usposabljanje režiserjev in igralcev; dramske družine pa bodo dobile ustreznejšo strokovno pomoč (režija, scena, rekviziti, nasveti)... Izkazali pa so se Zabničani tudi z mogočnim recitalom ob proslavi 1000-letnice obstoja svoje vasi. Kot tudi s svojim deležem pri barviti »kmečki ohceti«; saj pa je bil pred leti izbrani »kmečki ženin« žabniški rojak (Igor Jamnik)! Vsaj omeniti moram tudi blagoglasni žabniški vokalni kvartet Ledina. — Seveda pa je nosilec vseh ljudsko-prosvetnih in kulturnih teženj agilno domače PD »Tone Šifre r«. Najpomembnejši delež k izobrazbi /mladine celotnega področja pa daje osnovna šola v Žabnici. H kultiviranju kmečkih gospodarstev prispevajo številne sadne drevesnice pa tudi živinorejska farma Sorsko polje. Resda je to področje že bolj gospodarskega značaja — a napredek kmetijstva se mi vidi kot znamenje prosvetljenstva, zmaga sodobnih idej — torej kulture naroda v najširšem smislu besede. Celo šport bi sodil sem. Saj so si Zabničani sami uredili hokejsko ledeno ploskev in odigrali več tekem te moške igre. Seveda še nisem o Žabnici vsega povedal (četudi še nisem o nobenem kraju v občini napisal kar trinajst zapisov!), to vem. In še to vem, če sem včasih kaj preveč slišal, je bilo narobe, če sem pa to zapisal, tudi ni bilo prav. — Sicer pa ni bil moj namen pripovedovati domačinom zgodbe, ki jih sami že dobro vedo, tudi hvaliti nisem mogel kar vse vprek, še manj pa laskati se. Namen pisanja je bil v prvi vrsti seznaniti ostale Gorenjce z zgodovino *in življenjem Zabnice, te velike in lepe vasi na robu Sorskega polja. In tako se zdaj napravljam na novo pot — na pot, najprej k Crn-grobu, potem pa proti Bitnjam. C.Z. Tudi za tale moški dežni plašč lahko rečemo, da je nov na našem trgu. Zamenjal naj bi nekdanje »šuškav-ce«, le da je ta veliko bolje izdelan. Iz plastificiranega bombaža je in je tudi podložen tako, da je obenem tudi zračen. Veseli ga bodo tudi ribiči in lovci. Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU se dobe v črni, zeleni in rjavi barvni. Cena: 750 do 870 din Dekleta od 13 do 16 let bodo vesele žametne polobleke, pod katero bodo spomladi .losile bluzo ali puli, poleti pa kar samo. Poživljajo jo naborki na žepih in spodnjem robu. V ZAR-JINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah jih prodajajo. Barve: oranžna in modra. Cena: 280 in 290 din Več ovac kot ljudi Avstralija je izrazito kmetijska dežela. Ko «o šteli ovce, so jih naštelUokrog 165 milijonov. To je kar za štirinajstkrat več kot je ljudi na tej celini. Ni čudno torej, če je zelena celina prva na svetu v proiz vodnji volne. Najbolj strupena goba Najbolj strupena med gobami je zelena mušnica. Ta goba raste tudi v naših krajih. Ena sama gobica v juhi lahko usmrti pet ljudi. Zaradi njenega strupa je umrlo že nekaj znamenitih ljudi. Najznamenitejša žrtev pa je bil papež Klemeni VII. Umrl je leta 1534. Kraljevske težave Tudi kralji imajo težave. Tako trdijo tudi za princu Bernharda, moža nizozemske kraljice Julijane. Bernhard je navdušen pilot, neka Helena Grind pa navdušena padalka. Tako imata nekaj skupnega in sta zato pogosto letala skupaj. To pa seveda ni i>stalo skrito kraljičinim očem. Da je stvar resna, pa dokazuje dejsti. daje dala kraljica zadevo preiskati posebni kraljevski komisiji. LU > C/) O O LU radio 5.00 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo iti besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus Minute z ansamblom Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Gasbena skrinja Med vzporedniki in poldnevniki Lahke note velikih orkestrov Drugi progran 9.00 Sobota na valu 202 3.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do et 15.40 Portret orkestra Globe Unitv 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Minute z ansamblom Milana Ferleža in Atija Sossa 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Naši mladi solisti igrajo stare mojstre 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Deseta muza 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — 8.42 9.05 9.55 10.05 11.10 11 30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 M. Ruehl: Vreme se spreminja Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Glasbena med igra Koncert iz naših krajev Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — I. Czurka: Vsak trenutek ponuja čudež Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Zagreb Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Petpedi 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, mucisal 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz opusov Slavenskega in Logarja 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 ponedeljek Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Slovenske ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne gdbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Ti in opera 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studgev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru in zboru Charlie Steinmann 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Cocktail melodij 18.40 Jazz na II. programu Tretj 19.05 19.30 19.50 20.35 21.00 21.15 23.00 23.55 i program Sprehodi po tuji zborovski literaturi Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze na teme Carla Marie von Webra Literarni večer Brahmsove skladbe za orgle Ekonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 torek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Svet tehnike Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Bojana Adamiča in Deča Zgurja Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja . v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — P. Lužan: Trkanje na steno 21.20 Zvočne kaskade 22.20 Ljudski napevi v orkestrski preobleki 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Glasbena ustvarjalnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa 14.33 Znana imena — znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Ninom Robičem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Iz ustvarjanja Richarda VVagnerja 20.35 Flandrijski festival 1975 21.50 Stari mojstri o pomladi 22.50 W. A. Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru, K. 358, »Haffnerjeva« 23.10 J. Suk: Vojni triptih za orkester, op. 35 23.30 Violinski rapsodiji v ljudskem duhu 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 sreda Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Karavana melodij 16.45 Naš podlistek 17.20 Komorni zbor RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako ali drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 V ritmu boogija vvoogija, rumbe, svvinga, bosse nove, beata in sambe 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretj 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.15 23.55 8 4.30 8.10 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 i program Zborovska tradicija predklasičnih obdobij Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe — Zlato stoletje kitare Dva nova posnetka iz našega arhiva Sodobni literarni portret G. Verdi: Ernani, odlomki Razgledi po sodobni glasbi — Glasbeni protokol, Gradec 75 Iz slovenske poezije četrtek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori 17.20 Iz domačega > opernega arhiva 18.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.35 Vedre melodije 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska solistična instrumentalna glasba 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Frank Pourcel 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 Visvet u operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples Tretj 19.05 19.10 19.50 20.05 20.35 20.45 22.00 23.05 23.55 i program Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok Mednarodna radijska univerza Koncert z Dubrovniških letnih iger 1975 O Aleksandru Nevskem in Stjenki Razinu Tri simfoniette Iz slovenske poezije petek 4.30 8.10 9.05 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šla za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje televizija Rado Časi vam priporoča Sobota Ob 21. uri bo zanimiv večer še posebej za ljubitelje popevk. V Haagu na Nizozemskem bo namreč vsakoletno tekmovanje Popevka Evrovizije. Kot verjetno veste, zastopa našo deželo zmagovalka letošnje Opatije Ne morem skriti svoje bolečine v izvedbi ansambla Ambasadorji iz Sarajeva. Nedelja Priljubljene Hišice v preriji je konec. Približno ob istem času, točneje ob 17.45, si boste lahko ogledali zanimiv jugoslovanski film z naslovom Nadštevilna. Režiser je Branko Bauer, v glavnih vlogah pa nastopajo Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Boris Dvornik in Snežana Mihajlovič. Razgibano življenje mladink in mladincev, brigadirjev pri gradnji avto ceste je okvir za duhovito komedijo, v kateri se spletajo in trgajo tudi ljubezenske vezi. Vsebina je prijetna, ko se Malena skrivaj pridruži vaški mladinski brigadi in pride na gradbišče kot »nadštevilna«. Malena je v brigado prišla zaradi ljubezni do Mihajla, ki pa zapusti Maleno in se zaljubi v študentko Nado. Vendar se ta ljubezen med Mihajlom in Nado podre, z Maleno se pobota, izkaže se pri delu in se ob koncu vrne na vas, kjer čaka Maleno, ki še ostane v brigadi, da v novi izmeni zaključi tečaj šivanja. Četrtek Ta večer vas opozarjam na Četrtkove razglede ob 21.06 z naslovom Domovina je ena. Na obisku pri naših izseljencih v Munchnu in Wald-kraiburgu smo posneli oddajo s tem naslovom. Tema našega srečanja je bila skrb za znanje slovenskega jezika otrok izseljencev, ki sicer obiskujejo nemške šole. To dejavnost nam je predstavila učiteljica Marta Viz-jak, ki poučuje slovenske otroke v Munchnu in jezikovno mešano skupino v skoraj 100 km oddaljenem VValdkraiburgu. Delo učiteljice Marte Vizjak je delo v kombiniranem oddelku. Vseh osem razredov predstavlja en oddelek in virtuoznost učiteljičinega pristopa k snovi zmore navdušiti za poklic učitelja in prepričati o zahtevnosti tega poklica. Dve prednosti ima to delo. Veže Slovence med seboj in z domovino, veže pa tudi našo državo s tujci, med katerimi živijo. Obojni uspeh je očiten. Oddajo je pripravila Joža Zagore. Obenem vse poslušalce Vala 202 opozarjam na četrtkovo oddajo, ko bo ob približno 12. uri na sporedu reportaža o letošnjem že 15. mednarodnem avtomobilskem salonu v Beogradu. Vse, kar se bo tam dogajalo zanimivega, bo popisal naš novinar Darko Klarič, ki bo seveda udeleženec tega avtomobilskega salona. 3 9.30 10.35 12.00 sobota TV v šoli: Podo-navje.TV izbor (Bg) TV v šoli: Arboretum Trsteno, TV drama, Obrazi (Zg) TV v šoli: Moderna terapija, Politična ekonomija (Sa) 15.10 Nogomet Velež : Vojvodina — prenos (Sa) 17.40 Študij, na univerzi: Elektrotehnika 18.00 Obzornik 18.15 Brigadirski večer- 19.15 19.30 19.50 20.00 20.45 21.00 22.45 22.50 prenos(Bg) Risanka, B TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Izbor s Festivala dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu Moda za vas, B Haag: Pesem Evrovizije 76 — prenos, B(EVR-Lj) Poročila 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.00 Grof MonteChristo — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavata vas Burt Bacharach in Peter Ustinov 20.50 24 ur 21.00 Športna sobota 21.15 Zabava vas Dave Cash TV Zagreb — I. program 15.00 Poročila 15.10 Nogomet Velež : Vojvodina 17.05 TV koledar 17.15 Otroška oddaja 18.15 Brigadirski večer 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Film 21.00 Haag: Pesem Evrovizije 76 22.45 TV dnevnik nedelja 8.30 Poročila 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor Šentvid - 6. del, B 9.05 625 9.45 Vzpon človeka — serijska oddaja, B 10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, B; F. Bevk: Pestrna — 2. del, B 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 13.45 Pravljica iz lutkarje-vega vozička: Kako je revež prodal zajca 'bogatinu, B 14.10 Pisani svet 14.45 Okrogli svet 15.00 Praga: evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — prenos finalnih tekmovanj (IV-Zg-Lj) 17.25 Poročila 17.30 Moda za vas, B 17.45 Nadštevilna -domači film 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20 00 A. Diklič: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka, B 21.05 Volja je pot - 5. del 21.25 TV dnevnik 21.35 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Nasmeh poletne noči — celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.00 Gledalci in TV 14.30 Živel Benjovski 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Športni pregled 22.10 TV dnevnik 8.10 10.00 14.10 17.10 17.25 17.55 18.12 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.35 ponedeljek TVvšoli: Polja in dvorišča, Zagrebški spomeniki, Jugoslavija po vojni. Angleščina, Čile (Zg) TV v šoli: Literatura, Po naših krajih (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Zgodbe o Poluhcu — 1. del, B Znameniti živalski vrtovi: San Diego — 1. del, B Obzornik Sodobna medicina: Davek na hojo po dveh, B Odločamo Mladi za mlade (Sa) Risanka, B TV dnevnik S. Rozman: Rojstni dan stare gospe — TV drama, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik 22.00 Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar s 17.45 Pustolovščine morskega konjička 18.00 TV vrtec 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Komunisti, feljton 20.55 Glasbeni trenutek 21.00 Tedenski pregled 21.20 Slike iz Finske - celovečerni film TV Zagreb - L program do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 E. Ras: Koga čakaš, boter?, TV drama 21.05 Življenje filma 21.50 Dokumentarni film 22.05 TV dnevnik torek 8.10 TVvšoli: Pravopis, Rastlinski in živalski svet, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Življenje v razredu (Zg) 10.00 TVvšoli: Prirodoslovje, Glasbeni pouk (Bg) 11.05 TVvšoli (Sa) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd, posnetek 17.20 Vrtec na obisku: Ne zavrzi me! 17.35 Papirnati mesec— serijski film, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Naše kulturne vezi z Makedonijo 18.45 Narodna glasba (N. Sad) 19.15 Risanka, B 9.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.55 G. Calinescu: Feliks in Otilija -nadaljevanje in konec 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Poljudnoznanstveni film % 18.45 Narodna glasba i 19.30 TV dnevnik » 20.00 Mož, ki je bombardiral Beograd 21.00 24 ur 21.30 Zabavata vas Billy Paul in Staple Brothers 22.00 Svet, ki izginja TV Zagreb — I. program 16.00 TVvšoli 16.55 Izbrana tema 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 J. Cronin: Zvezde gledajo z neba 21.40 TV dnevnik 22.00 Baletna oddaja 7 8.10 sreda (Bg) 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Gangster je izstopil iz vlaka — švedski, B 21.45 Miniature — jazz na ekranu: Trio Yosuka Yamashita - 1. del, B 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 16.55 Košarka Crvena zvezda : Industro-montaža, ženske 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-Oko: Somrak bogov TV Zagreb — I. program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Učimo se pri živalih 18.45 Prikloni se in začni 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-Oko: Somrak bogov 8 četrtek 8.10 10.00 14.10 17.20 17.35 18.05 18.25 19.15 19.30 20.00 20.55 21.05 21.35 22.30 TV v šoli: Energetski viri, TOZD, Obramba in zaščita, Angleščina, Zagrebški solisti (Zg) TV v šoli: Francoščina, Izobraževalna reportaža (Bg) TV v šoii -ponoviev (Zg) Cvetlične pravljice, B Neven — oddaja TV Beograd, B Obzornik Gospodarji morja - film, B Risanka, B TV dnevnik Mdi Garibaldi — nadaljevanka, B Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Domovina je ena F. Lampe: Pira m in Tizba — opera, B TV dnevnik 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 1.05 1.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiliak Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Borisa Franka Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na nočnem valu 2.03 Med vzporedniki in poldnevniki 3.03 Majhni ansambli na tekočem traku 4.03 Paleta akordov Drugi program 9.00 Petek va nalu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — J. Worms: Hvalnica laži 19.40 Nekaj minut z baročnimi mojstri 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 22 do 25 din, pinača 21,60 do 23 din, cvetača 15,50 do 18,50 din, korenček 24 din, česen 21,40 din, čebula 10,20 dm, fižol 15,10 do 20,40 din, pesa 10 din, kumare 28,30 do 30 din, paradižnik 50 din, paprika 50 din, slive 21 din, jaboa 9,90 din, suhe hruške 18 din, pomaranče 9,90 din, limone 12,70 do 13,10 din, ajdova moka 18,96 din, koruzna moka 5,77 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,60 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, jajčka 1,65 do 1,76 din, krompir 6,50 din KRANJ Solata 30 do 40 din, špinača 40 din, cvetača 16 din, korenček 18 do 20 din, česen 30 do 35 din, čebula 15 do 18 din, fižol 14 do 16 din, pesa 6 din, kumare 28 din, slive 20 din, jabolka 6 do 8 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, radič oO din, pomaranče 11 din, limone 13 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 56 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 80 din, jajčka 1,50 do 1,80 din, krompir 6 do 8 din, med 50 din, žganje 50 din TRŽIČ Solata 25 do 40 din, špinača 25 din, cvetača 15 do 20 din, korenček 20 do 25 din, česen 20 do 25 din, čebula 11 do 12 din, fižol 17 din, pesa 8 din, kumare 30 din, paprika 45 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 15 din, pomaranče 9,80 in 10 din, limone 13,50 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 do 12din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 15 din 1, jajčka 1,60 din, krompir 8 din TV v šoli: Gobe, Jugoslavija po vojni, Energetski viri, Masa in teža, TV vrtec, Telo in zdravje (Zg) 10.(M) TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (Bg) 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 1. del, B 17.30 Mojstri stare japonske obrti, B 17.55 Obzornik 18.10 Od zore do mraka 18.45 Prikloni se in začni Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pravljica i/. lutkarjevega vozička l H, 15 Samoupravljanje 18.45 Spomini na glasbo 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Krog 21.55 Poezija TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II TV mreže 20.00 Argumenti 76 20.50 Mesto in sanje — celovečerni film 23.00 TV dnevnik poročili so se V KRANJU Primožič Drago in Peitler Marcela, Dežman Miran in Razboršek Terezija, Bogatajw*Jb» in Kokalj Irma umrli so V KRANJU Prime Josip, roj. 1907, Štefe Marija, roj. 1898, Huber Viljem, roj. 1914, Mlakar Ivan, roj. 1906, Fnžar Marija, roj. 1895, Jerman Janez, roj. 1902, Jagodic Antonija, roj. 1896, Klepec Jože, roj. 1931, Živec Marija, roj. 1893, Koprivnikar Emil, roj. 1934, Sodnik Franc, roj. 1898, Luzar Janez, roj. 1940, Kramar Frančiška, roj. 1896, Šefe Angela, roj. 1890, Murnik Franc, roj. 1909 V TRŽIČU Rozman Vincenc, roj. 1901, Trajčev Mijalče, roj. 1955, Voljkar Pavel, roj. 1921, Murnik Franc, roj. 1909, Babic Hilda, roj. 1907, Jerman Jenez, roj. 1902 petek 8.10 TVvšoli: Računstvo, Močvirje, Ali ste vedeli, Masa in teža, Promet, TV vrtec, Telo in zdravje (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Kocka, kocka (Bg) 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.20 Morda vas zanima: Lutke in mi 17.55 Obzornik 18.10 Glasbena oddaja 18.40 Ali je uho tudi radar — serija Čutila, B 19.05 Kako uporabljamo slovar slovenskega knjižnega jezika - 4. del 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 A. Marodič: Knjigovodja — oddaja iz cikla Mali oglasi 20.55 Vzpon na Makalu — 3. del, B 21.25 TV dnevnik 21.45 Šerif v New Yorku — serijski film, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tepček in tulipan 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 24 ur 21.15 Koncert ansambla Early Music Consort of London TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.15 Moody in Pegg — serijski film 22.05 TV dnevnik 22.25 Album 76 Skupina Ambasadorji s pevko Ismet Dervoz. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. SDS skupne službe objavlja prosto delovno mesto KV kuharice v domu družbenega standarda na Primsko-vem — komunalna cona Pogoji: poklicna šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj. Delo se združuje za določen čas. Kandidatke naj pošljejo ponudbe na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja, Kranj, Primskovo — komunalna cona. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD KOVINOSERVIS JESENICE razpisuje prosto delovno mesto vodje skladišča Pogoji: -kvalifikacija KV trgovsko železninske stroke — 7 let delovne prakse ali — kvalifikacija VK — 3 leta delovne prakse — poskusno delo dva meseca — osebni dohodki po pravilniku — stanovanje ni na voljo — nastop dela takoj Rok za vložitev pismenih prijav je 15 dni od dneva objave. Prijave naslovite na naslov: OZD Kovinoservis Jesenice, Prešernova c. 15. Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice razpisuje v upravnih organih SOB Jesenice prosti delovni mesti: — referenta za civilno zaščito v oddelku za ljudsko obrambo — referenta za vzgojo in varnost v prometu v oddelku za notranje zadeve Razpisni pogoji za obe delovni mesti so višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Ti?/6? navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi »piosne pogoje za sprejem na delo. Kandidati za delovno mesto referenta za civilno zaščito morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani z odlokom o merilih in pogojih za izbiro delavcev za delo s področja splošnega ljudskega odpora (Uradni list SRS št. 15-134/73). Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. Ivan Cankar: I Martin Kačur 16 Cestno podjetje v Kranju objavlja prosta delovna mesta 1. dveh gradbenih tehnikov — za operativ 2. obračunski " :ega tehnika 3. treh ekonomskih tehnikov Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1. uspešno končana gradbena tehniška šola in dve leti delovnih izkušenj, pod 2. uspešno končana gradbena tehniška šola in 3 leta ustrezne prakse in pod 3. uspešno končana ekonomska srednja šola in dve leti ustrezne prakse — lahko tudi začetnik. Nastop dela je možen takoj oziroma do 1. julija 1976. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Komisija za medsebojne odnose OZD Tehnični biro Jesenice razpisuje vodilno delovno mesto vodje sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo strojne stroke z 9-letno oz. 12-letno prakso v projektiranju strojno-metalurških naprav 2. da pasivno obvladajo nemški jezik 3. da so družbenopolitično neoporečni in da imajo organizacijske sposobnosti. Prijavljeni kandidati morajo najkasneje 10 dni po končanem razpisu predložiti DS program dela za eno leto. Potrebne informacije kandidati dobijo pri KMO TBJ. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Vse je vzkipelo, se je uprlo v njem. ... Zakaj bi bil konec glorije? Kdaj, čemu se je bil odpovedal sebi in svojim visokim ciljem? Kdo je pre-ustvaril tako ročno njegovo srce? Kdo je bil zaokrenil nenadoma njegove misli v drugo smer, s strmega klanca v gluho dolino? Kdaj se je to zgodilo in zakaj? — »Ali sem jaz še jaz, kakor me je rodila mati? Ali sedi kdo drug namesto mene in misli namesto mene, govori in dela namesto mene in proti meni? ...« Premišljeval je mukoma, razgret in razburjen, toda ogibal se je spretno nečesa temnega, neprijaznega, kar je bilo čisto blizu. Tako gleda človek najbolj napeto, kadar ne vidi ničesar in kadar ne mara ničesar videti. Kakor v senci, kakor tam v kotu za durmi, je stala Tončka, čisto mirno je stala, on pa je obračal glavo v stran in gledal napeto drugam, da bi je ne videl. Gledal je drugam in tam je videl pusto izbo in v izbi sebe in njo. Posegla je v njegovo življenje, udomačila se je tam z vso svojo šaro in ropotijo in priklenila je na verigo njegovo telo'in njegovo dušo in vse njegove misli. Bil je sam nekoč; zdaj nima več ne svojih misli ne svojih želja in še to klavrno telo, izmučeno, od skrbi in gnusa in srda izžeto, se bo zavalilo naposled na gnoj ... Zavzdihnil je; ob tisti uri si je zaželel prijatelja. »Koga bi klical? Komu bi se potožil?« Spomnil se je na zdravnika; sram bi ga bilo, da bi stal ponižen in bolan pred njim. Toda nenadoma je stopil iz mraka pred njegove oči tovariš Ferjan, vesel, pijan in blagodušen. Kačur se je nasmehnil in je napisal Ferjanu dolgo pismo. »Vem, da pride!« — Zjutraj je stopila vizbo debela župnikova dekla. »Gospod!« je zaklicala z osornim glasom. »Župnik pravi, da stopite precej k njemu!« »Moram v šolo!« »Precej k njemu! Kaj boste v šoli!« In zaloputnila je duri. Kačur se je napravil k župniku. Prišel je bil baš iz cerkve in se je preoblačil, da bi se napotil na polje. »Sveta pomagavka!« je vzkliknil, ko je ugledal Kačurja. »Ali ste znoreli?« »Zakaj?« je vprašal Kačur; njegov nasmeh pa je bil prisiljen in skoraj žalosten. Župnik je udaril s škornjem ob tla. »Zakaj?« je klical ves srdit in žile na čelu so mu nabreknile. »Praša, zakaj da je znorel? Ali se ženite ali ne? Kar brž povejte!« »Ženim se!« Župnik se je obuval, život je imel globoko upognjen, držal je škorenj, ki je bil šele pol na nogi, z obema rokama, glavo pa je vzdignil in je strmel Kačurju molče v obraz. Nato se je ozrl spet na škorenj in se je obuval. »Zakaj bi se ne ženil?« je prašal Kačur nekoliko osramočen. »Kajpak! Seveda!« se je smehljal župnik in je kimal z glavo. »Pa otroke mislite tudi imeti, kajpak? Veliko otrok?« »Morda!« je zardel Kačur. »Morda! Tako je! Morda bom živel, morda pa ne! Morda bo kaj otrok, morda pa jih ne bo! Morda bodo živeli, morda bodo poginili! — 0 ti prekleti paglavec, ti golobradi, kako bi zgrabil tale škorenj ter ti ga treščil ob glavo!« Župniku so se tresle roke in težko je sopel od srda. »Ni znorel, ničvreden paglavec je! Pa še tisto misli vzeti, tiso žensko, ki ne hodi v cerkev molit, temveč razkazovat svojo prsatost in svojo cukreno maškaro! Bog ti jo žegnaj! Ampak pridigo vama bom naredil tako, da je svet še ni slišal! — Od česa pa mislita živeti? Od ljubezni? Pi — pi — pi? — Če se ženi hlapec, naj se ženi, namesto da bi se tako babil! Učitelj pa je manj nego hlapec; po gosposko ne more živeti, po živinsko ne sme! Torej nič!« Kačur se je okrenil in je stopil proti durim. »Kam?« je zaklical župnik. »Kaj še ni pri kraju pridiga?« Župnik je izpregovoril tiše. »Pojdite v božjem imenu in storite, kakor vas je volja! Samo toliko vam rečem, da se mi smilite!« Župnik se je molče in hitro oblačil dalje, Kačur je še postal na pragu, nato je šel. »Kmet je!« je pomislil jezen, ko je stopil iz farovža. Toda nekaj grenkega in težkega mu je ležalo v srcu in je bilo zmerom težje. »Bog vedi, če ni blago mislil! In če ni. bila senca resnice v njegovih besedah! — Da bi se že vse to završilo! Enkrat za zmerom! In potem bo že Bog pomagal dalje!« Čez par dni, v soboto na večer, je priromal Ferjan. Z veselim smehom je pozdravljal Kačurja ter mu stiskal roko. Kačurju se je zdelo, da njegov smeh ni več tako odkritosrčen in da so njegova lica nekoliko upadla. »O, idealist, tako si torej skočil v past! Veliko je bilo besedi v tvojem pismu, ampak nazadnje sem le razumel, da si korenito obtičal in da bi v svoji žalosti rad videl krščanski obraz! — Kako pa si naredil to neumnost?« Kačur je skomizgnil z rameni. »No, saj si lahko mislim, kako si jo naredil! — Prekleto je to pusta izba; človek bi se razjokal v njej! — Pojdiva v krčmo!« Šla sta k županu in Ferjan je govoril na poti in v krčmi. »Potrt si, na obrazu se ti pozna! Ampak kaj veš kaj? Po pravici rečeno: čemu bi bil potrt? Doslej si živel sam, sam svoj, praviš, svoboden, praviš: kako pa si živel? Klavrno, da se Bogu usmili! Kaj ti je bila vredna ta samosvojost, ta svoboda? Kaj si jo užival? Vraga si užival! ... Jaz si mislim, da je človeku veliko huje, če sam visi na vislicah, nego če ima tovariša! Vsaj spogledata se lahko- in to je veliko vredno! ... Zatorej, duša krščanska, potolaži se! — Kdo pa je tistole stegno tam?« je pokazal v krčmi na dolgega tajnika, ki je takoj prihitel k mizi ter se poklonil. »Karel Grajžar, občinski tajnik!« »Kaj?« se je začudil Ferjan. »Kaj imajo v Blatnem dolu občinskega tajnika? Ce je taka, mi pa prčcej razložite, zakaj je v tem zakletem kotlu tema in mraz in blato, ko že po vsem drugem svetu sonce greje!« »Sonce?« je privzdignil obrvi tajnik. »Jaz ga še nikoli nisem videl!« »Ker je zmerom pijan!« je zagrmel debeli glas županov od sosednje mize. »No, Ahiles brzokraki, zbogom! — Pa nadaljujva tisto reč, Kačur! Ker si me poklical za zdravnika svoje žalosti, te vprašam: ali jo imaš rad ali je nimaš rad?« Kačur mu je pogledal v oči in ni odgovoril takoj. »E,« je zmajal z glavo Ferjan, »žalost je žalost!« »Rad jo imam!« je govoril Kačur in je gledal zamišljen na mizo. »Toliko je gotovo, da bi je ne pustil komu drugemu in da bi mislil nanjo vse življenje z bolečino in poželenjem! Jaz ne vem, kakšna je ta ljubezen; nisem premišljeval in ne maram premišljevati. Ali je Madona ali je dekla — ni moja briga! Le to vem, da miru, veselja, sonca ni prav nič v tej ljubezni. In vendar je velika in ne bom je premagal nikoli!« Ferjan je nakremžil obraz v čudne, osorne gube in seje ozrl postrani na Kačurja. »Kaj pa je z Minko?« »Ne dotikaj se tistega!« se je ozrl Kačur temno nanj. »Tam je zakristija!« »Zakristija, res!« se je nasmehnil Kačur z žalostnim nasmehom. »Jaz pa mislim, Kačur: še zmerom boljše to dekle nego resnična ljubezen, tista ljubezen, glej, ki gre proti soncu! Tako da bi se uklenil - tam bi bil pekel in bi bila smrt! To boš laže prenašal, bolj miren boš, njene solze te bodo manj pekle in tvoje trpljenje bo lažje zategadelj, ker boš gledal njeno z mirnejšimi očmi. .. Zakaj se tako hudobno smeješ? No, tolažiti sem te mislil!« Ce novo stanovanje ni dobro... To pot želim stanovanjsko stisko in »borbo« za pridobitev stanovanja osvetliti z nekoliko drugačnega zornega kota. Kljub izredno hitri stanovanjski gradnji in ob hkratnem omejevanju zaposlovanja, je jasno, da vseh stanovanjskih problemov ne bo moč rešiti čez noč. Za marsikoga je še vedno v tem času rešitev le skromna soba, samo, da je v njej svetlo in toplo. So pa med nami tudi že posamezniki, ki želijo izsiliti večje ali boljše stanovanje od svoje delovne organizacije, čeprav ga jim ne more ponuditi. Pa ne, da ne bi njihov kolektiv poskrbel zanje, le stanovanje nima »kahlic« v kopalnici, nima centralnega ogrevanja in kuhinja nima sodobne opreme. Prodajanje starega pohištva sodelavcem, za neverjetno visoko ceno, seveda, sodelavcem, katerim po vselitvi v novo stanovanje »odstopijo« nekdanje stanovanje, pa sploh ni niti novost niti redkost. O teh in še drugih problemih, ki se pojavljajo v zvezi s stanovanji, so govorili tudi-na nedavni konferenci osnovnih organizacij sindikata v Tekstilindusu. Ta delovna organizacija slovi po tem, da so do konca lanskega leta rešili že skoraj vse stanovanjske probleme in so dobili stanovanja skoraj vsi delavci s prioritetne liste. Ostalo je le še nekaj prosil- cev za enosobno stanovanje. Njihove prošnje nameravajo rešiti letos. Prav sedaj, ko je več stanovanj na voljo oziroma sedaj, ko kolektiv vlaga ogromna sredstva za stanovanjsko gradnjo, pa je pri njih nastal drug problem. Delavci, čeprav le redki posamezniki, so začeli prehajati v drugo skrajnost. Medtem ko je bilo še pred nekaj leti dobro vsako stanovanje, se sedaj že pojavljajo primeri da nekateri odklanjajo vselitev v sodobna le nekoliko starejša ali pa tudi v nova stanovanja. Za podkrepitev teh trditev so na konferenci navedli tudi nekaj primerov. Tričlanska družina je odklonila enoinpolsobno stanovanje v novem bloku na Planini, čeprav bi po vseh normativih zadostovalo celo za štiričlansko družino, saj meri 52 kvadratnih metrov. Najprej štiričlanska družina, potem pa še tričlanska pa sta odklonili vselitev v dvosobno stanovanje v hiši na Gorenjesav-ski 13. Stanovanje nima centralnega ogrevanja. Več prosilcev za stanovanja s prioritetne liste pa tega stanovanja niti pogledalo ni. Vsi prosilci živijo v Kranju šele nekaj let. V stanovanje na Go-renjesavski cesti se je potem vselil Kranjčan s štiričlansko družino. Obsojanja vreden pa je tudi primer člana kolektiva, ki se je zatekel celo k prekupčevanju ob vselitvi v novo stanovanje. In to na škodo sodelavca in kolektiva. Ko je prejel ključe novega stanovanja, je za visoko ceno, ki je bila celo višja od cene za novo, prodal staro pohištvo, ki ga je imel v gar- sonjeri, svojemu , sodelavcu. Hkrati s pohištvom pa mu je izročil tudi ključe od garsonjere. Domenila sta se, da bosta prikazala, kot da gre za nasilno vselitev. Seveda so oba v kolektivu hitro odkrili. Kako so v Tekstilindusu ukrepali? Odbor za stanovanjske zadeve je najprej sklical sestanke s s prosilci, ki so odklonili stanovanja. Čeprav so se sestali kar trikrat, so prosilci vedno odklonili stanovanja. Kljub temu, da njihovi razlogi proti vselitvi niso bili prepričljivi. Skratka, pokazalo se je, da gre za poskus izsiljevanja in okoriščanja na račun drugih članov kolektiva, ker nekateri menijo, da imajo pravico do visokega stanovanjskega standarda, in to zaradi nizkih osebnih dohodkov na družinskega člana. Drugače ne bi bili na prioritetni listi. Zaradi takšnega stališča je odbor predlagal, da je treba zavzeti ostro stališče proti takšnim pojavom in na podlagi tega tudi ukrepati. O tem so razpravljali tudi na delavskem svetu in kot smo omenili v začetku, na sindikalni konferenci. Sklenili so, da bodo prosilce za stanovanje, ki odklonijo vselitev v stanovanje, ki je po mnenju komisije primerno glede na velikost družine, izločili iz vrst prosilcev za pet let. Potem lahko prošnjo obnovijo in obnovijo tudi postopek za uvrstitev na prioritetni listi. Če pa menijo, da so upravičeni do večjega in boljšega stanovanja, pa naj ga tako kot drugi člani kolektiva, ki presegajo cenzus za uvrstitev na prioritetno listo, kupijo. L. Bogataj V tržiškem Peku o izvozu, povezovanju čevljarjev in usnjarjev in razlikovanju pri določanju cen Zavore se začenjajo pri surovih kožah Pogosto je obutev kljub naraščajoči konkurenci lažje prodajati kot pa dobiti pravočasno in zadosti reprodukcijskega materiala, pravijo v tovarni obutve Peko Tržič 11 mmmm H belilo za i strojno in ročno 1 pranje perborat special belinka tovarna kemičnih izdelkov Tržič — Tovarna obutve Peko iz Tržiča je lansko gospodarsko leto uspešno zaključila. Veliko na račun produktivnosti, ki se je ob nepovečanem številu zaposlenih dvignila za 5 odstotkov. Takšnim gibanjem in rasti je prilagojen tudi letošnji proizvodni program. V Peku menijo, da je povečana produktivnost edina pot k boljšim finančnim in gospodarskim rezultatom in ena redkih protiuteži, da naraščajoči stroški in obveznosti ne bi še bolj zmanjševali reprodukcijske sposobnosti organizacije združenega dela. Peko je močan izvoznik, največji v tržiški občini in med najpomembnejšimi v panogi, h kateri sodi. Organizacija združenega dela se je morala zato kar se da nitro in učinkovito prilagoditi vezavi izvoza na uvoz. Odvisnost od svetovnega trga in tudi od uvoza je v tem primeru še večja. Kljub naraščajoči Konkurenci in višjim cenam - reprodukcijskega materiala, tako domačega kot uvoženega, Peko ni omahoval pri načrtovanju povečanega izvoza V organizaciji združenega dela so se zavedali, da bodo le tako najbolje rešili težave pri oskrbi z uvoženim reprodukcijskim materialom. Preseneča ugotovitev tržiš-kih čevljarjev, da je pogosto kljub močni Konkurenci lažje izdelke prodati kot pa preskrbeti dovolj reprodukcijskega materiala. Doma tega ni v zadostnih količinah ali pa je nesprejemljive kvalitete. Popolnejša domača spremljajoča industrija bi ta problem odstranila. Na »udaru« ni toliko preskrba z usnjem kot založenost z drugimi sestavnimi deli obutve, lepili, barvami itd. Uvoz je pogosto za čevljarje tudi pri tem rešitev. Sedanje zunanjetrgovinske razmere postavljajo večkrat čevljarje v negotov položaj. Peko ga dobro pozna. Njegovi predstavniki menijo, da je sistem vezave uvoza na izvoz položaj zboljšal, vendar zaradi nekaterih starih uvoznih omejitev še ni zaživel. Zatika se na primer pri sukancih, šivankah in drugih navidezno manj pomembnih reprodukcijskih materialih. I_ v_) Železniki Kranj nudita od 15. 3. do 20. 4. 1976 V SALONU POHIŠTVA V GLO BUSU 3 % trgovski popust pri nakupu pohištva Alples POTROŠNIŠKI KREDIT din 30.000 brezplačna strokovna montaža brezplačna dostava na dom do 25 km zlati ključ CK m Beograd 74 TRIGLAV SISTEM — širok izbor elementov za opremo stanovanja •lotos elementi za opremo kopalnic AH PROGRAM — za opremo predsob* Mihec elementi za opremo otroških sob •omarice za čevlje v različnih izvedbah NEGOTOVO PLANIRANJE CEN Usmeritev k izvozu, najpogosteje terja dolgoročnejše ponudbe. Tako je moral dati tržiški Peko do letošnjega februarja dokončne ponudbe za zimsko sezono 1976/77, za vzhodni trg pa so morale biti ponudbe s cenami pripravljene celo septembra lani! Kupci bodo prejeli blago do konca leta 1976 in ga plačali po dogovorih, sprejetih februarja oziroma lanski september. Dodatnega usklajevanja in po- Eravljanja cen kupci ne poznajo, loma pa smo medtem priča spreminjajočim cenam reprodukcijskega materiala, predvsem usnja, ki se sprotno oblikujejo. Po navadi so vedno višje in tega kupec obutve proizvajalcu ne bo priznal. V takih primerih so riziki čevljarjev veliki. Posebno v primeru Peka, ko gre krepka polovica proizvodnje v izvoz. Računati, da bo domača prodaja pokrila nepredvidene višje stroške, le utvara. Kritika stihijskega oblikovanja cen reprodukcijskega materiala ne leti zgolj na usnjarje, temveč predvsem na neredno, preskromno in nenačrtno oskrbo s surovimi kožami. Lahko bi dejali, da so usnjarji s čevljarji v enakem položaju, saj so vsi skupaj odvisni od surovih kož, ki jih imamo doma le od 45 do 50 odstotkov potrebnih količin. ČEVLJARJI IN USNJARJI SE ŽELIJO DOGOVARJATI V tržiškem Peku pravijo, da se usnjarji in čevljarji želijo skupno dogovoriti o načinu delitve rizika zaradi takšnega položaja in se zavedajo medsebojne odvisnosti. Nerealna ponudba usnja bi postavila v neenakopraven in težak položaj čevljarje finaliste, kar pa bi obratno ohromilo prodajo proizvodov usnjarjev. Čevljarji se zavedajo, da usnjarji sami ne morejo prevzeti nase bremena nihanja cen surovih kož, kar povečuje materialne stroške, zato zagovarjajo dogovarjanje, sporazumevanje in medsebojno delitev rizika. Niso povsem upravičene ugotovitve, da dogovarjanje in sporazumevanje ovirajo tako imenovane »subjektivne sile«. Obilo je dobre volje in pripravljenosti. Rešitve kaže iskati v trajni oskrbi s surovimi kožami in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev. Ob dobri volji, jasno zastavljenih ciljih dogovarjanja usnarjev in čevljarjev ter potrebnih finančnih sredstvih bo nujno potrebno oblikovati dolgoročnejši zunanjetrgovinski režim, ki bo prispeval k stalnejši oskrbi s surovimi kožami in drugim reprodukcijskim materialom za usnarje in čevljarje. V Peku pogosto poudarjajo, da čevljarska panoga veliko izvaža in s tem prevzema nase težka bremena uvoza. Zato ji kaže pomagati s posojili (panoga pozna za zdaj le izvozna posojila), prilagoditi njene družbene obveznosti m ji vsaj pravočasno izplačevati izvozne stimulacije. Čevljarstvo dosega pri nas svetovno produktivnost, osebni dohodki zaposlenih pa so na izredno nizki ravni. RAZLIKOVANJE PRI DOLOČANJU CEN Peko ugotavlja, da zaradi velike ponudbe na domačem trgu cen obutvi ne kaže poviševati! Zal pa je toga družbena kontrola nad cenami prisilila posamezne proizvajalce v nemogoč položaj. Cene proizvodov se odobravajo na osnovi cenikov preteklih let, brez primerjave podobnih proizvodov različnih proizvajalcev. Takšno ravnanje nekateri proizvajalci obutve že občutijo kot diskriminacijo oziroma. postavljanje v neenak položaj. Tako je na primer Peko lahko prodajal škornje preteklo zimo največ po 499 dinarjev, določen proizvajalec iz Vojvodine pa je smel pri škornjih doseči kar 789 dinarjev. Povprečna jugoslovanska cena je bila tudi višja od Pekove, saj se je gibala med 550 in 650 dinarji. Na nevzdržne razmere so čevljarji opozorili predstavnike komiteja za tržišče in cene. Pri tem so terjali večji vpliv zborničnih organov tudi pri dogovarjanju o cenah. Pisma bralcev Vaš časopis Glas večkrat prinaša razne vesti iz delovnih organizacij pa tudi o obrtnikih sem že večkrat bral, da imajo svoje društvo oz. združenje, kar jim prinaša nekatere koristi. Mene pa bi zanimalo, kateri obrtniki so v tem združenju in kaj nudijo potrošnikom. Na Gorenjskem sem šele nekaj časa. Imam nekoliko starejšo hišo, pa je vedno kaj opravka okoli nje-. Do sedaj sem si popravljal sam ali pa sem najemal priložnostne »obrtnike«, da so mi postorili to in ono. Večkrat kot ne sem bil 'nezadovoljen z opravljenim delom, čeprav sem ga moral plačati po »običajni« tarifi. Zaradi tega bi želel enkrat v vašem časopisu prebrati tudi, kateri obrtniki nudijo svoje storitve in kakšne. Danes na primer me zelo zanima, kdo bi mi lahko strokovno prekril streho, popravil žlebove in jih zaščitil proti rji. Že drugo leto pa bi rad popravil in moderniziral kopalnico, jo obložil s ploščicami, namestil tuš in bojler ter temu primerno popravil tudi odtoke. O centralni kurjavi še ne razmišljam, ker nas po časopisih vedno kdo straši, da se bo kurilno olje podražilo. Belil sem do zdaj še sam, pa bi žena na vsak način hotela vsaj v dnevni sobi obložiti stene s tapetami... No pa kaj bi našteval, saj imate sami verjetno tudi podobne težave. Ker vidim, da objavljate pisma bralcev, upam, da moje ne bo šlo v koš in ga bodo pravi obrtniki lahko tudi prebrali in dali nanj svoj odgovor. BORBA PROTI SNEŽNIM PLAZOVOM - Med 25. in 27. marcem je podkomisija za varnost pred plazovi republiške Gorske reševalne službe organizirala na Kaninu prvi simpozij o varnosti pred plazovi. Udeležili so se ga žičničarji, gorski reševalci, pripadniki civilne zaščite, predstavniki UJV itd. Plazovi so v alpskih deželah najnevarneeši za smučarje in gornike. Zato organizirajo povsod posebne službe za opazovanje in proženje plazov. V Franciji, Švici in Avstriji so lani z odstreljevanjem sprožili 18.000 plazov. Samo v Davosu so na primer na plazove streljali 1800-krat! Pri nas takšno obliko odstreljevanja plazov uporabljajo že deset let na Zelenici. Letos so to metodo uporabili tudi na Kaninu in omogočili varno smučanje. Na fotografiji udeleženci simpozija med praktično vajo odstreljevanja plazov (jk) — Foto: F.Ekar mali oglasi • mali oglasi Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 21-190. prodam Ugodno prodam KOKOSI nesni-ce, po želji za v zamrzovalnik. Za-draga 18, Duplje 1856 Prodam 10 tednov stare PISKE preluks. Šenčur, Mlakarjeva 58 1860 Ugodno prodam dve SLIKI GOBELIN, velikost 44 X 54 in 40 X 80. Gregoričeva 30, Cirčiče 1862 Prodam večjo količino SENA. Opalk, Sp. Otok 6, Radovljica 1885 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Ogled vsak dan od 12. do 16. ure. Kranj, Staneta Žagarja 7, II. nad. Bajd. 1886 Prodam KRAVO, dobro mlekarico Po teletu ali po izbiri in HLEVSKI GNOJ. V rač un vzamem seno. Lahovče 16, Cerklje 1887 Kupim 60 LAT za kozolec. Bobo-vek 3, Kranj 1888 Prodam KRAVO s teletom, KUL-TIVATOR na 7 lopatic, SOD za gnojnico in ČRPALKO. Podbrezje št. 19 1889 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled popoldan. Šorlijeva 3/21, Kranj. 1890 Prodam večjo količino suhega SENA in OTAVE. Sp. Duplje 23 , Prodam KOSILNICO RASE-MEISTER, 4-taktno FRANTAR. Dobro polje 11, 64243 Brezje 1892 Prodam obžagan LES za ostrešje. Dolinar Drago, Planica 1, Kranj Prodam nove usnjene ŠKORNJE st. 41 za narodno nošo. Kranjc Milan, Kajuhova 3, Kranj 1894 Prodam električne ORGLE, skoraj nove. Zg. Bela 6, Preddvor 1895 Prodam SENO. Dežman Jože, Podhom 37, Zg. Gorje 1896 Prodam jedilni KROMPIR igor, PARr^suhih borovih PLOHOV, «™a i ' Pr»rnerno za vikend -sončna lega ob robu gozda. Naslov v oglasnem oddelku. 1897 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Mavčiče 44 1898 Prodam sadike ČRNEGA RIBEZA. Šenčur, Pajarjeva 8, tel. 41-047 Prodam eno leto staro TELICO in KRAVO po teletu. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 1900 Prodam KRAVO s teletom, TELICO pred telitvijo in PRAŠIČA, 100 kg. Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica 1901 Prodam KROMPIR igor in desire za seme. Voklo 16 1902 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Informacije na telefon 88-689, Kranjska gora 1903 Hotelsko turistično podjetje BLED z n. sol. o. TOZD hotel KRIM Bled prodaja iz svojih osnovnih sredstev staro POHIŠTVO. 1904 Prodam tri rabljena OKNA 160 X 120 z roletami in zasteklena. Rogelj Ivana, Ljubljanska c. 32, Kranj 1905 Prodam PSA, dobrega čuvaja, belega, srednje velikosti, dobrim ljudem. Dolhar, Predoslje 107, Kranj Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, ^g. Bela 7 1907 . Prodam dve mladi KRAVI, ena tik pred telitvijo, druga 7 mesecev breja. Praprotnik, Mošnje 30, Radovljica 1908 Prodam ŠPORTNI OTROŠKf VOZIČEK. Ogled vsak dan popoldne. Gašperlin, Planina 1, Kranj Prodam KRAVO simentalko s teletom. Strahinj 65, Naklo 1910 Prodam ohranjeno POHIŠTVO. Cunk Anton, Šorlijeva 9, Kranj Prodam nemškega OVČARJA, starega 3 leta, z rodovnikom. Ovse-nik Alojz, Jezerska c. 108 c, Kranj KLAVIR CARL HOFMANN, kratki, črne barve, prodam. Močnik, Cerklje 73 na Gorenjskem 1913 Prodam 8 m CEVI, premera 24 cm, za puhalnik, vprežni OBRAČALNIK in žetveno napravo za BCS. Breg ob Bistrici 5, Križe 1914 Prodam ŠIVALNI STROJ cik-cak, Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniftki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. TELEVIZOR, primeren za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 1915 Prodam 1000 kilogramov krmilnega KROMPIRJA. Voglje 90 1916 Prodam STROJ za izdelavo strešne opeke folc, črno-beli TELEVIZOR znamke KASTEL in avtoradio na kasete znamke GRUNDIG. Pipa-nova 3, Šenčur 1917 Prodam HLEVSKI GNOJ in kupim SENO. Suha 5, Kranj 1918 Prodam KRAVO tik pred telitvijo in strešno OPEKO bobrovec. Sp. Bela 9, Preddvor 1919 Prodam TELEVIZOR RR, mali ekran. Delavska 16 Kranj ali telefon 22-057 1920 Prodam 2000 kg SENA in OTAVE. Sp. Kokra 8 1921 Prodam GRAHORO, drobni in semenski KROMPIR igor. Olševek 11, po 16. uri. 1922 Prodam DIVAN, dve POSTELJI, gradbeno OMARICO, ZAJKLJE blekenten. Naslov v oglasnem oddelku. 1923 Ugodno prodam rabljeno, cementno, streško OPEKO špičak. Rabič Ivana, Kranjska c. 33, Šenčur 1924 Prodam nov lahek GUMI VOZ, OVCE, OSLICO. Grajska 19, Bled Prodam konjsko motorno KOSILNICO z žetveno napravo po zelo ugodni ceni. Trstenik 37 1926 VALILNICA NAKLO prodaja v sredo, 7. aprila, od 8. do 12. ure v vzrejališču Podbrezje 2 meseca stare jarčke (rjave in bele) Cena: 30 din za kos Valilnica KZ Naklo Prodam semensko GRAHORO in OREHE. Suha 29, Kranj 1927 Prodam SENO. Dobruša 17, Vodice - 1928 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR GRAND in pomivalno korito. Telefon 23-141, Kranj 1929 LIPOV riLOD, debeline 50 cm, prodam. Zorman Karol. U tik 17, Vodice 1930 Prodam otroško POSTELJICO z vso opremo in ŠPORTNI VOZIČEK, vse malo rabljeno, in rabljen KAVČ z dvema predaloma in vložkom za 700 din. Gabrič, Tomšičeva 18, Kranj 1931 Prodam 16-colski GUMI VOZ, enoosno PRIKOLICO, tri PRAŠIČE po 40 kg. Visoko 58 1932 Prodam rabljeno kompletno SPALNICO. Damjanovič Janko, Valjavčeva 11, Kranj 1933 Prodam semenski KROMPIR igor. Olševek 40, Preddvor 1934 Prodam globok TROŠKI VOZIČEK. Z Bitnje 112 1935 Prodam KRAVO s teletom. Zemlja, Selo 35, Žirovnica 1936 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, in 14 mesecev starega BIKA. Vinko Mohorič, Njivica 5, Besnica 1937 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Informacije na tel. 24-312 1938 Prodam brejo KRAVO, dobro mlekarico. Strahinj 82 1939 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sveteljeva 15, Šenčur 1940 Prodam ca. 1500 kg SENA. Pogačnik Janez, Zvirče 20, Tržič 1941 Prvovrstne PISKE nesnice začnemo oddajati 3. aprila. Srednja vas 7, Golnik 1942 Prodam nova OKNA 110X100 s polkni, primerna tudi za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 1943 Poceni prodam nova OKNA, 2 100 X 140 z roletami in nekaj kletnih OKEN 80X 100 cm. Telefon 81-162 od 14. ure dalje. 1944 Prodam barvni TELEVIZOR GRUNDIG, ekran 66 cm. Gubčeva 5, stan. 31, Kranj 1945 Prodam nagrobni SPOMENIK — kamen. Naslov v oglasnem oddelku Prodam SAMOKOLNICO. Kranj, Jezerska cesta 124 F, Kranj 1947 Prodam' mesnato SVINJO in zgodnji semenski KROMPIR. Rupa št. 16 1982 Košnjo SENA in OTAVE oddam. Lesce, Alpska 9 1983 Prodam TRAKTOR FERGUSON 65, rotacijsko kosilnico VVELGER BCS in ŠROTAR z gnojnično črpalko. Rupa 4, Kranj 1984 Prodam zelo poceni rabljeno SPALNICO. Ogled vsak dan po 14. uri. Vilic, Stara Loka 69, Skofja Loka 1985 Prodam dve termoakumulacijski PEČI - 3 KW. Kavčič Franc, Go-dešič 87, Skofja Loka 1986 Prodam dve otroški POSTELJICI z vložki. Telefon 064-61-316 1987 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Zganec Ignac, Bodovlje 9, Skofja Loka 1988 Prodam SENO in OTAVO. Oblak Janez, Poljane 1, nad Škofjo Loko Prodam 1300 kg SENA. Ziherl, Skofja Loka, Poljanska 53 1990 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otroško ZIBELKO. Jezeršek Marija, Gorenja vas 156 nad Škofjo Loko 1991 Podam delovnega VOLA, težkega 500 kg. Ažman Simon, Lancovo 28, Radovljica 1992 Prodam večjo količino OTAVE. Pšenična polica 9, Cerklje 1993 Prodam večjo količino hlevskega GNOJA. Poženik 36. Cerklje 1994 Prodam REPO iz zasipnice. Grad 43, Cerklje 1995 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 5, Cerklje 1996 Prodam KRAVO s teletom ali osem mesecev brejo in 2000 kg REPE. DVorje 38, Cerklje 1997 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Dvorje 39, Cerklje Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 70, Cerklje 1999 Ugodno prodam suho SENO. Zg. Brnik 62, Cerklje 2000 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Lahovče 61, Cerklje 2001 Prodam 400 kg semenskega KROMPIRJA desire. Sp. Brnik 26, Cerklje 2002 Prodam LATE in PUNTE. Dvorje 17, Cerklje 2003 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 41, Cerklje 2004 Prodam eno leto starega BIKA. Šmartno 16, Cerklje 2005 Prodam drobni in zgodnji semenski KROMPIR jana. Šenčur, Štefe-tova 18 2006 Prodam PRAŠIČA za zakol, po izbiri. Mevčiče 21 2007 Prodam 100 kosov SALONITNIH PLOŠČ. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor 2008 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Ti-ringer, Škofjeloška 43 b, Kranj, Stražišče 2009 Prodam tri PRAŠIČE - bikone. Voglje 63 2010 Prodam navadno HARMONIKO in ZAPRAVLJIVČEK. Voklo 100, Šenčur 2011 Prodam VOZIČEK z dirico. Kranj, Zg. Bitnje 258 pri glavni cesti. 2012 Prodam 10 kv. m KLINKERJA po ugodni ceni. Vide Šinkovčeve 8, Kranj 2013 Prodam semenski KROMPIR igor. Velesovo 8 2014 Prodam ŠIVALNI STROJ BA-GAT in rabljen MOPED na tri prestave. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku Prodam MOTOR 5 KM, komplet kolesa brez gum za prikolico, ročno SLAMOREZNICO. Zadružna 1, Kranj 2016 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Bozovičar Janez, Planina 3, Samski dom, Kranj 2017 Prodam dve SVINJI po 30 kg za rejo, tri ročne SLAMOREZNICE in SADIKE rdečih malin. Mohorič Vinko, Žiganja vas 45, Tržič 2018 Prodam PSA VOLČJAKA, dobrega čuvaja. Fajfar, Sp. Brnik 36, Cerklje ' 2019 Ugodno prodam rabljen, dobro ohranjen, črno-beli TELEVIZOR. Britof 210, Kranj 2020 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Valjavčeva 10, stan. 13, telefon 26413, Kranj 2021 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK in 500 kosov MONTA OPEKE. Babic, Oprešnikova 1, Kranj 2022 vozila Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Tavčarjeva 5,^.tel. 22-639 Prodam MOTOftv MZ, 150 ccm. Igor Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, registriran do marca 1977. Cirčiče 34, Kranj 1871 Prodam rabljeno ZASTAVO 750, Zg. Bela 6, Preddvor 1895 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS in kupim APN 4 MOTOR. Perčič Marko, Rupa 21, Kranj Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1967. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Vilfan, Dobro polje, Brezje 1950 Prodam FIAT 1100R. Lavtar, Ručigajeva 17, Kranj 1951 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Likozarjeva 13, Kranj 1952 BMVV 2000 TI v voznem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1953 Prodam avto ŠKODO 1000 MB. Oprešnikova 45, nasproti plinarne Prodam vse dele za ZASTAVO 750. Kavčič Jože, Grahovše 7, Tržič Prodam ŠKODO, letnik 1971. Otoče 2, Podnart 1956 Prodam IMV KOMBI odprt s cerado, letnik 1970, 28000 km Informacija tel. 064-50-008 1957 Prodam karamboliran avto ZASTAVO 750, letnik 1971. Trajčev Pavle, C. na Klanec 22, Kranj 1958 Prodam VW 1300, letnik 1968. Jezerska c. 95 g, Kranj 1959 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975. Beleharjeva 39, Šenčur. Prodam SIMCO 1000, letnik 1968, tudi po delih. Medetova 1, Kranj Prodam novo tovorno AVTO PRIKOLICO. Informacije na telefon 75-045 1960 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Milenkov Trajčo, Savska 52, Kranj AMI 8, letnik 1970, prodam. Zlič, Zg. Duplje 6 1962 Prodam avto RENAULT R-10 po delih Jezeršek Jože, Gorenja vas 72 5 M1CHEL1N ZX 155 X 14, nove, prodam. Telefon 60-302 1964 Prodam ZASTAVO 750 v Voznem stanju za 3000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 1965 Kupim NSU 1200. Sporočiti barvo, km, ceno na naslov: Zorko Alojz, Valjavčeva 14, Kranj 1966 , Prodam FIAT 1300, karamboliran, lahko po delih. Motor obnovljen. Malečkar, Lahovče 31, Cerklje Prodam KOMBI 1600 B IMV. Šorlijeva 25 tel. 25-325, Kranj 2023 Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, ugodno prodam. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 2024 BMW 250, športno preurejen, z novo električno napeljavo, prodam. Uranič Aleksander, Ulica Mlad. brigad 5, Kranj 2025 Podam ZASTAVO 750, letnik november 1973. Vrba 16, Žirovnica ZASTAVO 750, letnik 1968, dobro ohranjeno, prodam. Cena 7800 din. Telefon Golobic - 064-60-693 popoldan 2027 Prodam MOPED na tri prestave ali zamenjam za drva. Poizve se v trafiki Cerklje 2028 Prodam FIAT 850 special, letnik 1969, prevoženih 77.000 km in kasetni AVTO RADIO stered. Kalan, Zapoge 11, Vodice 2029 Prodam ŠKODO 100, letnik 1972. Dremelj Zofija, Hotemaže 46, Preddvor, tel. 21-653 2030 Ugodno prodam osebni avto NSU 110 SC, letnik 1967, v dobrem stanju. Ogled vsak dan po 16. uri, razen nedelje. Fiat, Tatjane Odrove 8, Kranj 2031 Prodam RENAULT 4 LUXE, letnik 1970, dobro ohranjen. Cena ugodna. Planina 26, telefon 24-891 Prodam FORD CORTINA, letnik 1966, cena 14.000 din. Ogled v petek in soboto. Moša Pijadeja 48, Kranj, tel. 23-472 2033 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, za 6000 din, registriran do 31. 12. 1976. Ogled možen vsak dan popoldne od 16. do 19. ure. Kajin, Gubčeva 5, Planina 2034 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750. Prebačevo 58, Kranj FIAT 125, italijanski, letnik 1969, prodam. Ogled v soboto. Goltez, Bistrica 24, Tržič 2036 stanovanja Mlad za"konski par išče SOBO in KUHINJO v okolici Kranja. Čemas Milena, Trojarjeva 38, Kranj 1879 Nujno potrebujem dvosobno na-jemniško STANOVANJE s kopalnico. Ponudbe pod »V Kranju ali okolici« 1969 V Kranju ali okolici nujno iščem SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 1970 Manjše STANOVANJE v Škofji Loki, Poljanski ali Selški dolini vzamem v najem. Ponudbe pod »Loka« 1971 Oddam SOBO dekletu v Kranju. Informacije po tel. 77-314 vsak dan od 15. do 17. ure. 1972 Zaradi obnovitve hiše mlada družina nujno išče SOBO ali sobo in kuhinjo, lahko neopremljeno za 1 leto v Kranju ali bližnji okolici. Nudimo predplačilo do 1 milijona. Ponudbe pod šifro »Pomlad« 2037 Iščem SOBO v Radovljici, Lescah ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 2038 Mlada tričlanska družina išče SOBO in KUHINJO s souporabo sanitarij v Kranju ali bližnji okolici. Eržen Kati, Kranjska 11, Šenčur Mlada tričlanska družina nujno potrebuje v Kranju ali okolici *za 2-3 leta skromno STANOVANJE ali vsaj dva prostora. Ponudbe pod »Redni plačniki« 2040 posesti Prodam PARCELO za vikend in dva GOZDA. Informacije pri Šenk Franc, Hotemaže 4 . 1613 Tujec vzame v najem HIŠO ali VIKEND v okolici LJubljane. Škofje Loke, Kranja ali Bleda. Ponudbe na naslov: Kline Marjeta, Ljubljana, Tugomerjeva 2 1973 ' Oddam TRAVNIK v najem. Jezerska c. 103. Kranj 1974 V najem vzamem GARAŽO v okolici Vodovodnega stolpa ali v Šorli-jevem naselju. Plačam dobro. Telefon 22-171 int. 266 od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje. 1975 HIŠO, vseljivo z vrtom, prodajamo v centru Kranja. Resni interesenti naj se zglasijo v Kranju, Tomšičeva 14, v soboto, 3. 4., od 9. do 12. ure. 1976 GOSTINSKO TRGOVSKI LOKAL oddam za mirno obrt, eventualno skladišče v centru Javornika, poleg Železarne, C. talcev 18. Ponudbe na naslov: Vera Milavec, Maribor, Šubičeva 5 2043 Prodam novo dograjeno, visoko pritlično HIŠO v Križah, ob cesti na Golnik: Naslov v oglasnem oddelku. 2044 zaposlitve Takoj zaposlimo zakonca za OSKRBOVANJE Počitniškega doma v UMAGU. STANOVANJE zagotovljeno. MURKA LESCE. 1881 TURISTIČNO DRUŠTVO DRA-GOČAJNA - MOŠE razpisuje 3 prosta delovna mesta za določen čas dd maja do oktobra: 1 delovno mesto za vodenje okrepčevalnice ali se daje okrepčevalnica v najem, 1 prosto delovno mesto za recepcijsko službo, 1 prosto delovno mesto za čiščenje kampa. Za recepcijsko službo se zahteva: starost nad 18 let, znanje vsaj 2 tujih jezikov, lastno prevozno sredstvo. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Prošnje pošljite na naslov: Turistično društvo Drago-čajna — Moše, 61216 Smlednik. Vse potrebne informacije dajemo tudi na tel. 061-71-389 popoldan 1977 Iščemo ČISTILKO za 2x do 3X na teden. Ponudbe pod »Hišni svet Šorlijevo naselje« 1978 Za adaptacijo stanovanjske HIŠE iščem zidarskega mojstra z lastno mehanizacijo. Zupan Polde, Zerjav-ka 1, Kranj 1979 Iščem tri dekleta za STREŽBO na Gorenjskem sejmu od 9. do se: Zlata riba, 1980 žensko za 2 X te-v gospodinjstvu. ' 1981 znanjem moške 18. aprila. Zglasitc Sejmišče 1, Kranj Iščem prijazno densko pomoč Telefon 24-781 FRIZERKO z stroke sprejmem za določen čas ali mogoče za stalno. Nastop takoj. Sever Majda, Partizanska 40, Skofja Loka 2041 Sprejmem dva MIZARSKA POMOČNIKA za stavbno in sobno opremo. Stanovanje preskrbljeno. Grajska pot 14, Skofja Loka 2042 prireditve Vsako nedeljo ob 17. uri PLES na Kokrici. Igra ansambel MODRINA. V soboto, 3. 4. 1976, ob 20. uri bo na LANCOVEM zabava. Igra priznani ansambel MURKA. Vabljeni Ansambel MANUAL vas vabi v soboto, 3. 4. 1976, ob 20. uri v LJUBNO na ples. V nedeljo, 4. 4., ob 17. uri pa igra v SORI. Vabljeni! 2045 V POLJANAH vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK! Vljudno vabljeni! 2040 OO ZSMS LJUBNO prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 2047 OO ZSMS MEDVODE vabi na MLADINSKE PLESE, ki so vsako soboto od 18. do 23. ure v disco klubu Medvode, poleg kegljišča. MLADINSKI AKTIV VODICE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igrajo TURISTI. 2049 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igrajo TURISTI. 2050 obvestila GRADITELJI: Z dostavo na dom vam preskrbim vseh vrst ZIDNE OPEKE Ljubljanskih opekarn. Vse informacije vam daje ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15, (na Klancu). Pišite, pridem na dom. Telefon 25-579 1386 BAGAT TEČAJ obvešča, da začnejo z vpisom v NOV ZAČETNI in NADALJEVALNI tečaj, 6. 4., ob 15. uri ali 7. 4. ob 7. uri. DELAVSKI DOM, vhod 4, Kanj 2051 Na domu STROJNO ČISTIM itison, tapison, floteks in druge preproge. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj 2052 INSTALACIJE za centralno kurjavo in VODOVOD ter popravila in preglede vam naredi KLEIN-D1ENST, Brezje 27 2053 izgubljeno 30. 3. sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO na relaciji Predoslje — Britof — Kranj ali na lokalni avtobusni postaji pred Globusom — Creino. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku v dopoldanskem času. 2054 ostalo Če živite sami v lastni hišici in ste stari, osamljeni, onemogli, brez sorodnikov, pa je vaš domek na deželi, nekje na Gorenjskem, se mi oglasite. Sem vdova, srednjih let, brez obveznosti, mirna, dobra gospodinja. Za bivanje pri vas vam nudim postrežbo, kasneje bi se lahko dogovorili na odkup hišice. Ponudbe pod šifro »Lepo je delati na deželi« 2055 VOŽNJA v službo (pričetek ob 6. uri) Kranj - Ljubljana. V avtomobilu imam 3 prosta mesta. Naslov v oglasnem oddelku. 2056 Želim spoznati dekle od 18 do 35 let zaradi ženitve. Ponudbe pod »Gorenjski fant« 2057 Ni vedel za ukradeno Čeprav so miličniki našli v omari ukradene predmete, na prometnem dovoljenju pa obtoženčeve prstne odtise, je Hajriz Paqarizi, 22-letni gimnazijec iz Orahovca trdil, da s temi predmeti nima nič opraviti. Tudi ključi in vitrihi, ki jih je miličnik našel pod njegovim vzglavnikom, za Paqarizija niso bili noben dokaz. Senat okrožnega sodišča v Kranju se seveda ni mogel prepričati, da ukradene stvari in Paqarizj nimajo ničesar skupnega. Paqarizi je bil sredi novembra 1974, ko je še delal v Kranju, ponoči vlomil v Betonovi ulici v Kranju v zaklenjen osebni avtomobil ter iz njega vzel usnjeno torbico z doku- menti, plinski vžigalnik in še dvoje drobnih predmetov vse v vrednosti 290 din. Isti večer je Vzel tudi iz odklenjenega avtomobila usnjeno torbico, nov črn moški plašč, dokumente in hranilno knjižico vse skupaj v vrednosti 860 din. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in dva meseca strogega zapora; pri tem je sodišče upoštevalo, da je bila vrednost ukradenih predmetov majhna in da so bili vsi oškodovancem vrnjeni. Sam odnos do kaznivega dejanja, ki ga je pokazal obtoženec, pa je sodišče prepričal, da kakšna pogojna kazen ne bi imela nanj nobenega vpliva. L. M. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše ljubljene mame, sestre, tete, stare mame in prababice Marije Štefe Plajbesove mame s Trstenika se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, ji podarili cvetje in jo spremili na njeno zadnjo pot ali se kako drugače oddolžili za njeno neizmerno dobroto, gostoljubnost in ljubezen do bližnjega. Posebej hvala sosedom, vaščanom in delovnim kolektivom Živila, Sava, Mladi rod, Konfekcija Triglav, ansamblu Rudija Jevška ter Planiki za darovane vence. Lepa hvala tudi pevskemu zboru s Trstenika, ki ji je zapel poslednje pesmi, ter častiti duhovščini za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: hčerke Micka, Francka, Ivanka, Dora, Kristina, Angelca, sinova Jože in Franci z družinami. Trstenik, 31. marca 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, in prababice Marije Grašič Pavovčeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Turšiču za poslovilne besede in gospodoma iz Stične, pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Lepa hvala tudi Projektu obrat Kokrica in vsem za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Angela in Marija z družinami ter sinova Lojze z družino in Ivan. Trstenik, Primskovo, Klanec, Stična, 30. marca 1976 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 80. letu starosti zapustila naša dra.ga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta Antonij a Jagodic Habanova mama Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala tudi sodelavcem tovarne SAVA, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož, sinova, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo Sv. Lenart, Cerklje, Kokra, Milje, 28. marca 1976 r kredit do 30.000 din dobava na dom LASTNE PR0I Sejemska hala Savski log Kranj v času XV. jubilejnega mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma od 9. do 18. aprila L J Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Smrt sopotnika ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi mojega dragega moža Alojza Zupanca-Črtomira borca NOV se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, -.osedom in znancem, ki ste mi pomagali in mi v teh težkih dneh stali ob strani, vsem njegovim in mojim sodelavcem, vsem, ki ste mi izrazili ustno ali pismeno sožalje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna dr. Rešku, Občinskemu odboru ZB NOV Skofja Loka, Krajevnemu odboru ZB NOV Selca, podjetju Alples Železniki, Veletrgovini Skofja Loka, godbi iz Škofje Loke ter pevovodji Alojzu Šmidu in njegovim pevcem, kakor soborcema Tončki in Romanu za lepe besede slovesa. Hvala vsem za podarjene vence in žalne šopke. Globoko žalujoča žena Marica s sorodniki. Selca, 31. marca 1976 Na mokri, ovinkasti in nagnjeni cesti med Ljubeljem in Podljube-ljem se je 13. oktobra lani pripetila smrtna prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Alenka Gaš-peršič iz Ljubljane, stara 26 let, je vozila proti Podljubelju: v avtomobilu je bil še njen sodelavec Janez Klančar. V levem ovinku je voznica izgubila oblast nad vozilom in čelno trčila v betonsko ograjo. Trčenje je bilo tako hudo, da je sopotnik na kraju nesreče umrl, voznica pa je bila huje ranjena. Gašperšičeva je na obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju povedala, da so tistega dne po poslovnih pogovorih v Tržiču odšli še na Ljubelj.. Okoli 19.30 se je nameravala vrniti v Ljubljano, v njen avtomobil pa je prisedel tudi njen sodelavec Klančar, ki v Ljubljani stanuje v bližini Gašperšičeve. Družba je na Ljubelju tudi pila, vendar Gašperšičeva ni mislila, da je njen sopotnik močno vinjen in se ji je zdelo, da je med vožnjo zaspal. Ko pa je hotela, ko se je cesta zravnala, prestaviti iz druge v tretjo prestavo, se ji je sopotnik naslonil na desno roko: odrinila ga je, da bi lahko prestavila, pri tem pa je izgubila oblast nad vozilom in trčila v betonsko ograjo. Sodišče je menilo, da bi voznica, ki je bila odgovorna za varno vožnjo, morala ukrepati takoj, ko se je sopotnik prvič naslonil nanjo oziroma ko jo je oviral med vožnjo, ker bi morala predvideti, da lahko pride do nesreče. Precenjevala je tudi svoje vozniške sposobnosti, ker je vozila pod vplivom alkohola. V takšnih okoliščinah je bila seveda vožnja po nevarni in zahtevni ljubeljski cesti dokajšnje tveganje. Sodišče je prav v alkoholiziranosti voznice, v krvi je imela 1,30 promile alkohola, našlo glavni vzrok prometne nesreče, pa tudi hitrost okoli 60 km na uro, s katero je bila voznica vozila, je bila v takih okoliščinah prevelika. Sodišče je Gašperšičevo obsodilo na 10 mesecev zapora pogojno za dobo treh let in izreklo še varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za eno leto. Med olajšilnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da je Gašperšičeva bila zaradi smrti sodelavca zelo prizadeta, da skrbi za majhnega otroka, da je skušala omiliti posledice nesreče in da doslej še ni bila kaznovana zaradi prometne nesreče. L. M. nesreče Nezgoda pešca V ponedeljek, 29. marca, ob 21.20 se je na Cesti svobode na Bledu pripetila prometna nezgoda. Valentin Košir (roj. 1903) z Bleda je hodil po desni strani ceste kake 2,5 m od roba proti vili Bled. Za njim je pripeljal v osebnem avtomobilu Jože Sodja (roj. 1943) iz Boh. Češnjice; pešca je zagledal na razdaljo 10 metrov in zaviral, izogniti pa se mu ni mogelj ker je iz nasprotne smeri vozil nek avtomobil. V trčenju je pešca vrglo na avtomobil, od tu je padel na cesto in obležal z zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Zapeljal s ceste V torek, 30. marca, ob 12.10 se je na lokalni cesti Britof—Kokrica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvester Sajo-vec (roj. 1945) iz Zalo? pri Podnartu je peljal od Predoselj proti Kokrici. V levem ovinku pri Brdu je prehiteval osebni avtomobil, pri tem pa ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je s ceste in se prevrnil na streho. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 50.000 din. L. M. I Novo tehnično vodstvo NK Triglav — Za spomladanski del prvenstva je Prišlo v tehničnem vodstvu ligaške ekipe Triglava do precejšnje spremembe. Novi trener je postal profesor telesne kulture Ljubomir Matovič, predsednik tehnične komisije pa je odslej znani športni delavec Peter Didić. — Foto: M. Živulović Start gorenjskih nogometašev V soboto, 3. aprila, bodo nogometaši pričeli 1 nadaljevanjem nogometnega prvenstva Gorenjske 1975/76. Zaradi lažje spremljave nogometnega prvenstva objavljamo končne lestvice Jesenskega dela. Člani: 8ava Bohinj Šenčur Bled Lesce Tržič Jesenice Triglav (-2) Alples Naklo Medvode «•> razred — člani: Primskovo Kokrica Trboje Reteče Preddvor Britof Podbrezje Kondor filmarji «ezero Plamen Grintovec 11 8 2 1 25: 9 18 11 8 0 3 24:15 16 11 6 2 3 20:20 14 11 6 1 4 24:18 13 11 4 4 3 21:17 12 11 5 1 5 34:27 11 11 4 3 4 19:19 11 11 4 2 5 16:13 8 11 2 4 5 18:37 8 11 2 2 7 18:26 6 11 2 2 7 17:30 6 11 10 1 0 49:12 21 11 7 2 2 44:22 16 11 7 1 3 34:26 15 11 6 1 4 29:19 13 11 6 1 4 17:22 13 11 5 2 4 24:22 12 11 5 0 6 29:25 10 11 2 4 5 13:19 8 11 2 3 6 10:23 7 11 2 2 7 20:32 6 11 1 4 6 20:42 6 11 1 1 9 14:40 3 ta: 7 5 1 1 16: 6 11 7 5 1 1 16: 7 11 7 5 0 2 11: 7 10 7 4 1 2 13:10 9 7 3 0 4 11: 9 6 7 2 1 4 14:20 5 7 2 0 5 9:15 4 7 0 0 7 8:24 0 LTH Bled Jesenice Alples Bohinj Šenčur Lesce Medvode A Občinska namiznoteniška liga Golnik nima ekipe tenJs*11^ ^ organizaciji komisije za namizni pno L ^n , ^ 8e Je začelo tekmovanje v dveh enakovrednih občinskih ligah. V prvi se za ••ajooljšega potegujejo Triglav III, Dijaški dom M. (Naklo, ViHoko, Trboje, Žabnica in Voklo. Golnik je odigral samo srečanje v prvem kolu »ato pa so ga zaradi neresnosti in ker nima več ekipe, izključili iz lige. V drugi ligi pa nastopajo Dijaški dom I, Podbrezje, Trboje II, Trim klub, Triglav IV, JLA, Sava in sindikalna ekipa tovarne Sava. Obe zmagoviti ekipi skupin pa *e bosta nato pomerili še za naslov občinskega Prvaka. Izidi - 1. skupina, 1. kolo: Triglav III : "•jaški dom II 5:2, Golnik : Naklo 0:5, Visoko : '•"boje 1:5, 2. kolo: Dijaški dom II : Trboje £0, Naklo : Žabnica 5:0, Voklo : Visoko 1:5, rr>glav III: Golnik 5:0 b. b.; II. skupina, 1. kolo: Dijaški dom I : Pod-brezje 5:0, Trboje II : Trim klub 3:5, Triglav IV * JLA 5:3, Sva : Sava (sind) 2:5, 2. kolo: Podaje : Sava (sind.) 0:5, JLA : Sava 5:4, Trim klub : Triglav IV 2:5, Dijaški dom : Trboje II 5;3- -dh Pionirji — B skupina: Sava A 9 8 1 0 38: 5 17 Primskovo 9 5 2 2 28:15 12 Tržič 9 6 0 3 22:13 12 Naklo 9 1 1 3 32:20 11 Triglav 9 5 1 3 25:13 11 Korotan 9 3 1 5 11:15 7 Preddvor 9 2 2 5 27:22 6 Podbrezje 9 2 2 5 25:22 6 Alpina 9 3 0 6 13:22 6 Kondor 9 0 0 9 6:72 0 Mladinci pa i {rajo svoje prvenstvene tekme v nedeljo, 4. aprila. Tabele pa izgledajo: A skupina: Naklo 8 8 0 0 41:10 16 Korotan 8 5 0 3 19:20 10 Tržič 8 4 0 4 31:24 8 Jesenice 8 1 2 3 18:20 8 Bled 8 3 1 4 18:23 7 Bohinj 8 3 1 4 17:24 7 Lesce 8 3 0 5 14:20 6 Alples 8 2 0 6 18:22 4 Triglav 8 2 0 6 15:29 4 B skupina: Sava 8 7 1 0 39: 7 15 Šenčur 8 6 2 0 30:13 14 Primskovo 8 5 1 2 41:14 11 Medvode 8 5 0 3 19:20 10 Trboje 8 3 0 5 23:27 6 Filmarji 8 2 0 6 20:27 4 Preddvor (- 2) 8 3 0 5 15:24 4 Alpina 8 2 0 6 4 Podbrezje 8 1 0 7 7:52 2 P.Novak Gustav . Jamnik Ko napolni tišina človekovo notranjost, občutiš v sebi praznino, ki žge in govori, da je zopet nekaj nerazumljivega zajelo telo. Tiho se prikloniš v ■pomin in v mislih preletiš vso dolgo Pot človekovega življenja. Vetrovi, ki Pihajo po prelepih slovenskih gorah, in ■teze, po katerih si najraje stopal, so ostale brez svojega velikega ljubitelja. Zgubili smo človeka, ki je znal ceniti vsak košček prelepe domovine, zgubili ■mo tovariše in športnika. Rad si prihajal na prelepi kranjski stadion in nikoli se ni bilo bati, da bi zamudil. Navadili smo se nate atleti kot atletski sodniki in tekmovanje brez tebe je bilo že prava redkost. Bili smo nemi ob tvojem grobu in zavest, da odhajaš za vedno, »as je napolnila z molkom in bolečino. Zgubili smo pravega športnega zanesenjaka, človeka, ki je bil zmeraj pripravljen prevzeti vse naloge in jih tudi narediti. Ostal je spomin, ki ne bo obledel, ker smo te atleti in sodniki preveč vzeli za svojega, da bi te pozabili. Gustav je bil član smučarskega kluba Triglav vse od ustanovitve. Bil je med Prvimi, ki je opravil sodniški izpit. Skoraj ni bilo prireditve, da ne bi aktivno sodeloval. Več let pa je bil tudi predsednik upravnega odbora alpske sekcije SK Triglav, zadnji dve leti pa njen tajnik. Mnogo je prispeval za razvoj smučarskega športa v kranjski občini. Gustav Jamnik je bil v »pionirskem« gospodarskem odseku pri obnovi planinskih postojank Češka koča, Krvavec v letu 1946, da so postojanke obnovili in jih usposobili. Več let je bil član Upravnega odbora Planinskega društva Kranj in v letu 1969/70 gospodar doma Kokrškega odreda na Kališču. V predvojnem času je preplezal več smeri v Julijskih Alpah, še posebej v severni triglavski steni. Živel je z gorami in še v zadnjih letih se je med drugimi povzpel na Mt. Blanc. Tudi njegova zadnja pot je bila v Storžičevo področje. Atleti, vodstvo AK in sodniški atletski zbor, SK Triglav Kranj, Planinsko društvo Kranj Že januarja Jeseniški nogometaši so se pričeli pripravljati za drugi del prvenstva že v drugi polovici januarja. V okviru priprav so odigrali več prijateljskih tekem. S prvo ekipo so gostovali v Renčah, kjer so izgubili z 2:3. Mladinci pa so v Tolminu s 3:0 premagali istoimensko ekipo. J. Mrovlje Gorenjska rokometna liga Gorenjski sejem in Jelovica B KRANJ — Jutri in v nedeljo bodo spet oživela gorenjska rokometna igrišča, saj se bodo v borbo za najboljše uvrstitve pognala rokometna moštva v prvi in drugi gorenjski rokometni liti. V prvi ligi so najbolje prezimili rokometaši kranjskega Gorenjskega sejma, ki so po končanem jesenskem delu brez izgubljenega srečanja osvojili prvo mesto. Za štiri točke za njimi zaostajajo Veterani in mladi Tržičani, medtem ko pa Zabničani in Radovljičani kar za devet. Na naslednjih mestih so Kranjskogorci, Golničani in Besničani ter druga ekipa Alplesa, cerkljanski Krvavec pa je edini, ki v devetih kolih ni okusil slasti zmage. Torej boj se bo v soboto in nedeljo nadaljeval vseh devet kol naprej. Prav malo je verjetno, da bo vodilni Gorenjski sejem zaigral tako slabo, da bo Veteranom in Tržiču B uspelo, da ga iz že osvo- *'enega najvišjega naslova nasploh izpodrineta, 'rvak je torej znan že pred prvim kolom nadaljevanja, bolj zanimiv bo razplet prav gotovo za preostala mesta, Krvavec pa se bo, če ne bo zaigral bolje, moral posloviti od prve lige. Lestvica: Gorenjski sejem 9 9 0 0 243:166 18 Veterani 9 6 0 3 203:207 12 Tržič B 9 6 0 3 223:231 12 Žabnica 9 4 1 4 160:151 9 Radovljica 9 4 1 4 208:206 9 Kranjska gora 9 4 0 5 198:186 8 Storžič 9 4 0 5 192:205 8 Desnica 9 4 0 5 185:209 8 Alples B - 9 3 0 6 210:288 6 Krvavec 9 0 0 9 173:228 0 Enaka slika kot v prvi ie tudi v drugi ligi. Loška Jelovica B je na čelu s štirimi točkami prednosti pred Krizami B in Stadionom. Za šest točk oz. štirimi z njim in drugo in tretjo uvrščeno ekipo Križev B in Stadionom zaostajajo Hujanci in Sava B, Radovljica B pa za deset. Alples B in Duplje B pa sta na zadnjih dveh mestih samo s točko. Tudi tu bo težko Ločane prehiteti, zanimiv bo vsekakor boj za ostala mesta. Lestvica: Jelovica B 8 8 0 0 Križe B 8 6 0 2 Stadion 8 6 0 2 Huje 8 5 0 3 SavaB 8 5 0 3 Radovljica B 8 3 0 5 Duplje B 8 0 17 Alples C 8 0 17 285:184 16 196:156 12 208:179 12 180:197 10 179:197 10 196:211 6 139:222 1 168:242 1 I). Humer Zmaga Alplesa v gosteh Že prvo spomladansko kolo v ljubljanski conski rokometni ligi je prineslo presenečenje. Rokometaši Križ so namreč izgubili v Preddvoru z ekipo, ki se bori za obstanek v ligi. Kamnik pa je premagal ljubljansko Olimpijo. Rokometaš Dupe 1 j so odpravili solidno ekipo kranjske Save. Najuspešnejši strelci tega kola: Kuhar (Duplje) 15, Vidic (Preddvor) 14, Vidmar (Alples) 11 itd. Rezultati: Jesenice : Alples 20:24 (1U:10), Preddvor : Križe 24:18 (13:13), Duplje : Sava 31:26 (15:12), Kamnik : Olimpija 21:17 (9:7), Škofljica : Slovan B 21:28 (9:14). V vodstvu so še vedno Križe z 20 točkami, po dve točki manj pa imata Mokerc in Kamnik, Sava je na 4. mestu, Duplje pa 5. itd. Pari prihodnjega kola: Prule : Jesenice, Mokerc : Kamnik, Olimpija : Duplje, Sava : Preddvor, Križe : Škofljica, Slovan B : Alples. J. Kuhar Mednarodni plavalni miting pionirjev Odlični dosežki in dobre uvrstitve Kranjčanov ZAGREB - V 25-metrskem bazenu je bil mednarodni plavalni miting pionirjev in pionirk, ki pa po udeležbi in odličnih dosežkih in rezultatih dosti ne zaostaja za tistimi v Trentu. Na tem tekmovanju je nastopilo namreč več kot 600 mladih plavalcev in plavalk iz Avstrije, Bolgarije, Romunije, Italije, Madžarske, Nizozemske in seveda tudi naši perspektivni pionirji iz vseh jugoslovanskih Športnih kolektivov. Lep delež pri uspehu naših plavalnih nadebudnikov so prispevali tudi mladi triglavani, ki so vsi od prvega do zadnjega s svojimi rezultati dokazali, da se razvijajo v odlični plavalni kader. Največ pa so dosegli Darjan Petrič, Vesna Praprotnik in Tatjana Bradaška ter Mirjam Poljka. Praprotnikova je tudi nova rekorderka, saj je na 100 m mešano to progo preplavala z novim rekordom SFRJ za pionirje B. Uvrstitve Kranjčanov: pionirji A: 400 m kravi: 3. Petrič 4:53,08, 200 m prsno: 4. Mihelič 3:01,78, 100 m hrbtno: 11. Bešter 1:22,53, 100 m delfin: 6. Petrič 1:15,78, 100 m kravi: 4. Petrič 1:06,89, 100 m prsno: 4. Mihelič 1:28,53, 200 m delfin: 5. Petrič 2:41,22, 200 m mešano: 3. Petrič 2:43.31: pionirji B: 50 m hrbtno: 3. Velič-kovič 41,40, 4. Kadoič 43,45, .50 m delfin: 5. Rus 39,72, 100 m mešano: 7. Rus 1:29,78, 50 m prsno: 11. Jocič 43,88; pionirke A: 200 m prsno: 6. Bradaška 3:02,24, 100 m hrbtno: 7. Bradaška 1:21,91, 11. Strniša 1:24,16, 100 m kravi: 10. Kolman 1:16,31, 100 m prsno: 2. Bradaška 1:24,74, 8. Dvoršak 1:31,12, 200 m hrbtno: 9. Strniša 3:00,17, 11. Ra-kovec 3:10,69, 200 m mešano: 17. Bradaška 3:04,12; pionirke B: 50 m hrbtno: 1. Poljka 41,57, 50 m delfin: 2.^Pa-protnik 40,69, 100 m mešano: 1. Praprotnik 1:26,82 (rekord SFRJ), 50 m kravi: 2. Praprotnik 37,12, 50 m prsno: 1. Praprotnik 44,67. -dh Ljubljanska conska rokometna liga — sever Preddvor : Tržič 14:15 V Preddvoru je bilo derbi srečanje rokome-tašic Tržiča in Preddvora ljubljanske conske rokometne lige. Z dobro igro so zmagale Tržičanke z golom razlike. Rezultati: Alples B : Jelovica 18:13 (11:3), ETA : Kamnik B 19.: 14 (12:5)7 Sava B : Šentvid 3:14 (1: 2), Preddvor Trič 14:15 (5:7, Olimpija B : Mokerc 24:13 (13:6), Škofljica : Slovan B 11:16(4:6). Vrstni red: ETA 20 točk, Preddvor 18, Tržič 18, Olimpija B 16, Šentvid 13, Jelovica 10 itd. J. Kuhar Sava prvak Gorenjske Končalo se je tekmovanje v gorenjski namiz-noteniški ligi. Prvo mesto je z enim porazom v obeh delih lige pripadlo ekipi Save pred Murovo in Kondorjem. Sava si je tako pridobila pravico sodelovanja na kvalifikacijah za zahodno slovensko ligo, medtem ko je iz lige izpadla ekipa Voklega. Za dve prosti mesti v ligi se bodo potegovali občinski prvaki iz gorenjskih občin na kvalifikacijah. Sklepni zaključek lige bo v petek na Godešiču, kjer bodo najboljše ekipe prejele priznanja in pokal. Končna lestvica: Sava 17 16 1 80:17 32 Murova 17 14 3 80:31 28 Kondor 17 12 5 76:47 24 TriglavII 17 11 6 71:39 22 Lesce 17 8 9 54:61 16 Mošnje 17 7 10 47:66 14 Jesenice II 17 6 11 46:68 12 Trboje 17 5 12 42:69 10 Voklo 17 2 15 25:78 4 J. Starman Bizjak občinski prvak V Besnici je bilo v soboto občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za mlajše mladince. Nastopilo je 40 skakalcev iz petih drušev. Rezultati: 1. Miro Bizjak 223,5 (22,5, 21), 2. Leon Bevc 200,0 (12, 20), 3. Slavko Vesel (vsi Triglav) 198,0 (20,5, 21)7 4. Stane Martinjak (Krvavec) 186,5 (20, 20), 5. Aci Šink 185,5 (19, 18), 6. Brane Hrovatin, 7. Ivo Udir, 8. Bogdan Finžgar, 9. Jože Kancilja (vsi Triglav), 10. Marko Rogelj (Krvavec). J. J. Učni uspehi in kvaliteta Kranj — Iz začetnega skromnega dela leta 1970, ko je bil na osnovni šoli Simona Jenka Kranj na pobudo učiteljev telesne vzgoje ustanovljeno šolsko športno društvo — začeli so z atletiko in rokometom — je le-ta po šestih letih prerasel v dober športni šolski kolektiv. Poleg že ustanovljene atletske in rokometne sekcije so začeli tudi z drugimi, tako da imajo v svojih vrstah že košarkarje, telovadce, planince, plesalce, šahiste in nogometaše in občasno še namizni tenis, smučanje v vseh treh disciplinah, sankače in plavalce. V lanskem republiškem tekmovanju za najboljšo ŠŠD v Sloveniji je ta športni kolektiv, ki ima v letošnjem šolskem letu 368 aktivnih udeležencev na treningih in športnih srečanjih, vseh od prvega do osmega razreda pa 1149 s plačano članarino, zasedel solidno petnajsto mesto. Njihovi športniki pa so v republiškem tekmovanju v pionirski konkurenci zasedli dobro drugo mesto v košarki, atleti (pionirji) so bili v ekipni uvrstitivi peti, prvaki pa so bili še v štafeti 4 X 100 m. Med posamezniki pa sta njihova atleta v teku na 800 m zasedla osmo in deveto mesto. Deveto uvrstitev imajo tudi pionirke na vajah na orodjih, mlajši pionirji pa so v šahu celo prvaki SR Slovenije. Poleg teh uspehov na republiških prvenstvih; so med »glavnimi« tudi na področnih prvenstvih. Mlajši in starejši pionirji v košarki, telovadke na orodjih ter atletiki so prvaki Gorenjske, medtem ko so bili nogometaši tretji. Na občinskih prvenstvih pa so skoraj v vseh športih, kolikor jih na šoli gojijo, na vodilnih položajih. Delo v ŠŠD na šoli sloni izključno na ramenih samih učencev, in na samoupravnih načelih. To je razvidno že iz tega, da sami odločajo o sestavi moštev za vsa tekmovanja, vodijo treninge, sestanke in odločajo tudi o višini članarine ter vse ostalo kar nasploh spada v njihovo športno področje. Mentor Lado Soteljšek ter Iztok Klavora, Jože Udir in Stane Mihelič ter zunanji sodelavec Damjan Vogrič so jim pri tem le v pomoč. Na šoli že tečejo vsa tekmovanja od petega do osmega razreda za najboljši šolski razred, košarkarji pa tudi v četrtem ter že od prvega razreda naprej v vajah na orodju. Pri vsem tem pa jim je prvo dober učni uspeh in šele nato uspehi na športnem področju. Na šoli pa so se odločili, da so vse ekipe, ki se udeležujejo tekmovanj, na dokaj kvalitetni višini — že sami rezultati, ki niso slabi, nam to potrjujejo — saj na večjo množičnost ni mogoče računati. Telovadnica je prezasedena, za zunanja igrišča ob šoli pa .še vedno ni prepotrebnih finančnih sredstev. Le-teh pa za ta namen nima tudi njihova krajevna skupnost Vodovodni stolp. Pri tem naj omenimo še to, da imajo edini v občini plavalni razred. Njihovi plavalci Darjan Petrič, Tatjana Bradaška in Barbara Štem-berger in drugi so v vrhu jugoslovanskega plavanja. Pa tudi smučarji alpinci imajo reprezentanta. Blažičeva in Simoneti sta namreč branila jugoslovanske barve na evropskem pionirskem kriteriju na Starem vrhu. D. Humer Zimska občinska vaterpolska liga Kamnik pred Iskro Kranj - V tukajšnjem zimskem bazenu se je končalo letošnje tekmovanje v odprti zimski občinski vaterpolski ligi. Za naslov se je borilo šest moštev, ki so v vseh petih kolih pokazala, da jim ta vodni šport ni tuj. Največ uspehov so imeli vaterpolisti Kamnika in Iskre, ki so s sedmimi točkami zaključili ligi. Ker pa ne moreta biti oba prva, sta odigrala še tretje srečanje. V tem pa je bil Kamnik močnejši in tako zasluženo osvojil prvo mesto. V zadnjem kolu je Vodovodni stolp v izenačeni igri le z golom prednosti premagal mladince Triglava, Iskra in Kamnik sta si razdelila točki, medtem ko pa so ljubljanski študentje dobili srečanje s Škrlovci. Izidi: Triglav : Vodovodni stolp 12:13, Iskra : Kamnik 9:9, Korotan : Skrlovec 6:0 b. b., za prvo mesto Kamnik: Iskra 11:8. Občni zbor Občni zbor šahovske sekcije Solidarnosti v Kamniku je bil ob veliki udeležbi članov v prostorih nekdanje železniške postaje, kjer ima sekcija tekmovanja. Iz poročil je razvidno, da so si Kamniški šahisti priborili vstop v prvo ligo zahodne tekmovalne skupine in se tu uvrstili v prvo polovico tabele. Sprejeli sonova pravila in plan dela za naslednjo poslovno dobo. Imajo lepo šahovsko knjižnico in dovoli inventarja tudi za večje prireditve. Se naprej bodo skrbeli za vzgojo naraščaja. Za mentorja so določili Borisa Bavčarja, dosedanjemu mentorju Marjanu Iskri, ki je vsa leta uril pionirje, so izrazili iskreno zahvalo in priznanje. Marjan Iskra je delal iz ljubiteljstva, odslej pa bo mesto mentorja honorirano. Izvolili so odbor, ki ga še naprej vodi prof. Ivan Zika. -a Brzoturnir v Kamniku Na šahovskem brzoturnirju šahovske sekcije Solidarnosti v Kamniku je marca sodelovalo 22 tekmovalcev. Do sedaj je več mesecev zma- Žal Boris Bavčar, to pot pa je bil prvi Peter upančič, sledili pa so Bavčar, Troha, Vuksano-vič, Verbole, Suhadolc itd. Pionirji so igrali brzopotezni turnir v dveh skupinah po 10 igralcev. V prvi je zmagal Samo Hajdinjak pred V. Staničem in Ravnikarjem, v drugi pa Mojcu Laharnar pred Borisom Anžljem. -a Lestvica: Kamnik 5 3 1 1 56:31 7 Iskra 5 1 1 1 51:40 7 Korotan 5 3 0 2 35:28 6 Vodovodni stolp 5 a 0 2 40:40 6 Skrlovec (- 1) 5 2 0 3 33:43 3 Triglav (- 1) 5 0 0 5 33:66 - - 1 -dh Krebs, Karupovič in Rupar V šolskem centru v Radovljici je bilo srednješolsko moštveno prvenstvo v šahu za mesec april 1976. Nastopilo je šest tričlanskih ekip. Končni vrstni red pa je bil: 1. drugi letnik poklicne kovinarske šole (Krebs, Karupovič in Rupar) 10,5 točk, 2. prvi letnik PKŠ 10 točk, 3. Gostinska šola 9 točk itd. V šolskem centru je organiziran mladinski šahovski krožek vsak ponedeljek od 18. do 20. ure, ki je odprt tudi za druge mladince. Ustanoviti nameravajo šahovsko sekcijo, med najaktivnejšimi pa so: Saruga, Krebs, Macuh in Jauh. L. M. Pavlin pred Bumbarjem Na mladinskem prvenstvu Kranja je zmagal pionir Pavlin pred drugim pionirjem Bumbarjem. Tretje mesto je osvojil Novak, četrti pa je bilŽiberna. L. M. Simultanka velemojstra Parme Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta v organizaciji ŠD Kranj je 26. marca velemojster Bruno Parma odigral simultanko na štiridesetih deskah. Za Kranj so igrali večinoma šahisti delovnih organizacij, z velemojstrom pa se je pomerilo tudi nekaj pionirjev in dijakov. Za simultanko je bilo zelo veliko zanimanje, velemojster pa je bil pripravljen igrati tudi na petdesetih deskah, vendar je bilo to zaradi prostora nemogoče. Po šestih urah borbe je velemojster Parma odločil simultanko v svojo korist z rezultatom 34,5:5,5. Edino zmago za Kranj je dosegel Božič Miran, ki si je kmalu pridobil prednost kmeta in to materialno prednost tudi zanesljivo uveljavil. Velemojster je na prvih desetih deskah oddal kar šest remijev, od tega dva pionirjema Samu Božiču in Radu Bumbarju. Kemizirala je tudi ženska predstavnica Ema Ječnik in Hribar, Avguštinčič, Sosič, Deželak Aloj/. in Žnideršič. L. M. V petek, 26. marca, je v Kranju velemojster Bruno Parma odigral simultanko na 40 deskah. Zanimanje za simultanko je bilo zelo veliko. Darilo za 8. marec in vse dni v letu Včeraj je iz bosanskega mesta Brčko krenila na pot letošnja štafeta mladosti. Poleg mladine in številnih prebivalcev mesta so jo na pot pospremili tudi nekdanji brigadirji -graditelji prve mladinske proge, proge Brčko— Banovići. Hkrati pa je bila ta prireditev tudi osrednja proslava ob 30-letnici mladinskih delovnih brigad. Pokrovitelj prireditev je bil predsednik Tito. Najboljšim mladinskim delovnim brigadam na zveznih akcijah pa so podelili plakete Veljka Vlahoviča. Tudi številni Gorenjci so sodelovali na zveznih in lokalnih delovnih akcijah. Poiskali smo tri med njimi in jih zaprosili za nekaj besed o njihovem brigadirskem življenju. Tine Klemenčič iz Kanja: »Bil sem srednješolec, ko sem se odločil, da se udeležim mladinske delovne akcije. To je bilo leta 1951 in gradili smo progo Doboj —Banja Luka. Takrat še ni bilo na voljo strojev, zato smo delali z lopatami, krampi in samokolnicami. Tudi delovni dan je bil veliko daljši kot na kasnejših delovnih akcijah. .Uradno' smo sicer res delali le osem ur, toda v resnici se je delovnik raztegnil večkrat tja v pozno popoldne in včasih tudi v večer. Praktično smo le delali in spali. Drugič sem bil na delovni akciji leta 1958. Gradili smo avto cesto Ljubljana —Zagreb. Tedaj je bila organizacija brigadirskega življenja že čisto drugačna. Delali smo le šest ur, v prostem času pa smo pripravljali razne kulturno-za-bavne prireditve, obiskovali krožke in tečaje. Celo šoferski izpit se je dalo opraviti v brigadi. Zadnjič pa sem bil brigadir leta 1959. Tokrat na lokalni mladinski delovni akciji v Baš-lju. Gradili srno kranjski vodovod. Priznati pa moram, da je pravo brigadirsko življenje le v velikem naselju. Le tam se ga da resnično dobro organizirati.« * Francka Metljak iz Škofje Loke: »Sodelovala sem pri gradnji proge Brčko— Banovini, in sicer julija in avgusta leta 1946. V brigadi smo bili mladi delavci in srednješolci iz škofjeloške in kranjske občine. Zakaj sem se odločila za brigado? Bila sem skojevka in sem bila prepričana, da je moja dolžnost, da pomagam pri obnovi domovine. Sicer pa imam na brigado najlepše spomine. Res smo veliko delali, toda ob tem se je kovalo tovarištvo in bratstvo. Stanovali pa smo najprej v starih ustaških barakah, potem pa smo dobili šotore in uredili lepo naselje. Vedno pa smo morali skrbeti tudi za varnost in zgodilo se je celo, da so nas napadli ostanki ustaških enot. Zato smo dobili oboroženo stražo. Ob koncu pa bi še dodala, da smo bila dekleta bolj pogumna od fantov in nas je bilo na straži manj strah.« Draga Lamut iz Stražišča pri Kranju: »Takrat sem stanovala v Trebnjem in ko so mi na komiteju povedali za mladinsko delovno akcijo, sem se takoj odločila, da grem. Čeprav takrat še vedela nisem, kje je pravzaprav tisto mestece Brčko. Zbrali smo se v Novem mestu in potem smo potovali v živinskih vagonih. Dve odeji so nam dali, da smo lahko spali, kajti vožnja je trajala za današnje pojme neznansko dolgo. V Brčkem pa smo stanovali pri družinah. Kasneje so nas preselili ven iz mesta in smo dobili pravo naselje. Naslednje leto sem se spet prijavila za mladinsko delovno akcijo. Poslali so nas v soško dolino. Delali sno pri regulaciji struge reke Soče. Doživetja iz te akcije so nepozabna. S Primorci smo še enkrat doživljali priključitev k Jugoslaviji.« L. Bogataj Malemu gospodarstvu ustreznejšo vlogo Nadaljevanje s 1. strani malo obrt in druge namreč ni moč spreminjati in veljajo za vse. V storitveni obrtni dejavnosti pa prav zato včasih prihaja tudi do težav. Ponekod celo ugotavljajo, da storitvena obrt nazaduje v posameznih primerih, ko sploh ni obdavčena. Kna od pomembnih težav pa je tudi sam začetek, ko se posameznik odloči za obrt.. Nima namreč dovolj denarja oziroma kapitala za nabavo osnovnih sredstev. Zato bi bilo treba prav temu vprašanju v prihodnje posvetiti vso skrb. Na posvetu so potem še omenjali povezovanje proizvodnih obrtnih orgrnizacij z združenim delom, o možnostih za združevanje storitvene obrti, o ukrepih za odpravljanje šušmarjenja, o usmerjanju učencev, urbanistični politiki oziroma zazidalnih načrtih, ki bi morali upoštevati proizvodno storitveno obrtniško dejavnost in drugem. A. Zalar Podjetje za PTT promet iz Kranja odgovarja na vprašanje prebivalcev krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču 340 želja po telefonu Za izgradnjo telefonskega omrežja v Bistrici pri Tržiču in vključitev vseh interesentov v javno telefonsko omrežje bi po izračunu Podjetja za PTT promet iz Kranja potrebovali več kot 5 milijonov dinarjev Bistrica pri Tržiču — Prebivalci krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču že nekaj let na zborih in najrazličnejših srečanjih sprašujejo, kdaj in kako bo urejeno telefonsko omrežje v njihovi krajevni skupnosti. Enaka vprašanja se pojavljajo tudi na zasedanjih tržiške občinske skupščine. Na zadnjem je delegacija krajevne skupnosti Bistrica predlagala, naj se začasno uredi vsaj javna telefonska govorilnica, dostopna krajanom, če se problem celovito še ne more rešiti. Enako vprašanje smo slišali tudi na srečanju novinarjev Glasa in krajanov Bistrice, ki je bilo 12. marca. Zato smo se v dogovoru z Bistričani odločili, da uredništvo Glasa vpraša v imenu krajanb.V in naših bralcev iz tega predela tržiške občine, kakšen je program urejevanja telefonskega omrežja v Bistrici in koliko finančnih sredstev bi bilo potebnih za uresničitev programa. Temeljna organizacija združenega dela za PTT promet iz Kranja je naši in bistriški prošnji ugodila, za kar se ji zahvaljujemo. Odgovor objavljamo v celoti. »Na področju Bistrice je trenutno 53 telefonskih naročnikov. Iz ankete, ki jo je pred kratkim izvedlo PTT podjetje Kranj je razvidno, da bi že letos želelo dobiti telefon 239 prebivalcev Bistrice in Ročevnice. V letih 1977 do 1980 je za telefon zainteresiranih 81 občanov, v naslednjih petih letih pa 20 občanov. To pomeni, da bi želeli imeti Bistričani do leta 1985 340 telefonskih priključkov. Izgradnja krajevnega telefonskega omrežja, ki bi omogočila vključitev vseh interesentov v javno telefonsko omrežje, je zaradi precejšnje oddaljenosti od avtomatske telefonske centrale na pošti v Tržiču zahtevna in draga. Predvidevamo, da bi za izgradnjo krajevne mreže potrebovali več kot 5 milijonov dinarjev. PTT podjetje Kranj je začelo lani in letos razširjati avtomatsko telefonsko centralo od sedanjih 500 na 1000 možnih telefonskih priključkov. Hkrati se večajo tudi sedanje medkrajevne telefonske zveze z GATC Kranj. Dela bodo zaključena letos in so vredna 5,200.000 dinarjev. Zaradi velikih že vloženih sredstev v avtomatsko telefonsko centralo v Tržiču PTT podjetje Kranj — TOZD Kranj ne more v celoti prevzeti vseh stroškov izgradnje krajevnega telefonskega omrežja. Pripravlja se podpis dogovora o financiranju izgradnje krajevne mreže Bistrica med občinsko skupščino Tržič, krajevno skupnostjo Bistrica, kandidati za te-telefonske priključke in podjetjem za PTT promet Kranj, TOZD Kranj. Dogovor predvideva, da bi PTT podjetje Kranj - TOZD Kranj prevzelo stroške izgradnje primarnega telefonskega omrežja oziroma polaganja kabla od avtomatske telefonske centrale na tržiški pošti do naselja Bistrica, skupščina občine, krajevna skupnost in občani pa bi financirali izgradnjo sekundarnega telefonskega omrežja. Vrednost primarnega omrežja dosega polovico predvidene investicije. Menimo, da bi le tako lahko uspešno rešili problem vključevanja novih telefonskih naročnikov v Bistrici pri Tržiču.« J. Košnjek 301. 302 303 309. 310. 311. 312. Posebni ukrepi v KGP Grad Bled Občinska skupščina Radovljica imenovala začasnega upravitelja Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so v sredo, 31. marca, na skupni seji odločali o predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja o uvedbi posebnih ukrepov v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. Na seji so ugotovili, da so v* podjetju bistveno moteni samoupravni odnosi, ker se od februarja 1974 (od izvolitve) delavski svet organizacije združenega dela ni sestal in konstituiral in ker individualni poslovodni organ OZD (direktor) ni bil izvoljen na zakonit način. Razen tega so še ugotovili, da so se odnosi v podjetju med vodilnimi delavci tako zaostrili, da so zelo ogroženi samoupravni odnosi, kar lahko povzroči tudi družbeno škodo. Delegati vseh treh zborov so zato sklenili, da se v podjetju Grad Bled razpustijo vsi samoupravni in drugi organi upravljanja, odstavijo poslovodni in izvršilni organi in odstranijo delavci na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Hkrati pa je skupščina imenovala za začasnega upravitelja za šest mesecev Ljuba Meglica. Na podlagi posebnih začasnih ukrepov mora začasni upravitelj poskrbeti za rešitev kadrovskih problemov v podjetju, da bodo v organizaciji združenega dela in v obeh TOZD sprejeti vsi splošni in drugi akti in da bo med tem časom nemoteno potekalo opravljanje komunalno gradbene dejavnosti, posebno še, ker gre za dejavnost posebnega družbenega pomena. Razen tega mora začasni upravitelj razreševati notranje probleme in spore med ostalimi vodstvenimi delavci. Izvajanje teh ukrepov bo nadzoroval izvršni svet občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine pa bo dva meseca pred iztekom začasnega ukrepa razpisal delovno mesto novega direktorja in volitve novih organov upravljanja. Ta odločitev občinske skupščine je dokončna in bo začasni ukrep vpisan tudi v sodni register okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Razen tega bo problematiko v podjetju še naprej obravnavala komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini. Družbenopolitično odgovornost posameznikov za tak-I šno^stanje ,v podjetju pa Jbo. ocenila posebna komisija sestavljena iz članov komiteja občinske konference zveze komunistov, občinskega sveta zveze sindikatov in predstavnikov organizacij oziroma krajevne skupnosti Bled. A. Zalar Prispevki za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki še vedno prihajajo. Do konca marca je bilo na žiro računu odbora za nakup aparata (št. 51500-678-280191) že 1.206.529,05 dinarjev 294. Odeja Skofja Loka 6.750 295. OOS IKOS Kranj 3.650 296. OS Bratov Zvan Gorje 2.400 297. Šifrer Antonija in Franc, Podlubnik, Skofja Loka 1.000 298. Stanovalci hiše na Stritarjevi 8, Kranj 427 299. Zone iz Les, Tržič 500 300. Zavod za socialno medicino in higieno Kranj 3.500 Elektrotehnično podjetje Kranj 2.000 Kino podjetje Kranj 1.400 KS Lenart nad Lušo 1.000 304. Šenk Franc (namesto avtorskega honorarja) 93 305. Skupina obrtnikov iz Lesc 1.000 306. Skupina obrtnikov iz Lesc 1.000 306. TOZD Gorenjka Lesce 1.000 307. KS Sorica 500 308. OOS VVZ Kranj 4.000 OOS Strojne izpostave Jesenice 2.000 OOS Sodišč in tožilstva Kranj 3.100 KUD Ivan Cankar Sv. Duh 400 VVZ Kranj 485 313. OOS SGP Gorenje Radovljica 3.300 314. OORK Sorica 4.975 315. Dom upokojencev Jesenice 1.500 316. SGP Sava Jesenice 10.000 317. OOS Čevljarne Ratitovec Železniki 3.050 318. TD Sorica 500 319. OOS Kompas - TOZD Ljubelj 750 320. Sodišče združenega dela Kranj 300 321. KSGrad 1.000 322. TD Cerklje 500 323. Ažman Marija, Cerklje 1.200 324. KO RK Sorica 290 325. Štern Milena Radovljica, i Roblekova 33 200 326. KO RK Podbrezje ' 500 327. Zibert Alojz, Iskra Kranj 1.180 328. Elektro Kranj 21.900 329. VVZ Kranj 475 330. Kemična čistilnica in pralnica Bistra Skofja Loka 2.700 331. OOS Poklicna šola Kranj 1.550 332. OOS Osnovne šole Heroja Bračiča Tržič 1.000 333. Delavci Šeširja Skofja Loka 715 334. OOS Veriga Lesce 8.950 335. Postaja mejne milice Jesenice 2.350 336. Postaja mejne milice Jezersko 300 337. OOS VVO Jesenice 1.025 338. Zupane Marica, Selca 14 500 339. Center za socialno delo Kranj 2.000 340. Almira Radovljica 20.000 341. OOS HE Moste Žirovnica 250 342. VIZ Jesenice - TOZD Vzgojno varstvena organizacija 1.025 343. TVD Partizan Jesenice 500 Tobak - PE Jesenice 2.400 Lokainvest Skofja Loka 1.400 Železarski izobraževalni center Jesenice 2.900 KO Tržič 1.000 OO RK Kokra 200 KUD Triglav, Srednja vas, Bohinj 300 OOS tovarne Triglav, Tržič 1.000 OOS Servisno podjetje Kranj 3.000 OOS Triglav konfekcija Kranj 12.250 Zene v KK SZDL Bohinjska Bela 8.830 Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske Bled 300 ZZB NOV Stražišče pri Kranju 500 Helena Subic, Radovljica, Partizanska 1 500 KK SZDL (Kranj) 500 Tomažič Vida, Sčetarstvo, Visoko 79 500 Tomažič Janez, Metlarstvo, Visoko 79 500 344 345 346 347 348. 349. 350 351 352 353 354 355 356 357. 358. 359. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 Graditelji vam nudi vse vrste opečnih zidakov, vo-galnikov in stropnih nosilcev. Po želji kupca dostavimo opeko z našim prevozom. TOZD Gradnje Kranj b.o., obrat Struževo vam nudi betonsko opeko vseh dimenzij, ostale betonske izdelke in izdelke iz marmorja. Informacije in naročila sprejemamo: Na Skali 5 tel. 22-763 Struževo tel. 21c962 Dobava takoj! Nudimo vam sezonski popust Obiščite nas na XV. jubilejnem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 9. do 18. aprila