ŠOLSKI PRIJATEL. Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 36 kr. brez pošte. Cislo 4. v torek 24. januarja 1854. III. tečaj. Ljubi moj Tonček! Tonček, tako Tebe, pridni Šolski prijatel! per nas imenujemo in kličemo. Tukaj ti nekaj pišem, preberi, pretehtej in izberi, morde je ali bo kaj za Te, — ker veliko potrebuješ, ker pridno in hitro po svetu hodiš. Prelepo so že večkrat učeni, znajdeni in za osrečenje mladosti goreči gospodje pisali in priporočevali, kako dobro in potrebno je, de se mladost posebno na kmetih sadjoreje djansko uči, — ni mi toraj treba od tega več govoriti. Saj ja tudi vsak lahko spozna, de*Sadjoreja, kakor koristna je za človeško telo, tako koristna je za omiko duha; priden sadjoreček se bo z drugimi od sadja rad pogovarjal in s tim pogovoram marskako nepotrebno, škodljivo govorenje odvernil itd. Sadjorejčik ali tudi sadjo-rejka ve, koliko truda in skerbi je, predin drevesce sad prinese, — ker to ve, ne bo lahkomišljeno drugim per drevesih škode delal itd. Skušnja uči, de se mladost sadjoreje prav rada in z veseljem prime; ker je pa vendar mladina nestanovitna ni lahkomišljena, in se zato marskakiga dela kmalo naveliča, bi bilo dobro, de bi se posebno za (o tako koristno delo še posebno unemala. To bi se zgodilo, ako bi se per tem delu skupej kaka vesela zapela. Kar se človek z veseljem navadi, to z veseljem dela, z veseljem se na delo spomni. Ako ti je všeč, priserčni moj Tonček! Ti podam tukaj pesmico, ktera je na las zato narejena. Ne dolgo kar mi jo je prijatel moj in mladine ljubitel zato naredil, ktero prepevamo, še bolj veselo pa spomlad na vertih prepevali skupaj bomo. Pridni sadjorejtki. Le urno, le urno tecimo, K'je delo z veseljem končano, Seslrice in brali mladi! Jo mahamo s petjem damu; K drevescam pogledat hitimo, Pa pros'mo, de kar je dognano, Kako se že z njimi godi. Zročeno naj bode Bogu: O lepo, prelepo vse rase — On daj nam, de dežek polije Zahvala bod' ljub' mu Bogu! Pohlevno nam drevje mlado, On, k' tudi živali napase, Pa toplo spet sončice sije, Po drevju bo dal nam sadu. De raslo, rodilo vse bo! Veselo nam tički pojejo, Mi vsi smo drevescam enaki Živina veselo skaklja; Vsajenim od sam'ga Boga — Tam pisane rožce čvetejo, Le vselej naj bodemo taki, In tukaj vodica šumlja. Ki On jih naj rajši ima ; Vse slajša per drevju nam delo, De z zemlje nevarniga kraja Ga cepit in snažit in plet; Nedolžne in čiste predjal Lotimo se ga veselo, Bo vse nas v nebeški vert raja, De raslo lepo nam bo spet! In krono tam večno nam dal! Ogrej Tonček! učitele in učence za sadjorejo. Poprašaj, kako kdo s posebnim pridam invspeham sadjorejo uči, kako bi se več storiti zamoglo. Morde lepe odgovore dobiš. O) Narodski običaji v Železnikah. 3. Sv. trije kralji. K novemu letu in sv. trem kraljem na večer se napravi 5 fantov, okol 10 do 16 let starih, v lepe bele oblačila, čez rame do pers imajo rudeče čezramnike in na glavo si postavijo lepe pomalane kape, v katire prav umetno postavijo prižgano luč, kar se prav lepo poda. Imenujejo se: pervi Gušper, ki ima tud z *) S.idjo- in sviloreja ste na vse strani imenitne reči. Zatorej je tudi pred kratkim visokovr. Biixenski konsistori sadjo- in svilorejo vsim učiteljem in mladini po pastirskem listu priporočil. Tudi mi to živo živo spoznamo. Pa eden človek sam ni za vse — ne ve vse, ne more vse. Serčno radi in hitro bomo pa natisnuli, kar nam kdo pošle, našo mladino za to imenitno reč spodbudili; prosimo! Vredn. kake bele kože brado narejeno, drugi Milhar, in tretji Boltiiar, kteri poslednji si obraz tako z kakim černilom pomaže, da se od pravega zamorca clo nič ne loči. Ne vidi se mu druzega belega, ko blišeče oči in beli zobje. Četerti fant predstavi kralja Hero-deža in peti predstavi Angela. Da se eden od drugega ločijo, ima Gašper namalanega na kapi kralja Gašperja, ki kleče pred Mario i detetom na ročji daruje miro; Milhar kralja sv. Milharja, ki daruje kadilo, in Boltiiar kralja sv. Boltižara, ki daruje zlato. Herodei ima namalanega Herodeža kralja, ki ošabno na prestolu sedi in Angel lepega angela v svitlih oblakih. — Kralji imajo dolge romarske palice v rokah, in Herodež navadno kaki snopek iz cvetlic v znamnje kraljevega žezla. Eden nosi z njimi na dolgi palici prav umetno napravljeno papirnato zvezdo, ktero z tanko nitiko okoli suka. Tudi v zvezdi gori luč. Ko zdravo Mario odzvoni, začnejo hoditi kralji po hišah. V izbo stopivši željijo hišnim glasno: Dober večer, se ravno v sredi izbe v podolgasti vene vstopijo in vsi glasno zapojejo: Tu so prišli kralji trije Kralji trije (Gašper, Milhar, Boltižar) dvakrat Vam darujejo Jezusa Oj Jezusa (Tega kralja nebeškega) dvakrat Ki stvaril je nebo n' zemljo Nebo n' zemljo (Človek'je dal dušo n' telo) dvakrat Zdaj začnejo precej glasno med saboj naslednje pogovore : Boltiiar (proti Gašperju): Kraljeva svitlost! od kod ste Vi? Gašper (proti Boltišaru): Mi smo, kjer solnce gor gre, Gašper imenovan; kraljeva svitlost, od kod ste pa Vi? Boltiiar. Mi smo, kjer solnce na poldan stoji, Boltižar imenovan (in proti Milharju) kraljeva svitlost, od kod ste pa Vi? Milhar. Mi smo tisti, kjer solnce dol gre, Milhar imenovan. Gašper. Bog oče stvarnik hotel, da jest, ta nar starejši, ta nar modrejši, nar pervi Jezusu k ofru šel. Herodež. Kaj Vam pravim, kralji trije, kam ste se vi naredli? Milhav. Mi smo se naredli v to mesto Betlehem. Herodež. Kaj Vi iščete? Milhar. Mi iščemo novorojenega kralja, se nam je v jutrovi deželi ena zvezda prikazala, gorje zapisano, da seje en kralj rodil, en kralj čez kralje, nebo in zemlja je njega. Herodež. Jest sim en kralj, zemlja in nebo je moje. Angel (Iierodežu). Je blo, pa ni več, daj ti to meni, kar tebi ne sliši, (pri tih besedah mu žezlo, kraljevo pravico, iz rok vzame.) Herodež (Kraljem): Kaj Vam pravim, kralji trije, pejte v to mesto Betlehem, novorojenega kralja iskat, in kadar ga najdete, pridite men' povedat, da (ud jest grem njemu darovat. Angel (Kraljom). Kaj Vam pravim, kralji trije, nikar Hero-deža ne poslušajte, kar Herodež govori, ni res, jest sim poslan angel z nebes, kar povem, je vse res, veliki čudeži so se godili na firmament', ena zvezda le lepo zasvetila, se pa spet skrila, k'se Vam zopet ta zvezda prikaže, pejte za njo, kadar novorojenega kralja najdete, mu darujte, potem se po drugem potu obernite nazaj v svojo domačo deželo. Kdaj zapojejo še kako božično, novoletno al sv. treh kraljev pesem, in potem, ko se jim precej dober dar, navadno v denarjeh da, odidejo naprej po hišah. Ta navada je pri nas silno stara, nar starejši ljudje ne vedo nič od nje začetka, tud je spominja vredno, kako fantje ta običaj od nekdaj na neko pravico („kraljestvo" imenovano) opirajo, po kteri nikogar v versto „kraljev" ne vzamejo, če pravice od svojega sprednika ne kupi al tudi v najem ne vzame. Narodski običaji med Slovenci zlo hirajo, deloma z pozabljivosti, deloma tud skoz zatiranje. Rodoljubi! pero v roke, da saj v spisih ohranimo šege naših pradedov prihodnim vnukom. J. Levičnik. Pravičen se tudi svojega živinčeta usmili. Kalabrezki vojvoda Karol je hodel v Neaplu vsak dan k seji v sodišče. Da vsak, kdor s njim govoriti hoče, lehko k njemu priti more, da zvunaj na zid zvonček obesiti in čveženj nad duri peljati. Kdor taj požvenklja, sc mu morajo otvoriti duri. Enbart pocingla, pa nihče ne pride do vojvoda, torej zapove pogledati, kdo je pozvonil. Primeri se, da sc star konj v čveženj zadene in požvenkla. Vsi se smejajo. Vojvoda, vpešanega, medlega konja zagledaje, vpraša, čigav daje? Pride na den, daje konj nekega bogatinca, nar slavitejšcga od gospodov v deželi. Vojvoda zavkaže, da ima k njemu priti, ter ga bara, ali je ti konj nekdaj za kaj bil in mu pridno služil? „Da, dober in prav priden konj je bil", reče gospod. „Kako pa, da ga sadaj v nemar in revnega okoli tavat pustiš" vpraša vojvoda? „Premili gospod vojvoda, reče vlastnik, kljuse ni več za kej, torej bi zaveržen denar bil, ki bi ga na konja obernul." „Tako! še potrebne piče vbogi živini ne privošiš, ki ti je vender nekdaj zvesto služila", zaverne vojvoda? Nehvaležnik, pelji konja domu in poplačaj ga za njegovo zvesto službo, sicer tresi se, moja nar hujša jeza te bo zadela." Ali bi le tudi, ko bi kak star učitel pomoči pocinglal, vsli-šan bil? P. Mu si. Listonoša. Od Horvatske meje. Domorodcu se širi serce radosti, ker tako pridno napreduje naše slovstvo. Prav veliko že ima iskrenih ljubiteljev, pa tudi ne pomanjka — nasprotnikov med domačimi. Pa taka je že od negdaj bila, in bo, dokler se svet neporuši. Vsak začetek je teže'«, in vsaka dobra reč ima svoje sovražnike. Nemcom se je tudi ne bolše godila, kadar so se lotili domačega slovstva. Celo kralji so čertili nemške spisatelje. Sicer umen in moder pruski kralj Miroslav II. je le čislal francoske spisatelje, in sam po francosko pisal, nemškega pravopisa se je nigdar ne bil naučil. Domorodci se niso bali takih zaderžkov, ampak so pridno delali in se trudili v svoji veliki in sveti nalogi, in glej! Kako lepo zdaj cveti slovstvo nemško, in pridiga nam Sloven-com djansko, ne opešati v začetem poslu in ne obupati nad dobrim uspehom. Začetek je težek, vendar se je že veliko dognalo v kratkih letih, in to ravno krepči našo nado, da sc bo prihodnič še več in koristnejših zakladov na svetlo spravilo. Kar je prej ne bilo slišati, se zdaj v šolah vadi naša mladost z dobrim uspehom slovenščine, in kadar bodo toti mladenči, že zdaj s posebno ljubeznijo do mile domovine nadahjeni, samostalni in skušeni moži, koliko dobrega se bo tedaj imelo pričakati od njih za izobraženje narodno! Zbujen duh nemore počivati. Koliko so MNovice" storile, se skoro ne more dopovedati. Tudi „družtvo sv. Mohora" razteguje svoje ude skozi bolj in bolj, in zmirom jemlje več domorodcov v svoje sladko krilo , in obeta veliko zlahnega sadu. Zato je živo treba, da ga podpiramo, vsak po svoji moči, da se napravi „matica" , in se mu tako prihodnost zagotovi. Oh žalibože! da mnogo naših družtvenikov ima dobro voljo, pa malo sredstev. Zato naj bi taisti, ktere je Bog tudi z zemeljskim blagoslovil, nekaj od svoje obilnosti žert-vali za srečo in omiko našega naroda, in se ozirali v svojih oporokah na „družtvo sv. Mohora", ker njih spomin bo ostal, in to, kar družtvu darujejo, njim bo dopernašalo dobre obreste V unem živlenji, ker po dobrih knjigah, kterim so na svetlo pomagali, se jih veliko zna pobolšati, in njim v nebesa pomagati. Dobre knjige razsvetlujejo um, in gibljejo k dobremu voljo. Večbart prašajo na smert boleni duhovnike, kako bi s svojim premoženjem zravnali? Oh! da bi ti nepozabili našega „družtva", da se mu tudi nekaj zapiše. Nekteri bi radi nar bolše sporočila storili, pa se ne domislijo vsega, posebno takih naprav ne, ki so nove, zato nje opomniti, mislim, krivo ne bo, in to je vzrok mojega spisa. J. T. Drobtinčice. C. k. ministerslvo za uk je za serbsko (gerško nezjedi-njene) ljudske šole nov s/ovkovar (flbel) vpeljalo. Poprej so njih šolske knjige bile tiskane v staroslovensko - cerkovnem jeziku, *) Leta 1828 je čast gosp. Antonin Hanikjr, duhoven budejo-vicke škofije, 1000 ti. daroval in tako družtvo sv. Janeza Bf e p o m u c e n s k e g a osnoval. Družtvo izdaja dobre knjige v češkem jeziku, šteje veliko tavžent družtvenikov, ima bogato matico in donaša veliko lepege sadja: iz malega rase veliko. — kterega ljudstvo ne govori. Ovi slovkovar je pa tiskan v novo-serbskem jeziku, ki ga ljudje sedaj govore; le na strani je tudi staroslovenščina pritisnjena. Šole bojo gotovo več sadja obrodile. Dobro! — * „U Jjudskej šoli, piše „Oes