133 PREDMET <5T.TR TEORIIA 1. 2 3. PR \KSA IV ZGODOVINSK<\ STROKA 27. Nemško in bavarsko zgodovinsko pravo 180 72 72 36 - 28. Katoliško in evangeličansko cerkveno pravo kot državno pravo 48 48 - - - 29 Osnove rimskega prava 12 - 12 - - 30. Ustavna in upravna zgodov/na do 1799 60 - 48 12 - 31. Ustava in upravna zgodovina od 1 799 dalje 60 - 48 12 - 32 Bavarska rmlitarna zgodovina in mditarna organizacija 12 12 - - - 33. Gospodarska ;n socialna zgodovina srcdnicga veka 24 12 12 - - 34 Gospodarska in socialna zgodovina novega veka 36 - 36 — — V. ARHIVSKA PRAVNA PRAKSA 35. Arhivsko pravo 24 24 - - - 36. Organizacija uprave .n upravn; iiostopck 24 24 - - - 37. Pisarniško poslovanje 24 - 24 - - 38. Upravno pravo 12 12 - - - 39. Javno službeno pravo 24 - 24 - - 40. Gospodarsko in proračunsko poslovanje Svobodne države Bavarske 24 - 24 - - 41 Uvod v komunalno proračunsko pravo 6 - - 6 - 42. Predstavitev arhiva v javnosti (razstave, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami) 24 - 24 - - 43. Redakcijska tchmka 12 - - 12 - 44 Knjižničarstvo 12 - — 12 - VI. OBISKI V ARHIVIH IN ŠTUDIJSKA POTOVANJA 45. Obiski v vseli pomembn h arhivih, knjižnicah in zbirka na področju Munchna 60 - - - 60 46 Prcdavnia povabljenih predavateljev .30 - - - 30 47. Študijska potovanja po stardi bavarskih čvabskib in frankovskni deželnih gospostvih 28 - - - 28 Izpit jc ¡estavljcn i/ pssncga in ustnega dela Kandidat majo točno določene teme, iz katerih dobi|o vprašanja pri pisnem delu :. p'ta u¿rili pa obsega vse teme ki so bile v učnem programu Za ocenjevanje in ponovno opravljanic izpit« veljajo enaki pogoji kot za kandidate s višješolsko stopnjo '/obra/be. Predpis o izobraževanju arhivsk.il delavcev jc pričel veljati dne I. maja 1965 in jc bil dopolnjen dne I.januarja 1988 Kot jc razvidno iz predmetnika IJavar-.ke arhivske šole v Miin< hnu, obsega l.e-3 vsa področja, ki naj bi jih bodoči diplomant Ustrezno uporabil pr: svojem delu Erideivl ran je filmskega fcradha \ Avstrijskem filmskem arhiui na Dunaju ¡11 aktualna problema ka \arstva sliko\nef»a Uradna \ Ari \u Republike Slo\enije l\an Nemarne V dneh od 28. maja do 21 jBnja 1990 sem zaraib evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih obiskal Avstrijski filmski arhiv z nalogo ugotovitve filmov, ki so pomembni za slovensko zgodovino Prvi dan obiska sem se udeležil slavnostnega simpozija, ki gaje pripravil Avstrijski filmski arhiv z naslovom Das Audiovizuelc (jcdaehtms ob 35-lctmci svoje ustanovitve Na simpoziju so poleg avstrijskih filmskih raziskovalcev z referati sodelovali predstavniki iz številnih cvropsk.h držav, med njimi prof. dr Friedrieh Kahlenbcrg iz Koblcnza, direktor Nemškega zveznega arhiva, prol. dr. Karel Friedrieh Reimers iz visoke šole za film -n tclevi/i jo iz Munchna m prof. dr Vittorio Martinelli, direktor filmskega festivala v Pordcnonu. V referatih jc bila predstavljena dejavnost Avstrijskega filmskega arhiva v prctek'ih 35 let.h po sklcn-tvi Avstrijske državne pogodbe 1955. leta. Arhiv jc prevzel filmske zbirke SIIB Mcdicnzcntra, Avstrijskega zveznega inštituta /a znanost in Avstrijske nacionalne biblioteke Prof. dr Kahlenbcrg jc pripravil referat z naslovom Filmski arhivi v prihodnosti. Poudaril jc pomen investicij v film, kopiranje gorljivih filmov na acctatn trak zavarovanje in upoštevanje avtorskih pravic. Strokovnjaki v fiimskih arhivih naj b> bili strokovno usposobljeni z visoko izobrazbo Tehniuia opremljenost jim omogoča, da vzdrzuicjo, ohranijo in predstavijo gradivo ki zanj skrbno. Prof Reimers jc govoril o pomenu filmskih arhivov za znanstvene raziskave, o filmu 134 kot zgodovinskem viru. Tud! prof. Martinelli jc predstavil filmske arhive kot osnovo za pisanje zgodovine. Popoldne so udeležene' na slovesnosti obiskali grad L,axenburg, kjer je bila zvečer projekcija celovečernega nima Sodoma ¡in Gomora iz leta 1922. Prvotna verzija filma, kije obsegal 4000-5000 m, jc izgubljena. Iz ostankov kopije ki so se ohranili v raznih državah, jc Avstrijsk' filmski arhiv obnovil fini' za katerega so značilni posnetki množice. Sedež Avstrijskega filmskega arhiva je na Dunaju, Rauhensteingassc 5, medtem ko hrani filmsko gradivo v skladiščih pri gradu Laxcnburg približno 30 km z Dunaja. V gradu, kjer so v preteklosti ime li sedež avstrijski ccsarji, 'ima arhiv v dveh nadstropjih razstavljeno fotografsko gradivo, presneto s li mskcga gradiva. Za retrospektive ima manjšo ki nodvorano. Hlrnskc fotografije izdelujejo v lastnem laboratoriju. Filmsko skladišče se nahaja v parku poleg gradu. PoscJcj hranijo acctatne in posebej gorljive filme. V letu 1989 jc hranil arhiv 99.628 zvitkov filma za 37.224 naslovov v skupni dolžni? 30 milijonov m (Arliiv Republike Slovenije hrani za 1 198 naslovov 9605 tehničnih enot v skupni dolžini okrog 600.000 m filma). Večina filmskega gradiva jc izdelana na acctatnem traku Poleg tega pa hrani arhiv 1 1.778 zvitkov gorljivega filma Pri tem 6800 zvit kov še m bilo prekopirano, čeprav poteka kopiranje od leta 1965 dalje Predvidevajo, da ga bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev presneli do leta 2000. Pogoji za hranjenje v skladiščih so pn'agojcni .standardom FIAF, pri čemer se vrednosti za črno-bcli in barvni 111 m nc razlikujeta. S klimatskimi napravami zagotavljajo v skladiščih naslednje pogoje: gorljivi film temperatura -t- 6° C, relativna vlaga 50-60%; acetatni erno-beli ;n barvni film: temperatura + 15 C, relativna vlaga 50-60%* Skladišče za gorljivi film je predeljeno na manjše cclicc, ki so opremljene z javljalci požara. Grajene so tako, da jc na manjši površini stena tanjša, kjer bi ob požaru nastala odprtina. Tako bi zavarovali pred uničenjem gradivo v drugih prostorih Vse filmsko gradivo v arhivu previjajo in pregledujejo £ri tem ugotavljajo poškodbe m jih odstranjujejo. Vsi zvitki naj bi bili previti v treh do petih letih. Za preglede in vzdrževanje ima arhiv ustrezno opremo: montažne mize, stroj za suho čiščenje, ki hkrat' ugotavlja vse poškodbe na filmskem traku, stroj za kemijsko pranje, projektorje za predvajanje fil niov, laboratorij za presnemanje filmov in izdelavo fotografij, druge naprave in pribor, npr. prešc za lepljenje itd. Zelo dragocen jc stroj za |re-vijanje in čiščenje ki hkrati ugotavlja vse poškodbe na )crlbracij ali zlepkah Natrgano perforacijo utrdijo z ozkim lepim vn trakom fpri Triglav filmu so poškodovano perforacijo izrezali s čimer jc bil lilmsk trak r. uporabi izpostavljen nadalinjim poškodham). Filmsko gradivo, zlasti filme, na katerih se jc nabralo olje ;i prah. očistijo s kopeho v raztopini Chiorothcna NIJ CF2. Poleg tega ie r.a ta način mogoče odstraniti s filmskega traki ludi plesen, ki pa je v arhivu zaradi ustreznih pogojev hranjenja nc poznajo. Sprejem filmskega gradiva. Avstrijski filmski arhiv sprejema filmsko gradivo, ki jc v državni lasti Običajno je prevzem pogojen s tem da država filme pri snemanju financira. Produecnt nato izroči arhivu v treh let-h izvirno gradivo in po šestih mc-sccih kopijo (enake pogoje določa Zakon o naravni in kulturni dediščini v Republiki Sloveniji). Poleg tega izročajo arhivu svoje gradivo tudi zasebni ustvarjalci, vendar jih zakonski predpisi k temu nc obvezujejo V primeru, cc ga izročijo arhivu se z. njim dogovorijo o trajnem hranjenju Avstrijski filmski arhiv nc skrbi za arhivsko gradivo televizije - ORF, ki ima lasten arhiv in tudi >ama skrbi za ohranitev svojega gradiva - v lastni reztji. Evidence filmskega gradiva. Ob sprejemu lihnov armv uredi seznam filmov, vanj vpišejo filme po vrstnem redu sprejema Poleg naslova so v njem vpisane signature in vrste trakov (ustreza seznamu fi]jjgo| v Arhivu Republike Slovenije, le da ima nas seznam pred vsakim naslovom še zaporedno števil ko). Kartoteka filmov s signaturarm je urejena po naslovni filmov. V okviru kartoteke hranijo evidenco filmov tujih držav kije urejena po abecedi drŽav. Posamezni figii so predstavljeni s popisnim listom s temeljnimi podatki - naslov, leto snemanja, produccnt, dežela, kjer jc btl film posnet jezik v 1'lmu, zvo^rn, nemi. vrsta traku (negativ, pozi-tiv) -irinSj dolžina, število /vitknv, stanje kopije («raku), vsebina filma in označitev filma glede na pomembnost Popisni listi so arhiviram po abecedi naslovov filmov, vsak list ima svojo številko L isti so vloženi v fascikle V skladiščili ima arhiv skladiščno knjigo - Lagcr-bucli, ki kaže uporabo. Uporaba filmskega gradiva. Arhiv daje filme v uporabo /a predvajanje na televiziji, za produkcijo novi ilmov, za študij - vendar le v a-hivu in le delno za presnetje na kasete Na kasete presnamejo i ■ nc, da jih teh...eno zaščitijo. Ob uporabi sklene arhiv z uporabniki pogodbo o izposoji. V njej določijo: ime uporabnika, namen uporabe število predvajanem geografski obseg predvajanja uporabnik sporoči arhivu dolžino filma, ki ga jc uporabil: uporahmk plač« arhivu prispevek za dolžino filma ki ga je prekopiral; uporaba l/posojenega (kopira nega) gradiva jc dovoljena le podpisniku pogodbe, za vsako neopravičeno uporabo zahteva arhiv plačilo odškodnine. V pogodbi določijo ceno po ceniku in glede na vrsto uporabe. Pri uporabi upoštevajo avtorske ravicc ki jih plača uporabnik Po 50 letih ko avtorske pravicc ugasnejo, uporabnik plača prispevek arhivu kot lastniku filma, ki jc enak prispevku za avtorškc pravice. Evidentiranje filmov. V kartoteki lihnov tujih držav scni ugotovil naslednje filme, ki so pomem bm za Jugoslavijo: I) Bildcr ausiUad Vcldes, 1922, 35 nmi, čb, nemi, 300 m 1 Um lkazujc Riklijcvo zdravilišče na Bledu z okolico Kopija je posneta na gorliivcm traku, rjavoton.nma, rahlo poškodovana ,n ni ¿hranjena v celoti. Kopija je podrobno obdelana in prikazuje 117 naslednje posnetke - panorama Bleda z Riklijcvim zdraviliščem, ki je bilo ustanovljeno 1855. leta - otok s cerkvijo - pogled z gradu na okolico življenje v Riklijcvcm zdravilišču - vožnja s čolnom k »zvonovom zelja« na blejskem otoku - letna rezidenca jugoslovanskega kralja slike s promenade motivi iz R.idovne pri Bledu - motivi i/, zdravilišča telovadne vaje, obiskovalke kopališča pn kopanju na zraku iz ritmično gimnastiko) - kopališče na prostem, kopališče z gretjem na premog - sončenje z višinskim soncem - razgled na gorovje v skupini Triglava 2) Krvava reka (I ntscheidung um luss) 3) Kckec Sled Hrvatski slikopisni tjcdmk Vsebino posa mcz.nih številk navajam le, če so bili posneti in prikazujejo dogodke na Hrvatskem večinoma v letu 1943 4) Hrvatski dikgpisni tjednik št ft.3, 307 m - letališče v Zagrebu nemški vojni invalidi v Dubrovniku - ranjeni otroc n« kliniki nemški vojaki vojaška inšpekcija 5) Hrvatski sliisftsni tjednik Št 92, 210 m hrvatsko prvenstvo v tenisu - bosanska pokrajina pn Sarajevu - živalski vrt v Zagrebu 6) Hrvatski slikopisni tjednik st 100 321 m - prikaz nastanka in kopiranja lllma tednika 7) llrvatski slikopisni tjednik št 107, 310 m - vojna v fa.žn.i".h delih Evrope 8) Hrvatski slikopisni tjednik št. 109 354 m nagovor vojakom - odlikovanje ncmshh vojakov otvoritev razstave nemške obrb 9) Hrvatski slikopisni tjednik it I 10 358 m krnclje in vojaki nemška parada podelitev odlikovanj - ruševine, ki so jih povzročili partizan; - vojašk1 transport ¡0) I Irvatd i slikopisni tjednik št 1 15, 433 m Zagreba vojaki - obisk tujega državnika v Zagrebu - nastop glasbenikov v Zagrebu - zimski športi I I) Hrvatski shkovpisii; tjednik št I 16, 100,5 m vojaška parada 12) Hrvatski slikopisni tjednik st I 19,427 m nemške vojaške akcije na v> hodnem bojišču bombardiranje Anglije 13) llrvatski slikopisni tjednik št 122, 377,5 m japon ;ki vojni ujetniki nogometna tekma nemški vojaki 14) Hrvatski shkopisri tjednik št 126 377,5 m vojaška inšpekcija mornarice - vojaška parada leta 1943, 399 m 15) Hrvatski slikopisni tjednik št 129, 505 m kmetje m vojaki na nekem dvorišču - vojaška parada 16) Hrvatski slikopisni tjednik pnhod sultana v Bitolo 1911. leta - slovesnosti ob pr.hodu 1 7) Straža na Drini .325 m pokrajina ob Drini! črede ovac-, 325 m - mlini, žage, oblačno nebo, nevihta, goreče hiše lislašij boj s partizani - jiemški vojaki in ustaši, prebivalstvo v vaseh jih pozdravlja - razhciv kraji, kjer so bili hoji s parhzani 18) Artisti brez aplavza, 231 m llosarji na Tari V preteklih letih jc predstavnik Arhiva Republ: ke Slovenije obiskal poleg Avstrijskega fi'mskega arhiva še hlmske ustanove v tujnv k' hranijo tudi pomembne lilme za zgodovino Slovcnccv, InsPtut I iicc v Runu m Zvezni nemški arhiv v Koblenzu jih. evidentiral z namenom, da bi hlmc v prihodnosti prekopirali m prevzeli v svoj arhiv Vendar pa se v zvezi s tem zastavljajo nekatera med seboj povezana vprašanja, na katera bi moral Arhiv Republike odgovoriti v prihodnjih letih I dniSKi arhivi dajejo v uporabo svoje Filmsko gradivo za plačilo, ali pa ga med seboj zameniujcjo. Na ta način pi ¡dobivajo lilmc / lasti arhivi ki so včlanjeni v FlAF (I ederation mtcmationales des Archive; du film) mednarodno federacijo filmskih arhivov, ki jc bila ustanovljena 1938 leta v Parizu / namenom da pospešuje konservticijo zgo-dovinsk:h dokumentarnih in umetniških filmov m olajša zbiranje in izmenjavo hlmov med član ter ra'.vija sodelovanje med njimi Tudi Arhiv Repu bhke Slovenije bi lažje kopual evidentirane 11 Ime v drugih hlmskdi arhivih, če bi se včlanil v FlAF. Vendar pa bi moral pred tem izpolmp določene pogoje Najpomembnejša zahteva za članstvo so ustrezna skladišča za hranjenje filmskega gradiva Arhiv Republike Slovenije je že v okviru sanacije ob koncu 70-tih let načrtoval gradnjo skladišč za vse filmsko gradivo, ki nastaja v Sloveniji. Pn tem smo upoštevali gradivo vseli slovenskih producen-tov: Triglav filma Viba lilma Unikal studia RTV Ljubljana (ki hrani preko 12 milijonov m arlvvskc ga filmskega gradiva), zasebne snemalec, posnetke snemaiccv I imskih novosti v Beogradu m gradivo, ki se nahaja v tujih arhivih Vendar pa zaradi gospodarskih razmer nismo mogli uresničiti naših gradbenih načrtov. Toda problem varstva filmskega gradiva v Sloveniji, ki jc specifično arhivsko gradivo, posebno zahtevno glede zagotovitve pogojev za ohranitev, čedalje bolj s:li v ospredje Družbene spremembe v zadnjih letih terjajo tudi hitrejše reševanje problemut'ke varstva slovenskega filmskega gradiva V perspektivi osamosvajanja slovenske države, ko se odločamo za konlcderativno ureditev države, bomo morah poskrbeti za prevzem n slira nitev gorljivih lllmov, ki lili je Triglav film depom ral pri Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Ker se dogodk1 na našem političnem prizorišču odvijajo s Birnskg naglico, bomo verjetno gorljive lllme z;isil no uskladiščili nato pa nemudoma začeli z gradnjo ,k ladisc Drugo pomembno vprašanje, ki pogojuje članstvo v ITAl jc notranja organizacija arhiva, obde- 136 lava filmovj evidenca, tehnična opremljenost in nastavitev ustreznega števila delavcev v filmskem arhivu. Arhiv Republike Slovenije tudi v teh pogledih znatno zaostaja za zahtevami Sedanja organizacija kot odsek za filmsko gradivo ne ustreza in se lilni-ski oddelek arhiva v tej obliki ne bo mogel včlaniti v LIAF. Zaradi tega naj bi v okviru arhiva Republike Slovenije izoblikovali dokaj samostojen filmski arhiv - Slovensko kinoteko po vzoru filmskih arhivov drugih republik - kinoteka Hrvatske, Kinoteka Makedonije, ki tudi težijo za tem, da bi se člani le v FIAF, Preskrbeti ho potrebno opremo za vzdrževanje, čiščenje, za vsa strokovna opravila, ki jih zahteva vzdrževanje filmov, /last' zaostajamo pri nabavi opreme za novejše slikovne zapise na video trakovih Šele z izpolnitvijo temeljnih pogojev za ohranitev filmskega gradiva in s prevzemom vseh arhivskih filmov, ki jih bomo tudi lahko dajali v uporabo, bomo izoblikovali slovenski filmski arhiv v dobesednem pomenu besede S tem pa bomo dvignili filmsko arhivistiko na Slovenskem na višji nivo in izpolnili pogoje za sprejem v mednarodne filmske organizacije. Naj pripomnimo, da so televizije v posameznih državah združene v adekvatni strokovni organizaciji FITA, kar predstavlja za film FIJaI Jugoslavijo je v njej predstavljala J RT. Pred nedavnim je obiskal TV dokumentacijo predstavnik I Tj A, ki je pozitivno ocenil pogoje za varstvo tilmskega gradiva in strokovno delo arhiva TV Ljubljana S tem je TV dokumentacija pravzaprav žc izpolnila pogoje za sprciem v mednarodno /vezo televizijskih arhivov. Ivan Nemanič, vodia odseka za lllm, Arhi v Republike Slovenije, 61000 Ljubljana 'vezdarska I,