Natisov 15.000. „štajerc" izhaja vsaki Retek, datiran z dnevom ' naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto;za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj,' ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vj strani K 40, za '/* strani K 20, za '/• strani K 10, za '/i» strani K 5, za Vs» strani K 250, za '/•« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 3. V Ptuju y nedeljo dne 19. januarja 1913. X1Y. letnik. Balkanska vojna, Srbija in Avstro-Ogrska. Mirovna pogajanja razbita. — Vojna na Balkanu se zopet prične. — Bulgarsko-rumunski spor. - nesložne. — Položaj za Avstro-Ogrsko nespremenjeno Mirovna pogajanja v Londonu so se na vprašanja Adrianopla ter egejskih otokov razbila. Zastopniki bojujočih se držav sicer še niso Londona zapustili in velesile delajo še vedno krčevite poskuse, da bi preprečile zopetni pri-četek krvave balkanske vojne. Ali sto proti eni se lahko stavi, da ti poskusi ne bodejo imeli uspeha in da bode vsled tega balkanska vojna bržkone zopet izbruhnila. Velevlasti podale so sicer turški vladi skupno željo in priporočilo, da naj se poda in naj Adrianopel Bulgarom pusti. Ali Tarči j a odklanja to odločno in hoče raje boj do zadnjega moža nadaljevati. Danes se pač ne v6, kako bodejo krvave kocke padle. Gotovo pa je, da bodejo posledice zopetne balkanske vojne še mnogo nevarnejše za svetovni mir. In politična kriza, ki škoduje tako občutljivo vsemu gospodarstvu, se bode še naprej zavlekla. V hipu, ko pišemo te vrstice, je tudi še jako nevarni r u m uns k o -bu1 gars k i spor nerešen. Bulgarija 8e trudi, da bi stvar zavlekla; ali Romunska zastopa odločno svoje zahteve in je tudi svojo armado za vsak slučaj pripravila. K tema pridejo, da je zmešnjava popolna, še hudi notranji spori med Bulgari in Srbi in sploh v balkanski zvezi. Razdelitev plena bode morda te-žavnejša stvar nego vsa vojna zoper Tarčijo. Velevlasti same so tudi nesložne; tripelententa. (Rusija, Anglija in Francoska) hoče odločno proti Turčiji in za balkanske države nastopiti; ali trozveza (Avstro-Ogrska, Nemčija in Italija) pravi, da se mora obdržati i zanaprej nepristransko stališče. Kar se Avstro-Ogr-ske tiče, se položaj ni poslabšal, Se manj pa poboljšal. Srbsko rogovi-ljenje je postalo sicer bolj hinavsko in prikrito, ali o kakem poštenem prijateljstvu med našo monarh i-j o in Srbijo ni niti misliti. Kakor naši vojaki ob meji, tako stoji naša diplomacija in tako stojijo vsi Avstrijci: puško v roki, na vse pripravljeni I Srbske utrdbe. Poroča se, da izdeluje srbska vojna uprava med Kragujevaci in Nišom velike utrdbe. Tisočeri delavcev zidajo na teh trdnjavah. Dela vodijo francoski inženirji. Albanija. Albanci se pričenjajo gibati in zato se S r-bou in Črnogorcem prav slabo godi. V Djakovi so oboroženi Albanci napadli mesto; nastal je krvavi boj, v katerem je bil srbski okrajni poglavarf ubit. Albanci so se potem potegnili nazaj v gorovje. Vse srbske posadke v albanskih krajih so brez zveze s srbsko armado in izročene večnim napadom Albancev. Črnogorci ne poskusijo niti napad na trdnjavo Skutari. Branijo se le pred izpadi Turkov. Gre jim jako slabo. 200 Črnogorcev je dezertiralo in pobegnilo v avstrijsko mesto Cattaro. Gotovo je, da Srbija sama ne bi mogla nikdar Albance premagati. Ruska oboroženja. Ruska vlada obdržala je pod zastavo vse vojake, ki so z ruskim; novim letom vojaško dolžnost izpolnili. Sploh traja oboro-ženje Rusije na zahodni meji naprej. Nepretrgano prmajajo vojaški vlaki. V Galiciji se je že izredno veliko število roških špijonev vjelo. Rumunske priprave. Splošno se trdi, da je rumunska armada popolnoma pripravljena. Dva bolgarska oficirja sta hotela romunski most čez Donavo v Črni vodi v zrak spustiti. Ali rumunski vojaki so jih pravočasno zasačili. Vlada postila je vso mejo proti Bolgariji strogo zastražiti. Splošno se sodi, da je vojna med Romansko in Bolgarijo neizogibna. Rumunski armadi. Romunski kralj izdal je svoji armadi oklic, v katerem pravi m. dr.: „V teh težkih časih obrača se država zaupljivo do svojih vojakov, ki bodejo gotovo njene interese hrabro branili. Prepričan sem, da se bodete izkazali kot vredni sinovi jnnakov od Plewne, Rahowe in Widdina. Delajte nepretrgano na tem, da se izkažete vredni žrtev, ki jih je država prinesla. Želim vam srečno novo leto!" — Ta kraljev oklic je smatrati kot dokaz, da so razmere jako resne. Turške utrdbe. Stotnik Pietsch govori v „Voss. Ztg." o turških pripravah in utrdbah na Tšataldša-liniji. Tam so napravili Turki povsod volčje jame, „flattermine", žične in drevesne zapreke. „Flat-termine" so hruški podobne, v zemljo spuščene velike posode, ki so napolnjene z razstrelivom in ki se jih električno vžge. Zagrebe se jih v razdalja od 3 do. 10 metrov. Kadar hoče opazujoči nasprotnik, jih razproži. Njih učinek je grozen. Vse kar se nahaja blizo, zleti 10 — 15 metrov visoko v zrak in se v drobne kosce raztrga. Pred Port Arturjem so Rusi na ta način kar cele japonske batajlone uničili. Volčje jame so več metrov globoke luknje v zemlji, v katerih se nahaja špicaeto železje. Pokrite so s tanko plastjo zemlje ali listja, tako da jih ni opaziti. Kdor stopi na ta plast, pade v jamo in najde na Železnih špicah mučno smrt. Potem so še iz debelega vejevja in žice napravljene utrdbe; v nasprotniškem ognju čez te utrdbe Medsebojni balkanski spori. — Velevlasti same resen. priti je pač nemogoče. Turki so torej za even-tuelne nadaljne boje dobro pripravljeni. Balkanska zverinstva. Slovenski listi pravijo, da je zmagal na Balkanu „križ nad polumesecem." Ta trditev je naravnost bogokletstvo! Kajti kar so v tej vojni srbski, bulgarski in grški morilci krvoločnih zločinstev storili, je naravnost nedoseženo v zgodovini. Graška „Tagespost" prinesla je poročilo iz Solonika, v katerem pravi m. dr.: V okrajih Kratova in Kočana so bulgarske čete vse vasi požgale in prebivalce pomorile. Vas Gradec (500 hiš) so najprve s kanoni razdjali, potem pa vse, tudi deco, pomorili. Istotako vasi Pišica, Doleni, Podluk in Istibani. V vaseh Kratova, Kočana in Istip so vse prebivalce, ki niso mogli več zbežati, do nazega slekli. V Ku-manovi so Srbi vse turške hiše in prodajalne oropali. Vse albanske vasi so Srbi brez vzroka bombardirali in razdjali. Pobegneli prebivalci pa so morali vsled lakote in mrazu pomreti. V okolici iTskiibu so Srbi vse poklali, Istotako v vaseh Dison in Treminek, kjer so živeli večinoma Bošnjaki. V okraju Kavadar, ki šteje 98 vasi, so 31 vasi popolnoma uničili; vse turške kmete so pomorili. Istotako so poklali vse Turke v Drenovem. Med Drenovem in Palikori našlo se je mnogo grobov, v katere so Srbi žive Turke do glave pokopali in na ta način umreti postili. Bulgari zopet so več kot polovico naroda Po-makov pomorili. V Šugovi so vse Turke, v vasi Vetreni 250 Tnrkov umorili. V Motnišli so zaklali 25 Torkov v njih cerkvi. V Ornaoli so iz-pnščeni srbski jetniki 200 hiš oropali in grozno morili. V Sereso so Bolgari ženske in dekleta onečastili, potem pa z moškimi vred poklali. V Visokem so pomorili 500 Tnrkov od 13. leta naprej; ženske so onečastili. Grozno so divjali Bolgari v Dojrino in Kilkičo. TurSki doktor Medšid prestopil je h krščanstvu, da bi si življenje rešil; krstili so ga na ime Nikolo in ga potem umorili; njegova žena pa postala je žrtev nekega bulgarskega oficirja. V Kurkotovi pomorili so vse Turke, tudi ženske in otroke; le 20 lepih deklic so izbrali za-se. V Ešekli so vse poklali; 13 deklet so najprve zlorabili in potem žive zakopali. V pokrajini Moglena ni niti ene turške vasi več, v kateri ne bi bilo vse poklano. V Demirhisarju je morala neka mati gledati, kako so Srbi njenim hčerkam silo storili. Naposled je vzela mati puško in pričela na Srbe streljati. Vsled tega so vse Turke v kavarno nagnali in tam žive sežgali. Grozodejstva so naravnost nepopisna. In take zverine zagovarjajo naši politični duhovniki ter slovenski narodnjaki ! MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mlečn o milo od tvrdke Bergmann 4 Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 Straschillova grenčica is zelenjave ■vflwo irilnill 7AlAtll51 V in naJbo,i uspešnih korenin. Straachill'ova grenčica iz zelenjav j. je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «*** OWmiHl AVUIllJiVV vsled tega priznano najboljši Želodec okropčujoči prebavni liker. «' .^Vsaka razumna, varčna gospodinja f&- uporablja samo to sladno kavo Slovenci in Avstrija. Ko je izbruhnila krvava balkanska vojna, pričeli so slovensko-narodni in klerikalni listi takoj nabirati denarje za „slovanske brate" ua Balkana. Reči se mora, da so nabrali velike avote, izprešane iz itak vbogega slovenskega ljudstva; te svote so vposlali Srbom, Bolgarom in Črnogorcem. Slepilo se je javnost, da se zgolj iz ^človeškega usmiljenja1' nabira te denarje. Široko odprto srce so imeli torej slovenski prvaki za — Srbe in njih zaveznike. Mi imamo pa tudi na Avstrijskem dražbo „Rdeči križ", ki pomaga brez ozira na narodnost in vero vsem vojaškim ranjencem. Ta družba je odposlala takoj na Balkan svoje zdravnike in strežnice ter je srbskim, bulgarskim in črnogorskim kakor tudi turškim ranjencem pomoč prinesla. Avstrijski „Rdeči križ" izdal je v ta namen doslej več kot 250.000 kron denarja, to pa pravzaprav za ranjence tistih držav, ki so naše nasprotnice. Avstrija je dobila od Srbije le psovke, sovraštvo, grožnje, napade, — mi pa smo Srbom pošiljali zdravnike in strežnice in smo zanje izdali '/« milijona kron . . . Ako so Srbi in Bolgari res „bratje" Slovencev, potem bi morali slovenski prvaki vendar v prvi vrsti nabirati za naš „Rdeči križ" denarje. Pa glejte, — slovenski prvaki nimajo niti krajcarja zanaš „Rdeči križ", to pa le zaradi tega ne, ker je to društvo avstrijsko. Srbskim kral jemorilcem so zaupali slovenski voditelji med vbogim ljudstvom nabrane denarje, — avstrijskemu društvu pa ne! — Pa to še ni vse! Vsled divje in prevzetne gonje Srbov morala je tudi Avstro-Ograka uresničiti ob mejah gotove vojaško priprave za vsak slučaj. Na tisoče vojakov in rezervistov avstrijskih stoji v težki službi ob srbski meji, že tedne sem in bogve kako dolgo še. Med njimi je tudi na tisoče slovenskih vojakov, ki morajo svojo cesarju priseženo avstrijsko dolžnost proti Srbom storiti. Za te vrle naše obmejne vojake se je po vsej Avstriji nabiralo prispevke, da se jim olajša njih službo v mrzli zimi in veliki nevarnosti. Tisti slovenski voditelji pa, ki so imeli tako odprte roke za srbske in bulgarske vojake, nimajo niti krajcarja za avstrijske obmejne SOldate . . . Tem dejstvam pač ni treba mnogo besed pristaviti. Slovenski prvaki sovražijo pač vse, kar je avstrijskega, — pa čeprav skrivajo to veleizdajalsko sovraštvo z gladkimi besedami! Prošnja za novo bolnišnico pri Žalcu v Savinski dolini. Provincialat usmiljenih bratov v Gradcu se je meseca decembra p. 1. s pismeno prošnjo obrnil na slavne okrajne zastope, občinske urade in denarne zavode po Sp. štajerskem v svrho podpore za nameravano bolnišnico pri Žalcu. Danes se z isto prošnjo obrača do tega p. n. prebivalstva, da radodarno podpira naš blag namen, zakaj le pod tem pogojem se začne prepotrebni zavod graditi v 1. 1913, Če je podpora zagotovljena. Več občin je že obljubilo podpore po 1000 K, istotako nekateri okrajni zastopi in denarni zahodi, za kar jim izreka Provincialat že sedaj iskreno zahvalo. Ker od c. kr. namestnije v Gradcu pooblaščeni nabiralec ne more šest glavarstev obhoditi v par mesecih v svrho pobiranja pri posameznikih, izdale so se po nekaterih občinah nabiralne pole, da gg žuaani z občinskimi odborniki pobirajo vsak po svoji občini. Nabiralne pole se naj blagovolijo do konca februarja poslati na Provincialat usmiljenih bratov v Gradcu. Ker bi se za nameravano bolnišnico rabilo okroglih 500.000 K je jasno, da se bo zamogel človekoljubni namen doseči le združenimi močmi. Gradec, dne 26. decembra 1912. Provincialat usmiljenih bratov. Politični pregled. Državni zbor v preteklem letu 1912. V preteklem letu je naša državna zbornica vkljub raznim zaprekam mnogo storila, čeprav bi še veliko več dela lahko izvršila. Zborovala je od 5. marca do 2. julija 'in od 22. oktobra do 28. decembra. Skoraj pol leta so imeli poslanci torej počitnice, pri čemur pa so seveda ravno tako svojo plačo vlekli. O važnejših postavah, ki jih je zbornica sprejela, naj omenimo sledeče: 1. Zvišanje licenčne pristojbine pri uvozu tobaka. — 2. Izplačevanje mezde vsakih 14 dni pri radarjih. — 3. Olajšave pri zavarovanju zoper nezgode (delavcem v delavnicah pri stavbenih obrtih ni treba biti zavarovanim). — 4. Olajšave glede pristojbin pri gospodarskih in kmetijskim namenom služečih zadrugah. — 5. Odprava kazni pri prelomu pogodbe _ (tako da zamore delavec brez odpovedi delo zapustiti, brez da bi se ga moglo sodnijsko zasledovati.) — 6. Dolžnost obrtnikov, svoje delavnice mo- Belgrad. Današnja slika nam kaže izliv Save v Donavo, ki se zgodi pri srbski prestolici v Belgradu. Potograilja je narejena iz srbske strani, torej iz Belgrada. Sava se združi tukaj z mogočno Donavo, ko je skupaj 712 ki-• • ..'»m cnn^nifkm kntu naše slike --------------------*-l_1- vidimo še del od Belgrada v avstrijsko trdnjavo Semlin vodečega železnega mostu. Zgoraj v sredini pa je videti mesto Semlin v ozadju. V ospredju na desni strani se vidi zidovje belgradske trdnjave, spodaj v sredini pa beleradski kolodvor za blago, derno urediti, ako si drži pomočnike in učence. — 7. Zvišanje plač poštenih uslužbencev, katerih je 37.000, za skupaj 3 milijone kron. — 8.1] Preureditev kazensko-procesnega reda (preisko-J valni zapor se vračuna odslej v kazenski zapor).! — 9. Varstvo znamenja in imena „Rdeči križ."I — 10. Sprememba postavo glede potrebnih stezi] (tudi k vsakemu gozdnemu zemljišča mora biti prosta pot). — 11. Nova vojna predloga, pol] kateri se je zvišalo število rekrutov od 103.0001 mož za armado, 20.000 za deželno brambo in 12.500 za honved na 159.000 za armado,' 26.700 za deželno brambo ter 25.000 za honved. Mirovno stanje armade se je toraj zvišalo! od 293 800 na 344 000 mož Pri peš-vojakih se!] je (razven* podčastnikov) vpeljalo obenem[| 2 letno vojaško službo; nadomestno rezervo se-izvežba v 10 tednih; orožne vaje pa se določil na 4 tedne. — 12. Novi vojaško-procesni red,| po katerem se sme tudi advokate kot zagovor-l nike k vojaški sodniji poklicati. — 13. Razšir-f jenje dolžnosti zavarovanja zoper nezgode obrate mornarstva in morskega ribištva. — 14.1 Izvršitev regulacije Donave (skupni troški 49| milijonev). — 15. Podpora parniŠke družbe na Donavi do 1. 1936 (z letnimi 1,300000 K), za kar mora ta imeti nujno vožnjo med Dunajen in Linzona. — 16. Uresničenje inženirskih zbornic. — 17. Odprava male loterije in vpe-J ljava razredne loterije. —■ 18. Plačilo podpor nih svot za družine mobiliziranih. — 19. Dvi-ganje rekrutov za 1913. — 20. Izročitev ko-njov in vozov za slučaj vojne. — 21. Postava za slučaj vojne, po kateri se sme poklicati vse moške prebivalce od 17. do 50. leta v službo. 22. Zvišanje plač državnih uradnikov in uslužbencev ter določitev 35 letne službene dobe. 23. Dovolitev 17 milijonov krou za izboljšanje plač državnih uslužbencev in železniških delavcev. — 24. Oprostitev od mesnega davka pr nujnem klanju. — 25 Predrugačba društvene postave (politična društva smejo odslej tudi po- ] družnice imeti in 21 letne osebe ter tudi ženske sprejemati.) — To je torej poglavitno delol v našem državnem zboru. V ostalem so veleče? gospodje poslanci večinoma prazno slamo mlatili. | * * * „Mali finančni načrt" se bode zdaj v dr-i žavni zbornici razpravljal. S tem se hoče troške službene pragmatike kriti. Ta „mali finančni načrt" obsega: l. Zvišanje osebno-dohodninskega j davka. — 2. Zvišanje davka na žganje. — 3. f Davek na tantieme. — 4. Davek na dividende. j — 5. Davek za totalizerje. — Vsa naše državna J modrost obstoji pač iz večnega zvišanja davkov!] Sicer bi pa tokrat zvišanje večidel velike kapi-] taliste zadelo; zato ti oderuški kapi-] talistični listi že vpijejo. In vendar je razdelitev] davkov pri nas jako krivična. Evo dokaz: Ka-1 pitallst, ki ima 450.000 K gotovega premoženja, dobiva od njega 18.000 K obresti; plačuje za to premoženje le 506 K davka. Ravno tolik plačuje državni uradnik davka, kateri ima 12.00C K letne plače. Kmet pa, ki ima 50 oralov zemlje v vrednosti 40.000 K, dobi od tega posestv k večjem 3000 K dohodka; vendar pa mora za to posestvo plačati 520 K davka. Tudi obrtnik plačujejo previsoke davke! Konji in vojna. Avstro ogrska armada ima skupno okroglo 61.000 konjev za jahati in 7300 za voziti ter nositi. Ker se v času mir vseh teh živali vedno ne rabi, oddaja se jih posestnikom v rabo; ti morajo pa konje v redo držati, jih vsako leto na ogled in na „orožno vajo" postaviti ter v slučaju vojne tekom ur dotičnemu regimentu odposlati. Vsako let nakupi vojna uprava okroglo 14000 novih konjev. Pri mobilizaciji bi bilo v najkrajšem ča3 skoraj 190.000 konjev na razpolago. V najho šem slučaju mora seveda vsak lastnik konjei iste vojni na razpolago dati. Na Avstro Ogrsken se šteje okroglo 4,200.000 konjev, od katerih jih je 600.000 za vojaško službo primernih. Ogrska ima 2,300 000 konjev, Avstrija 1,600.000,1 Bozna in Hercegovina pa 300.000 konjev. 0 pivu. V preteklem letu se je spilo v Avstriji več kot 22','s milijonov hektolitrov pive Veliki trebuhi torej pri naB ne bodejo izumrli. Avstrijsko premoženje. Avstrija šteje 28 321.088 prebivalcev. Od teh mora plačat 1,304.755 oseb osebno-dohodninski davek; imajo torej več kot 1200 K letnih dohodkov. Od teh zopet je 37 oseb, ki imajo več kot 1 milijon kron letnih dohodkov; 1483 oseb pa imajo več kot 100.000 kron letnih dohodkov. Kako bo ostalim godi, je pa itak znano . . . Odstopil je ogrski poljedelski minister grof Bela S e r e n y i, češ da se njegovi kmetijski nazori ne strinjajo več z mnenjem skupne vlade, ki hoče vstvariti „prijateljsko razmerje" z balkanskimi narodi na troške avstro-ogrskih kmetov. Čehi za Balkan. Za Srb?, Bnlgare in Črnogorce so nabrali avstrijski Cehi v časa vojne več kot 800.000 kron in blaga za več kot 270.000 kron vrednosti. To je pač jako veliko. Za avstrijske obmejne vojake in za avstrijski »Rdeči križ" pa niso imeli cehi niti enega vinarja ... Tii se pač natanko vidi, kara pes taco moli . . . Razpustila je oblast češko-narodno društvo „Barak" v Kralj. Gradcu zaradi izgredov proti vojaštvu in veleizdajalskih činov. Ljudsko štetje na Rumunskem je imelo tale nspeh: Rumunska šteje 7'/« milijonov prebivalcev, to je za 1 milijon več kakor 1. 1899. Glavno mesto Bakarest šteje 350.000 oseb. Romunska je torej razven Turčije največja balkanska država. • Premoženje papeža se da le ceniti, kajti natančne seznamke se drži tajno. Po listu »Ita-lia" znaša papeževo premoženje okroglo 2120 milijonov lir, tako da ima papež vsak dan okroglo 411 milijonov lir dohodka. Da papežu pri takih razmerah ni treba „na slami ležati", kakor lažejo to oderuški klerikalni listi, nam bode pač vsakdo lahko veroval! Dopisi. :: Št. Vid pri Ptuju. Občine Varoja, Dravce, Jurovec, Pobrež in Lancaves, ki so všolano v okrožje ljudske šole Št. Vid, stavile so na krajni šolski svet prošnjo, da naj ta nato deluje, da se bode v šoli več oziralo na poduk v nemškem jeziku, tako da ne bode več treba deco pri 6 razredni domači šoli še v Ptnj ali na Breg pošiljati. Krajni šolski svet v Št. Vidu imel je dne 12. t. m. svojo sejo, na kateri se je s to prošnjo pečal. Sklenilo se je ednoglasno (tudi g. katehet je zato glasoval), da se prosi c. kr. deželni šolski svet za povišanje poduka v nemškem jeziku, to pa z uresničenjem novega načrta poduka. V 2, in 3. razredu naj se prične z podučevanjem nemščine, v 5. in 6. razredu pa naj se popolnoma nemško poduČuje. Prebivalstvo omenjenih občin je nad tem prepotreb-nim sklepom jako veselo in možem v krajnem šolskem svetu hvaležno, čast tem možem! — Našemu poročilu o božični slavnosti pri gosp. Schoeteritachu moramo še dostavit, da sta bila tudi navzoča načelnik krajnega šolskega sveta g. W e d e n i g in občinski predstojnik iz Va-reje g. Zemljak. Le ostalo nčiteljstvo smatralo je za nepotrebno, udeležiti se te veselice za vbogo šolsko mladino . . . Sv. Barbara pri Vurbergu. Na 24. avgusta 1912 je zbolel na naglem 78 let stari posestnik J. P. v Jablancah, fare sv. Barbare pri Vurbergu, in ko se bolezen drugi dan shujša, prosi bolnik, da bi mu poslali po duhovnika, da bi še sprejel sv. sakramente, ker se je čutil, da bo moral umreti. Njegov sosed J. Š. grč še tisti popoldsn na pot k sv. Barbari, (bilo je ravno v nedeljo) in prosi g. župnika, da bi šli hitro kak je mogoče P. s sv. sakramenti spre-viditi in za zadnjo pot pripravili, ker je nevarno zbolel in že težko govori. Komaj je S to prošnjo enega umirajočega izgovoril, razsrdil se je gosp. župnik grozno in je vrešal in vpil nad Š. iz vsega grla, zaksj ni predpoldnom prišel, ker popoldan on takih potov ne opravlja itd. In ko je Š. ves prestrašen za to nepričakovano zmerjanje še le prosil, ker bolezen napreduje ni o za uro hujše in želja nmirajočega se ne bo mogla več spolni t, je zavrešal župnik med drugim zmerjanjem ves srdit: „Ste pač sami osli!" S tem zmerjanjem je bil S. od gosp. župnika odpravljen in ni vedel, ali bo prišel na spoved ali ne. Ko je Š. domu prišel, bil je ves prestrašen od tega, kar je doživel in je rekel, da v njegovem življenju ga nikdo več ne bo pripravil, da bi on kedaj več za kakega bolnika po duhovna šel, še za svojo ženo ne . . Kmalo potem pa pride gosp. župnik spremljan od mež-narja in enega velikega črnega psa z sv. Resnim telesom, pes naprej, v sobo bolnika, ter se pri vratih vsede. Ko gosp. župnik bolnika z sv. sakramenti sprevidi, zapusti hišo in se ne zmeni za zahvalo, katera se mu je izrekala za to pot. Na 28. avgusta pa je P. umrl in se je naročilo na 30. avgusta ob 8. uri v jutro pogreb in mrtvaška opravila z eno črno sv. mašo. Ker je pa do cerkve sv. Barbare skoro eno uro daleč in je takrat bila tudi huda pot, so prišli pogrebci z umrlim P. en četrt ure poznej k cerkvi. Gosp. žapnik pa ni mogel dočakat, te-muč je mrtvaška opravila brez mrtvega P. in žlahte, kakor je navada, opravil in k zadnjem I delu sv. maše prilazijo pogrebci. Pri dokouča-■ nem pogrebu pa je šel sin tega rajnega P. z i imenom Franc P. na prošnjo njegove mačehe Katarina P. z njo v farovž vprašat za račun pogrebnih stroškov. Kak je Franc P., komaj od groba svojega očeta stopil v sobo župnika, za-gromi ta nad njim z ogromnim glasom : „Veste vi, ta je še ni bil pri meni oglasen in ko bi jaz to pred vedel, jaz bi ga ne bil šel spovedat, in jaz vam povem, ko bi jaz šel popred v knjige gledat, da tukaj ni oglasen, bi ga ne bil šel spovedat in bi ne bil nikomur odgovoren zato. Tudi mrtvaška opravila ste zamudili, pa zato mi ni nič mar." Pa za račun in plačilo mu je pač mar. Kak težko so te besede tega dušnega pastirja sina umrlega P. v tistem trenutku zadele, ko je komaj še od groba svojega očeta se vračal, si lahko vsak bralec sam misli. Na tiste tolažljive besede tega dušnega pastirja odgovori sin: »Moj oče so bili že stari mož in so si šele pred ne dolgim časom kupili to posestvo v tej fari in gotovo niso vedli, da bi se morali tukaj oglasit, da stanujejo v tej fari; so pač stari ljudje, ki si ne vejo pomagat; jaz pa ne stanujem pri njih." Nato zavpije župnik: »Tisto tak vem, da vi tam ne stanujete, vas jaz tak ne poznam." — Gosp. župnika tem potom priporočamo, da naj si priuči boljših manir. Kajti ljudje niso osli in ne zahtevajo od njega ničesar zastonj! Pohorje pri Hočah. Bržčas je torej današnje postopanje hoškega župana izpolnitev Bazniko-vega testamenta. Hoški rihtar Vernik namreč razpošilja pisma Pohorskim volilcem in jih sladko vabi v razgovor k sebi doli v dolinico, v svojo toplo hišico. In tukaj lepo zabrenka vse svoje »Bazniško" štimane stranice, da bi Pohorci ja volili »kristjaosko" misleče in ne »brezverske" može. „Štajerc", slutiš, kam pes taco moli? Kaj pa, da! — Torej glej, »prekristjauski" gospod župan Tonek v dolinski Hoči, zastonj je tvoje delo, zastonj so vse sladke besedice, zastonj vse zaujke, mi Pohorci bomo vseglih volili, kakor nam kaže, kakor mi sami vemo, da je za nas potrebno in najboljše. Nikar se ne hlinite in šopirite s prevelikim »kristjanstvom in verstvom", mi njega globokost prav dobro poznamo. Mi sami pa smo pravi in pošteni »kristjani", mi verujemo v našo vero, mi prihajamo k službam božjim. In naše kristjanstvo in naša vera je odkritosrčna, izvira iz čistega srca, in se s političnimi nagibi nikakor ne da strinjati. Nič ne govorite torej V i o kristjan3tvu in yeri, Vi ki ga nikdar nimate v srci in ga nikdar niste imeli. — Gosp. župan Anton Vernik iz Hoč, ne gre se vam in vašim pristašem za vero, — ne, ne, mi Pohorci predobro vemo, da mora pri V8s v političnih zadevah »vera in kristjanstvo * na bojišče in s tem žalostnim sredstvom se vsikdar dosti gimpelnov polovi. Pa mi Pohorci imamo fini zrak planinski, fino vodo planinsko, ter zdrave možganice. Le kakšnih treh trmo-glavcev bo v celi naši veliki in razširjeni občini Pohorje, in tem ste možgane in srca poparali vi, vi »črezverci" iz zadahle vaše doline. Nič se ne brigajte za naše volitve, g. Vernik s svojim ijtabom, mi Pohorci se tudi za vaše volitve nikdar brigali nismo. Brigajte se raje za vaše hoške razmere, kar bo bolj zdravo in prijetno za vse .ove uboge dušice, ki morajo po hoških cestah do kolenah po blata gaziti. Dosti smrdi po hoških razmerah, tja porinite svoj nos, s v o-j i h dolžnosti kot župan se držite,, nas Pohorce in naše občinske volitve pa pustite čisto pri miru! Pohorski volilci. Pohorje pri Hočah. V kratkem se vršijo pri nas znova občinske volitve. Nam Pohorcem j© ta stvar čisto naravna, ker je postavni čas sedaj dotekel in nas volitve popolnoma nič ne razburjajo ali vznemirijo. Zato se nam pa kaj čudno in smešno zdi, da se dragi ljudje iz drugih občin, katere Pohorska občina popolnoma nič, no pa že desetkrat čisto in čisto nič ne briga, za naše volitve neznansko interesirajo in sicer s tako strastjo, kakor ko bi od izida teh volitev njih posmrtno zveličanje bilo odvisno. Čudni voleki! Srečni smo, zelo srečni, ker imamo našim volitvam močnega in imenitnega pokrovitelja iz tujih krajev, in ta nihče dragi Mongolska. Kakor znano, je Rusija zdaj v veliki nevarnosti, da se zaplete v vojno s Kitajsko. Gre se za mongolsko pokrajino. Mongolska plemena hočejo namreč neodvisna po-stati.Glavno mesto Mongolske je Urga, katerega sliko prinašamo. Urga leži ob reki Tola in na cesti v glavno kitajsko mesto Peking. Skupaj šteje okroglo 25.000 prebivalcev. A mesto ima velikanski ptujski promet. Zlasti buddhistični romarji se tam zbirajo. Tako pride vsacega julija meseca do 100.000 ljudi v Urgo, na september- Oie fionqoUi -Haupfsradr Urga skem sejmu pa do 200.000 oseb. Leta 1871 so Rusi to mesto zasedli in od tega časa ima tu ruski konzul svoj sedež. Urga je danes tudi sedež najvišjega mongolskega duhovnika. P^* Nabirajte nore naročnike! "% — 4 — ni kakor on sam, gospod rihtar in žnpan iz Hoč, gospod Tone Vernik. Do danes še ne vemo, je-li njegova osebna naklonjenost do nas ahribovčanov* vzrok njegovih prevzvišenih simpatij do naših volitev, ali ima za to visoke ukaze zastrau bogve katerih visokih gospodov, ali kaj ga hencej štora, da ga tolikanj srbijo in skrbijo naše volitve na Pohorjn. Spomladi preteklega leta se je sloviti g. kaplan Baznik iz IIoč tako neznansko zabrigal za nase občinske volitve in jih je kar črez gosposko oblast šiloma, sam hotel nakomandirati za celo leto prezgodaj. Kaplanček Baznik si je kaj hndo posmodil takrat svoj prenaglo vohajoči nosek in je kmalo potem v pomirstvo svoje notranje razbnrjenosti dobil en hladen prostorček tam doli ob hrvatski meji. Dobro mn, kajti tam je bliže Hrvatom in Srbom! Hoški g. rihtar Tone Vernik in kaplan Baznik sta vendar bila vedno zvezana v nerazrešljivem prijateljstva, sta vedno delovala pod eno kapo z istimi željami, z istim plamenečim navdušenjem za njihove presvete namene in cilje. Mi Pohorci pa smo — možje in ne igrača v roki dragih! Rajhenštajn. Mi rndokopi bili bi radi imeli svojo sv. mašo na Rajhenštajnu ob sv. Barbari po navadi v cerkvi sv. Neže, katera je podružnica koprinčke fare. Prosili smo č. gosp. župnika Janez Prešerna, da bi imeli bv. mašo. Ali župnik se vstavljajo, da ne grejo sv. maše brati zaradi miši in polhov, ki se v cerkvi nahajajo. Zaradi tega smo mi od č. gosp. župnika zapuščeni in smo si morali sv. mašo v dragi fari v Rajhenburgu plačati. Prosim gospod urednik, da vzamete eno novo krtačo in dobro okrtačite našega č. g. župnika, da bomo za drago leto doživeli kaj boljšega. — (Op. uredništva: Za danes ne bodemo temu dopisu prav ničesar pristavili. Upamo namreč, da bode g. župnik v bodoče želje svojih faranov bolj vpošteval. Kajti duhovniki morajo vendar v prvi vrsti Kristove nauke izvrševati!) Od 8V. Lovrenca Slov. gor. Dne 30. decembra našli so v neki kolarnici obešenega 68 let starega želarja Janeza Ceh iz Gradušaka; staremu se je bojda zmešalo. Obžalujemo za rajnim ter sveti mu naj večna lnč. — Veliko bolj obžalovanja vredni so pa tisti, kateri se v celem Gra-dišaka kak največji modrijani oziroma zlo pametni računijo, da bi se skoraj za vrv (štrik), za katerega je rajni Ceh visel, celo stepli, ker so hoteli vsak velik kos imeti. Med temi je bil še celo sin rajnega, kateri je tudi en kos odnesel. Radovednost nas tare, kaj bodo zdaj ti zaslepljenci (sicer imena še tokrat zamolčimo) s tem štrikom počeli ? Gotovo bodo zdaj pristopili v „copmski" klub in bode zdaj prva njihova rajža s tem štrikom, glažovnate gore iskat. Mogoče mislijo tadi ti lahkomisleči, s pomočjo tega štrika veliki bogataši postati, ker rečejo, da ima ta štrik čuduo moč v sebi. Ako je to res, da se da lahko skoz tak štrik tudi bogat postat, napravil bodem celo našo faro srečno ter bogato, tako da se bodo iz Amerike k nam selili, ne pa od nas tja. Naredil sem sicer tak sklep! Za enega človeka je sem ali pa tja, je več ali pa manj; svet se tudi za enega ne bo podrl. Naredim tudi jaz tema jednak zločin in sicer za tako dolgo vrv (štrik), da bo dobil vsak Lovrenčan jeden kos, da bo brez skrbi potem lahko posnemal one, ki so se rajnega s štrikom razdelili. Delati potem tako ne bo trebalo nikomur več! Onim pa, ki že takega štrika vsak en kos imajo, bom pa naredil pred mojo smrtjo tako oporoko oziroma testament, da bo dobil od mojega štrika vsak en meter; mogoče bodo spra- vili potem tako moč skopaj, pa bodo celo hodili v megle gledat kaj „hudoviirjaki" delajo in da bodo celo vraga poklicati zamogli ... Oh ti ljuba pamet, kaj si tak okrogla ! Novice. Ljubi ..Štajerc" I Neki kmet sedel je zvečer rad v gostilni, kar je seveda njegovo ženko hndo jezilo. Vsled tega je sklenila žena. "da bode moža s strahom na boljšo pot spravila. Preoblekla se je in našemila in 5akala za nekim drevesom. Ko je kmet pozno v noči proti domu korakal, stopila je izza drevesa. ,Kdo si?" vprašal je kmet malo razburjen. „Jaz sem vrag", zamrmrala je našemljena žena. „A tako", dejal je potem kmet; „ti si vrag? No, pojdi sem in daj mi roko, kajti jaz imam tvojo sestro za ženo ..." Neki advokat je zagovarjal dva tatova, od katerih je prvi ponoči, drugi pa po dnevu kradel. V svojem zagovoru dejal je advokat: „l)ržavni pravdnik smatra pri mojemu prvemu klijentu za obtožilno, da je v nevarni temni noči kradel. Pri dragemu klijentu pa zopet trdi, da je obtožilno, ker je kradel ob belem dneva. Vprašam torej gospode porotnike : kedaj pa naj potem človek sploh krade?" . . . Mož (k ženi): nNe, Reza, ta večni prepir s teboj ne morem prenašati; še danes si vzamem življenje!" — Žena (odgovori): „Le poskusi, potem jo bodeš pa dobil!" . . . Težka rudarska nesreča. Na otoka Jasso v severni Japonski so se v rudniku Sappore razstrelili plini. Več kot 240 radarjev je bilo ubitih ali težko ranjenih. Mnogo je živih v podrti jami, a doslej še niso mogli do njih priti. Grozne posledice mučenja živali. 4 letni sinček in 6 letna hčerka* posestnika Marinelli v Skopi na Goriškem, sta se igrala z veliko domačo mačko. Trpinčila sta žival na ta način, da sta ji privezala papir na rep ter ga zažgala. Končno je mačka vsled bolečin zdivjala ter skočila otrokom v obraz in ga popolnoma raz-mesarila. Krvava sta padla otroka na tla; mačka ju je grozno obgriznila; do možgan bo se zadrli njeni zobi. Deček je bil takoj mrtev, medtem ko je deklica šele po hudem trpljenju izdihnila. Neki sosed je prišel otrokom na pomoč. A zbesnela mačka skočila je tudi njemu v obraz in mu izpraskala obe oči. Končno so steklo žival ubili. Iz Spodnje-Stajerskega. 0 štajerskem deželnem zboru in zlasti o velikanski škodi, ki jo povzroča slovenska ob8trukcija, ter o skozinskoz zlagani brošuri dr. Benkoviča prinesli bodemo v prihodnji naši številki zanimive članke, ki smo jih morali danes zaradi pomanjkanja prostora izpustiti. Kaplanove klofute. Poročali smo svoj čas, da je kaplan Janez Bozina v sv. Jurju si. gor. iz političnega sovraštva ponoči napadel kmet-skega fanta Bergleza in ga pretepel tako surovo, da mu je ušesna mrena počila. Fant je šel tega duhovniškega ponočnjaka in pretepača tožiti. Kaplan Bozina je bil pred mariborsko sodnijo o b s.o j e n na 200 kron kazni; poleg tega mora fanta 100 kron za bolečine in polo- vico sodniJ8kih troškov plačati. Ta nevredoia Gol kaplan je prišel jako dobro iz tega blata, kajfle so pravzaprav bi moral zaradi težke telesne p» Fan škodbe par mesecev v ječo. A moralično je itakenca ■ kot ponočnjak in pretepač obsojen. Ako bi fant« šale, še nadalje napadal, znalo bi se mu prigoditi.tel z da kdo — nazaj ndari. In to hi bilo prari temi zdravo! del ne C. k. veteransko društvo v Ptuju imelo ji Zgc dne 6 t. m. svoje letno občno zborovanje, kigorela je bilo kakor vedno prav dobro obiskano. Pred-reti, L sedoval je g Val. Vedernjak, ki je na-bolan vzoče, zlasti došlega župana g. Jos. Orniga pa e prisrčno pozdravil in se tudi v preteklem letooglo š umrlih članov, zlasti častnega načelnika g. Morela Martschitsch s toplimi besedami spomirlička njal. Računski zaključek tega vrlega društva Vsi kaže 9678 K 42 h dohodkov in 2864 K 05 kk Sil izdatkov; torej znaša premoženje društvaoje p> 7613 K 65 h. Društvo je imelo v preteklem izpla letu velike izdatke. Le za bolniške in pogrebnftbil vi troške se je izdalo 2134 K 92 h. Vestnemiiav de blagajnika g. Jauschowetzu se je edno-gel zi glasno absolutory podelilo. Društvo šteje danesč. Gc 75 častnih, 54 podpornih in 204 izvršujoči je 2 članov. V novo vodstvo se je izvolilo sledefienega gg.: Valentin Vedernjak (ednoglasno za Ko načelnika), Aidnikin Koss (kot namest-rsehu nika), Jauschowetz, Dasch. Kuk o-}6 09 wet z, Samuda, Rakuscha, Omulez, D( Fian, Tscheteritsch, Persil, E r->rmai hartitseh ter Franz (odborniki);an iz Wanda, Schmerda, Kri wet z, To-.terih manitseh, Beranitsch in Saischeglor f (namestniki). Potem je imel župan g. Orni gm. Z navdušen nagovor, ki so ga sprejeli z velikim 0" odobravanjem. Upamo, da bode to vrlo drnštvo Retj tudi v novem letu uspešno napredovalo! itron Umrl je v Studencih pri Mariboru dolgoletnienjei občinski predstojnik g. Leopold Schmucke n-sne s c h 1 a g N. p. v m.! »valo Za Obmejne vojake nabrala je tržka občina S Konjice svoto 118 K 20 h, ki se jo je svojemun v namena odposlalo. naza Sejem V Ptuju. Dne 7. t. m. se je vršil v ko Ptuju goveji in konjski sejem. Prignalo se jesči p 1012 kosov govede in 310 konjev. Dne 8. t.te p m. se je prignalo na svinjski sejem 930 svinj.jlizn Prihodnji goveji in konjski sejem se vrši dne ni s 21. januarja, prihodnji svinjski sejmi pa dne F 15. in 22. t. m. Požig ? Bivši občinski Miha Fegnš pustil je svojemu sorodnika Preacui sta v bližini Ptuja spadajočo hišo na svoje ime zairjat 1800 K zavarovati. Ako bi se požar zgodil, J moral bi torej Feguš zavarovalnino dobiti. Inapad res je hiša pogorela. Ali Feguša, ki je zavaro-ikar valnino že dobil, so zdaj orožniki zaprli, ker se r ga dolži goljufije in požiga. -—— Zaprli so orožniki večjo bando tatov in vlomilcev in jih oddali ljutomerski sodniji. Ta| tatinska banda obstoji iz sledečih postopačev: Matija in Ana Simonič, Juri Stich, Tomaž Me-f" n znarič, Andrej Meznarič, Franc Vajda, Jože inar Feliks Kosi. Goljufali so in kradli kakor srake. Pobegnil je v Ameriko krčmar Jože Praznik v Zabukovja pri Celju. Preje je osleparil razne znance, m. dr. tudi tovarnarja Majdiča, za večje* svote denarja. Sodnija zasleduje sleparja. Fantovska bitka s krvavim izidom se je zgodila v Oplotnici, seveda zaradi deklet. SteplS so se fantje Franc Gričnik, Alojz Košir, Jože Golob, Jari Berglez in Alojz Labej. Lnbeju so< s polenom roko zlomili, Gričnik, Košir in Kolar pa so bili z nožmi smrtnonevarno ranjeni. Končno so pričeli fanti kamenje metati, pri čemur sta Tro tajnik v Teharjihanar Beda 14 prihaja v domovje, ako zbolijo oče, mati ali eden otrok, ako imajo revmatične, gihtične in drage bolečine, ako ne delajo več, ne morejo več sobe zapustiti in potrebujejo oskrbe. Ako se ima v takih slučajih reeluo, pre-iaknšeno domače sredstvo pri roki, se take bolezni lahko večinoma že v nastajanja zaduši, predno je prepozno. Seveda dandanes ni lahko, med od vseh strani ponujanimi brezštevilnimi domačimi sredstvi pravo izbiro najti. Nočemo pretirati, ali resnično je istina, da bogatih, mladih in starih za Feller'jev fluid z zn. aElsafluid" doslej došla. Tako piše dr. Josef Estmeister, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Iunkreis, Tirolsko, da Feller'jev fluid v vsak dan nastopajočem motenja in alternacijah zdravja izborno služi. Ali neki drugi zdravnik, medi-cinec dr. Kittel, Praga, Kralj. Vinogradi, piše, da Feller'jev fluid že leta sem v svoji praksi z odličnim uspehom rabi. To ni reklama! V resnici istinito je, to sredstvo je proti raznovrstnim bolečinam dobro. Naši čitatelji naj imajo torej vedno ta preparat privravljen, da pravočasno pomagajo in povemo Vam iz izkušnje: Vaše Vaše oči, živci, muskeljni, kite postanejo krepki, Vaše spanje zdravo, Vaše splošno dobrostanje^ prinaša zopet, ako rabite pristni Feller'jev fluid z zn. „Elsaflaid." Vbogajte našemn nasvetu, poskusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Tudi Feller'jeve staroznane odvajalne Rhabarber pilule z zn. ^Elsapillen" lahko proti raznim težavam želodca in za ureditev odvajanja kot preizkušeni, zanesljivi preparat najbolje priporočano. Cene so te pilule tudi,la,a 6 škatljic stane 4 krone franko. c. re:& __________ ;oto? — 5 — m ro ni ilia, m v t. »j- ie 16 i h SO za il, In o- se in Ta v : e- lob in Berglez težko ranjena. Orožniki napravili tej bitki konec. Fantalini. V Hrastnika sta se mizarska |čenca Jože Rotter in Anton Kerkovič naj prve potem pa v resnici stepla. Rotter je totel z odprtim nožem Kerkoviča napasti; a ri temn je sam tako nesrečno padel, da si je pel nož v prša in se težko ranil. Zgorela Otroka. V Kapeli pri Radgoni je bgorela neka viničarska hiša. Ko je pričelo •oreti, ležal je vioičar Franc Grosmann na pljučni-bolan v postelji. Njegova 2 in 4 letna otro-pa sta se igrala v knhinji. Očeta se je za-iglo še pravočasno rešiti; vboga otroka pa sta feorela in šele pozneje so popolnoma sežgana irlička iz razvalin potegnili. Vsled strahu pred vojno znorel je posest-ik Silvio Radič v Zidanemmoslu. Prodal je roje posestvo za 22.000 kron. To svoto se mu izplačalo v papirnem denarju. Potem je po-ibil več prijateljev k pojedinji in ko so se vsi •av dobro zabavali, vstal je Radič nakrat in rgel za več kot 20.000 K papirnega denarja v eč. Gosti niso mogli denarja več rešiti. Radič a je zbežal v gozd, kjer so ga drugi dan obe-tnega našli. Kolo Ukradel je neki neznanec mesarju irschu v Mariboru. sGlobus"-kolo ima štev. 26 098. Dolgo iskala je roka pravice nekega Franca ormana. Zdaj so ga v Braslovčah zaprli. Zor-lan izvršil je celo vrsto tatvin in vlomov, pri atetih je nastopal z neverjetno predrznostjo. dor ga je zasačil, temu je grozil z revolver->m. Zdaj se bode v ječi za svoje grehe pokoril. Otrok S patrono. 10 letni šolar Martin Cizl Retjn v Trbovljah dobil je nekje dinamitno atrono. Sprožil jo je na ta način, da je s ka-lenjem po nje udaril. Odtrgalo mu je vse prste esne roke in ga tudi drugače težko poško-ovalo. Sodniji naznanilo se je gostilno Neže Mo-tn v Globokem, v kateri vlada nebovpijoča kmazanost. V nobenem svinjaku ne sme biti fako umazano. Orožniki so našli pri zakurjeni ieči patrone in smodnik. Svinje zrejo v hiši z pte posode, kakor gosti in ker pridno talarje bliznejo, jih ni treba umiti. Grozno zanemarim so tudi otroci. Klerikalna kultura! Pridna Ženska. Soproga posestnika Polutnika Trokagori okradla je lastnemu možu 216 K enarja in jih je svojim starišem izročila. Žena i stariši se bodejo imeli pred sodnijo zago- arjati. Javno nasilstvo. Brata Franc in Anton Duh lapadla sta v pijanosti stražnika v Konjicah, »akar bodeta v ječi pokoro delala. Neprevidnost. V Radgoni vlila je gdč. Paula V zadnjem času so se ponovili veleizdajalski na-adi na smodnišnice in vojaške shrambe v Avstro Ogrski. 'se te napade je sicer vojaška straža preprečila. Ven- "' dar pa vojak ponoči tudi mnogo ne vidi. Zato je vpe- e. ik 16 je je >li že so ar ao ta £'. 'je ev a-iri 5t. d-h-ev at a, Psi v vojaški službi. Osrerreichi&cherWachtposfen mir Mund. r& jala zdaj oblast krepke pse, ki se jih doda vojaškim stražam in ki čutijo bližajočega sovražnika mnogo hi-reje. Ta nova uredba bode našim pridnim vojakom [otovo mnogo koristila. Mendasch v goreči kuhalni aparat špirita. Zgodila se je razstrelba in neprevidna ženska je pridobila težke opekline. Nasilneža. Delavca Cestnik in Zuza v Št. Pavlu pri Pragwaldu sta se potegovala za vdovo posestnico Marijo Goršek. Ker nobenega ni marala, pretepla sta njo in njeno hčerko in razbila vse po njeni hiši. V luknji se jima bode že ohladila zaljubljena kri. Surovost. Hlapec Pavel Bobek v Žalen je vrgel slaboumnega tovariša Franca Senica tako močno ob tla, da je ta omedlel in pridobil težke notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico, Bobeka pa v ječo. Jako pobožen je menda cerkveni ključar Lenart PaČnik v bližini Slov. Gradca. V cerkvi je z mošnjičkom nabiral darove in motil božjo slnžbo, poleg tega pa veliki del nabranega denarja zase porabil. Fajmošter naznanil je to garjevo ovco sodniji. Iz Koroškega. Šele. (Mažijev popravek.) Uredništvo „Štajerca" mi je na Mažijev „popravek" podelilo besedo. Ker sem z delom obložen, mi ni mogoče v večjem obsegu odgovarjati. Tndi nisem prijatelj velikih besed, zato imam pa lastnost, z malo besedami veliko povedati; morebiti zadostujejo sledeče vrstice. Moj članek „Iz preteklosti poštenjaka" z dne 8. decembra 1912, št. 49, j e d o zadnje pike resničen, vendar je pa treba saj nekaj ponavljati, da se ne pozabi. Trdim še enkrat, da je Maži dne 8. 12. 1897 za šolsko zemljišče pri seji kraj nega šolskega sveta dobil 500 kron in da je ta sprejem z 1 as t n oročn i m pod p i som potrdil. Dalje izjavim, daje Maži v decembru leta 1898 še enkrat dobil 500 K, in da je črez ta drngi sprejem prinesel notarsko pobotnico. Trdim naprej, da se je gospod okrajni glavar iz računov prepričal, da je šolsko zemljišče dvakrat v računu in daje Maži dvakratno plačilo sprejel. Tozadevai spisi in računi s o shranjeni pri okrajnem glavarstvu in do zadnjega vinarja natančni. Gospod Maži piše, da za pomote, katere so se morda!! glej, glej) vrinile v račune ni odgovoren, ker takrat ni bil član šolskega sveta. Večje brezvestnosti ne more biti. Maži je bil od leta 1895 do 1. februarja 1898 načelnikov namestnik in ob enem tudi blagajničar, vkljub temu ima čelo trditi, da ni bil ud krajnega šolskega sveta. Jaz nisem volje z Mažijem polemizirati, če on bolj ve kakor jaz, potem me lahko gre tožit. Izjavim, da je Mažijev popravek od začetka do konca neresničen in zlagan. Jaz sem ves čas pripravljen moje trditve tudi pred sodnijo dokazati in vzamem za ta in oni članek, v katerega se Maži zaletuje, celo odgovornost. Nik. Ottowitz, šolski voditelj. Bilčovs (Ludmannsdorf). Piše se nam: Dne 7. t, m. vršila se je tuksj nova volitev občinskega odbora, ki je končala z lepo zmago na-prednjakov. To je dokaz, da so postali Bilčov-ščani že 8hell". Gosp. župnik, ki je preje v odboru sedel, je zdaj vun zletel. Volitev se je vršila pri „Pomouču." V sosedni gostilni so Že čakali „čuki", da bi praznovali „zmago." Tudimož-narje za streljati so imeli črni že pripravljene. Potem pa so skoz padli! Oj ti nesreča! Skoraj za zjokati se je! — Kakor vedno rabili so klerikalci tudi sedaj za agitacijo najgrša sredstva. Volilcem se je lagalo, da hočejo naprednjaki cerkev odpraviti. Na praznik sv. Treh kraljev je župnik ljudi raz prižnice pred gotovimi „nekr-ščanskimi" hišami svaril. Gosp. župnik, mi Vas tudi svarimo, da nas s takimi stvarmi pri miru pustite. Mi vodimo politični, ne pa osebni boj. Ako nas pa prisilite, udarili bodemo tudi mi in povedali mnogo zanimivega o gotovih hišah, imenovanih „farovži." — Končno še en smešni slučaj: Neki krčmar v Bilčovsu držal je pošteno z naprednjaki. Par dni po volitvi poklicalo se je njegovega sina k vojaki. Najneumnejši klerikalec v celi fari je takoj okoli govoril: „To je kazen božja." En dan pozneje pa je prišel dotični krčmarjev sin že zopet na „urlaub". Predstavljajte si nenmni obraz, ki ga je dotični klerikalni kričač zdaj delal! Tu je ime! ljubi Bog klerikalce enkrat pošteno za norce . . . Živeli vrli volilci! Naprednjaki. Žabnica (Saifnitz). Poroča se nam: „Šmir" prinaša zaradi volitev iz naše občine dopis in pravi, da so z volitvijo „večinoma vsi zadovoljni" (??). Klerikalci so namreč veseli, da ostane Ehrlich na krmilu. To je namreč oče koroškega hujskača dr. Lambert Khrlicha in zato mora biti slepo orodje v roki svojega zagrizenega sina. Ta Lambert je na troške davkoplačevalcev študiral in hoče zdaj v kalnem ribe loviti. Klerikalna družina Ehrlich si zna sploh zasluge drugih pripisovati, profit delati in se pusti potem kot „dobrotnike" hvaliti. Ako „Šmir ne miruje, povedali bodemo enkrat resnico brez vsacega ozira. Kjer po slovenski klerikalci na krmilu, tam grč gospodarstvo rakovo pot. V Uggowitzu se seveda črnuhom ni posrečilo, kajti tam smo mi zmagali. In zato izlivajo zdaj svoj strup ter napadajo poštene može v Ovčji vasi, ki bodejo gotovo za blagor občine delovali. No, črna hujskarija bode tudi končala in srbofilska banda ne bode nikdar na Koroškem vladala. Iz Lipe se poroča n čudnih slovensko-kle-rikalnih poštenjakih. Ravno bogati slovenski klerikalci, ki znajo drugače prav pobožno oči proti nebu zavijati, ne vedo jmoje" od ,tvojega" razločiti. Zlasti divjačino kradejo radi. Občinski svetovalec in črni kričač Vonk v Duelu je res pravi volk nad tujimi srnami in se bode imel vsled tega pred sodnijo zagovarjati. Prvi občinski svetovalec Oren v Udnatu, ki je seveda tudi grozno pobožen, mu je ednaki bratec, čudno, da „Š-Mir" o teh uzmovičih ničesar povedati noče. Gospodje politični duhovniki, povejte vendar vašim ovčicam, da se ne sme krasti! Galicija na Koroškem. Piše se nam: Dne 5. januarja je priredilo tukajšno gasilno društvo v dobroznani gostilni Jegrowsky društveni ven-ček (Feuenvehrkriiuzchen), ki pa je bil slabo obiskan, akoravno je vodstvo vse priredilo, da bi se veselica prav dobro in zanimivo obnesla. Preskrbela se je izvrstna muzika, ki je pridno godila lepe viže; res lepo so bili okrašeni zabavni prostori. Vzrok slabega obiska od strani domačih so bile različne hujskarije. Obžalovati pa je, da so tudi marsikateri udi gasilnega društva izostali. Sploh se tukaj opazuje, da večji del ljudstva ne pozna koristi gasilnega društva in ga zavoljo tega tudi ne podpira. Za marsikatero drugo reč se daruje; a za društvo, ki je res v blagor vsakemu občanu, pa se najdejo prazni žepi — marsikateri se še posmehuje tistim, ki žrtvujejo čas in denar in ie trudijo zastonj v korist društva in občine. Osebe, ki bi morale biti na prvi vrsti, ki imajo pri ljudstvu (posestnikih) precej veljave, stojijo na strani in se ne brigajo veliko za gasilstvo. Ce bi morala občina prevzeti gasilno društvo ki je zdaj „frei-willig", bi posestniki, sploh ljudstvo, in občina videli, koliko napravi to dela truda, in stroškov. Upati je, da bo postalo boljše, in da bi se tukajšno prebivalstvo bolj zanimalo in podpiralo podjetje, ki je le njemu v korist. — Gnt Heil! V Djekšah se je pri zadnjih občinskih volitvah vsled tihe a strastne agitacije župnika večinoma slovensko-klerikalne člane izvolilo. Mnogo volilcev je tudi zamudilo svojo dolžnost, tako da so imeli nasprotniki lahko igro. Posledice se bodejo seveda kmalu pokazale, to pa v prvi vrsti v občinskem gospodarstvu. Kajti kjerkoli so slovenski klerikalci na krmilu, povsod pride do poloma. Volilci v Djekšah se bodejo torej še krvavo keeali, daso se pustili od klerikalcev na lim zvabiti. Župnika Antona Benetek, ki se je delal vedno tako miroljubnega in brezstrankarskega, pa smo zdaj tudi iz-pozoali. Tiha voda bregove podira! Ali domačini bodejo farovški, protikoroški politiki žh konec napravili! V Unterdrauburgu se vršijo sodnijski dnevi 1. 1913 v gostilni „zur Tigerschlucht" in sicer dne 6. februarja, 6. marca, 8. aprila, 8. maja, 5. junija, 3. julija, 7. avgusta, 4. septembra, 2. oktobra, 6. novembra in 4. decembra. Rudnik Sonnberg, ki je igral v zločinskem farškem polomu na Koroškem veliko vlogo in ki so ga pustili klerikalni sleparji svoj čas na več milijonev kron ceniti, se je zdaj na rudnik v 6 — Treibachu za 150.000 kron prodalo. Žalostni spomin na veliko klerikalno sleparijo, ki je tisočero Korošcev v revščino spravilo. Ustrelil se je po nekem domačem prepiru v Lat8chachu pri Beljaku trgovski pomočnik Jos. Glantschnig. Grozna najdba. Delavec Jon. Obernosterer našel je v gozdn v občini Kotschach mrliča neke ženske ter nekega moškega. Mrliča sta bila že hudo segnita. Bržkone se gre tu za dvojni samomor. Mrliča sta neznana in bolje oblečena. V jezeru utonil je v Peldu 3 letni sinček gostilničarja Nindler. V neopaževanem hipu pobegnil je dekli, tekel na led in padel v luknjo v ledu, kjer je utcnil. Niti mrliča malega doslej niso dobili. Pazite na deco! Berači-tatovi. Iz občine Eis se poroča, da je prišla neka beraška skupina k posestniku Sveti in ga prosila za prenočišče, katerega se ji je veled mrzlega vremena tudi dovolilo. V zahvalo so postopači gospodarja in hlapca hudo obkradli. Pa orožniki so jih kmalu dobili in zaprli. Mrtvega so našli v Weitensfeldu T. Gri-enčnika, ki je meseca oktobra v Krko padel in utonil. Uboj. V žganjarni Schniderschitz v Beljaku je razgrajal postopač Janez Komac. Končno ga je hlapec Burgstaller pretepel. Komac je dobil take notranje poškodbe, da je par dni pozneje v bolnišnici umrl. Zaprli so v Portschachu mizarja Janeza Pintar, ker se je nad šolskimi deklicami težko zagrešil. Pazite na deco! V Celovcu igrala sta se 2V« letni ter lVs letni sinček kavarnarja Weiasa pri oknu. Bila sta brez nadzorstva. Okno se je na-krat odprlo in oba dečka sta padla iz prvega nadstropja na cesto. Starejši je težko ranjen; mlajši je padel na brata in je vsled tega ostal nepoškodovan. Gospodarske. Intenzivno škropljenje sadnega drevja z dcn- drinom poznb v jeseni in pozimi jo priznano neprecenljive vrednosti. Med tem ko počiva drevesna rast je zatiranje škodljivcev najbolj uspešno ter najmanj otrud ljivo. Ako se je zamorilo škodljivce potom škropljenja z dendrinom pozimi z 2alego vred, je malodane že vse storjeno. Škodljivce je v tem času prav lahko najti v njihov h skrivališčih in če jih kaj ostane po enem škropljenju, te se pokonča pri drug«m. Kdor misli na pokončevanje škodljivcev šele spomladi, kadar je že drevje pognalo, ta pride prepozno; mlada zalega je že izlezla, razmnožila se silno naglo in zdatna obramba ni več mogoča, da celo brezuspešna. Malodane vsak škcdl|ivec, ki se ga ni ugonobilo za časa prezimovanja, postane lahko bodočemu pridelku pogu-bonosen. Mah, mrtva skorja ter lišaj, ta prezimovališča sadju in sadnemu drevju škodljivega mrčesa, odstrani se po zimi najlaže. Tako snaženje (ostrganje) drevja s poznanimi ščetmi iz jeklene žice v zvezi z sistematičnim škropljenjem z dendrinom je največje važnosti za raznovrstno sadno drevje. Uspeh: zdravo drevje, zdravo listje, lepo sadje. (»Prim. Gosp.«) Zopet ozdravujoči bodejo svoje končno ozdravljenje z rabo Scottove emulzije vplivno podpirali, ker jo celo oslabeli želodec lahko sprejema in polno prebavi. Ako se pomisli, da daje vedno ednakomema, izborna kakovost posameznih snovi Scottovi emulziji posebno redilno moč, se lahko razume, zakaj je raba v časa ozdravljenja za mlade in stare tako koristna. Pri tem jeScottova emulzija tako dobro-okusna, da jo odrašeni in otroci radi jemljejo. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, z. z o. z. Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrši enkratna po- SiljatcT poizkusa po apoteki. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 8. januarja: 24, 13, 11, 3, 29. Trst, dne 15. januarja: 67, 7, 32, 71, 81. Močnoglasne harmonike se dobi najbolje in najceneje pri Franz S. Jost, Gradec, Lazarettg. Nr. 1. Izdelovanje najboljših in najlepših harmonik. Popravila vseh harmonik. Cenik zastonj I 70 Na prodaj je velika hiša z enim nadstropjem tik okrajne ceste blizu cerkve Sv. Roperta v Slov. gor., sposobna za pekarijo, lončarijo, trgovino kakor tndi za drugo obrt, z gospodarskim poslopjem, z malim vrtom in sa-donosnikom po nizki ceni. Proda se takoj. Pojasnila in cena se izve pri lastniku samemu Spodnja Veličina štev. 7. 64 3 močni možje "^JM ki znajo dobro z veli voziti, in 2 mlada konjska hlapca se proti dobremu plačilu takoj sprejmejo. — Graščina WeiBenfels, Gorensko. 66 Lepa priložnost! Krasno posestvo, katero obsega 11 oralov njiv, travnika in gozda, oddaljeno 20 minut od mesta, na mirnem, zdraiem in prijaznem kraju, se radi bolezni takoj proda. Zemlja rodovitna in dobro obdelana, zimska žita vsa nasejana. Krasni sadonosnik z raznovrstnim drevjem, rodi vsako leto, ker je solnčno in za vetrom Okrog hiše lepe brajde, na katerih se pridela do 3 po!ovnjake vina. Gozd pri domu, iz katerega se dobi za domačo potrebo vedno drv in stelje. Hiša in gospodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito; hlev za 5—6 glav živine, klet, skedenj, novi svinjski hlevi, močna presa itd. S posestvom se proda tudi vse gospodarsko orodje. Cena vsemu skupaj znaša 10.500 kron, in ostane lahko črez polovico na posestvu_ — Naslov lastnika pove uprava „Štajerca." 66 Redka okasija! Čudežno ceno! $G" 600 kosov za samo 3 K 80 h. "WZ Ena krasna pozla$. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinfi s patent-zaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hjši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošljo po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jungwirth, Krakov A.|3. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 61 Žaga z 20 konjsko motorno silo, polnim jarmom in jarmom na vodno silo, s posestvom v najlepši legi, zelo dobičkanosna, ob državni cesti in železnici ležeče, v dobrem stanu, pripravna za večje tvorniško podjetje (stolarno) se radi bolezni takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje F. Hajny, Maribor na Dravi, Kokoschinegg. 32. DAMA je treba ravno tako v najrevnejši koCi kakor v najbrgal*,^JJ0' ^j strogo na svoje zdravje gledati, kajti iena je K neobhodno potrebuj. p0" \ v hiši in v družini. Zdravje žensk je v ozki zvezi b čiskL„ _*:,,(,] trupla in se vsled tega ne mr>rc dovolj priporočat za .1 1'is' negovanje trupla tudi rabo desinfekcijskega sredstva, %cheg, Lysoforma. Važno je, vse, tudi najobčutnejše, dele trupla;,, p0s T. Tudi debeli h Piše Host vsakodnevno ,izar8, čistiti in naj se rabi v to le mlačno vodo z dodatkom cd . . ^, soforma. Ako dame te vrste tako zvano intimno'1* ,**. . .o takoj toaleto vž-uFra vsak dan izvršijo, obvarijo se mnogokrat prtd nalezljivimi P"' in njih posledicami. Zato je nujno priporo&ti, da je pr-----"~ zaiogi »ekovs Ivysoform kro°vava ki odpravi tudi neprijotni duh ter p6t gotovo in hitro. -™c PTI vite le en poizkusi — Originalna steklenica za80 vinarjev rPftJJ/. v vsaki apoteki in drožeriji. — Zanimivo knj'go »Kaj jt**or*- P jena?" pošljem vsakomur na zah'ovo zastonj in frank«--------- HUBMANN, referent DLysoform-tvornictt, Dunaj, XX., Pf| gasse k. Lepo posestvi ie man z gostilno in velikim kamnolomom, opremljvo go. s kamnolomcem na vodno silo, vse v doi"*^ stanu, dobičkanosno, primerno tndi za trge ziei in izdelovanje cementne robe. se pod ugoajT" I pogoji proda. Pojasnila daje F. Hajny, Ma«ti, " na Dravi, Kokoschinegg. 32 Učem mlajše in poštene ivek, "v. sai >v K rejer _ itne ki dobro molzijo, se razumejo na krave, mož se mora h aatn< konje razumeti. Dobra plača, trajna služba. Vstop I. mara rie majerske lju< mladi hlapec *"%* se sprejme; v prvi vrsti tak, ki je v sadjarstvu in vinog izurjen. Ponudba na naslov: Kari Petriček, grascak, Prfii Celje. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske biše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. IMOCCAW0RFELI find der alierreinste. fix und I fertig oezuckerte Kaffeel Bin Wurrel gibt Vz Liter, UBERALLZU HABEN!! . C.WENGER.FABRIK.KLAGENrURT.I Za anje 4en< r in lioo) j.Oi odje onj. u r- a | J le ■M del Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem i. dvafi zuanjam da imam v zalogi vsakovrstne mesne izdelke, na ras v Parizu l. 190{ najvišje odlikovane. Slavnemu občinstvi«. sebno priporočam pristne kranjske klobase vel., kom. I ter fino prek. meso kg K 2 20, vse od pristnih, domačih, bO skih prešičev. Pošiljam proti povzetju. Za solidno in sveze ■"* kakor tudi točno postrežbo jamčim. S spoštovanjem Fr. Ura. mesar in prekajevalec v Si. 8i8ki. fe '[Q HaJfaCrlrša ptrmska rarprodajs! Ceno perje za postel| 1 k,. sivih slišanih 2 E; boljBj IS»kiii»l b*lib 2 KSOb Mik i K; kolik Mehkih D K 10: 1 kg najfinejših snrženv-Beiih.ftf" saiih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg tla™ (Daunen) sivega 6 K, 7 K; bele; iO K; najfinejši prsni 12 K. Ako se Tiame o K, potem irantoM psf* Gotove postelje -"3S3 iz krepkega, rdečega, plftvega, beWga ali rumenega nankinga,! tahent, 180 cm dolg, 120 a> tttok, z Z plininm blnsinss* vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivki trajnim in flamnasrjm perje« n Mstelje 16 K; n»I-danne 20 * di.Hne 21 K; posamezm tuhenti 10 t, ii K, 1* K, 16 K; glivi blazine H K, 3 K 50, 4 K. S« posije po povzetju od 12 K nI prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar sem dopada denar nazai. S. B«auech, Deschenitz Nr. 711 feto. (Bihaitn). G«ruk grata in rrank*. enti, ki se zan'majo za do, ki sestoji iz i, kutin, žvepla in ea; poiem ekralin in santinolier in santi-X, Tudi engelrot farbe. debeli liraslov les je na laj PiSe se naj na Biti na P »ascheg, Grubenaufseher, * ,eB Itge Posl Gonobitz. 62 nekaj ni tx |K)VS Mizarski učenec Kod lahkimi pogoji i vso rfco takoj sprejme. Tisti ki le že učili, imajo prednost. lov: Frani Srlirf, IIura pošla Ormož. f8 Pekovski učenec 63 takoj z vso rskibo in ob-lom na 8 letno učno dobo _ k *jme Pr' pekovskem moj-s( i praoz Zag<*it>. Dieters-ili.rf. p. Fuhnsdorf. j e 1 :o. E Petri O Nikdo ne zamudi, za osobje, za lije stvo goitia in lova ler kot ji cenpjsc domače orožje tudi > sobno puško (Zimmer- ■gO' Ziergewehr) kot odi ff božično darilo flar^oiiti. W?rndl-infanterijske oke model 67/77 zakrogljo, avek, strelja na 2.200 ko-ov. samo K 860; 60 pa-K 8'—. Ista puška, -J narejena v Lancaster-puško .CI xo&c patrone, kaliber 28, vj-treljena na 60 kora-amo K 12' -. 50 palro-nor K 6—. F Friedrich Ogris. iSkar. St. MargaMen itn . n*Rw«ital. na Koroškem. fienlj ___________________ zaslužek K na dan in stalno z Sriljubljeno Strikarijo v iši z masino za hitro anje „Patenthebeltt, ne-4enO mnogostranska, praksa in trajal, (jeklene ključnice). Poduk lahek in za-kij. Garantirano povsod traj-[ odjemanje dela. Prospekt ij. Podjetje za pospese-_ domače slrikarije Kari »If, VII.. SlarialiilferstrsMe šlev. 82. 816 fa obroke zlata verižica fiO gramov težka K 140— i kron mesečno. Prvorazredna srebrna remuntoar-ura K li—. Se pošilja povsod. — ite natančni naslov na I! liner, hiši z zlatim blagom, idenbarg si 198. Moravsko. 626 Učenec 26 ejme se v večji trgovini s klenim blagom, barvami in iodo, kjer si zamore pri-iti tudi steklarske obrti. — rasanja na Heinrich St*f-Hng. Mureek. aturna vina, lfol»ra, mila K 68 do 80, nova l»a K 38 do 6t, pristna 60% frovka in tropinovka K 116'— OBOO litrov prodaja Josef Kra-— vagna v Ptnjn. 1001 Žagar so I*, i dobiti službo kje na J j Ihnjskem ali Štajerskem, ne-..fc. jnjen, poštenega značaja. — >j\ i? >'ov P°ve "prava „Šla-jfrea." to h .šli- tega liku. IV« na-e DJ 716, Razpošiljam orožje vsake vrste 663 na 10 dni za poizkuSnjo in vpogled. Enocevnc Lancaster- Eu-ike od K 20'—, dvocevne ancasterpuske od K 30'—, Hainerles-puške od K 70'—, fkbert-puške od K 8'—, revolver cd K 6-—, piStole od K 2— naprej. Ugodni plačilni pogoji. —- llu8t. cenik zastonj. t UuAek, fabrik« oreija, Opečno šl. 20>2 na iti. žel. Češko. a ura, mnogo prem. marka »Sirena." Le ta ura ima »eleprima Svic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 1H0 K. Za natančnost garantiram 6 let. I k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50 Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. PoSlje po povzetju 8. Kuhane, eksp. ur. Krakova. Sebastiang. 5t. *-&>. Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naSi delavnici hitro in slrokovnjaSko. Sinjer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroji'. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri štikanja in šivanja zastonj in franko. 368 +Korpalenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Riehterjev čaj za zajntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7—; dopo-šiljatev poštnine prrgta od instituta ,Hermes', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med. Qn.: konstatira 6—6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. VV. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E v B. Sem jako zadovoljen s čajem 'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. flospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Za prodati je dobro idoča gostilna v ravnem kraju za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, ki obstoji iz njiv, travnikov in gozdov, dobro gospodarsko poslopje. Cena 7000 K. Za odgovor se prosi znamka. Naslov : A. Rosenbaim, Post Poltschach (Steiermark) post-lagernd. 19 Trgovski pomočnik se srrejme v trgovini z mešanim blagom Josef Presker, Zreče pri Konjicah. 71 Proda se radi družinskih razmer dobro idoča gostilna. 73 HiSa je nova, leži v predmestju tik želeanice in ob okrajni cesti Maribor-Celovec. Cena je 18.0CO kron; poloviea ostane lahko gor. Hitra, čedna 76 #— dekla, —# ki razume nekaj nemško in ki zna prati, se sprejme proti začetni plači 10—12 K, Razume naj tudi nekaj ročnili del in je lahko tudi začetnica. Gospa nadgeometra Sprung v 1'tuju, Anaslasiua GrUnslrasse štev. 18. Kje se najboljše svinjake in govejke kože prodajo in izdelajo samo pii M. Pirich, usnjarija v Ptuju v tem novem hramu, da naznaniti, da naj prinesejo ljudi svinjske m govejske kože v delo, katere bodejO prav dobro izdelane in po najnižji ceni. Kateri bode k njemi v delo prinesel, bode prav zidovoljen. Kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji cen. Pri njem se dobi tudi vsake sorte leder, kopita in vse drugo, kar Šokar po-tribuje po najnižji ceni in tudi oberteile, kateri sam izdeluje. Kateri bode enkrat pri meni kupil, bode zmi-raj pri meni ostal. M. Pirich. usnjar v Ptuju. 77 Kupi se 72 jaiccLSisi les ~fpB (Grubenholz) 4—8000 mJ, do 10 cm „ober-zopi", srednja mera 12 do 25 cm, gladko vejevje odrezano, ravno deblo, smreka ali bor, od postaje za flose na Savi Rajhenburg, dobava 1. 1913—1914. Ponudbe na upravo „Štajerca." Ovseno slamo in seno kupim! Prosim ponudbe v mojo trgovino. Leop. Slawitsch, trgovec v Ptnjn. 66 Koleselj za 1 konja, še malo rabljen, jako lahek, nizek, (Freiacbs) se pod roko najceneje proda. Naslov pove oprava „Sta-jerca." £8 Lepa nova vili podobna stauovalna hiša, 10 minut od Ptuja, 12 let davka prosta, 3 prostorne sobe, kuhinja, speis, klet, pralne kuhinja, goveji in svinjski hlevi, drvarnica itd. ter 21/, orala zemljišča zraven, I. razredna zemlja, okroglo 1200 m! vrta ,za zelenjavo ; nežno privatno stanovanje ob glavni cesti, primerno tudi za vsako obrt, se zaradi družinskih razmer takoj proda! Cena 20000 K. 7000 K lahko ostane vknjiženih. Naslov pod ,,A. B. 53", Ptuj. poste restante. 78 Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 8*50. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je na ročilo, veliko množino ceve'j gjpboko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakčmur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, ruiavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna*najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo samo K 8—. Pošlje po povzetju. S. Lustig eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 70 mr* Redki priložnostni nakup -$H im Prodam 20000 parov novih, iz dobnga govejega usnja na roki delane, napol fine podča-tnijke g«5S- komisne Čevlje -^m en par za K 7 40 dokler traja zaloga. Treba je le dolgost celega podplata povedati. Brez rizike! Izmenjava dovolj, ali denar ret. Se pošlje le po povzetju. Išče se naprej-prodajalec. Ferdinand Muller, zaloga komisnih čevelj, Caslau st 190, Češko. was Ljudska kopelj mestnega f|^ ^_ kopališča v Ptuju. Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne {blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne, j 1 kopelj z vroCim zrakom, paro ali I -Brausebad" z rjuho K —*60i poalreiba I K --I0. ■ Zajamčeni uspeh drugače denar nazaj T Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 32 med. dr. A. Rix kreme za prea. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. Kosmetisches Dr. A. Rix Lalioratoriom Dunaj IX., Beiggasse 17|K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj' in pariumerija Wolfram. $■£"* Viničarfa a"Pl treznega značaja oženjenega, ki je prost vojaščine, ter ima 2 ali 3 za delo sposobne, odrasle delavske moči, sprejme se v službo od novega leta 1913 Daprej za vinograd, ki meri 6 oralov. Viničar ima prosto uživanje odJ5 oralov njiv, travnika in pašnika, dobi gotove plače in drnge užitke. Več se izve na graščini salovec, pošta Varaždin, Hrvatska. Ponudniki se naj osebno oglase. :i9 Nočni čuvaj sprejme se na nekem graščinskem posestvu na Štajerskem takoj ali pozneje. Prednost imajo izsluženi vojaki treznega in energičnega značaja. Pogoje in zahteve plače na upravo tega lista pod „Nachtwachter." 67 KOMI, zmožen obeh deželnih jezikov, dobro izurjen v manufakturi, špeceriji iu jajcih, ki se ne boji nobenega dela in je pošten, se takoj sprejme pri P. Staraschina trgovina z manufaktnro, špecerijo in železjem Cirkovce pri Pragerskem. 6» Dober se dobi v iztoSu žganja Straschill V Ptuju. Jako dobro idoča krčma trgovina z mešanim blagom, tobak-trafiko, (celi koncesion), kočlarija v Vičavi št. 13, 5 minut od mesta Ptuj, potem tudi druga različna posestva, posebno pa za penzioniste lepi hrami in vrti in Še več, so po jako dobrih pogojih takoj za prodati. Več se izve pri Alojzu Mir v Ptuju, Wag-platz štev 5. 1057 in se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu Wesiak, Maribor, FreiuaiisgasrtjfstriBe (od novega Hauptplatia proti „Narodnem domu") v^novo zgrajeni« aWarenhalle.'' Motorii za surovo olje t visokim pritisko« od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petroltn- in hencul-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troSki 6 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T. T77"aj:cli.©J.oTxrslii Dunaj, III.. Paulusgasse 3. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. :a, 1 .Mlil. uk met veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ iradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, lobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na* — grobne vence in trakove, z eno besedo vse. — 73 3 887 Jwt\ la ■0b\\ B!'a\. 2 VI ,, neveste J»L \ y fli \ si mit f M 1 in ■ j^%^ ~M^gg^^ Hi! W Poročne prstane iz srebra in zlata kupi se j J najboljš e in najceneje pri ■ ■*' WERHONIG 60 |H, urar Ptuj, Farbergasse št. 3. ^P** Velika zalofia ur, zlatega in srebrnega blaga, ^ električnih ž« :pnih svetilk in baterij. Redki priložnostni nakup! Mlinsko posestvo, v bližini prometnega mesta štajerskega, ob železnici, vedno vodna moč brez ledu, jako dobra kupčija, — se edino zaradi previsoke starosti in boleh-nosti lastnika iz proste roke proda. Ponudbe pod „Gelegenheit 580" na upravo tega lista. &i Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Knpujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! GUvna zal. firma brata Sla vv i tec h v Ptnjn. Prodam veliko posestvo, ki meri blizo 40 oralov zemlje, 6 oralov gozda z mežanira esom, debelost lesa od 26 do 46 cm; vinograd tudi v dobrem stanu, nekaj novega trsja, nekaj pa Še starega, samo iz starega traja se je dobilo v jeseni 1912. leta 6 polovnjakov vina; sadnega mošta pa 6 polovnjakov; ostalo so travniki in njive; in čisto v ravnini, pa tudi ne v hribu, malo visi; stanovanje tudi v dobrem stanu, veliko, vse kakor mala vas; redi se lahko 10 glav živine, samo sladka krma; velike velbane kleti; 4 hiSe, tudi za 100 veder visoke podve, poljsko orodje, nekaj goveje živine in svinj, kakor kupec zahteva. Cena lb.000 kron; plačati pri pogodbi le polovico. Posestvo lezi blizo velike cestet 3 minute proč od južne železnice. Kupci, oglejte si to ugodno priliko. Anton Kumerc, sodar Lipoglav, Sv. Duh-Loče. 49 jVtajer izvežban v vinogradništvu, z večimi delavskimi močmi, se Bprejme pod ugodnimi pogoji pri Simon Hutter, Ptuj. i4 Gospodinje ! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN 1 petek Previdnost!! Naroč »trijo 3 tero teta r sko4 leto; race Amer zadri račun rom nine. čaii r štev. ,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kcrn(ett) s velepastcurizirano smetano in ima ysled tega nij _:«!„ Ptuju 99 UNIKUM" MARGARINE preiskusili. „UniKUM" ni rastlinska margarina. višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. nllNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. ■.IIIIIKUNI" ie ^f~V cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za *^^^ jO SAMO BLAIMSCHEIN »UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoji razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečeta cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIFs „UNIKUM"-MARGARIN Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. . števi prišl: .čelu Urednik z znanjem nemščine in slovenščine v govoru in pisavi išče se za tedenski list. Ponudbe na upravo „Štajerca'- 6o ts» Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smudnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pištole, precizno pristreljcne v ii s temin „Brow-ning", „Steyeru, „Mauser* in nBayard*. Revolvri v najbogatejši izbiri že od K 6'50 naprej. Flobert-puŠke in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Pa.rone, ovitke __________patronov itd. Ce n i k_ zastonj in franko._________34 116 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naaia prodajalnah ali skozi nafte agente. Singer Co, akc. dr. za šivalne stroje Ptuj« Haaptplatz 1. Svurlli pral •nnetkll Tm o4 arvfUi prodajalen šivalnih strojev pod imenom »Singer, pomajaai ttroji w izdelani po imenu nuih itarejtih zistemov, ki zaostaja T tajnoiti, delazmotnosti in kon- itmkciji ititi u naftni novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo 1 Vzorei vtzonja, šivanj« Im itopfanj« zastonj in franko. — Repa-ratut vaakt vrsta m aatravij« aitro in obračunajo najeenej«. SO p stopi f tkali ske za 12,14,16,18, Ha in tudi flnejše soilfd velikem izbiru se ^ biva v veliki trgoh^ Johann E( CEL1E na kolodvorskem prostv c da (%s)S>ts»ajto cenik), iPrai neja Priporočljiva domača sredstva* Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvii slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica lsP01 — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1'20 K |bod kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje . k »O »in. — Čaj proti gibtu k 80 vin. — Balias^J' gibi, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki sluč strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k l'*8jja Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 1-60' * Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K l-—. jr 11 nsOUjatev L. Hertllt apoteka, Blciburg ita Koral p r ~Nen priz jpr pog ter na glavnem trgu zraven apoteko priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, f«i" vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za I za nakupovanje in za denar, toaletne reči, salne in kadilne predmete. Razne stvari iz ji npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Sclii™„ britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako I pletarsko blago npr. korbe za potovanje