LETO Lil, št. 6 PTUJ, 12. FEBRUAR 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Imejmo se radi
Drugi teden februarja se bo končal z valentinovim, dnevom
ljubezni. Tako bodo v nedeljo znova prišli na svoj račun tisti,
ki čutijo dolžnost, da nekomu pokažejo, da ga imajo radi. S
praznikom in reklamo vzpodbujen šopek rož, parfumček, zlat
obesek, verižica ali prstan bodo nadomestilo za pozornost in
ljubezen, ki naj bi si jo ljudje izkazovali vse leto, pa za to v hit-
rem življenju ni dovolj časa ali volje. Valentinovo kot običaj
smo pri nas uvedli šele pred leti. Bolje rečeno, uvedli so ga trgo-
vci, cvetličarji in zlatarji, ki tako in tako skrbijo za popolno
komercializacijo našega življenja. Mi pa smo običaj sprejeli in
ga posplošili, tako da kupujemo darilca vsevprek: ženam in
ljubicam, sodelavkam, materam...
Valentinovo pa ima v resnici globoke korenine: v poganskih
časih je bil ta dan praznik plodnosti, novega življenja in rasti,
v starem Rimu pa praznik boginje zakona in rojevanja. Ker
danes za razmišljanje in vzpodbude potrebujemo opomine v
obliki praznikov, se velja ob valentinovem zamisliti nad usodo
naroda. Število Slovencev se je v letu dni zmanjšalo za 600,
pojav negativnega prirastka ljudi pa je že nekajletna stalnica.
Družine se le v redkim primerih odločajo za več kot enega ali
dva otroka. Narod se stara in aktivnega prebivalstva bo iz leta
v leto manj. Težko bi trdili, da je negotova prihodnost razlog
za padanje števila rojstev, saj so se otroci rojevali v težjih in še
bolj negotovih časih. Verjetno je razlog v želji po čim večjem
materialnem bogastvu, v dohitevanju razvitejšega sveta, pri ta-
kih ciljih pa so otroci velika ovira. Ženske, ki želijo poklicno
kariero, morajo delodajalcem pisno jamčiti, da ne bodo rodile.
Tiste, ki bi rade imele več otrok, za to nimajo materialnih po-
gojev. Moški partnerji ne zaslužijo dovolj, da bi dostojno
preživeli številčnejšo družino, država pa pomemben status ma-
tere in vzgojiteljice še vedno obravna-
va le z besedami. Tako ostaja valenti-	-	.
novo praznik ljubezni brez učinka. M
PTUJ, ORMOŽ / GOSPODARSKA GIBANJA V LANSKEM LETU
Blokade ponovno v porastu
stalnica gospodarskih gibanj na območju šestnajstih občin na
Ptujskem in v Ormožu je bila tudi lansko leto huda nelikvid-
nost. V septembru se je sicer za kratek čas izboljšala, kar je
vzbudilo optimizem, vendar se je že decembra pokazalo, da je
šlo le za trenutno izboljšanje: število pravnih oseb z blokiranim
žiro računom se je še povečalo.
Po podatkih ptujske podružni-
ce Agencije za plačilni promet
Republike Slovenije, ki je v teh
dneh objavila nekatere najpo-
membnejše podatke o gospodars-
kih gibanjih, porabi in investi-
ranju v občinah upravnih enot
Ptuj in Ormož v lanskem letu na
osnovi podatkov plačilnega pro-
meta, za katere vodi evidenco, se
je v omenjenem mesecu število
pravnih oseb z blokiranim žiro
računom v primerjavi z lanskim
septembrom povečalo za deset in
doseglo število 195. Število za-
poslenih v podjetjih z blokira-
nim žiro računom se je povečalo
za 76 ali 6,4 odstotka, znesek ne-
poravnanih obveznosti pa se je v
primerjavi s septembrom pove-
čal za 192 milijonov tolarjev ali
za 9,4 odstotka in znaša 2.274
milijonov tolarjev. Glede na
december leta 1997 se je po-
vprečni znesek blokade zmanjšal
za 211 milijonov tolarjev, število
pravnih oseb z blokiranim žiro
računom pa se je povečalo za 21
ali 12 odstotkov; manjše pa je
število zaposlenih v teh podjet-
jih, in sicer za 971. Največji zne-
sek blokad odpade na trgovino,
ki ima 41,5-odsotni delež, glede
na število zaposlenih pa sta na
prvem mestu predelovalna de-
javnost in trgovina s 44 in 36
odstotki. Trgovina ima tudi na-
jvečje število blokiranih pravnih
oseb, nanjo pa tudi odpade na-
jvečji skupni delež med bloki-
ranci, saj znaša 58 odstotkov.
Podružnica Agencije za
plačilni promet Republike Slove-
nije v Ptuju vodi tudi seznam
pravnih oseb, ki imajo žiro račun
blokiran več kot eno leto.
Mesečno ta seznam posreduje
pristojnemu okrožnemu sodišču.
Na njem je bilo lanskega decem-
bra že 146 pravnih oseb, ki jim
grozi stečajni postopek.
V oceni gospodarskih gibanj,
ki jo je^ za lansko leto izdelala
Marija Škrjanec, posredovala pa
direktorica podružnice Vesna
Zupanič, so tudi podatki o
plačilih za investicije za lansko
leto. Teh je bilo skupaj 3.228 mi-
lijonov tolarjev. Investicijska de-
javnost se je v obravnavanem
obdobju povečala v skoraj vseh
občinah in je v primerjavi z le-
tom 1997 večja za 22 odstotkov.
Največji delež, skoraj 28-odsto-
ten, predstavljajo investicije v
dejavnost uprave, obrambe in
obveznega socialnega zavarovan-
ja, na kmetijstvo odpade 18,3
odstotka, na trgovino in popravi-
lo motornih vozil ter izdelkov
široke porabe pa 13,9 odstotka.
Povprečno mesečno je v dva-
najstih krogih obveznega pobota
terjatev in obveznosti sodelovalo
92 pravnih oseb. Te so skupaj
prijavile za 16.162 milijonov to-
larjev obveznosti, poravnanih pa
je bilo 16,9 odstotka vseh obvez-
nosti; mesečni znesek pobota je v
povprečju v primerjavi z letom
1997 nižji za dva odstotka.
MG
2
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
LENART / SEJA KRAJEVNEGA SVETA
Veliko potreb in želja
Pred dnevi se je sestal svet krajevne skupnosti Lenart in soglasno potrdil program
dela in flnančni načrt krajevne skupnosti za letos. Vanj so uvrstili prednostne naloge,
zato upajo, da bodo deležni ustrezne podpore iz občinskega proračuna. Seje so se ude-
ležili tudi lenar^ki župan Ivan Vogrin in občinski svetniki iz te krajevne skupnosti.
Kot sta uvodoma poudarila predsednik sveta Anton Letnik in predsednik mestnega odbora Janez
Erjavec, je program odsev dejanskih potreb ljudi v mestu in okolici in je zasnovan kratkoročno in
dolgoročno. Posebno skrb in pozornost bodo namenili urejanju mesta, zato so svetniki podprli pro-
gram mestnega odbora, ki je zelo obsežen. Med drugim predvideva urejanje mestnega parka, zelenic,
drevoreda, novega športno-rekreacijskega centra Polena in Mestne hiše - Rotovža. Na zadnji seji so
se zavzeli tudi za pospešeno izvajanje komunalnih akcij, urejanje kanalizacije, cest in ulic, za
vzdrževanje pokopališča, gradnjo nove mrliške vežice, parkirišča in za postavitev avtobusnih čakal-
nic. Uredili naj bi tudi prehode preko stare struge Globovnice in v Lenartu postavili več turističnih
tabel.
Podprli so program praznovanja 10-letnice razglasitve Lenarta za mesto in se strinjali s predvi-
deno modernizacijo krajevnih in lokalnih cest. Zavzeli so se tudi za nekatere dolgoročne naloge do
leta 2003 in podprli vsebinsko zasnovo aktivnosti, med katerimi velja posebej omeniti ureditev
zemljišč ob Velki, vodovoda v Vinički vasi, tržnice v Lenartu in izgradnjo lastnih prostorov za ne-
moteno delovanje krajevne skupnosti in mestnega odbora Lenart.
Strinjali so se s pobudo lenarškega župana Ivana Vogrina, da naj bi kmalu pripravili in sprejeli od-
lok o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v celotni občini Lenart, ne samo v
mestu, kot je to veljalo doslej.
Opozorili so tudi na znane prometne težave in se strinjali s predlogi, da je treba mesto čimprej raz-
bremeniti in zgraditi avtocesto oziroma obvoznico.
M. Teš
PTUJ / NOVA INVESTICIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA
iknsid dispanzer maja
v novih prostorih
NALOŽBA, VREDNA 38 MILIJONOV TOLARJEV
o prostorski stiski nekaterih dispanzerjev ptujskega
zdravstvenega doma smo že velilo pisali, najpogosteje pa
o klavrni podobi dispanzerja za zdravstvo varstvo žensk v
Čučkovi 2, za katerega je bilo v zadnjih letih že večkrat
obljubljeno, da se bo kmalu preselil v lepše, predvsem pa
za to dejavnost primernejše prostore. Pa je vedno prišlo
kaj vmes.
Zadnji projekt ureditve je bil
pripravljen v letu 1996 in po
njem se je pred kratkim končno
le pričela ureditev novih prosto-
rov v srednjem traktu zdravstve-
nega doma Ptuj na Potrčevi, ki
je sameval nekaj dolgih let.
Potrebno pa je bilo tudi zagoto-
viti denar za investicijo.
"Po dogovoru z mesto občino
Ptuj, ki bi dejansko kot ustano-
viteljica morala po zakonu o za-
vodih zagotavljati materialne
podlago dela v zdravstvenih do-
movih, bomo adaptacijo prosto-
rov na Potrčevi za potrebe žen-
skega dispanzerja izvedli z last-
nimi sredstvi, reševalna postaja
pa bo investicija mestne občine
Ptuj. Ureditev dispanzerja za
ženske bo stala z opremo vred 38
milijonov tolarjev. Na novi loka-
ciji bo dispanzer začel delati
predvidoma maja letos," je o tej
nujno potrebni investiciji v ptuj-
skem zdravstvenem domu pove-
dal direktor Henrik Žlebnik, dr.
med., specialist medicine dela.
Hkrati s selitvijo dispanzerja
za zdravstveno varstvo žensk s
Čučkove 2 bodo na Potrčevo v
srednji trakt preselili tudi pre-
težni del laboratorija - že zaradi
povezanosti z dejavnostmi, ki ga
potrebujejo.
MG
Na Potrčevi urejajo prostore za zdravstveno varstvo
žensk.	Foto: Črtomir Goznik
ODTODINTAU
HAJDINA • 2. seja sveta občine
Na drugi seji sveta občine Hajdina, ki šteje 14 čla-
nov, je bila osrednja točka dnevnega reda imeno-
vanje statutarno-pravne komisije. Za predsednika
so izvolili Viktorja Markoviča, njeni člani pa so še
Martin Turk, Ivan Brodnjak, Janko Mere in Bran-
ko Burjan. Na tej seji so sprejeli tudi nekaj odlokov
in se dogovorili za delo vnaprej. Statut naj bi po
besedah župana Rada Simoniča sprejeli predvido-
ma v drugi polovici tega meseca. Kar pa zadeva
podžupane, je njegova ideja, da bi imeli dva, od ka-
terih bi vsak odgovarjal za svoje področje dela.
MG
MARKOVCI • Občinska
uprava išče prostor
Svetniki občine Markovci, ki jo vodi župan
Franc Kekec, so se minuli petek, 5. februarja, na 3.
seji v osrednjih točkah lotili obravnave osnutka
občinskega statuta ter poslovnika občinskega sve-
ta. Po daljši razpravi so mnenja uskladili in se s
konsenzom dogovorili o nekaterih dopolnilih ter
manjših vsebinskih spremembah. O delu občine
in občinske uprave bodo sklepali šele po sprejemu
statuta. Poglobljeno so razpravljali tudi o možnih
objektih, v katerih bi lahko uredili občinske pros-
tore, ter za to predlagali dve možnosti: ali v večna-
menskem objektu Franca Zmazka v Markovcih ali
v prostorih markovske enote Kmetijske zadruge
Ptuj, kjer vidijo večjo možnost. Ob koncu so pre-
pustili besedo še svetnikom, ki so imeli precej po-
bud in sugestij za čimboljše delo občine.
-OM
KIDRIČEVO # O plačah
funkcionarjev
Kidričevski svetniki so na svoji 2. seji v torek, 9.
februarja, med drugim razpravljali o poročilu in-
venturne komisije. Podrobneje so premlevali os-
nutek odloka o ustanovitvi občinske uprave, še po-
sebej pa pravilnik o plačah občinskih funkcionar-
jev. Razpravljali so tudi o nagradah za člane delov-
nih teles občinskega sveta in drugih občinskih or-
ganov ter povračilu stroškov. V sosvet načelnika
upravne enote so imenovali svojega člana, sklepali
pa so tudi o predlogu komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter ukinitvi sta-
tusa javnega dobra v k.o. Zgornji Leskovec.
-OM
PTUJ # Obiskali starejše od
90 let
v mestni četrti Ljudski vrt so se tudi letos ob
praznikih spomnili najstarejših soobčanov. Tako
so že pred novim letom obiskali vseh 9 občanov, ki
so starejši od 90 let, in jim izročili darilne pakete, v
katere je Mercatorjeva trgovina Rimska peč pri-
maknila še darilne bone. Predstavniki mestne četr-
ti so obiskali in obdarili Jožeta Krajnca, Jožefe
Peer, Simona Petroviča, Štefana Voda, Ano Her-
kovič, Marijo Arnuš, Marijo Fijačko, Ano Petrovič
in Alojzijo Oswald.
-OM
HILDEN-DUSSELDORF •
Koranti med zdomci
Koranti iz Ptuja in okolice tudi letos Ptuj in na-
jvečjo pustno prireditev na Slovenskem promovi-
rajo po domovini in izven nje. 14-članska skupina
etnografsko-kulturnega društva Veseli korant iz
Ptuja se je v petek, 5. februarja, popoldne odpravila
na štiridnevno gostovanje v nemški Hilden in
Dusseldorf, kjer so bili gostje slovenskega kultur-
no-športnega društva v Hildnu. Med drugim so
nastopili na osrednji proslavi ob slovenskem kul-
turnem prazniku naših zdomcev v Hildnu, s poho-
dom po ulicah pa so se predstavili tudi meščanom
obeh nemških mest.
-OM
MARKOVCI • Blagoslov
konjev
Tudi na Ptujskem podobno kot drugod v Slove-
niji rastejo vedno novi konjeniški klubi. Na
Ribiški poti v Budini ima sedež Tracking konje-
niški klub ima sedež. Kot je povedal tajnik kluba
Milan Gabrovec, so njegovi člani konjeniki iz več
občin na Ptujskem: markovske, gorišniške,
ptujske, dornavske in tudi završke. Ustanovljen je
bil v začetku lanskega leta, sedaj ima že okrog 30
članov. Njihova največja prireditev doslej je bil ko-
nec leta v Markovcih izvedeni blagoslov konj, ki je
bil za kraj in konjenike nepozaben dogodek, saj je
zbral čez štiristo ljudi. V klubu jih je to spodbudilo
k odločitvi, da bodo letos prireditev organizirali še
bolj svečano, ob bogati ponudbi na stojnicah in
drugem, kar sodi k takšnemu dogodku. Nova
občina Markovci bo s tem poleg tradicionalnega
fašenka dobila še eno prepoznavno prireditev.
MG
Izbranfjponudbe
keramike
Družina Žlebnik iz Ptuja je zaznala tržno nišo pri prodaji
keramičnih izdelkov tovarne Liboje v Ptuju. V okviru sa-
mostojnega podjetništva so v trgovini Ideja v Domino cen-
tru v Trstenjakovi ulici v Ptuju na enem mestu ponudili
kupcem skoraj 80 odstotkov vse proizvodnje tovarne kera-
mičnih izdelkov iz Liboj.
V kratkem času so jih kupci
spoznali, njihovo zadovoljstvo je
toliko večje, ker lahko vse os-
novne komplete kakršnikoli ser-
visov poljubno in ne glede na čas
dopolnjujejo, tudi v primerih lo-
mov. Ideja o odprtju Ideje je pri
Žlebnikovih dolgo zorela.
Predvsem je bila njihova želja
ponuditi kompletno ponudbo
Liboj. Ob kvaliteti in ekskluzivi
so izdelki Liboj prepoznavni
tudi zaradi svežih in modnih
vzorcev, bio izdelave, skratka
ker gre bolj ali manj za izdelke iz
naravnih materialov, ki jih na
tem območju ne ponuja nhče, se
je bilo toliko bolj vredno potru-
diti. Z odprtjem Ideje so Žlebni-
kovi zagotovili tudi stalno de-
lovno mesto sinu Urošu, starša
Manja in Henrik Žlebnik pa po
potrebi pomagata.
Izbrano ponudbo Liboj do-
polnjujejo leseni in tekstilni iz-
delki gojencev Zavoda dr. Mari-
jana Borštnarja iz Dornave. Za
nabavo odgovorni Henrik
Žlebnik, ki je firmi posodil ime,
je ob našem obisku povedal, da
bodo že v teh dneh imeli na poli-
cah nove izdelke, ki jih doslej še
ni bilo. Trudili se bodo, da bi v
Ideji imeli vse, kar ima design
Liboj.
MG
Manja in Henrik Žlebnik Iz nove trgovine Ideja, ki j®
specializirana za prodajo izdelkov tovarne kera'
mičnih izdelkov iz Liboj.	Foto: Črtomir Goznil<
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
tr 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po nnnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik. si
CERKVENJAK/ 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Imenovali nadzorni
odbor^ podžupana ne
v Cerkvenjaku je bila 2. redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Potekala je v delovnem
vzdušju, brez večjih zapletov in strankarskih igric, kar zagotavlja, da bodo v tej mali slovenskogo-
riški občini znali skupaj potegniti razvojni voz po klancu navzgor. Očitno pa brez politike tudi v
majhnih občinah ne gre in to se je pokazalo tudi na zasedanju v Cerkvenjaku.
Na seji svetniki niso potrdili razširjenega dnevnega reda, kot ga je predlagal župan Jože Kraner. Me-
nili so namreč, da je treba za vsebinske točke pripraviti predhodna gradiva in jih posredovati z vabi-
lom. Zato so sprejeli prvotni dnevni red in med drugim v prvem branju potrdili osnutek novega
občinskega statuta in poslovnika o delovanju občinskega sveta Cerkvenjak. Svetniki so poudarili, da
sta oba akta za prvo branje dobro pripravljena in da tudi statutarna komisija, ki jo vodi Jakob Mat-
jašič, ni imela bistvenih pripomb.
Svetnikom se je na kratko predstavil strokovni sodelavec in občinski tajnik Darko Fras, ki je sicer
zaposlen na Inštitutu za lokalno samoupravo in bo za občino Cerkvenjak delal pogodbeno. Opravljal
bo zlasti pravno-premoženjske zadeve in sodeloval pri oblikovanju občinske uprave. Ta naj bi štela 4
delavce. Svemiki so z veliko večino zavrnili županov predlog o imenovanju Viktorja Domajnka za
podžupana občine Cerkvenjak. Proti so bili zlasti svetniki LDS, ki ima v občinskem svetu večino. Ne-
koliko se je tudi zataknilo pri imenovanju nadzornega odbora. Nekateri so predlagali 4 članskega,
večina pa je nato izglasovala predlog, da šteje nadzorni odbor 3 člane. Vanj so bili imenovani Martin
Rojko, Feliks Fekonja in Franc Bratkovič.
Svemiki so razpravljali tudi o aktivnostih na projekm CEGOR in o sporazimiu o porazdelitvi delavcev
občinske uprave nekdanje skupne občine Lenart. Razpravljali so tudi o premoženjsko-pravnih zadevah med
novonastalimi občinami in o čiščenju divjih odlagališč v občini Cerkvenjak. Sicer pa si v občini prizadevajo
čimprej oblikovati občinsko upravo in urediti premoženjsko bilanco z nekdanjo skupno občino Lenart.
Teksf in fofo: M. Teš
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
OKOUE iN ZDRAVJE
Od 14. do 16. februarja bo na Bledu pod okriljem urada
Svetovne zdravstvene organizacije potekalo srečanje viso-
kih predstavnikov vlad evropskih držav na tenno Okolje in
zdravje. Namen sestanka, ki ga organizirata ministrstvo za
zdravstvo Republike Slovenije ter za okolje in prostor v sodelo-
vanju z Inštitutom za varovanje zdravja je uskladiti vsebino do-
kumentov, ki jih bodo obravnavali in podpisali ministri za
zdravstvo in okolje na III. ministrski konferenci o okolju in zdra-
vju junija v Londonu.
DESET IZDELKOV Z ZNAKOM
VAROVALNEGA ŽiViLA
Družba Kruh-pecivo Maribor posveča izredno skrb kruhu in
pekovskemu pecivu z večjo prehrambeno vrednostjo. S
temi besedami stroko označuje izdelke z večjo vsebnostjo vlak-
nin, beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. Društvo za
zdravje srca in ožilja Slovenije je pred dnevni znak varovalne-
ga živila podelila še dvema izdelkoma iz njihove ponudbe:
kruhu ter pekovskemu pecivu z ovsenimi kosmiči. Skupaj ima
ta znak že deset izdelkov družbe Krih-pecivo. Prvi pa so v Slo-
veniji ponudili tudi posebne dietetične brezglutenske pekovske iz-
delke za obolele s celiakalijo. Prvi znak varovalnega živila je
družba Kruh pecivo prejela že pred devetimi leti za bavarski kruh.
KADROVSKE SPREMEMBE
V PTUJSKI BOLNiŠNICi
Vtem mesecu je prišlo v ptujski bolnišnici do nekaterih kad-
rovskih sprememb. S prvim februarjem je vodenje Interne-
ga oddelka prevzel Branko Vukasovič, dr. med., specialist in-
ternist, 9. februarja pa je postala glavna sestra bolnišnice
Olga Krajnc.
DRAŽJE RDEČE HRANILNE KNJIŽICE
Od prvega februarja zaračunava Nova Ljubljanska banka
nekatera opravila pri poslovanju s tako imenovanimi
rdečimi hranilnimi knjižicami. Tovrstno poslovanje postaja v
obdobju avtomatske obdelave podatkov, širjenja samopos-
trežnega in negotovinskega poslovanja za banko čedalje
dražje. Stranko po novem stane odprtje ali zamenjava rdeče
hranilne knjižice tri tisoč tolarjev, preklic oziroma izguba pa
dva tisoč tolarjev.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je informativna oddaja s prispevki o podelitvi
oljenk, o literarni areni Janija Virka, 85-letnici profesorja
Jožeta Gregorca, slikarski razstavi Rozine Sebetič, izbiri
športnika leta, turistični kmetiji Veršič v Drbetincih, od rednih
rubrik pa bodo na programu KTV utrip, poljudna oddaja
"Kako biti zdrav in zmagovati" ter glasba z gostjo Natalijo
Kolšek.
______Pripravila: MO
PTUJ / PTUJ NA SEZNAMU UNESCOVE SVETOVNE DEDIŠČINE?
Starejši se nismo izkazali
- ias le za mlade
v prostorih znanstvenoraziskovalnega centra Ptuj Bistra
Ptuj je prejšnji četrtek potekalo delovno srečanje pod nas-
lovom Unescov seznam svetovne dediščine - priložnosti
Ptuja v okviru Unescove dediščine, ki sta ga organizirala
ptujska gimnazija in mestna občina Ptuj. Osnovni namen
srečanja, ki so se ga poleg ptujskih udeležili še gimnazijci
z Raven na Koroškem, iz Nove Gorice, Celja, Novega mes-
ta, Ljubljane in ŠkoQe Loke ter predstavniki ptujskih kul-
turnih institucij, je bil širjenje Unescovih idej in v tem
okviru skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine
ter iskanje možnosti za uveljavljanje te ideje v ptujskem
prostoru. Ni toliko pomembno, ali bo Ptuj prišel na Unes-
cov seznam svetovnih čudes, kot to, da vsi skupaj poskrbi-
mo za to, da bomo kulturno in naravno dediščino ohran-
jali in si prizadevali za to, da v ptujskem prostoru izkoris-
timo možne oblike sodelovanja na področju kulture,
izobraževanja in znanosti, ki jih ponuja Unesco. Pri tem
je vse bolj v ospredju vloga mladih, saj se starejše genera-
cije doslej pri tem niso izkazale.
K ohranjanju naravne in kul-
turne dediščine nas zavezujejo
že sprejete Unescove konvencije,
tudi deklaracija o odnosih v kul-
turi, ki kulture ne deli na veliko
in malo, temveč gradi na tem, da
je kultura celega sveta last vseh -
če izgubimo majhen delček,
bomo osiromašeni vsi skupaj, ne
samo tam, kjer je prišlo do nje-
nega uničenja. Zelo pomembno
mesto v Unescovi konvenciji
ima tudi izobraževanje in vzgoja
javnosti za ohranjanje naravne
in kulturne dediščine. Poseben
program Unesca pa je tudi spo-
min sveta, v katerem je poudar-
jena skrb za kulturno dediščino
v pisni obliki.
Unesco je sprejel tudi posebno
priporočilo o ohranjanju tradi-
cijske kulture in folklore. Zave-
danje vseh nas, še posebej mla-
dih, o ohranjanju preteklosti za
prihodnost je zagotovilo, da
bodo v tem okolju zrasli progra-
mi, ki bodo Unescovo idejo v ce-
loti spoštovali. Na delovnem
posvetu v Ptuju, ki je bil namen-
jen širjenju te ideje, so s strokov-
nimi prispevki sodelavale člani-
ce Unesco kluba na ptujski
gimnaziji, ki so iz različnih zor-
nih kotov predstavile svetovno
kulturno dediščino z Unescove-
ga seznama, na katerem je že 506
izrednih znamenitosti sveta, od
tega 380 kulturnih, 107 naravnih
in 19 mešanih.
O Unescovi skrbi za varovanje
kulturne in naravne dediščine je
govorila Zofija Klemen Krek iz
Urada slovenske nacionalne
komisije za Unesco, urbanis-
tično zasnovo mesta Ptuja je
predstavila dr. Marjeta Cigle-
nečki, Aleš Gačnik pa je govoril
o razvojnih priložnostih Ptuja v
sodelovanju z Unescom. Pri tem
je še zlasti poudaril pomen po-
vezanosti razvojne vizije in stra-
tegije Ptuja z Unescom ter v tej
povezavi tudi o odprtju Unesco-
ve pisarne v Ptuju, s čimer bi se
njegovi programi približali temu
okolju. Dejstvo pa ostaja, da je
glavni del naloge za morebitno
vključitev Ptuja na Unescov sez-
nam v rokah strokovnjakov, ki
morajo pripraviti ustrezne stro-
kovne podlage in jih soočiti s
svetovno stroko. Tega pa do se-
daj niso naredili. Nekateri so
'celo mnenja, da to tega ne bo
prišlo, ker nismo znali predsta-
viti antičnih ostalin. Orfejev
spomenik se je na primer uspel
orhaniti skozi drugo funkcijo.
Ostaja pa dejstvo, da bi po
načelih Unesca morali vzdrževa-
ti vse tisto, kar imamo, če že ne
bomo uspeli priti na Unescov
seznam. Nasploh se slovenska
stroka na tem področju doslej ni
izkazala, je še posebej poudarila
Zofija Klemen Krek.
V zelo zanimivi razpravi, v ka-
teri so v glavnem sodelovali
predstavniki ptujskih kulturnih
institucij in oddelka za družbene
dejavnosti mestne občine Ptuj,
so bile dane nekatere spodbude
in predlogi, ki zagotovo
predstavljajo nova razmišljanja o
tem segmentu in povečujejo
skrb za varovanje dediščine. Li-
dija Majnik iz Knjižnice Ivana
Potrča Ptuj je govorila o nujnos-
ti, da se vsem revitalizcijam daje
pečat sedanjosti. Skrbi jo tudi,
ker v Sloveniji ni zaživela ideja
skupnosti starih mest; sprejeti
so bili zakoni, ki tem mestom ne
dajejo zahtevane vloge, čeprav bi
jo zaradi izjemne kulturne
dediščine morala imeti. Država
bi se tu morala bolj izkazati.
Ivan Vidovič z oddelka za
družbene dejavnosti mestne
občine je menil, da moramo Ptuj
razviti in tako priti do potrebne-
ga denarja za varovanje
dediščine, čakati samo na državo
bi bilo premalo. Prepričan je
tudi, da bi že do sedaj mesto oh-
ranilo več dediščine, če bi bilo
gospodarstvo razvito, zato je sla-
ba tolažba spoznanje, da se Ptuju
zato ni zgodila hitra blokovska
gradnja in da tudi ni bilo
uničujočih posegov v staro
mestno jedro, kot so jih doživela
nekatera druga mesta, ker se pač
ni gospodarsko hitro razvijal.
Potrebno je iskati lastne pri-
ložnosti za razvoj gospodarstva,
da bomo lahko ohranili zgodovi-
no. Kristina Šamperl Pui^ iz
Zgodovinskega arhiva je govori-
la o obnovi ptujske trojke in ob
tem izrazila prepričanje, da bo
zaradi vseh obnov, ki že poteka-
jo, in novih, ki se bodo šele
začele, Ptuj imel boljše možnosti
oziroma več adutov, da se umesti
na Unescov seznam svetovnih
čudes. Slabo pa je že sedaj raz-
mišljati o tem, da Ptuj ne bo
prišel na ta seznam.
MG
Zofija Klemen Krek Je na ptujskem delovnem posvetu
posebej Izpostavila ozaveščanje mladih kot zelo po-
membnega dela pri varovanju naravne in kulturne
dediščine.	Foto: Črtomir Goznik
30 NOVINARJEV S POMURSKIM SEJMOM V BERLINU
64# kmetiiski se/eiti
Griine IVeclie
Gotovo še kmetijskega sejma Zeleni teden (Griine Woche)
v Berlinu (od 22. do 31. januarja), ki poteka od 1926. leta, ni
obiskalo hkrati toliko slovenskih novinarjev kot letos. Tja jih
je z avtobusom pripeljal Pomurski sejem iz Gornje Radgone.
Čeprav je bila slovenska razstava dokaj skromna, obsegala je le
20 m metrov površin, je dosegla svoj namen. Na njej so se
predstavili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Gospodarska zbornica. Poslovna skupnost za vinogradništvo in
vinarstvo, Gospodarsko interesno združenje Sadjarstvo Sloveni-
je, Radenska, Mesna industrija Radgona, Kras Sežana, Medex
International, Radgonske gorice ter zasebni podjetji Čebe-
larstvo Božnar in Lorenci Trebnje. Slovenski razstavni prostor
si je lahko ogledalo veliko obiskovalcev, saj je bil v hali, ki jo
tvori glavni vhod v razstavne dvorane.
Kmetijski sejem Zeleni teden sodi med največje kmetijske se-
jme v Evropi. Prvi sejem leta 1926 si je ogledalo 26.000 obisko-
valcev, letošnjega pa že več kot 500.000. Tak obisk je mogoč za-
radi njegove razsežnosti, saj dosega danes površina fantastično
urejenih, aklimatiziranih površin 115.000 m^, in seveda zaradi
okolja, kjer deluje, to je v mestu s skoraj 4 milijoni prebivalcev.
Letos je razstavljalo 1512 razstavljavcev iz 57 držav s vseh kon-
tinentov, od tega 1064 domačih in 448 tujih.
Na sejmu smo izvedli malo anketo, kjer smo mimoidoče ob
slovenskem razstavnem prostoru spraševali o poznavanju Slove-
nije. Redki so kaj vedeli o njej. Za ime so še slišali, ko bi pa mo-
rali povedati kaj o njej, je bilo konec. Poskusili smo z našimi
Avseniki in Planico (skoki). Večina jih je slišala za Avsenike,
kaj več pa ne. Se hujše je, ko je večina vprašanih najprej odgovo-
rila, da je to Slowakia (Slovaška). To kaže, da nas čaka še veliko
delo, da bo Slovenija bolj poznana v Evropi.
Ludvlic Kramberger
^O^RI SE ...
DA ptujski profesorji niso
srečtii, če kdo uporabi njihovo
orožje. Zato so se odločili, da
maturantom odslej
popravljali nastope na plesih kar
sami. Sami vedo o sebi samo vse
dobro.
... DA so krofi v Centru dražji
kot sicer. Verjetno zaradi pre-
voznih stroškov, saj je Center
tako daleč iz mesta.
... DA v Mestni hiši ne veljajo
pravila zakona in lepega veden-
ja. Vsaj kar se kajenja v javnih
prostorih tiče, ne.
... da neko podjetje išče tajnice
za prodajo po telefonu. Po čem
oodo, oglas ne navaja.
... DA;e verjetno čas norcev knv.
^^^ ^ielitvi niso spoznali
m^^^ga od prejemnikov velike
Ijenke.
DA bi se (ali se bo) mestni
upan v Emiratih počutil povsem
■omače. Tudi tam so ljudje mas-
irani
.. DA stari Ptuj ta čas vabi Bolj
■ori, bolj dobrodošli
.. DA je ta čas najbolj iskana
Cacinova maska. Marsikdo bi
2d z marsikom poračunal. (In če
te pravi lokalpatrioti, mahajte s
'^ednikom.)
.. DA bi bili ljudje srečni, ko bi
ustu uspeh odgnati zle duhove
saj iz parlamenta.
HDI SE ...
DA bi se spodaj bolj prileglo
bvestilo: "Nur mit Tolar!" ali
Tolars only"!
4
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
PTUJ / KONCERT OB IZDAJI ZGOŠČENKE LADA JAKSE KLIC MASKE
Sodobna uglasbitev
tradi€ionalnih pustnih masli
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj se na inova-
tiven in kreativen način vključuje v sklop najrazličnejših
kulturnih in turističnih prireditev v času pustnih norosti.
8 skladateljem in glasbenikom Ladom Jakšo smo se do-
govorili, da na sodoben način uglasbi najbolj tipične tra-
dicionalne pustne like in karneval. Posnetke, izdane na
zgoščenki z naslovom Klic maske, spremlja katalog s fo-
tografljami in strokovnim besedilom v slovenskem in
angleškem jeziku. Z zgoščenko želimo tudi pripomoči k
zapolnitvi vrzeli med poslovnimi in protokolarnimi darili,
ki pričajo o bogastvu naše kulturne dediščine in sodobni
umetniški ustvarjalnosti.
Skladatelj in multiinstrumen-
talist Lado Jakša je po zaključku
študija umetnostne zgodovine
na Filozofski fakulteti in glasbe
na Srednji glasbeni in baletni
šoli v Ljubljani začel delovati
kot svobodni umetnik, glasbe-
nik, skladatelj in fotograf. Na sa-
mostojnih koncertih in nastopih
z drugimi glasbeniki izvaja
lastno glasbo, sintezo jazza, so-
dobne eksperimentalne in imp-
rovizirane glasbe. V njegovi
glasbi se prepletajo akustični in
elektronski instrumenti ter na-
jrazličnejša zvočila, ki za-
okrožajo glasbene pripovedi,
komponirane bodisi za film bo-
disi za gledališče, televizijo, ra-
dio, umetniški ples ali na-
jrazličnejše multimedialne pro-
jekte, predvsem v povezavi z
umetniško fotografijo. Do sedaj
je imel 40 samostojnih razstav in
vrsto multivizijskih predstavitev
v Sloveniji, bivši Jugoslaviji, Ita-
liji, Avstriji in ZDA.
Lado Jakša je nekakšen glasbe-
ni raziskovalec, ki se glasbeno
odziva na magične, simbolne in
arhetipske pomene obrednih
pustnih mask in vsebin. V nje-
govi glasbi se prepleta tradicio-
nalni pustni melos s sodobno
produkcijo zvoka. Na zgoščenki
Klic maske / Glasbene refleksije na
tradicionalne pustne maske so ug-
lasbeni naslednji tradicionalni
pustni liki in skupine s področja
Ptujskega in Dravskega polja ter
Haloz: vile, rusa, pustni orači,
kure in piceki, Jiirek in Rabolj,
medved, cigani, ploharji in ku-
rent. Uglasben je tudi karneval
in pokop pusta.
Z izdajo zgoščenke s katalo-
gom postavljamo svojstven glas-
beni spomenik naši regionalni
pustni kulturi, še zlasti pa vsem
tistim anonimnim posamezni-
kom, ki so pustno izročilo pre-
našali iz roda v rod. Zgoščenka
kaže na sodobno razumevanje
tradicije, ki jo moramo tako oh-
ranjati kot tudi razvijati. Skro-
men prispevek k temu
predstavlja tudi omenjena
zgoščenka, ki je nadvse primer-
no poslovno ali protokolarno da-
rilo. Naročili ali kupili jih boste
lahko v Znanstvenoraziskoval-
nem središču Bistra Ptuj ter v
nekaterih knjigarnah in glasbe-
nih trgovinah na Ptuju in dru-
god po Sloveniji.
Vljudno Vas vabimo na
predstavitev projekta Sodobna
uglasbitev tradicionalnih
pustnim mask ter na koncert
ob izdaji zgoščenke Lada Jakše
- KLIC MASKE / Glasbene
refleksije na tradicionalne
pustne maske. Prireditev so bo
pričela danes, ll.februarja
1999 ob 19.30 v Gledališču Ptuj.
Rezervacije sedežev in vstopni-
ne ni!
Aleš GAČNIK
ZRS Bistra Ptuj
Plui kot poletno kuHmno središie
Franc Mlakar je po svojem zatrjevanju enako Ptujčan kot
Skorbljan. Politika je hotela, da je sedaj v drugi občini,
kar pa ne ovira njegovega kulturnega udejstovanja, ker
kultura nima meja. Je človek, ki želi obema dati tisto,
kar vidi, kar čuti in želi. To je njegov kratek odgovor na
vprašanje o tem, kdo je.
Ob prejemu oljenke, ki mu jo
je za njegovo dosedanje uspešno
delovanje na področju kulture
dodelil župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci, je izrazil
upanje, da ga to priznanje ne bo
uspavalo, da mu bo predvsem
spodbuda in obenem priložnost,
da se z njegovim delom spoznajo
tudi tisti, ki nanj doslej niso bili
pozorni. Tudi pravega odgovora
na vprašanje o pomenu svojega
dela v kulturi Franc Mlakar
nima. Dela, ustvarja in to mu je
v največje zadovoljstvo.
S kulturo se je pravzaprav
srečal že zelo zgodaj, v drugem
razredu osnovne šole. V dramski
krožek ga je pripeljala tovarišica
Sirovnikova. Tudi v srednji šoli
je aktivnosti nadaljeval, pa tudi
v Skorbi je delovala dramska
skupina. Iz tega obdobja izhajajo
tudi njegove prve režije. Profe-
sionalno v kulturne vode ni za-
jadral, z današnje perspektive
gledano to niti ni bilo tako naro-
be. "Mislim pa, da slovenska kul-
tura potrebuje novi termin, s ka-
terim se sicer že dlje časa srečuje
in tudi ukvarja, to je kulturni
manager, vendar ga v tem tre-
nutku še ne sprejema."
Franc Mlakar ima nedvomno
nesporne zasluge zato, da je ptuj-
sko gledališče ponovno odprlo
vrata profesionalizaciji. Nekaj
časa je bil njegov direktor, zave-
dal pa se je, da bo to le kratka
epizoda. "Če bi to profesionalno
gledališče bilo v večjem mestu,
bi seveda potrebovalo dve vodji,
umetniškega in direktorja. Bil
sem samo direktor, manjkala mi
je tista umetniška plat v smislu
strokovnega vodenja, ampak kot
veste, se je vse končalo srečno."
Zdajšnji kulturni trenutek
Franca Mlakarja je bolj ali manj
vezan na to, da bi lahko uresničil
drugi življenjski cilj na področju
kulture za Ptuj, to je poletni fes-
tival. "Ptuj je zagotovo središče,
ki ima primerjalne prednosti -
kulise, v katerem mora nastati
osrednja poletna prireditev v
Sloveniji. Že pred dvema leto-
ma, ko sem ptujski poletni festi-
val realiziral skozi gledališče,
sem si dejal, da mora Ptuj postati
slovenski Dubrovnik ali Salz-
burg. Poskusi oziroma začetki
ptujskih kulturnih poletij so da-
jali videz neorganiziranosti in
nepovezanosti tudi zato, ker se
vsem v bistvu omogoča, da dela-
jo brez strokovne in primerjalne
opredelitve, kdo je že kaj naredil
in tudi nesporno razpolaga s
potrebnimi kvalitetami. To je
davek tranzicije, ki ga sprejmem
kot pot, ki jo je potrebno preho-
diti. Najnovejši podatki že
kažejo, da se zadeve premikajo
na bolje."
Kulmmo	managerstvo
predstavlja Francu Mlakarju še
vedno izziv. Tudi njegovo profe-
sionalno delo - dela v turizmu, v
Termah Pmj je tehnični vodja - je
trdno povezano s tem. "V mojem
podjetju se tega vsi še kako zave-
damo. To najin pogovor bi rad iz-
koristil tudi za zahvalo svojim so-
delavcem, ki so me na tej poti po-
dpirali in razumeli, da sta mrizem
in kultura trdno povezana. Tudi
poletni festival je tisti, ki bo tu-
rizem in kulturo osredotočil na
Ptuj," je sklenil kratek praznični
pogovor Franc Mlakar, dobitnik
oljenke v letu 1999, ki si mdi
iskreno prizadeva, da bi nam kul-
turni praznik pomenil več kot
samo dela prost dan.
Ko sem v soboto že ugasnila
kasetofon, je Franc Mlakar
razgrnil še nekaj svojih načrtov;
med drugim je zelo ambiciozen
tisti, ki povezuje našega tenoris-
ta Janeza Lotriča s svetovnimi
tenoristi. Čez nekaj let naj bi
skupno zapeli v enem najlepših
predelov naše domovine. Zago-
tovo mu bo uspelo tako kot lans-
ki projekt treh tenoristov, ki je
bil največji pmjski projekt kla-
sične glasbe. Šele s tem koncer-
tom so ga mnogi tudi začeli res-
no zaznavati in v njem gledati
osebo, ki poletni kulturni voz
zagotovo vleče k novim izzivom
in razsežnostim.
MG
Franc Mlakar.
Foto: Črtomir Goznik
CERKVENJAK -TRNOVSKA VAS / KULTURNI PRAZNIK
Podelili priznania
Na osrednji medobčinsid proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je
bila v nedeljo zvečer v Cerkvenjaku, so podelili priznanja zveze kulturnih
društev Lenart.
Letos so priznanja prejeli Boža Wotf in osnovna šola Benedikt, Pavla in Rihard
Tušak, Veronika in Janez Firbas ter Ljudmila Omulec, vsi iz Cerkvenjaka, Darka
Zakelšek iz Lenarta, Jožef Zaletinger iz Jurovskega Dola, Slavica Vogrin in Ana
Šuster iz Voličine, Franci Simonič od Svete Ane ter Štefka Matjašič in Metka
Demšar od Svete Trojice. Za 50-letnico uspešnega delovanja bo prejelo priz-
nanje Zveze kulturnih društev Lenart tudi cerkvenjaško kulturno društvo Jože
Lacko. Izvedli so tudi bogat kulturno-umetnlški program. Prireditev so pripravili
Zveza kulturnih društev in območna izpostava sklada ljubiteljskih kulturnih de-
javnosti iz Lenarta ter domače KUD Jože Lacko iz Cerkvenjaka.
Prijetna kulturna prireditev je bila tudi v Trnovski vasi, kjer so v počastitev slo-
venskega kulturnega praznika organizirali kulturni večer. V nedeljo zvečer so se
v domačem kulturnem domu v Trnovski vasi predstavili pevci in recitatorji,
učenci osnovne šole in pesnik Marjan Potrč. Ta je izdal drugo pesniško zbirko.
V počastitev kulturnega praznika so odprli tudi likovno razstavo Rozine Šebetič
s Ptuja. Kulturni večer je organiziralo kulturno-prosvetno društvo iz Trnovske
vasi, ki ga vodi Kari Vurcer, sicer tudi župan občine Trnovska vas.
Podobne proslave so bile tudi v sosednjih slovenskogoriških občinah in krajih.
M. Toi
Nove poučne knjige
Zfl mlade bralce
Založniki, ki uvrščajo v prog-
rame knjižne izdaje za mlade
bralce, namenjajo največ
prostora najmlajšim. Zraven
leposlovnih slikanic - teh je
izdanih največ - so številčne
tudi poučne ali strokovne
knjige za mlajše knjigoljube.
Knjižna bera zadnjih let je
znatno napolnila tiste knjižne
police mladinskega oddelka
knjižnice Ivana Potrča, ki so
namenjene knjigam o
človeškem telesu, in med njimi
vodijo knjige na temo spolne
vzgoje. Založbe ne usklajujejo
svojih programov in zelo po-
dobne poučne zbirke izhajajo
zdaj na eni, zdaj na drugi stra-
ni Slovenije. Tako se ponavlja-
jo raziskovalne knjige za raz-
redno stopnjo osnovne šole
na temo voda, zrak, energija,
preproste slikanice o živalih in
rastlinah, o letnih časih in
življenjskih prostorih. Mnoge
teme, ki jih predpisuje tudi os-
novnošolski program, pa osta-
jajo otrokom nedostopne v
knjigah za odrasle. Seminars-
ke naloge in projektno delo
osnovnošolcem pogosto
povzroča težave, saj na slo-
venskem knjižnem trgu enos-
tavno ni knjig, ki bi mladim pri-
merno obravnavale zahtevano
temo. Večino poučnih knjig
prevzemajo založbe po tujih
izdajah in tako te knjige ne pri-
našajo vedenja iz domačega
prostora.
Manjši in mlajši slovenski
založbi, EDUCA (Nova Gorica)
in MONDENA (Grosuplje), sta
poskrbeli slovenske prevode
dveh zanimivih poučnih zbirk
za mlade bralce. Prva je uvrsti-
la v program Enciklopedijo za
mlade vrhunske pariške
založbe LAROUSSE. Ta je ena
največjih specializiranih
založb, ki jo je leta 1852 usta-
novil Pierre Larousse (1817-
1875) in slovi po izdajah slo-
varjev, leksikonov in enciklo-
pedij ter stvarni in mladinski
književnosti. Izdaje založbe
Larousse sodijo v sam svetov-
ni vrh izdaj v različnih jezikih.
Enciklopedija za mlade zaje-
ma naslednje knjige: Vesolje;
Raziskovanje Zemlje; Religije
sveta; Rastline in živali; Atlas
sveta; Zemlja, aktivni planet;
Energija in snov; Človeško
telo. Torej obravnavajo
področja, ki so našim mladim
bralcem že znana iz drugih
knjig, vendar so pričujoče en-
ciklopedije odlično zasnovane
in vabljivo prilagojene mladim
radovednežem (obilo barvnih
in črno-belih ilustracij,
domišljeno in s poudarki
razporejeno besedilo, dodat-
na kazala, zanimivosti, krono-
logije). Zbirka Enciklopedija za
mlade je dobrodošla v domači
in šolski knjižnici, saj je vir po-
datkov in zanimivosti mlajšim,
a tudi starejšim bralcem.
PRVIH DESET NA SVETU je
zbirka angleških avtorjev in za-
jema knjige: Reke, Gorovja,
Morja, Mesta, Jezera,
Puščave, Otoki in Jame. Sam
naslov zbirke jasno kaže njeno
vsebino, ki je dopolnjena s Kaj
pa Slovenija? na koncu knjig,
ki imajo dvaintrideset strani ter
z nazorno barvno ilustracijo
predstavljajo najdaljše, na-
jvišje, najgloblje našega pla-
neta. Kratki opisi in jedrnati po-
datki ob številnih slikah (foto-
grafije, risbe) ter slovarček iz-
razov so zanimivo spoznavan-
je naravnih znamenitosti.
VABILO NA VELIKO
PRAVLJIČNO URO
Danes, 11. februarja, vabimo
na pravljico s pustnim pridi-
hom in z naslovom Volkec ot-
roke, stare pet let in več. Pridi-
te ob 17.uri v pravljično sobo
mladinskega	oddelka
Knjižnice Ivana Potrča, Mali
grad, Prešernova 35.
FILMSKI KOTIČEK
w
Carovni/e za
vsak dan
čarovnice nas ne obdajajo samo od svečnice do
pepelnice, ampak so z nami vsak dan v letu. Ni
razloga, da bi zaradi tega bili zgroženi - sodeč po
filmskih coprnicah so te prav prijazne, pripravile
vam bodo celo ljubezenske zvarke, če jih potrebu-
jete. Navsezadnje se bliža valentinovo, in če sumite,
da vam letos nihče ne bo podaril srčka, si gre po-
magati z majhno zvijačo...
Že stoletja veljajo ženske iz družine Ovvens za
čarovnice - ne samo zato ker s svojo lepoto
"začarajo" vsakega moškega, pač pa v resnici
posedujejo nadnaravne moči. Naši junakinji
(Sandra Buliock, Nlkole Kidman), ki izhajata iz
omenjene družine, nista prav nobena izjema. Nad
njima pa lebdi tudi družinsko preklejstvo, saj bo
vsak moški, ki ga bosta ljubili, umri. Črne napovedi
se začenjajo uresničevati, vendar se sestri odločita,
da bosta usodo vzeli v svoje roke ...
Obujanje mrtvih, izganjanje demonov in podobni
uroki so sestavni del pričujočega filma. Redki so
gledalci, ki bi jih ti nadnaravni elementi ganili, saj se
raje osredotočijo na nič kaj coprnicam podobni
glavni junakinji. Obe imata napačne predstave o
moških, zato se prva zapre v samoto, druga pa
"uživa" življenje. Toda slej ko prej se zaljubita in zdaj
se morata še samo naučiti, da je tudi trpljenje del
ljubezni.
Življenjska vsebina je predstavljena na sproščujoč
način, razne čarovnije in triki namreč dajo filmu po-
polnoma novo preobleko. In zakaj so bili ti "nadna-
ravni" elementi sploh uporabljeni? Morda so nas
ustvarjalci hoteli spomniti, da je veliko stvari, ki jih
ne razumemo. Toda če so nam že hoteli prikazati
težko dojemljive stvari, zakaj se raje niso osredo-
točili na ljubezen samo?
Kdo bi razumel ljubezen? Do dna ji ne pridejo niti
čarovnice kljub svojim ljubezenskim urokom. Ven-
darie pa upoštevajte njihov nasvet: zaljubite se, ka-
darkoli imate priložnost. Morda boste pa svoj srček
oddali prav danes...
Nataša Žuran
5	Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||

PTUJ / OB KULTURNEM PRAZNIKU
Oljenke^ plakete in priznanja
ptujska proslava ob kulturnem prazniku, ki je bila v
ponedeljek zvečer v Narodnem domu v Ptuju, je bila
okrnjena. Obeh prejemnikov velikih oljenk, profesorja
Jožeta Curka in tenorista Janeza Lotriča, ni bilo, da bi
osebno prevzela priznanji. Profesorja Jožeta Curka je
položila bolezen, tenorist Janez Lotrič pa je na Nizozems-
kem, v Enshedeju, kjer pripravlja vlogo Radamesa v Aidi.
Kot smo lahko izvedeli od
žene profesorja Curka, je s priz-
nanjem zelo zadovoljen. Več pa
bo lahko povedal, ko bo ozdra-
vel. Tenorista Janeza Lotriča je
vest o dodelitvi velike oljenke, ki
je največje priznanje mestne
občine Ptuj ob kulturnem praz-
niku, doletela na Nizozemskem,
zato o njem ne ve veliko. Osebno
misli, da je za Ptuj še premalo
naredil, verjetno pa so imeli
predlagatelji ob odločitvi za
priznanje v mislih njegovo dol-
goletno delovanje v ptujski
proštijski cerkvi, ki je bilo doslej
javnosti bolj malo poznano. Zelo
rad ima Ptuj, ker je simpatično
mesto, vanj ga je pripeljalo srce.
Veliko pa mu pomeni tudi zara-
di same družine. Teh nekaj misli
smo ujeli po telefonu v odmoru
med dvema vajama v opernem
studiu v nizozemskem Enshede-
ju. Ker ga še nekaj časa ne bo do-
mov, bo pogovor moral počakati
na drugo priložnost.
Svet mestne občine Ptuj je te-
noristu Janezu Lotriču veliko
oljenko podelil za izjemne uspe-
he in dosežke na področju umet-
niškega, glasbenega ustvarjanja.
Je eden tistih slovenskih kultur-
nih ustvarjalcev in ambasador-
jev kulture, ki so bili prej znani v
tujini kot doma. Janez Lotrič se
je rodil v Železnikih, srce pa ga
je pripeljalo v Ptuj, kjer živi z
ženo in tremi otroki. Po pisanju
Ratka Čangaloviča je peti Slove-
nec, ki nadaljuje tradicijo slo-
venskih tenoristov v zvelo zah-
tevni vlogi Miča v Gotovčevi
operi Ero z onega sveta, za kate-
ro je prejel prestižno nagrado
Vladimirja Ruždjaka v Zagrebu.
Janez Lotrič prepeva tudi v Tu-
randotu. Trubadurju, Carmen in
drugih delih znanih ustvarjal-
cev. Poznajo ga številni odri po
svetu, v zadnjih letih pa je s svo-
jimi nastopi izjemno obogatil
ptujska poletna kulturna doga-
janja.
Svet mestne občine Ptuj je
profesorju Jožetu Curku veliko
oljenko podelil za izjemen pris-
pevek k poznavanju in ohranja-
nu kulturne dediščine v Ptuju.
Rodil se je v Vipavi. Leta 1950 je
diplomiral iz zgodovine umet-
nosti na Filozofski fakulteti. V
obdobju od leta 1950 do leta
1965 je opravljal delo kustosa v
ptujskem in mariborskem muze-
ju. Ravnatelj ptujskega muzeja je
bil od leta 1970 do leta 1974.
Profesor Jože Curk sodi med na-
jvidnejše slovenske umetnostne
zgodovinarje. Velja za dobrega
poznavalca fevdalne arhitekture,
urbanizacije mest, značilnosti
mestnih vedut, pionirsko delo
pa je opravil tudi na področju to-
pografije in orisa razvoja pro-
metnega omrežja. Po podatkih
gradiva za bibliografijo Ptuja in
okolice, ki jo je leta 1985 sestavil
Jakob Emeršič, je kar 60 enot, s
katerimi je Jože Curk predstavil
katerega od pomembnih delov
ptujske kulturne dediščine. Med
t. i. ptujskimi deli Jožeta Curka
velja na prvo mesto postaviti
monografijo Ptuja, ki jo je spisal
skupaj s soprogo dr. Ivo Curk
leta 1970, sodeloval pa je tudi pri
vseh ptujskih zbornikih. Čeprav
danes živi v Ljubljani, ga pot po-
gosto zanese v Ptuj. V zadnjem
obdobju je objavil več znanstve-
nih prispevkov, v katerih os-
vetljuje tudi ptujske spomenike.
Oljenko za leto 1999 je župan
mestne občine Ptuj podelil
Francu Mlakarju za ves njegov
dosedanji prispevek pri bogaten-
ju kulturnega življenja Ptuja.
Franc Mlakar ima tudi veliko
zaslug za to, da je gledališče Ptuj
ponovno zaživelo v profesional-
nem pogledu. Med drugim je
tudi izjemen organizator
uspešnih in bogatih poletnih
kulturnih srečanj. Lani je v nje-
govi organizaciji potekal projekt
treh tenoristov, ki je bil hkrati
največji ptujski projekt klasične
glasbe.
Ob priznanjih mestnega sveta
- velikih oljenkah in župana
mestne občine Ptuj - oljenke so v
ponedeljek zvečer podelili tudi
priznanja in plakete Zveze kul-
turnih društev Ptuj. Priznanja za
uspešno delo na področju ljubi-
teljske kulture je zveza dodelila
Mariji Zamuda, MePZ DU
DPD Svoboda Ptuj, Angeli
Bezjak, Esperantska sekcija
DPD Svoboda Ptuj, Cirilu Jur-
koviču, Esperantska sekcija
DPD Svoboda Ptuj, Francu
Ropiču, Komorni moški zbor
Ptuj, Antonu Žumbarju, KPD
Frančka Kozela Cirkulane,
Stanku Glažarju, Moški pevski
zbor GD Hajdoše, Janezu Vido-
viču. Moški pevski zbor GD
Hajdoše, Antonu Gabrovcu,
Moški pevski zbor GD Hajdoše,
Vilmi Firbas, KD Vitomarci,
pevkam žanjicam, PD Cirko-
vce, Janezu Krapši, Moški pes-
ki zbor Talum, Štefanu Dobni-
ku. Moški pevski zbor Talum,
Metki Kodrič, PD Cirkovce,
Liljani Brglez, PD Cirkovce,
pevkam in pevcem KD Stoper-
ce, pevkam FD Anton Štrafela
Markovci, Ernestu Kokotu, PD
Ruda Sever Gorišnica, Francu
Šešerku, Moški pevski zbor Ko-
munala Ptuj, Francu Milošiču,
Moški pevski zbor Komunala
Ptuj, in Vilmi Kac, likovna
sekcija DPD Svoboda Ptuj.
Plakete za življenjsko delo ozi-
roma dolgoletno zelo uspešno
delo na področju ljubiteljske
kulture pa je Zveza kulturnih
društev dodelila moškemu zbo-
ru Talum ob 50-letnici ljubi-
teljskega delovanja, KPD
Frančka Kozeia Cirkulane ob
100-letnici ljubiteljskega kultur-
nega delovanja in Francu
Lačnu za vrhunske ustvarjalne
dosežke na področju ljubiteljske
kulture.
Moški zbor Talum Kidričevo
je v lanskem letu praznoval 50-
letnico delovanja. V tem obdob-
ju je prepeval pod vodstvom več
zborovodij. Začel je z Maksom
Vaupotičem, njega je leta 1952
nasledil Branko Rajšter, celih
25 let pa je z njim sodeloval La-
dislav Pulko in mu ostaja zvest
še danes. V petih desetletjih de-
lovanja je zbor velikokrat nasto-
pil. Pevci se živo spominjajo
nastopov po domovini in tujini,
prijateljskih srečanj in revij. Da
jih resnično povezuje pesem, so
pokazali tudi na lanski petdeset-
letnici, ko so se zdajšnjim pe-
vcem pridružili tudi nekdanji.
Septembra leta 1899 so v te-
danji Sv. Barbari v Halozah us-
tanovili bralno društvo Naprej.
Delo so začeli tudi v igralski
družini, moškem pevskem zbo-
ru, ustanovili knjižnico in tam-
buraški zbor. Kljub temu da jim
skozi stoletno obdobje niso
vedno cvetele rožice, srečevali so
se z zgodovinskimi in drugimi
ovirami, je bila ljubiteljska de-
javnost močnejša. Danes Kul-
turno-prosvetno	društvo
Frančka Kozeia Cirkulane
združuje dramsko skupino,
mešani pevski zbor, tamburaško
skupino, ljudske pevce in
knjižnico. Delati pa je pričela
tudi mlada fantovska pevska
skupina, v sodelovanju z osnov-
no šolo pa tudi tamburaška šola.
Plaketa za dolgoletno ustvarjan-
je na področju ljubiteljske kultu-
re je najnovejše priznanje
društvu; ob 90-letnici so ga nag-
radili z redom zaslug za narod.
Franc Lačen je zborovodja
komornega moškega zbora Ptuj,
ki ga uspešno vodi že od leta
1979. Pod njegovim vodstvom se
zbor pogosto udeležuje tekmo-
vanja zborov Naša pesem, kjer je
tudi največkrat edini
predstavnik z območja delovanja
Zveze kulturnih društev Ptuj.
Kot kakovosten izvajalec, ki ima
zelo širok repertoar, sestavljen iz
zahtevnih renesančnih skladb,
del sodobnih skladateljev in
široke palete priredb ljudskih
pesmi, je zaželen gost na na-
jrazličnejših prireditvah doma
in v tujini. Pred komornim zbo-
rom je Franc Lačen uspešno vo-
dil mladinski zbor OŠ Rodni
Vrh, mešani mladinski zbor
Gimnazije Ptuj in moški zbor Pe-
rutnine Ptuj. Skupaj ima 30 let
uspešnega zborovskega delovanja.
V kulturnem programu sta
nastopila igralca Tadej Toš in
Vesna Pernarčič ter Folklorna
skupina Bolnišnice DPD Svobo-
da Ptuj in Spominčice, pevke FS
Bolnišnica. Slavnostni govornik
Tadej Toš je še posebej opozoril
na pomen ljubiteljske in po-
klicne kulturne ustvarjalnosti,
ki sta vse bolj pod udarom so-
dobnih komunikacij.
MG
Profesor Jože Curk.
Foto: M. Ozmec
Tenorist Janez Lotrič.
Foto: M. Ozmec
Franc Mlakar.
Foto: Črtomir Goznik
Franc Lačen je prejel plaketo Zveze kulturnih društev
za 30 let zborovskega delovanja. Foto: Langerhoic
V Imenu moškega zbora Talum Je plaketo prevzel
predsednik Janez Krapša.	Foto: Langerhoic
Plaketa za KPD Frančka Kozeia Cirkulane, ki Jo je
prevzel predsednik Boštjan Polajžer.
Foto: Langerhoic
VIDEM PRI PTUJU / PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Poezf/ci fff rcfeč nagel/
v spomin na Prešerna
Kulturno društvo v Vidmu si je že pred desetletji nadelo
ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu.
V ponedeljek, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega
praznika, smo Slovenci obudili spomin na Prešerna, čigar
150. obletnice smrti smo se spomnili. V Vidmu pri Ptuju so
proslavo in priložnostno razstavo v počastitev kulturnega
praznika pripravili minulo nedeljo.
Oder videmske občinske dvo-
rane je krasila slika Franceta
Prešerna, slišali smo nekaj odlo-
mkov najbolj znanih Prešerno-
vih pesmi in združena videmska
zbora sta zapela Zdravljico. V
nadvse prijetnem in prazničnem
vzdušju je imel na osrednji
občinski prireditvi slavnostni
nagovor Boris Novak, član sveta
občine. V nekaj stavkih je
predstavil življenje in delo Fran-
ceta Prešerna, se dotaknil časa in
družbenih razmerij v obdobju.
ko je živel in ustvarjal Prešeren,
vse skupaj pa povezal s sedan-
jostjo in kulturnim dogajanjem
v naši državi. Izpostavil je tudi
ljubiteljsko ustvarjanje v občini
Videm, ki je bogato in plodno že
nekaj desetletij, zaslužnim za
delo v ljubiteljski kulturi pa iz-
razil vso zahvalo in podporo
občine Videm.
V kulturnem programu so nasto-
pili mešani pevski zbor kulturnega
društva, mladinski pevski zbor, fla-
vtistki, tamburaška skupina ter Li-
dija Mušič, Sonja Cafuta, Zdenka teljski pesniki.
Hliš in Jože Hrga kot domači Ijubi-
Utrinek s slovesnosti ob kulturnem prazniku.
Foto: TM
6
Petek, 12. februar 1999- TEDNIK
PTUJ / ZAČETEK PUSTNIH PRIREDITEV
Spodbuden zaielek s pustnimi maskami in liki
Ptuj bo do 16. februarja središče slovenskega pustnega do-
gajanja. S svojimi enajstdnevnimi prireditvami, ki
predstavljajo posebnost v slovenskem in mednarodnem
prostoru, bo bogatil siceršnjo prireditveno dejavnost. 6.
februarja so v Ptuju izobesili ptujsko pustno zastavo in
zastavo Evropskega združenja karnevalskih mest. Sloveni-
ja je ena od 43 držav, ki so članice tega združenja, ki mu
že 17 let predseduje Nizozemec Henry van der Kroon, velik
prijatelj ptujskega kurentovanja in karnevala; v mesto ob
Dravi bo pripotoval na pustni ponedeljek.
Sestavni del ptujskega kuren-
tovanja so tudi fašenki in pustne
prireditve v primarnem okolju -
Markovcih, Cirkulanah, Cirko-
vcah, Dornavi in Vidmu. Prve se
pričenjajo že jutri.
Če bo vreme lepo, pričakujejo
organizatorji prav toliko obisko-
valcev kot lani. To pa pomeni,
da bi se jih moralo na pustno
nedeljo na ptujskih ulicah in
trgih zbrati okrog 45 tisoč.
Začetek je spodbuden, na dru-
gem srečanju in prikazu pustnih
mask in likov iz cele Slovenije,
ki je bilo 6. februarja, se je zbralo
več tisoč obiskovalcev, ki so nav-
dušeno pozdravili etnografske in
folklorne skupine, ki negujejo in
ohranjajo slovensko ljudsko
izročilo. Podobno je bilo prvi
večer tudi v karnevalski dvorani,
ki ima letos novo lokacijo. Plesa-
lo in veselilo se je okrog dva
tisoč obiskovalcev od blizu in
daleč. Svoj prvi pustni ples so
zaplesali tudi slovenski lionsi -
člani Lions klubov. Z dobrim
sobotnim obiskom karnevalske
dvorane so odpadli vsi dosedanji
pomisleki, da se ta na novi loka-
ciji ne bo najbolj obnesla. Za
obiskovalce je primernejša tudi
zaradi bližine številnih parki-
rišč.
Obisk je v največji meri odvi-
sen od dobrega programa.
Glavni organizator kurentovan-
ja '99 GIZ Poetovio vivat je po
besedah vodje projekta Branka
Brumna pripravil zanimiv in bo-
gat program dogajanj za vseh en-
ajst dni, v katerem bo vsak našel
nekaj zase. Vabijo glasbene sku-
pine, pevci in etnografske skupi-
ne, ki bo nastopih na ptujskih
ulicah in trgih vabijo v karne-
valsko dvorano in ptujske gos-
tinske lokale. Vstop v karnevals-
ko dvorano je možen ob plačilu
vstopnice, ki je vsak dan po 999
tolarjev, ali s karnevalsko pre-
pusmico, ki stane 5999. Živahno
je tudi na mini pustnem sejmu,
kjer imajo prvo besedo pustne
maske.
Na nedeljski osrednji ptujski
prireditvi, ki se bo pričela ob 14.
uri, njen častni pokrovitelj je
predsednik države Milan
Kučan, ki si bo prireditev tudi
ogledal, glavni pokrovitelj pa
mestna občina Ptuj, pričakujejo
organizatorji največje število et-
nografskih in karnevalskih sku-
pin doslej, od tujih pa iz
Madžarske, Hrvaške, Bolgarije
in predvidoma tudi Italije. Novo
v programu letošnje nedeljske
prireditve je srečanje vseh dose-
danjih miss Slovenije od leta
1992 dalje, s katerimi se^ bo
srečala prva dama Slovenije Štef-
ka Kučan. Srečanje je pomem-
bno tudi zaradi nove dimenzije,
ki jo s tem dobiva to lepotno tek-
movanje. Če bo le mogoče, bo
srečanje mišic v Ptuju na pustno
nedeljo postalo tradicionalno.
Vstopnica za ogled nedeljske
prireditve je 300 tolarjev. Kdor jo
bo kupil, bo v zameno prejel pri-
ponko ptujskega kurentovanja,
robček ali podoben spominek.
MG
Začetek 39. ptujskega kurentovanja je bil več kot obetaven. Na ulicah in trgih
starega mesta se je zbralo več tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravili več kot 700
nastopajočih, med katerimi so bili najštevilnejši kurenti (okrog dvesto jih je bilo v
desetih skupinah), takoj za njimi pa so bili orači, ki so prišli iz Podlehnika, Lanco-
ve vasi in Leskovca. Razveseljivo je tudi, da je bilo med obiskovalci veliko orga-
niziranih skupin gostov iz cele Slovenije, nekateri pa so prišli tudi iz tujine.
Za enajst dni so "oblast" v Ptuju prevzele maske, je
z balkona ptujske Mestne hiše oznanil ptujski
župan Miroslav Luci, ki sta mu družbo delala vodja
letošnjega kurentovanja Branko Brumen in član or-
ganizacijskega odbora Albin Pišek
Med več tisoč obiskovalci sobotne otvoritvene slO'
vesnosti je bilo tudi že nekaj mask. Najpogumnejp'
maskiranci so bili najmlajši- Foto: Črtomir Gozni''
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
MARKOVCI / PRI NAJSTAREJŠEM IZDELOVALCU KORANTIJ NA SVETU JERNEJU ZELENIKU
V 49 letih vei ket 100 Jtoranfi/
Zmotili smo ga sredi največjega dela v majlini in urejeni
izbici, polni korantovih mask, kožuhov, peniti, ježevk in
vsega, kar sodi h korantovi opremi. Sedel je ob oknu za
staro, a še vedno dobro singerico, in pod njegovimi spret-
nimi rokami je počasi nastajal kožuh za korantijo. Čisto
običajen dan za 64-letnega Jerneja Zelenika, ki je za-
nesljivo najstarejši izdelovalec korantij na svetu.
"Menda bom res najstarejši.
Korantije izdelujem že 49 let.
Ne boste verjeli, ampak začel
sem s 15 leti, ko sem se šel učit za
čevljarja. In ker sem doma v ko-
rantovi deželi, smo že kot pubeci
za fašenk delali vse sami. Tako
sem se tudi jaz lotil izdelave ko-
rantije, ki je bila sicer zelo dru-
gačna, skromnejša kot te, ki so
danes, a meni je to izredno veli-
ko pomenilo."
- Kako ste včasih delali ko-
rantije?
"Nekdaj je bilo vse prepros-
tejše in enostavnejše. Odrezal si
tri late, dve sta bili dolgi 40,
zgornja, prečna, pa 45 cm. Late
si zgoraj zbil skupaj in nanje pri-
bil sare starih usnjenih škornjev.
Tudi za spredaj si razrezal saro,
vrezal luknjo za nos in oči, iz os-
tankov naredil nos, ga prišil in
pobarval z apnom, ker drugega
nekdaj ni bilo. Okrog oči si malo
potegnil z ogljem ali črno kre-
mo, ob strani prišil puranovo ali
gosje perje, z zadnje strani pa
zajčji ali kakšen drugi kožuh in
maska je bila končana."
- Iz česa pa ste delali kožuh,
korantov plašč?
"Včasih ni bilo ovčje kože, saj
ni bilo ovc. Če si imel kakšen
star plašč, si nanj našil nekaj
posušenega zajčjega ali mačjega
kožuha; tudi od teleta, celo od
psa, kar si pač dobil malo kos-
matega. Pozneje, ko so prišle
zimske bunde, ki so bile
odznotraj obložene s kožuhom,
je bilo enostavno: plašč si obrnil,
rokave in spodnji del blaga zavi-
hal noter in korantov plašč je bil
tu."
-	Kaj pa ježevke?
"Te so bile od nekdaj take, kot
so še danes. Le polakirane niso
bile včasih. Spomnim se, da so
včasih imeli na vrhu ježevke
tako imenovani "štesl" - železno
okovje. To je bilo samo za prete-
panje, zato so si včasih tudi v
kape devali ščitnike, da jih niso
dobili po glavi."
-	Kdaj se je korantija začela
spreminjati?
"Najbolj po drugi vojni. Ta-
krat je bila korantija nekaj časa
celo prepovedana, ker se so se
bali, da bi se pod masko reševale
kakšne politične zamere ali dru-
ge zadeve."
-	Koliko let ste bili vi korant?
"Najmanj 45, za vsaki fašenk
sem bil v kožuhu, pa četudi sem
bil betežen. Čeprav sem imel
pred pustom vedno veliko dela,
sem si na koncu dal duška in se s
koranti odpravil na vas. Veste, to
je nekaj posebnega, luštno je,
čeprav je vroče in težko. Ta mas-
ka ti da posebno moč, ki je dru-
gače nimaš."
-	Ko ste bili mladi, so bili tudi
pustni običaji drugačni. Kdo je
sploh lahko bil korant?
"Najbolj je narobe, da danes
skačejo vsi, ki imajo denar. Zelo
me moti, da so koranti tudi
ženske, kar je strogo prepoveda-
no in nedopustno. Tega si ne bi
smeli privoščiti. Tudi poročeni
moški po starem izročilu ne
smejo v korante, od nekdaj so
lahko v kožuhu skakali le ledig
fantje. To je pravi korant in nič
drugega, tudi otrok v korantiji je
nesmisel, saj se ne drži starega
izročila. Ni pristno in tudi ni kaj
posebnega videti, saj ne izraža
tistega strahu in rešpekta kot
pravi veliki korant. Včasih je
bilo tako strogo, da so se mladi
fantje v korantiji morali skrivati
pred starejšimi vrstniki, ker se
niso marali med seboj. Tudi ko-
ranti med vasmi se niso marali,
pogosto je zavrela kri in pogosto
so zapele ježevke po kožuhih.
Strašno radi so se pretepali,
fašenk so izrabili za poravnanje
starih zamer. Ko si bil pod mas-
ko, si ga je najlažje dobil in se
maščeval."
-	Včasih so si koranti zvonce
zaklepali. Zakaj?
"Da mu jih ne bi vzeli in od-
nesli s sabo. To je bila največja
sramota. Včasih so šli zvonci iz
roda v rod, in če so jih komu vze-
li, je bila to velika sramota, po
vsej vasi so ga obirali: 'Glej ga,
zvonce je zapravil!' Spominjam
se, da so tudi zaklenjene zvonce
jemali, za pas so porinili ježevko
in jo tako dolgo sukali, da je ve-
riga počila. Kaj češ, tako je bilo
včasih."
-	Kaj pa ste si včasih oblačili
pod korantijo?
"Kaj domačega, kar je pač bilo.
Pozneje so najraje oblačili špa-
narice, zgoraj pa flanelasto sra-
jco, da je vpijala znoj. Obuvali pa
smo sprva še škornje, ker je
običajno bila zima in sneg,
pozneje pa navadne kmečke vi-
soke čevlje, zgoraj pa pletene no-
gavice, ki jih eni imenujejo tudi
štucni ali štulpe."
-	Maske na vaših korantijah
so drugačne od Klinčevih. Za-
kaj?
"Vsak ima svoj šiml, vsak dela
po svoje, saj ni pravega recepta,
ki bi bil zakon. Mislim, da je
moj nos nekoliko drugačen, pa
tudi barve na maski: pri meni
prevladuje rdeča. Rogovi in pe-
ruti so skoraj enaki, tudi trakovi,
le duhov jaz ne dajem na kapo, te
naj si priskrbi vsak korant sam."
-	Je možno vsaj približno reči,
koliko korantij ste izdelali v teh
49 letih?
"Težko bi rekel, moral bi sesti
in seštevati. A spominjam se, da
sem pred kakimi 10 leti izdelal
10 korantij za markovsko šolo
ter 30 za Partizan Markovci. To
je bilo vse v eni sezoni in poleg
tega sem uspel izdelati še kakšno
korantijo za druge. Na grobo bi
rekel, da sem jih v vseh teh letih
zagotovo izdelal več kot 1000."
-	Zvonce še kdo dela ali jih
kupujete v Avstriji?
"Tu in tam jih kdo še dela, am-
pak to ni tisto pravo iz mesinga.
Včasih so zame delali pravi
mojstri z Gorenjske, to sta bila
Vinko in Janez Jan. Eni si kupu-
jejo avstrijske "hruške", ki so si-
cer zelo dobre, lepo zvenijo, a
niso avtentične, korantove."
-	Koliko stane ena korantija?
"Nova korantija, torej kapa z
masko, pride brez zvoncev okoli
65 do 70, z zvonci vred pa od 90
do 100.000 tolarjev. Veste, veliko
dela ti vzame vse skupaj in tudi
surovine so danes kar precej dra-
ge. Zaslužka je bore malo. Lah-
ko pa se pohvalim, da sem nekaj
korantovih mask naredil tudi za
mojstra Bojana Adamiča in za
Stojana Kerblerja, pa še za kake-
ga znanega Slovenca."
Tako torej najstarejši izdelova-
lec korantij na svetu. Od
svečnice naprej koranti spet
skačejo in s svojim demonskim
plesom začenjajo odganjati zimo
in zle duhove. Upajmo, da bo
pustno prijetno in da ne bo no-
bene slabe pusme prigode. Naj
bo tudi letošnji pust čim lepši in
naj traja in traja ...
M. Ozmec
Jernej Zelenik Je v svoji deiavnici najsrečnejši pred
pustom.	Foto: M. Ozmec
PREJELI SMO
Zahvala Veterinarski
bolni€i Ptuj
Sem velik ljubitelj psov, še posebej pasme nemški ovčar;
sedanji je že enajsti pri hiši.
Do sedaj nismo imeli bistvenih težav s psi, te so se pojavile
pri sedanjem, Linku. Peljali smo ga na veterinarski pregled
v ambulanto za male živali Ptuj in ugotovili so, da ima pes
vnetje analne vrečke, kot so mi strokovno povedali. Po ne-
kajkratnem obisku v ambulanti smo se dogovorili za opera-
cijo. Za takšen poseg se je bilo potrebno predhodno
naročiti. Naš bolnik je potreboval še vsakodnevni strokovni
nadzor na domu, kar so nam omogočili uslužbenci veteri-
narske bolnice Ptuj. Nato je končno prišel dan, ko je naš
hišni ljubljenec prišel na vrsto za operacijo. Operacijo so
zelo uspešno opravili na veterinarski bolnici za male živali
Ptuj. Pacient je po takšnem posegu potreben desetdnevne
intenzivne nege, katero nam je spet zagotovilo osebje vete-
rinarske bolnice Ptuj. Pes je končno okreval in nas spet vsa-
kodnevno razveseljuje.
Iz vsega srca bi se rad zahvalil osebju veterinarske bolnice
Ptuj in osebju ambulante za male živali za njihovo strokov-
no delo in prijaznost. Vesel sem, da imamo v Ptuju tako us-
posobljeno ekipo za veterinarske storitve malih živali in jim
želim v bodoče še veliko uspehov ter še enkrat iskrena hva-
la za vse usluge.
Franci Pernat,
Draženci 34/c
8
Petek, 12. februar 1999- TEDNIK
PTUJ / 85 LET PROFESORJA JOŽETA GREGORCA
Osem fff pot desetleiij optimizma
v Narodnem domu v Ptuju je bil prejšnji četrtek, 4.
februarja, prijeten slavnostni večer, ki ga je pripravila
mestna občina Ptuj v počastitev 85-letnice svojega ug-
lednega in častnega občana, univerzitetnega profesorja
Jožeta Gregorca.
Bogato življenjsko pot
nekdanjega dirigenta godalnih
in simfoničnih orkestrov, godb
na pihala, številnih uglednih
zborov, pevskega solista, med-
in povojnega direktorja Glasbe-
ne matice v Ptuju, gimnazijske-
ga profesorja, direktorja gleda-
lišča v Ptuju in Mariboru, direk-
torja mariborske filharmonije in
profesorja na pedagoški akade-
miji, maestra evropskega slove-
sa, ki je nastopil na številnih
domačih in tujih odrih, je izbra-
nim povabljenim gostom
predstavila Nataša Vodušek, ki
je jubilejni večer tudi povezova-
la. Svojega ustanovitelja in prve-
ga dirigenta so s šopkom sedmih
slavljenčevih pevskih priredb
počastili pevci moškega komor-
nega zbora pod vodstvom Fran-
ca Lačna. V krstni izvedbi so
predstavili najnovejšo Gre-
gorčevo Domou, domou, ki jo je
napisal avgusta lani in jo posve-
til komornemu zboru in njego-
vemu dirigentu. Nepozabno
glasbeno čestitko je primaknil
tudi Slovenski trobilni kvintet
(Anton Grčar -1. trobenta, Stan-
ko Arnold - 2. trobenta, Boštjan
Lipovšek - rog, Stanko Vavh -
trombon in Darko Rošker -
tuba). Igrali so dela Handla,
Krespa in Privška, tudi Slovens-
ki ragtime - in seveda ni šlo brez
dodatkov.
Poleg župana mestne občine
Miroslava Lucija je profesorju
Gregorcu ob visokem jubileju
čestital tudi rektor mariborske
univerze dr. Ludvik Toplak, v
imenu moškega komornega zbo-
ra pa predsednik Boris Pelcl in
nekdanji učenec, dirigent Franc
Lačen.
Univerzitetni profesor maest-
ro Jože Gregorc se je rodil 24. ja-
nuarja 1914 v Pulju očetu Josipu
in materi Ani. Po prvi svetovni
vojni se je družina preko Celja in
Laškega preselila v Mursko So-
boto, kjer je bil oče davčni
uradnik. Mladi Jožko je že v os-
novi šoli pridno vadil violino in
že kot petošolec ustanovil fanfar-
ni orkester. Kot šestošolec mari-
borske realne gimnazije je v
Murski Soboti vodil pevski zbor
dijakov in bivših dijakinj. Za
časa študija na državnem kon-
servatoriju v Ljubljani, kjer je
imel glavni predmet solopetje, je
dobil po drugem letniku visoke
šole dovoljenje za javna nasto-
panja na koncertih in po radiu.
Odtlej je redno nastopal kot so-
list - baritonist na radiu in dru-
gih javnih prireditvah z operni-
mi arijami in narodnimi pesmi-
mi. Kot violinist je moral sode-
lovati pri konservatorijskem or-
kestru, prostovoljno pa pri Or-
kestralnem društvu Glasbene
matice Ljubljana. V letih 1937-
38 je vodil pravoslavni pevski
zbor v Ljubljani, leta 1939 pa je z
moškim pevskim zborom "Zora"
na Ježici dosegel prvo nagrado
med moškimi zbori Hubadove
župe (Ljubljana).
Redno službo je nastopil na
šoli Glasbene matice na Ptuju
15. januarja 1940; poučeval je so-
lopetje, violino in glasbeno teo-
rijo ter vodil mestno godbo, po-
novno je oživil pevski zbor in or-
kester Glasbene matice. Delo je
bilo uspešno, o čemer pišejo
mnoge kritike. Žal je bilo 6. ap-
rila 1941 z začetkom vojne vsega
konec.
Po osvoboditvi se je 18. maja
1945 vrnil v Ptuj in našel delno
zbombardirano glasbeno šolo. S
45 nemškimi ujetniki jo je
obnavljal, skrbel za gradbeni
material, ob tem predaval na
učiteljskem tečaju in pravočasno
začel pouk. Leta 1946 je glasbe-
na šola na Ptuju prejela denarno
nagrado od zveznega ministrstva
za šolstvo v Beogradu. Denar je
uporabila za 10-dnevno ekskur-
zijo v Omišalj na otok Krk in
povabila vse učence, starejše od
12 let. Med vsemi sekcijami
Glasbene matice je najbolj uspe-
val mešani pevski zbor: bil je šti-
rikrat zapored republiški prvak
in leta 1949 dosegel drugo mesto
na zveznem tekmovanju v Beo-
gradu. Dirigentu je pripadla de-
narna nagrada, zboru pa pre-
krasna 10-dnevna turneja po
Srbiji in Vojvodini.
V	letu 1948 je opravil oba zakl-
jučna kolokvija iz dirigiranja z
analizo in prakso pri takrat na-
jvečjem mojstru dirigentu dr.
Karlu B"hmu in prof. dr. Maxu
Sch"ncherrju na Dunaju, potem
ko je že pred vojno na državnem
konservatoriju v Ljubljani
končal študij dirigiranja pri
prof. Lucijanu Mariji Škrjancu.
Spomladi leta 1949 so ga do-
končno pregovorili, da je prevzel
mesto načelnika glasbenega od-
delka, dirigenta orkestra in ko-
mornega pevskega zbora pri Ra-
diu Maribor. Takrat so šle vse
oddaje v živo, ni bilo še trakov.
Ker mu niso mogli nuditi obl-
jubljenega prevoznega sredstva,
se je po letu dni vrnil na Ptuj in
nastopil službo na gimnaziji.
Spomladi leta 1954 je bil
imenovan za direktorja po-
klicnega gledališča Ptuj. Na
konservatoriju je študiral dra-
matiko pri prof. Osipu Šestu, ker
takrat še ni bilo ne igralske niti
slikarske akademije. Minister za
kulturi Boris Ziherl je ukinil
leta 1958 vsa gledališča izven
Ljubljane razen SNG Maribor.
Po ukinitvi gledališča je bil prof.
Gregorc imenovan za direktorja
mariborske filharmonije.
Z družino je do pomladi 1962
stanoval na Ptuju, kjer je še
vedno vodil moški pevski zbor,
od leta 1952 tudi učiteljski
pevski zbor Emil Adamič Ljubl-
jana, od leta 1954 še učiteljski
PZ Slavko Osterc v Mariboru in
1955 moški PZ Slava Klavora v
Mariboru. V tem času je hono-
rarno poučeval na II.( Zi-
danškovi) gimnaziji v Mariboru.
Nekaj časa je poučeval solo-
petje na Srednji glasbeni šoli v
Mariboru. Pri filharmoniji je di-
rigiral v glavnem manifestativne
koncerte in proslave, ki so zahte-
vala veliko zasedbo vokala
(učiteljski pevski zbor Slavko
Osterc, moški PZ Slava Kalvora
in ženski zbor učiteljišča Jože
Kerenčič, včasih še UPZ Emil
Admič Ljubljana) ter orkester
društva glasbenikov, simfonični
in operni orkester.
V	tem času je bil predsednik
mature pri Srednji glasbeni šoli
v Mariboru, pisal ocene opernih
premieri in simfoničnih orkest-
rov za Delo. Od pomladi 1957 je
imel že svoj avtomobil, kar je
njegovo delo zelo olajšalo.
Ta njegova velika zaposlenost
se zdi nemogoča, vendar so bile
vaje za zbor Emil Adamič v
Ljubljani le v semestralnih in
velikih šolskih počitnicah, mari-
borski UPZ je imel vaje ob
četrtkih popoldan vse leto, ostali
zbori pa ob večerih.
Glasba je bila od mladih let
njegov konjiček . Vaje ga nikoli
niso utrujale, z lahkoto si je za-
pomnil najtežje partiture, ni
poznal treme, ni bil nervozen in
vedno dobre volje - po značaju
optimist.
Od 9. junija do 15. julija 1960
je bil kot kulturni predstavnik
Jugoslavije gost madžarskega
ministrstva za kulturo v Budim-
pešti. Pripravljal je prve kon-
certne izmenjave med budim-
peštansko in beograjsko filhar-
monijo, izmenjave raznih kon-
certnih solistov, opernih prima-
don, tenorjev, baritonov in ba-
sistov najrazličnejših oper obeh
držav. Iz Madžarske je prinesel
nov način ocenjevanja zborov na
pevskih revijah. Naši zborovodje
so ta način z veseljem sprejeli.
Leta 1961 je začel v Mariboru
delovati oddelek ljubljanske pe-
dagoške višje šole. K sodelovan-
ju so povabili tudi prof. Gregor-
ca. V Mariboru so ustanavljali
Pedagoško akademija. Vsi pred-
meti (slovenščina, tuji jeziki,
matematika, fizika, tudi slikars-
ki oddelek ...) so bili sprejeti, le
pri glasbi se je zataknilo. Močno
so nasprotovali profesorji obeh
srednjih glasbenih šol, ki so ho-
teli višjo stopnjo priključiti
srednjima glasbenima šolama
(ljubljanski in mariborski). Spor
se je vlekel skoraj leto dni, a 1.
septembra 1963 je bil profesor J.
Gregorc imenovan za rednega
profesorja višje šole in prvega
predstojnika glasbenega oddelka
na PA.
TUDI PO
UPOKOJITVI NE
MIRUJE
Po upokojitvi je prof. Gregorc
napisal knjigo Moje izkušnje in
pogledi na zborovodstvo; izšla je
leta 1982. Za 5. ptujski zbornik
je napisal Kulturno življenje tik
pred II. svetovno vojno in prva
leta po njej. Imel je nešteto zbo-
rovodskih seminarjev: Ravne na
Koroškem, Železna Kapla, Celo-
vec, Niš, Struga - Ohrid, Frank-
furt an der Main, Mar-
burg/Lahn, Budimpešta, Eszter-
gon (Madžarska). Je član medna-
rodnih pevskih žirij in meddna-
rodni svetovalec v Polheimu v
Nemčiji in EUPEN v Nizozems-
ki.
Za svoje uspešno delo je profe-
sor Gregorc prejel številne nag-
rade, priznanja, odlikovanja in
spomenice doma, v takratni Ju-
goslaviji, in skoraj po vsej Evro-
pi: leta 1945 in 1947 nagrado
OLO Ptuj, leta 1948 nagrado
OLO Ptuj, Maribor, Ljubljana,
Beograd, leta 1949 nagrado sin-
dikata Jugoslavije, leta 1956 nag-
rado radia Ziirich, leta 1957 nag-
rado v italijanskem Arezzu, isto
leto nagrado mesta Bologne in
nagrado Firenzze Palazzo Piti.
Leta 1959 je prejel zlato spo-
minsko plaketo UPZ Emil Ada-
mič, leta 1959 nagrado LSS,
1960 nagrado v Gross-Zimemu
(ZRN), 1963 nagrado v LLan-
gollenu (Vel . Britanija), 1964
zlato medaljo z zlatimi venci v
Budimpešti ter v Spitallu
(Avstrija). Leta 1967 je prejel or-
den zasluge za narod s srebrnimi
žarki (KUD S. Klavore), 1968
nagrado EVROPA CANTA
(BBC London), kip madžarske
primadone z lutnjo v madžars-
kem Szombathelyu ter nagrado
Colonia Claudia Savaria
Madžarske. Leta 1969 je prejel
zlato Gallusovo plaketo, leta
1970 zlato plaketo Ludwig Erik
v Zah. Nemčiji, 1972 zlato pla-
keto mesta Maribor ter zlato pla-
keto AP Vojvodine, leta 1974
zlato plaketo mesta Maribor,
1979 zlato plaketo PA Maribor,
leta 1964 pa Prežihovo nagrado.
Poleg tega je prof. Gregorc pre-
jel tudi številna priznanja: leta
1952 priznanje Slovenske pros-
vetne zveze, leta 1958 priznanje
Partizana Tabor v Ljubljani, leta
1958 priznanje Slovenske pros-
vetne zveza v Celovcu, "Spome-
nico" Jugoslovanskih horskih
svečanosti Niš 1957, 1966, 1972,
leta 1960 zlato medaljo kulturne
osvoboditve v Budimpešti, leta
1963 priznanje Radia Pariš.
Leta 1963 so mu na Dunaju
podelili naziv mednarodni
mojster renesanse, prejel je
častni grb Universitatsstadt
Marburg an den Lahn (Zah.
Nemčija).
Je častni član UPZ Emil Ada-
mič, leta 1972 je postal častni di-
rigent Akad. zbora Jong Letze-
borg Luxemburg, leta 1970
častni dirigent Mannerchor
Ockershausen (Zah. Nemčija),
leta 1975 je prejel je spominsko
priznanje ob 40-letnici Svobod,
leta 1973 priznanje kip zlatega
leva (Luxemburg), leta 1973
mestni pečat z grbom (Mar-
burg/L. v Zah. Nemčiji), je
Častni član Steirische Kompo-
nisten iz Gradca, častni dirigent
California Girls Los Angeles.
Leta 1981 je postal dobitnik ve-
like oljenke občine Ptuj, leta
1984 nagrade mesta Maribor -
srebrni grb, leta 1993 je bil
proglašen za častnega občana
občine Ptuj, letos pa je prejel še
mestni pečat občine Maribor.
Za svoje delo je profesor Gre-
gorc prejel leta 1952 medaljo zas-
lug za narod in leta 1975 orden
dela z zlatim vencem.
Njegovo delovanje je opisano v
tujih leksikonih na hrvaškem, v
Srbiji in Angliji.
Pripravljal je šest pevskih zbo-
rov za koncerte na Madžarskem:
"Fužinar" Ravne, Moški PZ S.
Bistrica, Moški PZ Rogaška Sla-
tina, Komorni moški zbor Ptuj,
Moški PZ Markovci, mešani PZ
"V. Parma" iz Krškega, Ptujski
nonet, zbor iz Rogaške Slatine in
Mešani PZ "V. Parma" iz
Krškega pripravil za medna-
rodno tekmovanje v Polheimu v
Nemčiji. Le težko bi našteli vse
njegovo delo, saj še danes
soocenjuje pihalne orkestre na
območnih srečanjih v Ormožu
in podobno.
Kljub poldevetemu križu je to-
rej prof. Gregorc še vedno "člo-
vek, kot se šika". Se vedno rad
prihaja na vse pomembnejše
kulturne, predvsem pevske pri-
reditve. Čeprav smo ga na
letošnji 25. območni reviji
pevskih zborov pogrešali, vemc
da bo spet kmalu z nami, urejen,
nasmejan in s cigareto v roki, ki
se ji je vdal pri dvanajstih. No,
tudi kozarčku rujnega se še ne
odpove. Pravi, da jih nikoli ne
šteje. To, da si ob jutrih rad pri-
vošči kakšno "gosposko" urico
počitka več, pa ostaja njegova
pravica in dolžnost - da bomo
lahko skupaj nazdravili in zapeli
devetemu, desetemu križu ...Naj
mu zdravje služi še naprej!
Še na mnoga leta, spoštovani
maestro!
M. Ozmec
Ob visokem jubileju je častnemu občanu čestital
župan mestne občine Miroslav Luci
Maestro univ.prof. Jože Gregorc kljub 85 letom veder
in nasmejan.	Foto: M. Ozmec
SVETA TROJICA / LITERARNI MUZEJ
Zcr zaietek zbirka o
gibanju pis€ev zaieinikov
Pri Sveti Trojici in v Lenartu zelo resno razmišljajo o ostanovitvi dokumentarne zbirke in muzeja pesnikov in pi-
sateljev začetnikov Slovenije. Pripravili so krajša izhodišča in vsebinsko zasnovo, ki so jo pretresli na prvi seji
posebnega strokovnega odbora, ki deluje pri lenarški ZKD. Prvo sejo je vodila Marija Šauperi.
Odbor sta ustanovili lenarška izpostava območnega sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in zveze kulturnih društev
in k sodelovanju pritegnili nekaj uglednih strokovnjakov iz Ljubljane in Maribora. Na prvem delovnem srečanju v ho-
telu Črni les so podprli pobudo za pripravo programskih izhodišč In hkrati poudarili, da gre za zahteven projekt, ki bo
terjal veliko kadrovskih in organizacijskih priprav, predvsem pa denarja. Zato so menili, da pobuda o ustanovitvi vses-
lovenskega literarnega muzeja pri Sveti Trojici ne bo uresničljiva in da naj dobi absolutno prednost predlog za usta-
novitev dokumentarne zbirke piscev začetnikov, ki lahko kasneje preraste tudi v muzej tega gibanja, ki se je pred
dobrimi 25 leti začelo v takratnem Gradišču v Slovenskih gorlcali, danes Sveti Trojici.
Pomembno vlogo pri tem bo imela lenarška matična knjižnica, ki bo dolgoročno okrepila domoznanski oddelek in se
kadrovsko okrepila. Seveda s pomočjo občine Lenart, ki je med prednostne naloge na področju družbenih dejavnosti -
uvrstila tudi gradnjo prizidka matične knjižnice Lenart. Člani odbora so tudi menili, da je treba pri pripravi zbirke;
upoštevati obstoječo stalno razstavo, ki so jo odprli v preddverju trojiškega kulturnega doma. Obogatiti jo bo treba z
gradivom iz krajevne zgodovine s posebnim poudarkom na kulturni tradiciji in na znanih literarnih ustvarjalcih, ki so
v preteklosti živeli v teh krajih. Med njimi so posebej Izpostavili dr. Alojza Kraigherja. Ivana Cankarja, Iva Brnčiča,
Oroslava Cafa in številne druge kulturne ustvarjalce Iz tega dela Slovenskih goric. Dokumentamo zbirko naj bi names-:
tili v primemo zgradbo, povezali pa jo bodo tudi z bogato samostansko knjižnico, ki je odprta v frančiškanskem sa- ^
mostanu pri Sveti Trojici. Zgradbo bodo poiskali v kraju, kjer se tudi zavzemajo za učinkovito vključevanje kulture v
celovitejšo turistično ponudbo.
Na prvem delovnem srečanju so člani strokovnega odbora govorili tudi o povezavi tega dogajanja z Maistrovimi priredit- i
vami in se strinjali s predlogom, da bi proučili možnosti za uvedbo kulturne turistične poti od Črnega lesa preko Hrastovca j
in Zavrha do Svete Trojice. Celotni projekt podpirajo tudi republiški sklad ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, mariborsko sla-l
vistično društvo. Društvo pisateljev Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, občina Lenart in krajevna]
skupnost Sveta Trojica. V prvi fazi ga bo vodila lenarška Matična knjižnica skupaj z Zvezo kulturnih dnjštev Lenart. Ot>^
kulturnem prazniku torej nadvse v^jodbut^i premiki v smeri ohranjanja tradrcije, ki ne sme v pozabo.
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
EKONOMSKA ŠOLA PTUJ / POGOVOR Z RAVNATEUlCO
BRANKO REGVAT KAMPL
Ogrejmo srcu mladih
Kolektiv Ekonomske šole šteje petinosemdeset učiteljev in
skoraj tisoč petsto učencev, kar pomeni, da tisoč šeststo raz-
ličnih "duš" poskuša na svoj najboljši način vplivati na do-
godke in odločitve v šoli.
Miselnost posameznikov temelji
na predhodnih izkušnjah, značaju
in vrednotah. Glede na relativno
različnost posameznikov bi bilo
zato pričakovati v šoli razne kon-
flikte, pa do njih v večini ne pride.
Tako se na koncu resnično
pokaže, kako usklajen tim so pod
vodstvom ravnateljice Branke
Regvat Kampl, diplomirane eko-
nomistke.
TEDNIK: Je beseda ravnatelj
odbijajoča?
B. Kampl: "Tega pri meni ni
opaziti, niti pri mojih ožjih prija-
teljih niti pri ljudeh, s katerimi
delam. Moj način življenja in ko-
munikacije sta preprosta, odprta,
jasna ... Želim si pridobiti profe-
sorje, starše, predvsem mlade, na
katerih stoji svet."
TEDNIK: Biti krmar ladje s
1500 potniki...
B. Kampl: "Voditi tako veliko
šolo pomeni imeti veliko odgo-
vornost in velik izziv. V peda-
goškem poklicu moraš imeti zra-
ven sposobnosti tudi veliko ljube-
zen do poučevanja. Moja vloga je,
da skrbim za nemoteno življenje
šole, pedagoški del in za vzgojo,
da vse teče nepretrgano. Dijakom
sem pripravljena pomagati in jim
tudi svetovati."
TEDNIK: Študija, kako
poučevati ekonomijo, ni...
B. Kampl: "Mislim, da je učitel-
jem, ki so po končanem študiju
končali v prosveti, to usojeno.
Tako kot je bilo meni. Najprej
sem študij ekonomije nadaljevala
po končani višji šoli za zdravstve-
ne delavce. In tik pred diplomo so
me povabili na Ekonomsko šolo,
kjer se še danes prijetno počutim.
Seveda se učitelji neprestano izo-
bražujemo in izpopolnjujemo,
tako da znanje čim kvalitetneje
podamo učencem."
TEDNIK: Prihaja čas informa-
cijske družbe...
B. Kampl: "Poklic ekonomski
tehnik je poklic sedanjosti in pri-
hodnosti, saj prihaja čas - če bomo
hoteli preživeti -, da bomo morali
svoje znanje znati prodati. In za
kasnejše študije je ekononfiija
odlična odskočna deska za živl-
jenja. Veliko življenjskih izkušenj
dijaki pridobijo pri raziskovalnih
dejavnostih, obšolskih aktivnosti
in delavnicah."
TEDNIK: Kamen na kamen -
palača...
B. Kampl: "V začetku smo si
zastavili strateško jasne cilje, pri
katerih je pomembna velika ko-
rektnost, profesionalnost, dosled-
nost, strokovnost^ predvsem pa si
moramo zaupati. Šolski koledar je
znan, poskrbeti moramo, da se bo
nemoteno odvijal, s svojimi oseb-
nostmi pa bomo to palačo naredili
še trdnejšo."
TEDNIK: Tako velik sistem
nas izprazni...
B. Kampl: "Vendar mu ne sme-
mo dovoliti, da nas izprazni, tem-
več polni delo v strokovne timu,
kjer je veliko novega strokovnega
znanja, predvsem pa mladi z novi-
mi in svežimi idejami. Ves čas
moram biti korak pred vsemi, ne
smem pustiti, da mi vajeti uidejo
iz rok."
Samo čista vest, zaupanje in mir
v duši nam omogočajo, da se brez
večjih težav prebijamo skozi vi-
harje življenja. Ravnateljici Eko-
nomske šole Ptuj Branki Regvat
Kampl to odlično uspeva.
Milan Krajnc
Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Regvat Kampl, dipl.
oec.	Foto: Nini
PTUJ / FRANCOSKO ODLIKOVANJE ZA PTUJSKO
PROFESORICO JASNO REGENT
Framoska kultura Jn [ezik
tudi v našem okolju
Odlikovanje vitez reda akademskih palm je francosko odliko-
vanje, ki ga podelujejo profesorjem na univerzah in srednjih
šolah v Franciji in tujini, ki imajo zasluge za širjenje franco-
ske kulture in francoskega jezika. 4. februarja so to pres-
tižno odlikovanje v rezidenci francoske anibasadorke
Francoise Bourolleau v Ljubljani podelili profesorici franco-
skega jezika na ptujski gimnaziji Jasni Regent in profesorici
Francki Pirnat iz Novega mesta.
Kot je v ponedeljek povedala Ja-
sna Regent, je bila imenovana za
vitezinjo reda akademskih palm z
dekretom že lani 3. septembra,
odlikovanje pa je prejela v
prejšnjem tednu. Na svečanost ob
podelitvi so iz francoske ambasa-
de povabili predstavnike mesta,
sodelavce in svojce odlikovank.
Žal od treh povabljenih iz mestne
občine Ptuj nihče ni našel časa, saj
je bilo z odlikovanjem Jasni Re-
gent hkrati izrečeno priznanje
tudi mestu samemu, ki pa s takimi
dejanji k njegovemu ugledu prav
gotovo ne prispeva.
Profesorici Regentovi, v ptuj-
skem šolskem centru poučuje že
od leta 1972, odlikovanje pomeni
zadoščenje, da so njeno delo opa-
zili in ga znajo ceniti tudi Franco-
zi, ker se je vedno trudila, da bi
francosko kulturo, francoski jezik
in nasploh lepote Francije dija-
kom čim bolj približala, z izmen-
javami pa tudi francoskim dija-
kom in drugim približala lepote
naše države. Te izmenjave so bile
tudi povod, da so jo iz kulturnega
dela francoske ambasade predla-
gali za omenjeno odlikovanje.
Njena velika želja je, da bi se v
tem delu Slovenije, ki je nekako
odrinjen, širil posluh za romanske
jezike, da bo dijakov, ki se bodo
odločili za učenje francoskega je-
zika, ta je tudi uradno priznan je-
zik Evropske unije, vedno več. V
obdobju približevanja Evropi je še
kako pomembno, da ta izziv sprej-
memo, da bo ob polnopravni
vključitvi zdajšnja generacija že
razpolagala s potrebnim znanjem.
Vse dosedanje izmenjave med
ptujskimi in francoskimi gimna-
zijci so bile uspešne, dijaki so na-
vezali vrsto stikov, ki jih samo še
poglabljajo. Letošnja francoska
tura je predvidena za september,
že konec oktobra pa v Ptuju
pričakujejo francoske dijake. Do-
sedanji projekt izmenjave bodo
dodatno obogatili in vanj vključili
nove dejavnosti. Tako načrtujejo
sociološko anketo o poznavanju
Slovenije in raziskavo o ekologiji,
ki bo tekla v okviru gimnazije v
Ptuju. Pri tem bodo uporabili tudi
internet, delali pa bodo tudi na te-
renu. Nov pristop v projektu do-
sedanje izmenjave so sogovorniki
v Franciji že potrdili.
MG
Profesorica francoskega jezika s ptujske gimnazije Jasna Re-
gent ob prejemu francoskega odlikovanja vitez reda akadem-
skih palm 4. februarja v rezidenci francoske ambasadorke v
Ljubljani
PTUJ / PROJEKTI EKONOMSKE ŠOLE
lastovke so se vrmli domm
Zidove v Šolskem centru Ptuj je potrebno ozeleniti oz. okra-
siti in tudi na Ekonomski šoli je prednostna naloga, da
poskrbijo za urejenost svojih prostorov, saj v okolju, kjer se
prijetno počutimo, lahko zelo uspešno ustvarjamo. Hodniki v
šoli so največkrat okrašeni predvsem na temo, ki je trenutno
aktualna ali pa je namenjena projektu, ki trenutno teče v
Sloveniji oz. šoli.
Tako se je v letošnjem šolskem
letu zvrstilo že veliko razstav:
Lastovka - ptica leta. Za strpnejši
in prijaznejši svet - svet brez na-
silja (projektni teden). Ozonska
luknja, Euro, Dan človekovih pra-
vic in svoboščin. Dan varstva
živali. Varovalna živila (projekmi
teden), Pogoji za uspeh podjetji.
Davek na dodano vrednost. Eko-
nomija danes in jutri. Naj nam ne
bo škoda časa, ki ga posvetimo
drug drugemu (projektni teden).
Novoletna razstava. Če greš na
Dunaj, Dan boja proti kajenju,
Naučimo se reči NE (projektni te-
den), Prešernov dan ... Veliko raz-
stav pa se bo še zvrstilo do konca
leta.
Mladi ekonomci so zelo aktivni
na športnem področju, kar kažejo
njihovi dosežki. Bili so najboljši
nogometaši v državi, tretji v roko-
metu, prvi na regijskem v odbojki,
osvojili so prvih osem mestna na
občinskem prvenstvu v krosu ter
prvo in tretje mesto na občinski
ravni v streljanju, bili pa so tudi
najboljši v hitrostnem tipkanju na
računalnik.
Za kulturno osveščanje dijakov
so poskrbeli z obiskom gleda-
liških predstav (Strahovi, Miklo-
va Zala, Govor malemu človeku,
Fant v avtobusu) in koncerta kla-
sične glasbe (Pro musica Tibici-
nia).
Za obveščanje svojih dijakov so
poskrbeli s šolskim radijem, ki
spregovori med glavnim odmo-
rom, in glasili (Ekonomska šola se
predstavi. Droga - naučimo se reči
ne, Ekonomček je še v pripravi).
Trenutno najaktualnejši pa je
vseslovenski projekt Odprta šola,
h kateremu sodijo klasične oblike
likovne delavnice, multimedija
pri pouku, raziskovalna dejav-
nost, gledališka igra, ekološko
prizadevanje in predstavitev dej-
avnosti na Internetu.
Na Ekonomski šoli ni čutiti, da
bi se mlad duh, poln življenja,
umiril, saj delujejo kot eno in
žene jih ista želja - koristno izko-
ristiti vsak trenutek mladosti, da
jim bo življenjska pot lažja. Radi
imajo svojo šolo - kot lastovka, ki
se vedno vrača domov.
Milan Krajnc
Razstava ob kulturnem dnevu.	Foto: Nini
CIRKULANE, PTUJ / MEDOBČINSKA REVIJA ORASLIH
PEVSKIH ZBOROV
Prepevah /e dvaisef ibarov
V petek in soboto je potekala
pevska revija odraslih pev-
skih zborov, ki delujejo na
območju Zveze kulturnih
društev Ptuj. V petek so bili
gostitelji člani kulturnega
društva Cirkulane, ki letos
slavijo svojo stoletnico.
V Cirkulanah so zapeli najprej
domači pevci pod vodstvom
Jožeta Demikoviča, ki je nasto-
pil še z Mladimi veseljaki iz Cir-
kulan in pevci Komunale Ptuj.
Jtiršinski mešani zbor je vodila
Ksenija Ličen, Srečko Zavec pa
je kot zborovodja nastopil s pevci
iz Markovcev ter z mešanim zbo-
rom iz I^skovca. Tudi Jože Barin
Turica je nastopil z dvema zboro-
ma, in sicer z ženskim Vzgojno-
varstvenega zavoda Ptuj in
Mešanim zborom iz Vidma pri
Ptuju. Zapeli so še ženski zbor iz
Vltomarcev pod vodstvom Vide
Toš, moški zbor iz Grajene pod
vodstvom Filipa Maučiča, moški
zbor iz Majšperka z zborovodjem
Stankom Vedlinom, prvi večer
pa je zaključil mešani zbor iz
Gorišnice pod vodstvom Slavice
Cvitanič.
V Ptuju je naslednji dan nastopi-
lo osem zborov: Mešani zbor ptuj-
ske Svobode z Jožetom Demiko-
vičem, ki je nastopil še s haj-
doškimi gasilci, zapel je dornavski
oktet pod vodstvom Simone
Zgeč, ptujski nonet s Filipom
Maučičem, ženski zbor DPD
Svoboda Ptuj z zborovodjem Mit-
jo Gobcem, moški zbor Talum iz
Kidričevega z Vladom Pulkom,
mešani zbor Sv. Viktorina iz Ptuja
pod vodstvom Sonje VVinkler, re-
vijo pa je zaključil Komorni
moški zbor Ptuj z zborovodjem
Francem Lačnom.
Revijo je strokovno spremljal
slovenski skladatelj Aldo Kumar,
ki je pozitivno ocenil programe in
izvedbe zborov.
Pevci iz Kidričevega prepevajo že 50 let.	Foto: Ozmec
PREJELI SMO
Komentar na uvodnik v Tedniku
v Tedniku št. 5 je v uvodniku, ki ga je napisal go-
spod Marjan Toš, odziv na medijsko poročanje o iz-
javi nadškofa dr. Franca Rodeta na predavanju v
Kopru na Klubu krščanskih izobražencev. Namen
uvodnika je, po moji presoji, oblikovanje javnega
mnenja do tega vprašanja pri bralcih ptujskega
Tednika. Pisanje uvodnika je zato zelo odgovorna
naloga in zahteva najmanj preveriti verodostojnost
navedb. Najboljše je, da se pisec posluži izvirnika,
ki ga v tem primeru hranijo v Klubu krščanskih izo-
bražencev v Kopru. Še najbolj bode v oči, da pisec
navede, da je škof slovenske učitelje primerjal z
dreserji nemških ovčarjev. Citiram pisca uvodnika
ko odobrava protest sindikata vzgoje in izo-
braževanja: "Zal se je to moralo zgoditi, saj je bila
primerjava slovenskih učiteljev z dreserji nemških
ovčarjev groba žalitev, ki ji ni primera".
Dejstvo je, da škof slovenskih učiteljev ni imeno-
val z dreserji, ampak je kritično presojal koncept
naše sole, ki zavrača, ki se otepa vsakršne vzgoje k
vrednotam. To dejstvo so dobro poznali člani Kuri-
kularnega sveta za pripravo programa za osnovno
šolo, ki so na koncu tudi izstopili iz tega sveta, ker
sobili preglasovani.
Postavlja se vprašanje, ali se danes dovolj zave-
damo, kam naše izobraževanje vodi, in ali ne bi bilo
potrebno razmišljati tudi o vzgoji. Hvala bogu ima-
mo veliko učiteljev, ki znajo s svojim vzgledom in
delom posredovati vzgojo za vrednote. Vendar ta
družba potrebuje tudi v programu izobraževanja
del vzgoje. Zamislimo se, kaj se dogaja okrog naših
šol. Ali ne prodirajo droga, alkohol, vandalstvo in
drugo že iz srednjih šol v osnovne? Ozrimo se okoli
ptujskih šol in si ne zatiskajmo oči.
Nadškof dobro pozna razmere v Sloveniji in je člo-
vek, ki se ne obrača po javnem mnenju, ki mu pra-
viloma ni naklonjeno. Javno mnenje pa seveda ust-
varjajo mediji, ki dr. Rodeta predstavljajo kar se da
v slabi luči, zlonamerno, podlo in velikokrat tudi z
lažmi in nesramno nizko. Včasih imam občutek, da
mediji kar tekmujejo, kdo bo nadškofa bolj očrnil.
Poznan je kot velik ljubitelj domovine in se zelo glo-
boko zaveda, kaj je slovenski narod ohranilo v zgo-
dovini in kaj bomo morali storiti v prihodnje, da
bomo kot narod preživeli. Njegove izjave so direkt-
ne, ostre, odkrite in predvsem dobronamerne za
vse ljudi. Nekaterim v Sloveniji je zato kamen spoti-
ke. Na ta način žrtvuje sebe, svojo dostojanstvo, da
lahko vsi po njem zlivamo gnojnico. Pri vsem tem
pa zna ohraniti svojo držo, ki je globoko povezana z
duhom evangelija. V njem tudi črpa tolažbo, kot je
zapisal evangelist (Mt. 5,1 - 12) v blagrih: "Blagor
vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, pre-
ganjali in vse hudo o vas govorili. Veselite in radujte
se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko."
Od piscev uvodnikov bi pričakoval večjo širino pri
presoji določene teme. Sam osebno hočem biti do-
volj dobro in pošteno informiran. Žal se s pisanjem
gospoda Toša v omenjenem uvodniku ne strinjam
in sem zato tudi napisal teh nekaj vrstic.
Predsednik Društva izobražencev Viktorina
ptujskega
Peter Pribožič
10
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
MAsveri
ffiiiMirafif
Krofi
Po Ptuju in tudi doma že diši po slastniti pustnih kroflh. Hitro
po novem letu se pojavijo na naših mizah. Kako ne, saj gre za
eno izmed najboljših sladic iz kvašenega testa.
Krofi so sladica, ki zahteva kar
nekaj spretnosti in pogojev, da
nam uspe. K uspehu in lepemu
videze krofov pripomore vsaka
posamezna sestavina, zato je po-
membno, da jo dodamo. Govo-
rimo, da krofe pripravljamo iz
težkega kvašenega testa
predvsem zaradi večje količine
jajc oziroma rumenjakov.
Krofe pripravljamo s kvasnim
nastavkom oziroma kvas najprej
pristavimo v mlačno mleko, in
če hočemo, da hitro vzhaja, mu
dodamo žličko moke in žličko
sladkorja. Pristavimo 9 deka-
gramov kvasa za en kilogram
moke. Moko med tem časom
presejemo; uporabimo gladko
moko ali mešanico gladke in
ostre moke v razmerju ena proti
ena. Moka naj ima vsaj sobno
temperaturo; če ste jo imeli kje
na hladnem, jo s pomočjo pečice
segrejte. Dodamo ji ščepec soli
in 15 dekagramov sladkorja;
sladkor lahko stopimo v toplem
mleku. Posebej ali v mleku sto-
pimo še 20 dekagramov masla
ali margarine. Margarino ali
maslo je primerneje staliti pose-
bej v ponvi, saj nam del mleka
včasih ostane, ker je bila moka
nekoliko bolj vlažna ali jo hra-
nite v nekoliko vlažnem prosto-
ru in tako vam ostane tudi ne-
koliko masla, če je primešano
mleku. Tega pa testo rabi za
enakomerno vzhajanje. Stallje-
no maslo ali margarino prilije-
mo, ko smo testo že precej grobo
zagnetli, saj lahko pri takojšnem
dodajanju povzroči, da glive ka-
vasovke ne morejo vzhajati.
Za boljši okus krofov dodaja-
mo še vanilijev sladkor ali vani-
lijev strok kuhamo v mleku, s
katerim bomo zagnetli testo.
Potrebujemo 1/4 litra mleka,
dodamo še naribano limonino
lupino, ki naj ne bi bila škropl-
jena, in naribano lupinico
oranže. Dodamo še rum, ki daje
testu dober okus ter hkrati pre-
prečuje, da se krofi med pečen-
jem ne napijejo preveč maščobe.
Krofi med pečenjem popijejo od
5 do 10 g maščobe.
GNETENJE TESTA
Testo lahko gnetemo s
pomočjo roke, kuhalnice ali celo
močnejšega	kuhinjskega
strojčka. Pri ročnem gnetenju
pazimo, da ga ne dvigujemo pre-
več in da vanj ne vgnetemo pre-
več zraka, saj zaradi tega nasta-
nejo v pečenih krofih velike
neenakomerne zračne luknje.
Testo gnetemo tako dolgo, da se
ne prijema roke in posode, v ka-
teri gnetemo, in je videz testa
gladek, elastičen ter se testo ne
trga ob najmanjšem dvigu.
Tako zagneteno testo damo
vzhajat na toplo. Vzhaja naj
tako dolgo, da ga je enkrat več,
kot ga je bilo prvotno. Vzhajano
testo vsipamo na dobro pomo-
kano in toplo desko, in če krofe
izrezujemo z modelom, ga raz-
valjamo 4 mm na debelo ter z
modelom izrežemo. Na sredino
damo marmelado ter pokrije-
mo z drugim izrezanim kosom
testa. Tak postopek še danes
uporabljajo mnoga gospodinjst-
va.
Iz celotnega testa pa lahko
samo ščipamo kose testa. Da
bodo vsi enako veliki, lahko su-
rovo testo tudi tehtamo;
količina je odvisna od tega,
kako velike krofe bi radi. V pe-
karnah je teža surovega testa
najpogosteje 4 do 5 dekagra-
mov. Nato testo z roko kroglas-
to oblikujemo in jih polagamo
na delovno površino v primerni
razdalji, da imajo dovolj prosto-
ra za ponovno vzhajanje. Preden
jih pokrijemo s krpo, jih na-
rahlo pomokamo.
Oblikovane krofe lahko vzha-
jamo tako, da jih najprej vzhaja-
mo na eni strani, potem jih
obrnemo in pustimo, da vzhaja-
jo še na drugi strani. Če jih
vzhajamo z obračanjem, ni po-
membno, kako jih dajamo cvret,
če pa jih vzhajate samo na eni
strani, jih pri cvrenju obračamo
navzdol z vzhajano stranjo.
Večina napak pri izdelavi kro-
fov nastane zaradi nepravilnega
vzhajanja. Krofi naj vzhajajo v
vlažnem in toplem prostoru. Če
imamo samo topel prostor, jih
dobro pokrijemo s krpo, da ne
nastane skorja.
Pri cvrenju krofov je pomemb-
na temperatura maščobe. Segre-
jemo jo na 160C, nato obrnjene
krofe polagamo v maščobo. Ko
je prva stran zlato rumeno
zapečena, to traja 2 do 3 minute,
krofe obrnemo in jih pečemo
enak čas še na drugi strani. Čas
cvrenja je odvisen od velikosti
krofov.
Najpogostejše napake krofov
so, če nimajo značilnega
obročka, kar pomeni, da so pre-
malo vzhajali, da smo imeli
pretrdo testo ali je testo dobilo
pri vzhajanju skorjo ali pa je
maščoba bila prevroča. Če krofi
postanejo po cvrenju zgubani ali
upadli, so bili preveč vzhajani,
testo je bilo premehko ali so bili
premalo pečeni in je bila
maščoba pri cvrenju premalo
vroča.
Ocvrte krofe polnimo z mare-
lično marmelado, potresemo s
sladkorjem v prahu in ponudi-
mo. Pripravljene lahko polnimo
tudi z vanilijevo kremo, testo
lahko obogatimo z rozinami,
prelijemo s čokolado ali beljako-
vim prelivom.
PRIPRAVUA MA0. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 211. NAi>
Zmkot^ dniina In
duševno %drwie
72, nadaljevanje
Zasvojenost in
družinsko okolje -
2. nad.
Mati, odvisna od alkohola, se
večinoma ne razume z možem
in zato posveti vso svojo skrb
otroku in tako razvije pri njem
negotovo, nezdravo in pretira-
no odvisno osebnost. Kadar
pije, pozabi na otroka, ta osta-
ne lačen, nenahranjen; ne
sliši, če ponoči joka, in zato ni
nič čudnega, če vidimo posle-
dice že pri dojenčkih (ga-
strointestinalne težave, astma,
alergije). Če prevzame skrb za
otroke oče, postane taka žena
ljubosumna in prične tekmo-
vati z možem za otrokovo na-
klonjenost. Po pivskem ob-
dobju jo je sram in se hoče
otroku približati, postane jo-
kava in preveč popustljiva,
razvije simbiotično naveza-
nost otroka, kar je vse skupaj
pogoj za nadaljnji razvoj otro-
ka v nevrotika, odvisneža od
alkohola, moteno osebnost ali
celo psihotika.
Razumljivo je, da je otrok v
taki družini povsem zbegan in
razcepljen. Na eni strani ne
more povsem čustveno urediti
svojega odnosa do očeta, na
drugi strani pa tudi ne do ma-
tere. Posebno dečki se z
očetom, odvisnim od alkohola,
težko poistovetijo in zaidejo v
pretirano navezanost na mater
- delno, ker iščejo pri njej var-
nost, in delno, ker se jim smili,
pa tudi zato, ker se mati tudi
sama v taki družini bolj oklene
otrok. Isto velja tudi za dekli-
ce. Taki otroci so čustveno
preobremenjeni, prisiljeni
igrati vlogo pomirjevalca,
partnerja ipd. Niso redki pri-
meri, da prične otrok odklan-
jati oba, očeta in mater. Taki
otroci tedaj posebno radi zai-
dejo na kriva pota. Občutki
krivde zaradi sovražnosti do
staršev, strah, pomanjkanje
opore, slabi zgledi, čeŠ pijan
človek ustrahuje vse in ni od-
govoren za svoja dejanja,
vzgojna zanemarjenost in dru-
go jih naravnost pehajo v alko-
holni opoj. Po podatkih iz ra-
ziskav je razvidno, da je imelo
72% mladostnikov, ki so poz-
neje postali zasvojeni, slabe
odnose z očetom in le 32% sla-
be odnose z materjo - to kaže
na pretirano navezanost na
mater in na relativno slab od-
nos moških, odvisnih od alko-
hola, do očeta. Neka raziskava
tudi ugotavlja, da so imeli poz-
nejši zasvojeni ljudje pri
ločitvi od staršev v času puber-
tete in adolescence izredne
težave in da mnogi med njimi
duševne in socialne istovet-
nosti sploh niso uspešno razvi-
Še več o tem pa naslednjič,
mag. Bojan Šinko
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^
Obeti o topleišem
Dnevi se daljšajo, ob svečnici je Izskočila prva pomladna iskra, ku-
renti so že pričeli preganjati zimo, kar vse naznanja prihod tople in
sončne pomladi. V predpustnem razpoloženju se bo tudi vrtniku nu-
dila kakšna ugodna vremenska priložnost, da se sprehodi po vrtu In postori kakšno
predpomladansko opravilo.
V	SADNEM VRTU koristno gojimo rned dru-
gimi sadnimi vrstami tudi vinsko trto. Njena ko-
ristnost ni sarTX) v pridelovanju grozdja, temveč
jo zaradi njene posebne oblike rasti kot plezalke
in zaradi možnosti najrazličnejše vzgoje na braj-
dah uporabimo za prijetno senčnico ali vetrno
zaščitno zeleno steno.
V	svečanu, ko se narava prične prebujati iz
zimskega mirovanja, je med zgodnejšimi tudi
vinska trta. Še pred začetkom vegetacije ji je
potrebno opraviti zimsko gnojenje z organskimi
in rudninskimi gnojili, jo po potrebi okopati, po-
praviti ogrodje brajde, jo obrezati, razpeljati po
ogrodju in zavezati. Kdaj je pravi čas za rez vin-
ske trte? Vrtičkarju se ni potrebno ozirati po vi-
nogradnikih, ki imajo opravek z velikim številom
trsov, pač pa si gl^e na lego, kjer ima posaje-
no trto, in izkušnje ter poznavanje, kdaj prične
trta vegetirati, izbere primeren čas za rez na
brajdi. Obrezati jo moramo, preden se po njej
prično premikati rastlinski sokovi iz korenin v
rozge, ker v primeru zapoznele rezi trta s sol-
zenjem Izgubi preveč rastlinskega soka. S prez-
godnjo rezjo, ko še trta globoko zimsko miruje,
pa jo motimo v mirovanju in vzpodbudimo
predčasno gibanje sokov, s čimer jo izpostavi-
mo zmrzali ob občutnejši ohladitvah, ko pomrz-
nejo vrhnja očesa.
Rez vinske trte, vzgojene na brajdah, se v
bistvu ne razlikuje od rezi v vinogradih. Rodna
je enoletna rozga, zrastla iz dvoletnega lesa.
Režemo jo na reznik z dvema do tremi očesa,
pri vzgojni rezi v dolžino pa vrhnjo rozgo
režemo na ločen ali šparon s 5 do 8 očesi. Ne-
rodna je enoeltna rozga, ki je zrastla iz sta-
rejšega lesa od dveh let, režemo pa jo na čepe
z enim očesom, kot nadomestni les za nadaljno
vzgojno v rodni les. Ne glede na vzgojno obliko
debla in kordonov in njih dolžino, ki jo prilagaja-
mo obliki brajde, reznike enakomerno razpore-
dimo po kraku na 30 do 40 cm, tako da pride na
en kvadratni meter površine brajde 3 do 5 rezni-
kov z 8 do 12 rodnimi očesi. Preden trto vežemo
ob oporo, očistimo deblo In kordone odmrlega
starega lubja, ker se tu zadržujejo razne vrste
rastlinskih škodljivcev.
Ko v OKRASNEM VRTU sredi svečana že
pričakujemo občutnejše odjuge, lahko presaja-
mo okrasne trajnice, ki so se v koreninskem
panju že preveč razrastle. V naših vrtovih poz-
nane okrasne trajnice: ajuga, kresničevje, vrtne
kresnice, glavinec, divjakovec, bodoglavec,
stepska lilija in podobne razvijejo korenine v
obliki koreninskih šopov. Naštete vrste trajnic
se sčasoma močno razrastejo, in če jih pra-
vočasno ne razsadimo, začno po nekaj letih od-
mirati. Za izkop koreninskih panjev okrasnih
trajnic izberemo ugodno topel in oblačen poz-
nozimski dan, ko so tla še dovolj vlažna. Kore-
ninski panj z vilasto lopato skrbno izkopljemo,
da ne poškodujemo korenin. Otresemo
odvečno prst, nakar pnčnemo delitev korenin-
skega panja. Če korenine niso pretesno
zraščene, jih lahko delimo kar z roko, trdno
zraščene pa najlažje razdvojimo s parom vilas-
tih lopat. Sadika iz razdeljenega koreninskega
panja mora imeti primerno razvite nadzemne
dele in korenine. Po potrebi korenine pri-
krajšamo in poškodovane odstranimo. Sadiko
hitro posadimo, da nam zunaj ne ovene, v
zrahljano zemljo, pomešano s kompostovko,
ter jo obilno zalijemo. Delitev in presajanje okra-
snih trajnic opravimo še v času zinnskega miro-
vanja, da bi se do vegetacije rastline še dodo-
bra vrastle.
V ZELENJAVNEM VRTU ob pripravah na
spomladansko setev načrtujemo tudi obseg
setve posameznih vrst vrtnin. Glede na razpo-
ložljivo površino zemljišča za pridelovanje vrtnin
in ob upoštevanju kolobarja o razvrstitvi celolet-
nih in sezonskih vrst vrtnin ter glede na količin-
ske potrebe po vrtnih sadežih si že sedaj
izračunamo potrebo po semenih in se oskrbimo
z njimi. Pregledamo staro zalogo semen ter
ugotovimo njihovo uporabnost in kaljivost,
manjkajoče pa nabavimo, dokler je ponudba
vrst in sort zelenjave dovolj pestra.
Za setev vrtnin se oskrbimo s kakovostno naj-
boljšimi vrstami in sortami. Tudi za vrtnarje velja
nekoliko prilagojeni pregovor: "Kakršno seme
boš sejal, toliko boš žel." Žalovati zaradi nekoli-
ko večjega izdatka za kakovostno seme ali seja-
ti seme neznanega izvora in slabe kakovosti nis-
ta vrtnarjevi vrlini in se mu bridko maščujeta.
Pri načrtovnaju zelenjavnega vrta pa še tale
napotek: pri dokaj skrbnem vrtnarjenju je v pov-
prečju na kvadratni meter površine mogoče v
letu dni pridelati 2,5 kg zelenjave. Pri porabi 120
do 200 kg doma pridelane zelenjave potrebuje-
mo na osebo 50 do 80 m^ setvenih površin.
Miran Glušič, ing. agr.
KRVODAJALCI
26. JANUAR - Branko Škrinjar,
Obrež 96, Mario Kuret, Kajuho-
va 9, Kidričevo, Janez Peklič,
Cesta na Hajdino 22, Kidričevo,
Stanko Janžekovič, Prerad 40,
Sašo Živkovič, Mestni Vrh 46,
Ptuj, Matej Furjan, Kvedrova 2,
Ruj, Janez Šilak, Slomi 16, Vin-
cenc Krajnc, Bukovci 182, Ja-
nez Feguš, Mejna cesta 4, Ruj,
Milan Jerebič, Moravci 148, Vik-
tor Dvoršak, Stopno 8, Anton
Cenar, Mezgovci 55, Miran Gaj-
ser, Gerečja vas 75/a, Branko
Eržen, Slovenski trg 7, Ruj, Ja-
nez Serdinšek, Lovrenc na Dr.
polju 6, Marjan Cajnko, Nova
vas 100/b, Oskar Šturm,
Raičeva 11, Ruj, Ivan Ogrinc,
Skorba 35, Vinko Brumec,
Reševa 6, Ruj, Jože Turk, Ruj-
ska Gora 103/a, Ivan Nahber-
ger, Zg. Hajdina 37/a, Marjan
Murko, Podvinci 130, Anton To-
polovec, Velika Varni ca 15, Mar-
jan Metličar, Zg. Hajdina 82,
Jožica Medved, Župečja vas
60/a, Maks Dolenc, Podlože 80,
Franc Gornjec, Hlaponci 7, Vil-
ko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6,
Karmen Gajser, Gubčeva ul. 27,
Ruj, Dejan Doki, Orešje 15,
Ruj, Franc Krajnc, Dornava
13/a, Jože Galun, Stogovci 14,
Andrej Rožman, Sovjak 93, Da-
niel Vaupotič, Slovenski trg 6,
Ruj, Ludvik Kokol, Dravska 8,
Ruj.
28. JANUAR - B^dan Čeh,
Rucmanci 7, Franc Čuček, Pod-
vinci 38, Branko Forsterič, Tržeč
14, Branko Drevenšek, Mihovce
48, Rudi Horvat, Kajuhova 12,
Kidričevo, Frančka Zajšek, Ruj-
ska Gora 1 /a, Emil Pravdič, Ruc-
manci 6, Zvonko Juriševič,
Apače 176, Mihael Hameršak,
Stojnci 4/a, Ivan Voršič, Rujska
C. 2/a, Ormož, Jožef Murko,
Lovrenc na Dr. polju 1, Marko
Planinšek, Osojnikova 21, Ruj,
Bojan Verdenik, Krčevina pri
Vurbergu, Zvonko Muršec,
Zechnerjeva 18, Ruj, Franc
Mojzer, Apače 43, Miran Čeh,
Kicar 48/b, Franc Selinšek, Ul.
B. Kraigherja 8, Kidričevo, Miran
Krajnc, Koračice 30, Milan
VrabI, Sp. Hajdina 52/a, Karlo
Šuligoj, Apače 59/a, Dark9 Hor-
vat, Tržeč 11/b, Anton Žuran,
Gradišča 143, Jožica Tumpaj,
Kraigherjeva 12, Kidričevo,
Slavko Kirbiš, Apače 45, Jože
Muzek, Muretinci 57, Štefan
Ros, Ul. B. Kraigherja 14, Ki-
dričevo, Albin Dovečar, Strjand
5/a, Boris Ponudič, Trnovec 1,
Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Mi-
ran Ritonja, Vintarovci 10, Leon
Pišek, Hotinjska cesta 75, Ore-
hova vas, Darko TomaniČ,
Gerečja vas 1/c, Slavko Ljubeč,
Nova vas 73/a, Franc Petko,
Ihova 34, Stanislav Kuster, Lo
peršice 41, Peter Žnidarič, Du-
pleški Vrh 16, Slavko Simonič,
Brezovci 7, Anton Ratek, Kicai
118/b, Franc Murko, Slovenjž
vas 54, Dragutin Štrok, Anto
ličičeva 5/a, Miklavž na Drav
skem polju, Silvester Lorber
Stari Log 60, Franček Veber,
Rujska 2/a, Ormož, JaneJ
Goričan, Placar 11/a.
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
P0 NAŠIH KlUUIH
IMARKOVCI / OBČINSKA UPRAVA SE POSTAVUA NA NOGE
iupun FttKttM	"Kofflfn# ft^ andm^
Ni naključje, da sem se prav te dni odpravil v novo občino
Markovci. Tam je v predpustnih dneh še posebej živahno. A z
županom Francem Kekcem sva se seveda najprej pogovarjala
o resnih, občinskih stvareh: o prizadevanjih, kako bi novo
nKASnn rimnrei Dostavili na trde no&e.
0 Gospod župan, tri mesece je
tega, odl^r ste postali samostoj-
na občina. Kakšna je pravzaprav
občina Markovci, kako velika je,
koliko vasi je v njej?
"Podatek, da smo samostonji tri
mesece, ne bo držal, saj smo se
uradno organizirali šele 1. januar-
ja 1999. Kot veste, je zakonodaja-
lec predvidel, da vsaj tri mesece za
nas in naše občane opravlja vse
posle še mestna občma Ptuj.
Občina Markovci ima zagotovo
lepo osnovo za uspešno delo m
razvoj, saj jo sestavlja devet vasi,
ki so med seboj dokaj dobro pove-
zane. To so Borovci, Bukovci,
Markovci, Nova vas, Zabovci,
Prvenci, Strelci, Sobetinci in
Stojnci. Natanko 4023 občanov
nas. Menim, da smo dovolj veliki,
da bomo lahko s pomočjo pro-
račima in vsega, kar nam omogoča
država, brez bojazni uresničevali
svoje cilje."
# Prebivalci se v glavnem
ukvarjajo s kmetijstvom?
"Res je, glavna dejavnost v
občini Markovci je kmetijstvo.
Seveda pa bi srčno radi razvili
tudi vse druge dejavnosti,
predvsem bomo vložili vse napo-
re, da bi zaposlili vse tiste občane.
ki so sedaj brezposelni. Razmišlja-
mo predvsem o razvoju drobnega
gospodarstva in podjetništva, za-
gotovo pa imamo možnosti tudi
na področju turizma."
# Pred koncem leta ste konsti-
tuirali prvi občinski svet. Kako
so razdeljene politične moči v
njem?
"Vsi svetniki so bili izvoljeni v
prvem krogu. 15 jih imamo in
moram reči, da smo kar pestro
sestavljeni. V občinskem svetu je
tako p)et krščanskih demokratov,
štirje iz Ljudske stranke, trije iz
Liberalne demokracije, dva iz So-
cialnodemokratske stranke in
eden iz Demokratične stranke
upokojencev. Naše prve seje
izražajo optimizem in prepričan
sem, da bo občinski svet delal zelo
konstruktivno. Veliko zaupanje
imam v svoje svetnike in pre-
pričan sem, da bomo delali dobro,
da bomo upravičili zaupanje
naših občanov."
9 Na 3. seji občinskega sveta v
začetku februarja ste obravnava-
li zelo pomembne točke, kot so
statut, poslovnik in novi prostori
občine. Kako daleč ste stvari do-
rekli?
"To je bila res 3. uradna seja, ker
nam prva ni uspela. Sicer pa je
bila zame to druga delovna seja in
zelo sem zadovoljen, saj je dobro
potekala. Večji del razprave smo
namenili obravnavi osnutka
občinskega statuta in poslovnika.
Pohvaliti moram vse svetnike,
predvsem pa komisijo za statutar-
na vprašanja, ki je predlog osnut-
ka izdelala zelo kvalitetno, tako da
bistvenih pripomb ni bilo. Pre-
pričan pa sem, da bomo teh nekaj
pripomb, ki so se pojavile, rešili,
da bomo dosegli konsenz in da
bomo statut ter seveda tudi pos-
lovnik sprejeli že na naslednji seji.
Vsi se zavedamo, da sta oba akta
za delovanje občine izredno po-
membna, saj brez tega ni možnos-
ti za nadaljnje organiziranje in de-
lovanje občine."
O Kakšna pa je bila vaša
odločitev o novih prostorih, kje
bo bodoča občinska uprava in
sedež občine Markovci?
"Zaenkrat delujemo v prostorih
bivše primestne četrti. Ker pa po-
trebujemo za občinsko upravo več
prostorov, se že dogovarjamo s
Kmetijsko zadrugo Ptuj. Naša
želja je, da bi začasno dobili v na-
jem njihove prostore v Markov-
cih, dokler ne obnovimo in uredi-
mo stare šole, kamor naj bi se poz-
neje preselil sedež občine in neka-
tere dejavnosti, ki jih želimo orga-
nizirati v občini Markovci."
O Te dni je na območju vaše
občine izredno živahno, saj so
Markovci korantova dežela. Pa
tudi sicer je društvena dejavnost
pri vas dokaj dobro zastavljena.
"Zelo bogata je naša zgodovina,
tudi društvene in kultiu-ne dejav-
nosti in škoda bi bilo, če tega ne bi
nadaljevali. Seveda ima pri vseh
dejavnosti največjo težo in vred-
nost prav korant, saj je imid naše
občine. Škoda je, da nam je fašenk
s kurentovanjem pred 40 leti od-
plaval v Ptuj. Iz tega so sicer nare-
dili resnično veliko, ampak ne
smemo pozabiti, da je izviren,
pravi korant doma samo v Mar-
kovcih. Zato želimo na tem po-
dročju narediti še veliko, želimo,
da bi korant dobil tisto, kar mu
pripada. Seveda ne verjamem, da
ga bomo dobili nazaj, ampak
želim, da iz koranta naredimo ve-
liko več. Želimo, da tudi za nas
postane tržen, tako kot je danes v
Ptuju, ki na tem in na turističnem
sklopu pravzaprav gradi svoj raz-
voj. Seveda bi radi k temu prislo-
nili svoj piskrček in prepričan
sem, da bomo skupaj z občino
Ptuj to lahko razvijali. Želimo, da
se nam prizna, da je korant naš."
% Letos imate že 8. markovski
fašenk, ki bo potekal na mastno
nedeljo, torej isti dan, kot v Ptu-
ju 39. kurentovanje...
"Vedeti je treba in spet poudar-
jam, da je Fašenk v Markovcih
grajen na izvirnosti, saj se je od
nekdaj dogajal po naših vaseh, te-
melji pa na svojih, vaških likih -
korantih, rušah, picekih, vilah,
pokačih in kaj vem kaj še vse. To
je naše in to bo naše ostalo. Neu-
godno je predvsem, ker se dogaja
tudi ob isti uri kot v Ptuju, saj je
do obiskovalcev to zelo krivično.
Zelo težko se odločijo, kam, na ka-
tero dogajanje bi raje šli. Zato
bomo v bodoče morali razmisliti
in se dogovoriti, da se časovno
prireditvi ne bi pokrivali, da bi
dobili obiskovalce tako v Ptuju
kot pri nas v Markovcih. Sicer pa
naj povem, da bo Fašenk potekal
tako, da bo v nedeljo ob 11. uri
predstavitev naših etnografskih
skupin, torej zgodovinski del
fašenka, ob trinajstih pa bo
pričetek karnevalskega dela
fašenka skozi vas Zabovci, končal
pa se bo v Markovcih."
#	Sicer pa se lahko pohvalite,
da imate v občini Markovci za-
res dobre kulturne animatorie.
"Res jih imamo in ponosen sem
na to. Minulo soboto smo pripra-
vili že drugi kulturni večer, ki je
bil zelo dobro obiskan. In kar se
tega tiče, sem brez skrbi, kajti pri-
pravljenost za sodelovanja naših
občanov za take prireditve je ved-
no zelo velika."
#	V Markovcih imate lepo
osnovno šolo, dober kolektiv ...
Kako daleč pa so priprave na de-
vetletko?
"Šola je ustrezno dobro organizi-
rana, mdi kadrovsko ustrezno za-
sedena. Zagotovljeni so tudi mate-
rialni pogoji za devetletko, zato se
je šola Markovci že prijavila za po-
skusno uvedbo devetletke za leto
1999-2000. Žal ni bila sprejeta v ta
program, mislim pa, da bomo
uspeli v naslednjem šolskem letu.
M^jka nam le še športni prostor,
ker je sedanja telovadnica za novi
program premajhna."
V občini Markovci torej ostajajo
delavni; vendar bo občina z
občinsko upravo lahko do popol-
nosti zaživela šele, ko bodo uredili
svoje prostore. Potem bodo lahko
svojim občanom, skupnim ciljem
in problemom še bliže.
M. Ozmec
Markovski župan Franc Kekec.	Foto: M. Ozmec
NOSNICA PRI LAPORJU / TAMBURAŠKA SKUPINA KAVKLER
laraj^^ bal/ xa
dušo ko§ za druge
Aprila letos bo tamburaška skupina Kavkler iz Hošnice in
Vrhol pri Laporju praznovala pr\o obletnico skupnega igran-
ja, javnosti pa so se kot skupina prvič predstavili že julija lani
ob 90-letnici poljčanske godbe. Širša javnost je postala nanje
pozorna lani novembra ob nastopu na kulturnem mozaiku
ZKD občine Slovenska Bistrica in mesec dni kasneje jih je
Vladimir Brlek, republiški selektor za tamburaške skupine in
orkestre, na območnem srečanju v Gorišnici izbral za nastop
na 19. republiški reviji tamburaških skupin in orkestrov Slo-
venije, ki bo 8. maja letos v Cirkulanah.
Zelja, igrati skupaj, je pri
Kavklerjevih fantih stara že ne-
kaj let. Kljub temu pa so bratje in
bratranci Kavkler pričeli "zares"
igrati skupaj šele pred slabim le-
tom. Trije - Aleš, Jože in Tomaž -
so iz Hošnice, štirje - Karli, Mat-
jaž, Sandi in Uroš - pa iz Vrhol
pri Laporiu; osmi je njihov vodja
in mentor Marjan Lhreo. Imajo
različne poklice, njihova starost
pa je med enaintridesetim ter se-
demnajstim letom. Tudi igranje
na tamburice jim ni tuje, saj so na
te instrumente pred leti že igrali,
je povedal Jože Kavkler in dodal,
da so imeli nekaj časa celo narod-
nozabavni ansambel. Spoznali so,
da je delo in igranje v takšnem
ansamblu nadvse naporno, še po-
sebej ker se ti rojevajo (in tudi
umirajo) kot gobe po dežju, tam-
burašev pa razen na Šmartnem na
tem območju ni, zato so se
odločili za slednje. Tudi tu ni šlo
brez problemov: primanjkujejo
namreč instrumenti. Etobili so
jih pri KUD Janka Živka iz
Poljčan in tako postali ena izmed
njihovih sekcij.
Igrajo v klasični tamburaški za-
sedbi: dva bisernici, prvi, drugi
in tretji brač, bugarija, berda ali
bas, osmi je njihov mentor Mar-
jan Dreo, ki igra pač tisto, kar
manjka. Zanje je značilno tudi to,
da igranje na instrumente
spremlja ubrano štiriglasno fan-
tovsko petje.
Pričeli so z lahkimi, enostavni-
mi skladbami, je omenil Marjan
Dreo, pa tudi tovrstnega notnega
materiala tamburaškim skupi-
nam, še posebej tistim, ki se na
novo ustanavljajo, primanjkuje.
Tako so zanje nekatere skladbe
preenostavne, drugeT"'predvsem
tiste v priredbi Tončke Marolto-
ve in prof. Jožeta Gregorca, pa
mogoče pretežke. Nekaj notnega
materiala [im posreduje Hinko
Sernc iz Šmartna na Pohorju.
Marjan Dreo je povedal, da so jim
v prejšnjih časih na raznih semi-
narjih za tamburaške skupine
posredovali svoje znanje in tudi
notni material strokovnjaki iz
Slavonije in Vojvodine, kjer je ta
glasbena zvrst veliko bolj razvita.
Danes so tamburaši Kavkler
skupina z ubranim igranjem in
gredo v tisto smer, ko bi želeli po-
kazati še nekaj več. Njihov reper-
toar obsega okoli štirinajst
skladb, kar za tako kratek čas
igranja ni ravno malo, morajo pa
ga ravno zaradi tega, ker so dokaj
na hitro uspeli in jih vabijo na
številne prireditve, razširiti. Pri-
manjkuje jim predvsem čas, so
povedali, saj imajo vaje samo en-
krat tedensko, vsako nedeljo med
deveto in trinajsto uro, kar pa ne
zadošča povsem. Morali bi najti
čas in vaditi vsaj dvakrat teden-
sko, to pa je zaradi njihovih po-
klicev in drugih interesov skoraj
nemogoče. Prav zaradi tega so ne-
deljske vaje toliko intenzivnejše
in po svoje tudi prisrčne, saj kot
pravijo fantje, igrajo v prvi vrsti
za svojo dušo, šele nato za vse
druge. Marian Dreo je še omenil,
da bodo po vsej verjetnosti mora-
li ostati pri ljudskem načinu
igranja.
Zaradi ubranega igranja in petja
jih že sedaj vabijo na številne
nastope. Tako imajo planirane tri
nastope v februarju, povabili so
jih celo v Vojnik, v marcu so pol-
no zasedeni, aprila bo občinska
revija folklornih in tamburaških
skupin, maja pa je potem že nas-
top v Cirkulanah. In kje vadijo?
Izmenično v Hošnici, od koder je
tudi naš posnetek, ali pa v zidani-
ci na Vrholah pri Laporju z zna-
menito Vidmarjevo sobo, kjer je
včasih potekalo malo Borštniko-
vo ali pa pisateljsko srečanje.
Vida Topolovec
K^Upr^ M ^	Aleš in Tomaž
Sandi	Kavkler; v prvi vrsti
Sandi, Uros m Karli Kavkler.	Foto- VT
V spomin gasilskemu mentorju
in prijatelju Sreiku Tomimu
Srečo je nosil v svojem imenu, a
ga je ta zapustila sredi ustvarjanja
in načrtov. Delil je smeh in dobro
voljo, bil je vzor vsem nam - ga-
silcem in prijateljem. Nedaleč od
doma mu je kruta usoda 24. janu-
arja pretrgala nit življenja. Tra-
gična novica o Srečko vi smrti je
bila žalostna in boleča za vse nas,
ki nikakor ne moremo dojeti, da
smo se od njega nazadnje poslovi-
li v hladnem torkovem popoldne-
vu na pokopališču v Vidmu pri
Ptuju.
Ko je pred leti prišel v PGD
Hajdoše, je s seboj prinesel novo
svežino dela, duh prijateljstva in
predvsem osebno toplino. Vedno
in pKJVsod je bil pripravljen po-
magati ljudem. Nihče ne ve, koli-
ko prijateljev in znancev je imel,
poznali so ga mnogi in sam je za
prijateljstvo veliko žrtvoval. In
prav to prijateljstvo, ki nam je po-
nujalo toliko srečnih trenutkov,
smo izgubili v enem samem hipu,
ostala nam je le zgodba o
drtiženju, sodelovanju, uspehih
in prijateljstvu. Skrivnosti so
odšle z njim, zanje ne bomo niko-
li izvedeli. Srečka se bomo le spo-
minjali in vendar tako zelo, zelo
pogrešali.
V gasilske vrste je vstopil v
domačem kraju na Selih leta
1976. Opravil je izpit za nižjega
gasilskega častnika, bil je tekmo-
valec, gasilski sodnik in mentor
več desetinam, nekaj časa pa tudi
poveljnik PGD Sela. Za svoje pri-
zadevno delo si je prislužil tudi
dve občinski priznanji. V Haj-
doše je prišel leta 1993 z name-
nom, da bi z njim ženska gasilska
desetina članic A dosegla uspeh,
o katerem lahko nekateri le sanja-
jo, bila pa je to dobra odločitev. Z
njim smo članice postale državne
prvakinje za memorial Matevža
Haceta leta 1994 v Kranju in se
pozneje, leta 1997, z vso vnemo,
znanjem in izkušnjami podale na
gasilsko olimpiado na Dansko.
Skupaj smo dosegli zmago in
tako danski Herning ostaja z zla-
timi črkami zapisan v knjigo
uspehov PGD Hajdoše; zraven je
omenjeno tudi ime Srečka To-
minca. To je bila njegova nagrada
za dolgo desetletje in še več dela z
mladimi. Neizmerna sreča zanj je
bila prav zmaga na olimpiadi, bil
je zelo ponosen, da vodi eno iz-
med najuspešnejših ekip sloven-
ske gasilske reprezentance.
Za nas Srečko ni bil le mentor,
dober »gasilski« učitelj, soustvar-
jalec in eden izmed pobudnikov
tekmovanja za pokal Hajdoš, re-
kli smo mu tudi »gasilska mama«,
hajdoške gasilke pa smo bile nje-
gove hčere in njegova družina. Z
njim smo delili vse dobro in sla-
bo, si zaupali, znal nas je motivi-
rati, potolažiti in izpolniti vsako,
še tako nemogočo željo. Z Ivom
Brodnjakom in pozneje še Fran-
cijem Zupaničem so bili odličen
mentorski team, znali so združiti
izkušnje in hotenja po vedno
večjih uspehih; takih mentorjev
ne najdeš vsepovsod.
Na tisoče ur smo prebili skupaj,
se učili gasilskih veščin, pa ne
samo vaj in veščin, metanja cevi -
učili smo se obnašanja, medseboj-
ne pomoči, prijateljstva.... Skrat-
ka učili smo se živeti. Bil je gonil-
na sila v gasilstvu, kjer je tudi
našel svoje veliko življenjsko za-
dovoljstvo, poznali so ga v doma-
la vseh prostovoljnih gasilskih
društvih po Sloveniji, poznali so
ga v vodstvu GZS in v vlogi gasil-
skega mentorja mnogi drugi ljud-
je.
Nepozabni so spomini na zma-
ge, na vsa prva, druga in tretja
mesta, na potovanja po domovini
in tujini, na druženja, na trenut-
ke prijateljstva, ki smo jih skleni-
li, na vse pesmi, ki smo jih zapeli
skupaj ... Težko se bomo v
društvu sprijaznili z mislijo, da
priprave na naslednjo gasilsko
olimpiado na Finskem leta 2001
ne bodo potekale s Srečkovo
pomočjo, da ne bo eden izmed
zaslužnih in prizadevnih mentor-
jev v ekipi, da bo Finska ostala
Srečkova velika, a neizpolnjena
želja. S seboj v novo tisočletje
bomo ponesli le Srečkov delovni
optimizem, osebno predanost in
zagnanost, poskušali bomo ure-
sničiti vsaj nekatere njegove cilje
in nedokončane naloge, nosili ga
bomo v srcu kot gasilca in dobre-
ga prijatelja. Skupaj z njim smo
prehodili dolgo pot, obdano s
srečo, nadaljevali jo bomo z njim,
ki ostaja naš dober prijatelj za
vedno.
Srečka Tominca, gasilca, men-
torja in prijatelja, hranimo v naj-
lepših spominih.
Gasilke PGD Hajdoše in
prijatelji
12
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
SREDIŠČE OB DRAVI / PUST
Ta konei ledna bo pustni
"... Na pustni torek kakor
drugod tudi v Središču jezdijo
okrog šeme, ki jim pravijo
"maškori", sprevajajo "kokota",
vlačijo ploh, orjejo sneg itd., a
tudi ta navada bolj in bolj gine
... (iz središke kronike)
Z ustanovitvijo turističnega
društva v Središču ob Dravi leta
1995 so navado "maškorov" spet
obudili. Tako letos pripravljajo
na pustno nedeljo, 14. februarja,
že tradicionalno pustno rajanje.
Res, da je v tako prireditev
potrebno veliko truda, a lepo
vreme in veliko pustnih čem ves
ta trud poplačajo. Vsako leto
skušajo prireditev "Pustna
nedelja" izboljšati in posnemati
prednike, ki so to znali pripravi-
ti na zelo zanimiv način. Nam-
reč v pustnem času je v Središču
ob Dravi izhajal časopis Osa, ki
je na smešen, a mogoče pravi
način obdelal pereča vprašanja v
takratnem trgu.
Letos pripravljajo pustovanje
v Središču ob Dravi z zbiranjem
mask ob 14. uri na trgu. Na odru
bo maske po kratki predstavitvi
ocenila komisija. Kriteriji oce-
ne mask so drugačni kot prej-
šnja leta, saj bodo dali prednost
najbolj originalnim maskam iz
trške zgodovine in maskam, ki
bodo predstavljale najboljšo
rešitev za sedanje pereče proble-
me. Po ocenjevanju bo pustna
povorka krenila do kulturnega
doma Sokolane, kjer bo podeli-
tev nagrad in ples. Za pesto
ponudbo pijače in jedače bodo
poskrbeli domači gostinci, za
zabavo pa ansambel Črne strele.
V soboto, 13. februarja,
pripravlja prostovoljno gasilsko
društvo Središče ob Dravi pus-
tovanje v Sokolani. Maske bo
zabaval ansambel Štirje kovači.
Najboljšim skupnim maksam
bodo podeljene bogate prak-
tične nagrade.
Bernarda Gašparec
LANCOVA VAS / V PETEK ODPRTJE PRIREDITVENEGA
Izkupiiek za gradnik
vaškega doma
Lancova vas se ponaša z bogato etnografsko dediščino, šte-
vilnimi ohranjenimi običaji in pustnimi liki, ima uspešno
folklorno društvo in prizadevne domačine. V pustnih
norčavih dneh vas dodobra zaživi, saj že tretje leto zapored
dobivajo osrednje mesto prireditve pod šotorom, katerih or-
ganizatorja sta letos KIS Lancova vas in folklorno društvo.
Uvod v prireditev Fašenk 99 v Lancovi vasi je bila torkova no-
vinarska tiskovna konferenca. Vrata šotora se bodo uradno
odprla jutri, v petek, 12. februarja, ob 19. uri, ko bo tudi
krajša slovesnost z nastopom domačih etnografskih in folk-
lornih skupin.
Za Fašenk v Lancovi vasi je že
vse nared, je povedal predsed-
nik organizacijskega odbora
Martin Vidovič, ob tem pa do-
dal, da organizacija take prire-
ditve vzame veliko časa in ener-
gije vsem, ki pri njej sodelujejo.
Domačini za svoje delo ne pre-
jmejo plačila, pomagajo pač
prostovoljno po svojih močeh,
saj gre za njihovo skupno korist
in v Lancovi vasi se tega še kako
zavedajo. To dokazuje neverje-
ten odziv domačinov, ki so
pripravljeni pomagati, podporo
pa so organizatorji našli tudi pri
sponzorjih. Vidovič je povedal,
da je bil glavni namen fašenskih
prireditev najprej ta, da z njimi
poskušajo ohraniti tradicional-
ne pustne like v okolju, iz kate-
rega izhajajo, s prireditvami pa
bi radi pridobili še sredstva za
gradnjo večnamenskega vaškega
doma v Lancovi vasi, zato izku-
piček od prireditev namenjajo
izključno za gradnjo.
Letošnji šotor je še večji od
lanskega, v njem bo prostora za
1500 gostov, bo ogrevan in bo
primerno pustno okrašen. Ok-
rog njega bo dovolj prostora za
parkiranje, organizatorji pa
bodo poskrbeli, da se bodo obis-
kovalci pustnih prireditev pri
njih počutili prijetno.
V petkovem otvoritvenem
večeru bosta za zabavo skrbela
Brendi in Korado, v soboto bo
goste zabaval ansambel Petovio,
v nedeljo ob 17. uri bo v šotoru
koncert Frajkinclarjev (vstop-
nina 300 tolarjev), zvečer pa b
zabava z Gamsi. Pust{
ponedeljek je rezerviran za oj
rednjo občinsko povorko etiic
grafskih skupin, ki bo iz Vidrn
krenila ob 14. uri, zaključek p(
vorke pa bo v Lancovi vasi i
nazadnje še pod šotorom. *
ponedeljek zvečer bodo za zal^
vo skrbeli Štajerski baroni, j
pustni torek pa ansambel Pn
rod. Lancovi j ani vsak več(
pripravljajo nastop etnografski
in folklornih skupin, nagradi
bodo najizvirnejše pustne mai
ke in šeme, in kar je najpomen
bnejše, obisk vseh petih pustni
dni v šotoru v Lancovi vasi j
tudi letos brezplačen. Domačii
pravijo, da dober glas seže prs
v Lancovo vas, o tem pa i
bomo lahko prepričali v pt
hodnjih dneh.
T. Mohorh
Šotor v Lancovi vasi stoji že nekaj dni in je leto
še večji kot prejšnja leta.	Foto: TI
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
13
DORNAVA/ VESELO, ZABAVNO, NORČAVO
4. fašenk po Donavsko
Člani turistično-etnografskega društva Liikari iz Dornave bodo letos že četrič zapored pripra-
vili Fašenk po Dornavsko. Ta pustna prireditev v Dornavi je zaradi značilnih domačih ciganov
veselih liikarjev in drugih pustnih likov posebno doživetje.
Pred dnevi so domačini lepo
okrasili vasi in Dornavčani se
pridno pripravljajo na prazno-
vanje. Prireditev bo v ponedeljek
ob 14. uri. Povorka bo šla izpred
gasilskega doma v Mezgovcih
skozi Dornavo. Vrhunec dogaja-
nja bo v vaški dvorani v Dornavi.
Vsi, ki bi želeli sodelovati v po-
vorki, se lahko prijavite tudi po
telefonu 755-158 (pri gopse Ma-
riji Velikonja). Najizvirnejše
maske bodo nagrajene. Prva nag-
rada je 40.000.00 tolarjev, druga
30.000 tolarjev. Po povorki bo
pogostitev mask in veselo rajanje
z muzikanti.
MS
Pohod dornavskih Ciganov v lanski povorki
PREJELI SMO
Korant, kurent ali kurant?
v teh dneh, ko je Ruj ponovno postal "mesto sto-
terih obrazov in kuranta" se mi vse bolj postavlja
vprašanje, kaj sploh kurent ali korant je. Moj odgo-
vor: najbolj priljubljen in množičen tradicionalni lik s
Rujskega in Dravskega polja ter Haloz. Alešu
Gačniku se je v publikaciji "Zgodbe o tradicionalnih
pustnih maskah", ki spremlja lani postavljeno stalno
zbirko Pokrajinskega muzeja Ruj na Rujskem gra-
du, med drugim zapisalo o delih enega ptujskih li-
kovnikov, da "bdijo (kurenti namreč) nad vsakdan-
jim življenjem ljudi na ptujskem območju, nad staro-
davnimi ulicami Ruja, okoliškimi vasmi, polji,
gozdovi itn.".
Kolikor vem, je bilo že več razmišljanj, kako
zaščititi ta lik, tako demonskega in tako po-
končnega, ponosnega, spoštovanja vrednega. Pa
ne samo to! Kurent postaja tako rekoč že protoko-
larno darilo ptujske občine, družb, zavodov in
podjetnikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje,
ki vabi odgovorne, da ga zaščitijo. Težko bi to izpel-
jala Mestna občina Ruj, skupaj z etnologi, kulturniki
in novo nastalimi občinami na Rujskem, morda
celo v bodoče regiji, pa bi bil po vsej verjetnosti us-
peh zagotovljen. Upam, da imamo toliko volje in
moči,^ da zaščitimo to etnološko in kulturno
dediščino še pred 40. jubilejnim pustnim karneva-
lom v letu 2000.
T.i. ptujski kurent je prepoznaven po vsej Sloveniji,
Slovenija z njim po svetu, zlasti še v Evropi, saj Ruj
postaja vse bolj evropsko karnevalsko mesto. Ku-
rent, kakršnega imamo, je samo naš. Je lik Rujske-
ga in Dravskega polja ter Haloz. Ne morejo in ne
smejo ga ponarediti in si ga lastiti nikjer, tako kot ne
moremo in ne smemo tega storiti Rujčani z laufarji,
zelenimi Juriji, čarovnicami itd. Smo pa njihove ude-
ležba na naših karnevalih še kako veseli.
V vsakem liku, zlasti še tradicionalnem, veljajo
določena pravila. Žal teh za kurenta nimamo ali se
jih ne držimo. Najbolj zgovoren je primer kurentov,
ki so na dan slovenskega kulturnega praznika v od-
daji 24 ur na POP TV predali v spomin voditeljema
ježevki, del kurentove oprave. Ježevka še ni kurent.
Lahko se zgodi, da bodo jutri branjevke na ljubljans-
ki tržnici prodajale kurentove zobe (fižol), na Jurje-
vem, Ožboltovem in Katarininem sejmu na Ruju ku-
rentove brke (sirkove metle), na Šuštarski nedelji v
Tržiču kurentove čevlje, na bohinjskem planšars-
kem kravjem balu pa zvonce krav vodnic. To je pa le
preveč! Kurent je le celovit lik ga in ni mogoče deliti,
čeprav se v praksi pojavlja tudi samo maska. Fantje
so imeli vsekakor dober namen, pustiti spominček.
Žal pa ne poznajo župnijske kronike Sv. Marka niže
Ruja, v današnjih Markovcih, domovini korantov,
kjer je ob koncu 19. stoletja zapisano, seveda poleg
vse druge korantove opreme, tudi, da "v rokah drži
ježevko, ki mu rabi za obrambo" in ker se več ne
more braniti (ker je ostal brez ježevke), mu stopam
v pomoč. Če že drugo ne, naj se strokovna srenja
odloči, ali je na Rujskem korant, kurent ali kurant.
Slednje je namreč zapisano v letošnji programski
zloženki 39. ptujskega karnevala.
Stanko Lepej, Ptuj
PTUJ / ČETRTIČ NA POT S PUSTNIM VLAKOM
Letos do Ljutomera
Radijska pustna druščina s Tatjano in Dušanom se bo v soboto, 13. februarja, četrtič zapored
odpravila na pot s pustnim vlakom. S ptujske železniške postaje bo vlak odsopihal ob 13.30,
vmes bo pobral še male in velike potnike v Ormožu, potem pa pot nadaljeval do Ljutomera,
kjer si bo druščina malo odpočila od naporne poti. Na vlaku se bomo sladkali s slastnimi
pustnimi krofi, jedli bonbončke in napihovali balončke, stroga sprevodnika pa bosta vsakemu
od potnikov preščipnila brezplačno vozno karto.
Kako veselo, plesavo in za-
bavno bo Ljutomeru, si lahko
samo mislimo, čaka pa nas še
kakšno presenečenje. Utrujene
pustne maškare se bodo iz Lju-
tomera odpravile ob 16.02, se
vmes poslovile od Ormožanov
in na Ptuj prisopihale ob 16.50.
Organizator veselega otro-
škega druženja je družba Radio
- Tednik Ptuj v sodelovanju s
Slovenskimi železnicami.
Generalni pokrovitelj vožnje s
pustnim vlakom je Mercator
SVS Ptuj. V njegovem Super
mestu na Ormoški in v samo-
postrežni prodajalni na Ko-
lodvorski v Ormožu lahko dobi-
te brezplačne vozovnice (te so
potrebne zaradi omejenega šte-
vila potnikov).
Ur
Tudi letos bosta stroga sprevodnika Tatjana in Dušan.
Foto: M. Ozmec
"Pohitiva, pohitiva, da vlaka ne zamudiva!" (Lanskoletna potnika otroškega pustnega vlaka
je fotografirala Marija Slodnjak
Od hiše do hiše za debelo repo •••
Sedmo leto zapovrstjo skupina oračev iz Žabjaka odganja
zimo, pri gospodarjih pa prosi za debelo repo in dobro letino.
V skupini sta dva koranta, "konji", tako pravijo možem, ki
vlečejo plug in so oblečeni v kmečka oblačila s predpasnikom,
pokač, jajčarica in rusa.
Ljudje v Žabjaku in okolici jih
po svečnici že nestrpno pričaku-
jejo, povsod pa so toplo sprejeti
in dobrodošli. Skupina oračev iz
Žabjaka nima neke posebne tra-
dicije, želi pač ohranjati star
ljudski običaj na Ptujskem in ob
pustnem času ljudi zabavati in
veseliti. Na letošnjo fašensko
nedeljo jih bo pot vodila tudi v
Markovce, kjer bodo nastopili v
fašenski povorki, na pustni to-
rek zvečer pa bodo sneli masko,
da jih bo počakala do prihodnje-
ga pusta.
TM
Foto: Kosi
14
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
OD rOD IM TAM
DEMONSTRACIJSKA AKCIJA AGENCIJE RS ZA VARČNO RABO ENERGIJE IN KORONE PLUS, D.O.O.
Ak^mO vwcitff xtmti€ti
v času, ko se cena električne energije neprestano viša in se
prilagaja evropskim, se vedno pogosteje oziramo na števce
in preračunavamo, koliko se nam bo podražitev poznala pri
mesečnih izdatkih. Čedalje pozorneje poslušamo sporočila
o varčnih gospodinjskih strojih, mnogi od nas pa so spozna-
li, da lahko kar nekaj prihranijo tudi pri enem najmanjših
(a najpogosteje uporabljanih) potrošnikov električne ener-
gije - pri žarnici.
Gre za energijsko učinkovito
žarnico, še bolje rečeno "sijalko"
za gospodinjstvo, za katero se je
Agencija RS za učinkovito rabo
energije pri ministrstvu za go-
spodarske dejavnosti odločila,
da bo pripravila v začetku leta
1999 akcijo z naslovom: "Spod-
bujanje ukrepov učinkovite
rabe energije v gospodinjstvih -
uporaba energijsko učinkovitih
žarnic". Akcija bo potekala pod
geslom: "Tako malo denarja, pa
toliko svetlobe!" Ključna
odločitev pri tej vsedržavni de-
monstraciji je bila, da izvajalci
niso gradili koncepta akcije le
na brezplačnem razdeljevanju
žarnic, ampak želijo prejemnike
in čim več drugih članov gospo-
dinjstev z dokazi prepričati, da
je energijsko učinkovite žarnice
res smiselno uporabljati.
Informiranje in predstavitve
bodo potekale po celi Sloveniji v
vseh upravnih enotah, od veli-
kosti kraja bo odvisno, koliko
časa bo predstavitev v nekem
kraju trajala. Informativne stoj-
nice bodo postavili v vseh 58
slovenskih upravnih enotah, to-
rej v nekdanjih občinah. Sku-
pen čas trajanja akcije na vseh
demonstracijskih točkah bo
predvidoma 3-4 tedne. Ves ta
čas bo na terenu do pet promo-
torskih skupin. Akcija se začela
konec januarja 1999.
Glavne aktivnosti promotor-
jev na demonstracijskih točkah
bodo: osebno informiranje obi-
skovalcev, razdeljevanje infor-
mativnih materialov ter motivi-
ranje članov gospodinjstev za
redno uporabo in nadaljnje na-
kupe EU žarnic. Vsak, ki bo
poslušal nekajminutno promo-
torjevo informacijo, bo prejel
brezplačno varčno žarnico, če
pa bo dokazal, da je kupil še eno
žarnico, bo vključen v nagradno
žrebanje. Poskrbeli bodo tudi za
njihovo aktivno vključevanje v
praktično demonstracijsko pre-
verjanje prihrankov z elektron-
skim displejem.
Demo displej bo imel obliko
varčne žarnice v velikosti člove-
ka. Na displeju, ki so ga v Koro-
ni plus posebej razvili in izdelali
za potrebe te demonstracije,
bodo obiskovalci lahko sami "v
živo" testirali prihranke ob upo-
rabi varčne sijalke. Displej bo
opremljen tudi z demonstracij-
skimi žarnicami, in sicer z na-
vadno ter varčno. Tako se bodo
obiskovalci lahko tudi na lastne
oči prepričali o svetilnosti, bar-
vi, prijetnosti svetlobe za oči
ipd. Displej bo predstavljal tudi
zanimiv informativno-propa-
gandni izdelek za trgovine in
proizvajalce žarnic tudi pozne-
je, saj jih Korona plus, d.o.o.,
namerava izdelovati serijsko.
SODELOVANJE
ENERGETSKIH
SVETOVALCEV
Kot posebno zanimivost velja
omeniti sodelovanje energet-
skih svetovalcev, kar je pri dose-
danjih podobnih prireditvah
vedno pritegnilo številne obi-
skovalce. Na stojnicah bo v 30
največjih upravnih enotah ves
čas demonstracije sodelovalo
prav toliko energetskih sveto-
valcev. Strokovno, brezplačno
in neodvisno bodo svetovali o
izbiri ogrevalnih sistemov in
ogrevalnih naprav, njihovi
ustreznosti ali zamenjavi,
zmanjšanju porabe goriva, to-
plotni zaščiti zgradb, izbiri
ustreznih oken, zasteklitvi, sa-
naciji zgradb, uporabi varčnih
gospodinjskih aparatov in o
vseh drugih vprašanjih, ki se
tičejo rabe energije. Če bodo
vprašanja obsežnejša in če na
njih ne bi mogli odgovoriti na
demonstracijskem mestu, bodo
interesente napotili v energet-
ske pisarne, ki so razmeščene v
večjih krajih po Sloveniji.
ZGIBANKA
Promotor bo imel na stojnici
poleg žarnice osnovnega ponud-
nika tudi zgibanko z informaci-
jami o varčni žarnici. To bo vse-
stranski prikaz prednosti, a tudi
slabosti varčnih žarnic. Izdali
jih bodo v količini do 80.000 iz-
vodov.
VARČNA ŽARNICA
KOT POŠTNA
RAZGLEDNICA
Pošta Slovenije ima 551
poštnih uradov. V poštah uprav-
nih enot bo PS brezplačno raz-
delila 20.000 razglednic z moti-
vom žarnice. Motiv energijsko
učinkovite žarnice na njej bo
lahkoten, hudomušen in bo na-
migoval na varčevanje nasploh.
Obiskoval jo je karikaturist An-
drej Novak. Obiskovalci pošte
jih bodo lahko na okencih brez-
plačno jemali in jih pošiljali
svojim bližnjim, da si tako mal-
ce humoristično razglednico og-
leda precej ljudi.
AKCIJA V ŠOLAH
v okviru akcije bodo organiza-
torji poslali gradivo o energijsko
učinkovitih žarnicah 450 osnov-
nim šolam. Pričakujejo, da bodo
številni učitelji učencem
naročili bodisi šolsko bodisi
domačo nalogo ali pa da narišejo
duhovito risbo. Tak način pred-
stavlja za nacionalno varčevalno
politiko dolgoročno naložbo, saj
bodo prav ti šolarji že čez nekaj
let sami potrošniki takih proiz-
vodov. Seveda pa bodo mnoge
od njih pri delu podpirali starši.
Organizatorji predvidevajo, da
bodo prek medijev, zgibanke,
poštne razglednice, posebnih
informacijskih materialov - dis-
kov in seveda osebno informira-
li o prednostih varčnih žarnic
nekaj 100.000 prebivalcev Slo-
venije.
NA KAJ MORAMO
BITI POZORNI PRI
NAKUPU VARČNIH
ŽARNIC?
Pozorni bodimo na električno
moč, obliko, dobo trajanja,
ceno, svetlobni učinek in barvo
svetlobe. Za namestitev varčnih
žarnic ni potrebna predelava na-
peljav. Lahko jih privijemo ,
(skoraj) vsako svetilko, ker irtij
jo standardni navoj.
Življenjska doba žarnice j.
odvisna tudi od pogostost
prižiganja. Varčne žarnice nj
gorijo nepretrgoma vsaj 2 uri a;
raje še dlje. Tisti, ki imamo gl^
de te vrste sijalk večje in poseb
ne želje, moramo pri nakup
zahtevati rezultate testnih meri
tev za posamezni tip te žarnic^
Le tako bomo dobili natanče;
in nepristranski vpogled v v^
kazalnike, ki nas zanimajo.
NEKAJ DROBNIH
OPOZORIL
Nekatera podjetja prodajajo si
jalke, ki zasvetijo s časovno ej
kasnitvijo. Zato te vrste žarni
ne uporabljamo tam, kjer ji
moramo vklapljati pogosto, s;
se zaradi zakasnitev pri prižig
lahko samo jezimo. Če želim
uporabiti varčno sijalko zunj
hiša, moramo vedeti, da se nel^j
tere pri nizkih temperaturi
(pod lediščem) ob vklopu n
prižgejo, svetijo slabše ali pa s
svetijo z večjo zakasnitvijo. Vs
običajne varčne žarnice takit
pogojem niso namenjene, zat
moramo poiskati tak tip žarit
ce, ki ni občutljiv na tako nizk
temperature.
U
VIDEM / 4. LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA
SDS SLOVENIJE
Prealed '9B - naiifi '99
v petek, 22. januarja, so se vodstvo in člani SDS Slovenije,
občinskega odbora Videm, zbrali na redni letni konferenci v
prostorih vaškega doma v Pobrežju. Iz podanih poročil naj
omenimo, daje stranka v prejšnjem letu veliko časa namen-
jala pridobitvi novih članov. Ker pa je bil konec lanskega
leta v politiki zaznamovana z občinskimi volitvami, je OO
SDS Videm vanje vložil največ svojega časa in energije. Iz
njihovih VTst je namreč prihajal eden izmed sedmih kandi-
datov za župana v občini Videm Branko Marinič.
Od ustanovitve 00 SDS Vi-
dem so pretekla štiri leta, zato je
bila letošnja letna konferenca
volilna. Izvoljeni so bili tile
člani predsedstva: predsednik
00 SDS Videm bo tudi v nas-
lednjih štirih letih Stanko Si-
monič, podpredsednik je postal
Andrej Rožman, za blagajnika je
bil izvoljen Dušan Pernek, taj-
niško delo pa bo tudi v pri-
hodnje opravljala Vanja Ropič.
Vsi izvoljeni predstavniki so
zatrdili, da se bodo kot socialde-
mokrati po svojih najboljših
močeh trudili, da bi tudi z nji-
hovo pomočjo postala Slovenija
dežela novega upanja, blaginje
in zaupanja.
Na konferenci je bil predstavl-
jen bogat plan za prihodnje leto.
S svojimi svetniki nameravajo
tudi v bodoče aktivno sodelova-
ti pri razvoju celotne občine. Se
vedno si bodo prizadevali prido-
biti nove člane. V načrtu imajo
vsaj eno okroglo mizo na temo,
ki bo takrat najbolj aktualna, ob
tej priložnosti pa nameravajo
povabiti tudi predsednika stran-
ke Janeza Janšo, da obišče nji-
hov odbor. Da bi tudi v dejanjih
pokazali, da so stranka, ki ni
gluha za stiske ljudi, razmišljajo
o izpeljavitvi kakšnega dobro-
delnega koncerta ali turnirja -
izkupiček bi bil namenjen
kakšni družini v stiski iz njiho-
ve občine. Ravno tako je bil na
konferenci sprejet sklep, da ob
slovenskem kulturnem prazni-
ku obdarijo najmlajše šolarje v
občini, ki to leto prvič praznuje-
jo Prešernov dan. V petek, 5. fe-
bruarja, so predstavniki odbora
obiskali malo šolo v Vidmu, Le-
skovcu, na Selih in v vrtcu v Po-
brežju. Ob tej priložnosti so
vsakemu otroku podarili knjigo
in zloženko z željo, da postanejo
knjige že sedaj njihove zveste
prijateljice in da bo nekoč iz
malega zraslo veliko.
Petra Krajnc
PREJELI SMO
Kdo ogroža
malo divjad
v časopisu pogosto prebiramo
članke o upadanju števila male
divjadi. Lovci prav gotovo
skrbijo za divjad, javnega vzro-
ka za upadanje male divjadi pa
ne bi smeli iskati v kmetijstvu.
Pogosto pišejo, da je največja
krivda monokultuma pridelava,
komasacije, melioracije, upora-
ba raznih zaščitnih sredstev,
stroji... To res ne vpliva pozitiv-
no na stalež male divjadi, a glav-
ni problem tiči nekje drugje.
Ko sem prebiral peto številko
Tednika, je bila pod člankom
Lovci zaskrbljeni fotografija s
približno 100 lovci. Če so cevi
napolnjene, je to 200 vzrokov za
upad števila male divjadi. Kot je
razvidno s fotografije, leži pred
njimi skromen plen, ki je bil
pred leti mnogo bogatejši.
Sem kmet iz občine Gorišnica.
i Pri nas je stalež male divjadi
; razveseljiv, v mislih imam feza-
I na in zajca. Zakaj? Javnosti je
I verjetno znan lovski problem na
1 tem območju. Občani in nekate-
i ri lovci niso več dovolili masov-
I nih lovov po naših poljih. Kaj se
• je pokazalo po treh letih? Stalež
i male divjadi je porastel, kmet
! spet lahko občuduje fazana in
; zajca na vsakem koraku. Pri nas
; je izrazito kmetijsko podroqe,
i bivalni prostor divjadi se je pre-
j cej spremenil, tudi pri nas ne
i uporabljamo več motik, zamen-
{ jali so jih stroji. Uporabljajo se
enaka z^čitna sredstva kot dru-
gje. Danes sem vesel, ko na
! naših poljih srečamo toliko div-
I jadi kot nekoč. Kmetje ne dovo-
I limo, da nam nekdo obeša kriv-
I do za upadanje števila male div-
I jadi. Ponosni smo, da je pri nas
i drugače!
I Janko Vaupotič _^
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Tudi tokratni kulturni praznik ni
minil brez škandala. Direktor Can-
karjevega doma v Ljubljani, kjer je
potekala osrednja državna slove-
snost, je v posebnem sporočilu za
javnost razkril, da je prireditev vise-
la na nitki zaradi ultimativnega izsil-
jevanja "skupine štirih dramskih
igralcev, skupaj z režiserjem Slav-
kom Hrenom", ki je preko produ-
centke Cankarjevega doma Saše
Škof Marinšek sporočila general-
nemu direktorju Cankarjevega
doma Mitji Rotovniku, da se ne
strinja "z nekoliko znižanimi hono-
rarji za dva izmed njih". Rotovnik
pojasnjuje, da se Cankarjev dom ni
strinjal z višinami honorarjev za ne-
katere nastopajoče na proslavi, ki
sta jih določila režiser in produ-
centka TV Nada Moravšek. Ti ho-
norarji naj bi bili tudi do dvakrat
previsoki glede na prakso Cankar-
jevega doma. Izsiljevanju se je di-
rektor Cankarjevega doma uklonil,
da bi tako "rešil" proslavo, preprečil
nov škandal in ker nagrajencem ni
hotel zagreniti "enega izmed
zvezdnih večerov njihovega živl-
jenja", piše v sporočilu iz Cankarje-
vega doma. Toda afera se je že
zgodila s samim "kulturnim" izsilje-
vanjem ...
"KULTURNO"
IZSILJEVANJE
Morda bo kdo dejal, da so krea-
torji in izvajalci osrednje Prešerno-
ve poslave s svojo "neomajnostjo"
pač (končno) pokazali, kakšna je
"prava" cena kulturnega ustvarjan-
ja. V dobršnem delu javnosti se
namreč še naprej ustvarja in negu-
je vtis, da je od vseh dejavnosti pri
nas ravno kulturno področje tisto,
ki je najbolj neupravičeno zapos-
tavljeno in podcenjeno. Bolj redki
so tisti, ki se v takem ozračju realno
in mirno sprašujejo, kakšna je v re-
snici cena, ki jo država plačuje kul-
turi, in kakšne dejanske višine do-
segajo plače in honorarji različnih
(resničnih in namišljenih) kulturnih
ustvarjalcev.
S čim naj bi si v konkretnem pri-
meru avtorji (povprečno uspele)
slavnostne prireditve zaslužili dva-
krat višji honorar, kot ga sicer iz-
plačuje njihovim kolegom Cankar-
jev dom iz pretežno proračunskih
(torej davkoplačevalskih) sred-
stev? Ali ni neokusno, da se skupi-
na, ki ji je bila zaupana izvedba slo-
vesnosti, tako zelo precenjuje, ne
da bi to svoje "precenjevanje" ka-
korkoli pojasnila in utemeljila?
Škoda, da Cankarjev dom ni kon-
kretno navedel, za kakšno "ne-
pojmljivo" višino honorarjev je šlo.
Seveda ne gre za to, da bi odrekli
tistim, ki (dobro) delajo na kultur-
nem področju, zasluženo (dobro)
plačilo. Vendar pa mora biti tudi to
plačilo v skladu s splošno veljavni-
mi normami, razen seveda, če ne
gre za izjemne dosežke. Vsakič pa
je pač treba upoštevati tudi realne
družbene razmere. Pri nas pa se
zadnje čase širi čudno prepričanje,
da naj se nekateri (po pravilu
večinski del zaposlenih) absolutno
zgledujejo po domačih merilih in
domačih zmožnostih, ki jih določa
ustvarjeni nacionalni dohodek, za
druge pa naj bi veljali nekakšni
mednarodni kriteriji, znatno višje
plače in znatno višji honorarji.
Mnogi poslanci in politiki, me-
nedžerji in kulturniki se sklicujejo
na plače in dohodke "evropskih"
kolegov, ob tem pa pozabljajo na
to, da le-ti živijo v povsem dru-
gačnih razmerah in največkrat tudi
z drugačnimi dolžnostmi in odgo-
vornostmi.
KDO JE PODCEN-
JEN IN ZAVRŽEN
v prazničnih dneh je bilo spet
izrečenih veliko besed na račun
"podcenjene" in "zavržene" kulture.
V povedanem je bilo veliko iskre-
nih hotenj, vendar tudi precej ne-
kakšne vzvišenosti, ki kulture ne
vidi kot sestavnega dela skupnih
prizadevanj za dobro perspektivo
države, ampak kot edino zagotovi-
teljico družbenega obstoja in raz-
voja. To pa je preveč enostransko
in v bistvu netočno prisvajanje
vseh zaslug, kar seveda ne prispe-
va k družbenemu soglasju in pove-
zovanju. Mord bi bilo v prihodnjih
letih bolje, če bi imeli ob kulturnem
prazniku manj "zdravičarstva" in
"pompoznih" proslav, pa več re-
snih pogovorov o dejanskih raz-
merah in hotenjih na področju kul-
ture in v zvezi z njo. Izzivov je
nešteto, odgovorov pa premalo. S
tega vidika je bil dovolj "izzivalen"
in poln vprašanj tudi slavnostni go-
vor lanskoletne Prešernove nagra-
jenke Mete Hočevarjeve na letošnji
osrednji Prešernovi proslavi.
"Prejšnje države me je bilo včasih
strah. Te me je včasih malo sram,"
je dejala Meta Hočevar in nadalje-
vala: "Mlada in neizkušena, nerod-
no našminkana, zaletava in zagle-
dana vase še ni odkrila, da je edino
umetnina, ustvarjena na njenih
tleh, tista, s katero se je smiselno
postavljati ... Kar naprej se prešte-
vamo v upanju, da nas je mogoče
le malo več, pa nam nikakor ne
uspe doseči magične številke dveh
milijonov. Premajhni smo, da bi na-
selili nekaj ulic kakšnega svetovne-
ga velemesta ... Državna admini-
stracija nam s pomočjo preiz-
kušenih obrazcev o številu prebi-
valcev na posamezno kulturno in-
stitucijo zagotavlja, da imamo pre-
več orkestrov, preveč pisateljev,
preveč gledališč, preveč glasbeni-
kov, preveč slikarjev itd. Kakšno
razkošje: imeti preveč umetnosti!
... Ni vsak napredek napreden.
Pravi smisel napredka je v tem, da
tisti, ki misli, da napreduje, troši
energijo. Večja hitrost ni garant
zmage, ker življenje ni olimpiada.
Včasih se je treba ustaviti, se prisili-
ti do mirovanja in razmisliti ... Naš
prostor je majhen prostor, kjer kar i
naprej srečujemo sami sebe. Naša j
država iz primerne razdalje izgleda
kot kakšna vas na meji. To samo
po sebi še ni nič narobe, ne, je celo
simpatično, prijetno in izjemno. ■
Pač vsake toliko časa odpreš vrata
in malo prezračiš. Vprašljivo posta-
ne tisti trenutek, ko iz svoje
majhnosti napravimo nacionalni
problem, ko vsi rinemo v isti hlev in
celo obtožujemo tistega, ki si izbe-
re kakšen drug hlev. Tu si potem
ustvarimo toplo, a zatohlo vzdušje,
kjer zmanjkuje kisika, kjer se ne- |
nehno ukvarjamo sami s seboj,
fantaziramo o nacionalnih substan-
cah, o odmrlih delih narodovega
telesa, mimogrede si še sami !
odrežemo kakšen sicer še kar i
zdrav organ, da začutimo slast !
bolečine, in se med seboj na smrt ■
sovražimo. In v tem sovraštvu :
uživamo. Potem se zapijemo in !
obešamo. Potem vse to znova in !
znova poslušamo in beremo v me- |
dijih. Tistega, ki v tem ne vidi naj- ;
večjega problema narodovega ob- ^
stoja, proglasimo za odpadnika. In
krog je zaprt. Raje kot čestitke si
pošiljamo sožalje. Najraje se !
srečujemo na pogrebih, zadušni- |
cah in na obletnicah smrti. Taki
smo."
MOČ KULTURE
Uvodničar Slovenske panorame
ugotavlja, da lahko kultura s svojo
mirno osredotočenostjo zdaj "prvi-
krat predstavlja resno alternativo
razburkanemu svetu politične moči
in kapitala, ki naj bi gospodoval
slovenskemu svetu. Za zdaj je si-
cer še speč potencial, možnosti,'
razmeroma neopazno ždi po
površino našega življenja. Njec
življenje in funkcioniranje se jfe
zadnjih dveh, treh letih odločne
odvijalo od grmečega sveta po8
ke in v večji meri kot prej zače
pot, ki jo vodijo njene lastne zal«
nitosti ... Slovenija se morda zdaj
svojim grabežljivim liberalnim ka(
talizmom, naraščajočo močjo p«
zobraženih kapitalistov in zaosi
lim refleksom potrošniške druži
tega še ne zaveda, vendar prihs
moč kulture nezadržno tudi vanj
Dejanska modernost naše drža
se bo kazala prav v njenem spre|'
manju, celo podrejenosti kulti
Slika moderne Evrope nanm*
kaže, kako je preživetje številki
majhnih nacionalnih in družbe^
skupnosti možno le z maksimali^
razvijanjem lastnih kulturnih sJ
jektov, ki zmorejo s svojo lasf
izkušnjo "predelati" ogroni'
količino tujih kulturnih vplivov taK
da jih spremenijo v del svoje las"
identitete, s katero povratno vpli^
jo navzven ..." Pisec komental
misli, da nas kultura zdaj močn«
vodi v široki svet, in nas vabi, d«
ga vzamemo za svojega. "Pri
pa nima kompleksov, kot I
opažamo pri večini drugih f
dročij, kjer so primerjave z diroQ^
že zaradi geografske majhrT^
Slovenije vsekakor težavne
včasih kar depresivne ..."
Jak Kopr'^
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
PTUJ / Z DR. ČELANOM O STRATEGIJI RAZVOJA TURIZMA
strategija zadeva celoten ptujski management
v Ptuju se na novo oblikuje strategija razvoja turizma. To je
priložnost, da se o tej v vseh občinah na Ptujskem prednostno
opredeljeni dejavnosti soočijo različna mnenja in pogledi. To-
krat smo k pogovoru povabili dr. Štefana Čelana, direktorja
znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, katerega nalo-
ge so tudi profesionalna priprava in vodenje posameznih raz-
vojnih projektov.
"Razvojni del turizma zadeva
tudi Bistro. Do sedaj smo na
področju turizma na ptujskem
območju naredili veliko,
predvsem na področju analizi-
ranja posameznih prednosti.
Nesporno je, da ima Ptuj s tega
vidika kaj ponuditi. Iz posa-
meznih analiz je vidno, da ima-
mo v Ptuju dokaj bogato
ponudbo. Veliko manj pa smo
storili na področju, ki zadeva
ponudbo oziroma kako iz obs-
toječega najti tisto, kar je pri-
merjalno boljše od naše konku-
rence. Pri tem nas v Ptuju čaka
še veliko tega," je o trenutnih
razmerah v ptujskem turizmu
povedal dr. Štefan Čelan.
TEDNIK: Kdo bo sestavil
strategijo turizma v Ptuju?
Dr. Čelan: "Osebno ocenju-
jem, da bi strategijo turizma
moral sestaviti celoten ptujski
management, ker si ne znam
predstavljati uspešnega razvoja
turizma v Ptuju, če se ne
povežemo vsi subjekti, ki v Ptu-
ju živimo in delujemo - tako
gospodarski kot negospodarski.
Moja ocena je, da je potrebno
pripraviti neke vrste razvojno
konferenco, na kateri bi se ses-
tali vsi predstavniki in vsa stro-
ka, ki ima kaj povedati na tem
področju. Na njej bi morali do-
končno priti do vizije razvoja
ptujskega turizma. Vizijo pa
pomeni - o tem ne more biti
sprenevedanja - poiskati nekaj
novega, nikakor pa ni vizija le-
porečenje. Vizija je predvsem
zelo domišljena inovacija, ki
nam pove, kaj je tisto, kar nas
bo vodilo naslednjih deset let,
uvrščalo med najboljše na sve-
tu. To je najpomembnejši dogo-
dek, ki bi ga morah izoblikova-
ti v Ptuju v tem trenutku na
področju turizma. Sedaj smo
brez njega. Žal."
VIZIJA V
PREMIČNI
DEDIŠČINI
TEDNIK: Kje iskati vizijo
ptujskega turizma?
Dr. Celan: "Z mojega zornega
kota in zornega kota mojih so-
delavcev veje prepričanje, da bi
bilo potrebno vizijo iskati
znotraj tako imenovane pre-
mične dediščine, znotraj
področja naše dediščine in
naših tradicionalnih vrednot.
Naša arhitektura, ki je sicer
čudovita in lepa, je lahko le
spremljevalni del te vizije in
vnaprej globalne strategije ter
posameznih strateških področij.
Skratka, moje prepričanje je, da
je to, kar nam daje primerjalno
prednost znotraj evropskega
prostora, naše tradicionalne
vrednote, naša tradicija. Če jo
bomo uspeli vanj umestiti, se bo
turistični voz premaknil z
mrtve točke. Če pa želimo našo
kulturno-turistično ponudbo
prodajati samo znotraj Ptuja
oziroma znotraj države, sem
prepričan, da je ta bazen pre-
majhen, ne bo dovolj denarja za
velike investicije, ki so na tem
področju potrebne."
TEDNIK: Kaj pa pomenijo
dosedanje aktivnosti pri
pripravi strategije razvoja tu-
rizma?
Dr. Čelan: "Kolikor vem iz
svojega sodelovanja na teh ses-
tankih, je bila to naloga lokalne
razvojne iniciative pri mestni
občini Ptuj, koordinator in njen
vodja je Žare Markovič. Na
enem od sestankov je bilo dogo-
vorjeno, da bi morali pripraviti
dokument, ki bo vseboval vse
elemente, ki sem jih že omenil.
Operativno zadolžitev je dobilo
zasebno podjetje Hostmg; to )e
že pripravilo dokument in ta je
dobro izhodišče za razpravo. Iz
njega je mogoče izluščiti posa-
mezne dobre predloge, ki zade-
vajo posamezna strateška razvo-
jna področja in posamezne pri-
merjalne prednosti. V doku-
mentu je precej analitičnih po-
datkov, ki govorijo o naših pri-
merjalnih prednostih. Nadgra-
diti pa bi ga bilo potrebno s pra-
vo vizijo, globalno strategijo. Po
moji oceni omenjeni dokument
premalo govori nosilcih, ni ro-
kovne opredelitev nalog, ni po-
datkov o potrebnem denarju za
izvedbo in podobno. Je tudi
preširoko zastavljen. Na žalost
pa sta Ptuj in mestna občina ozi-
roma bodoča pokrajina omejena
na 70 tisoč ljudi in omejena na
prosti razvojni kapital, ki ga z
vidika mestne občine Ptuj v tem
trenutku ni več kot za deset mi-
lijonov nemških mark. Nanje pa
je obešenih nešteta dejavnosti,
ne samo turizem. Zato se,
preprosto povedano, morarno
umestiti znotraj naših zmoglji-
vosti, moramo znati oceniti, s
koliko ljudi lahko zadevo izpel-.
jemo in koliko kapitala imamo.
Če hočemo Ptuj resnično umes-r
titi znotraj Evropske skupnosti,
bomo hitro spoznali, da brez tu-
jih investicij ni mogoče izpeljati
tako smelo zastavljene strategije
oziroma dokumenta, o katerem
govorimo.
TEDNIK: Koliko pa ta doku-
ment gradi na prvi strategiji
razvoja turizma v Ptuju, ki je
bila sprejeta že pred sedmimi
leti in v kateri smo napovedali,
da bo Ptuj v nekem obdobju
postal eden izmed petih turis-
tičnih simbolov Slovenije?
Dr. Čelan: "Ta dokument je v
neki meri nadaljevanje omenje-
ne strategije. Takratni izvajalec
Studio Marketing je po mojem
na nek način začel zgodbo v pra-
vo smer, ni pa je končal.
Predvsem jo je usmeril v obliko-
vanje celostne podobe, ki je
eden zelo pomembnih kriteri-
jev, če se želiš uvrstiti med pre-
poznavne, ker brez prepoznavne
blagovne znamke ta preboj ni
mogoč. Pomemben vidik strate-
gije iz leta 1992 je bil tudi ta, da
so bila opredeljena strateška
razvojna področja. Današnji do-
kument je logična posledica in
nadaljevanje prvega, pri čemer
pa vsebuje že omenjene po-
manjkljivosti, ker premalo go-
vori o tistem, kar bo gosta pri-
tegnilo v Ptuj. Premalo so opre-
deljene tudi ciljne skupine gos-
tov, ki bodo sledile tej viziji.
Ptuj za zdaj ni sposoben sprejeti
vseh turistov, od dojenčkov do
upokojencev. Moj predlog je, da
si najdemo vizijo, za katero pa
potrebujemo ta in ta segment
turistov, ki bodo postali ses-
tavni del naše sistematične
obdelave."
TEDNIK: Dr. Čelan, kakšna
pa naj bi bila organiziranosti
turizma v našem okolju?
Dr. Čelan: "Na tem področju
je bilo v preteklem obdobju
storjenih več dobrih korakov,
da bi v Ptuju dokončno prišli do
nekega minimuma profesional-
ne kadrovske zasedbe, ki mora
24 ur na dan bdeti in delati, da
bi se naloge iz vizije uresničile.
Gospodarsko	interesno
združenje je zame zanesljivo
zelo dobra zamisel, dobro pos-
tavljena pravna oseba. Postavili
smo otroka, nismo pa se dogo-
vorili, kaj bomo s tem otrokom
počeli. Zato nas na tem
področju čaka še veliko dela, do-
govoriti se bomo morali, kako
bomo s to pravno osebo, ki jo
imamo, lahko profesionalno po-
dpirali vizijo in strategijo razvo-
ja turizma. Druga pomanjklji-
vost, ki jo vidim, je neintegri-
ranost drugih subjektov. Po
moji oceni večina članov GIZ
vidi združenje kot neko nišo,
kjer bi sami nekaj dobili, ne da
bi v to kaj prispevali. Na žalost
brez vložka ni rezultatov. Potre-
ben bo krepek premislek in nato
še dogovor tem, koliko bo
potrebno še vložiti v GIZ, da bo
to resnično postala profesional-
na institucija, ki bo znala
načrtovati razvoj, znala integri-
rati kadre in bo pri kapitalu, ki
ga bo ustvarjala, prvenstveno
znala zagotoviti sredstva, da bo
lahko ali najemala ali sama
plačevala tisti del pameti, ki bo
znal razvojne projekte nadgraje-
vati. Ni smiselno razviti pro-
jektno idejo, potem pa jo držati
na neki ravni. Primer je lahko
karnevalska dvorana. Ko se je
pojavila v prvem letu, je bila
čudovita inovacija. Z
nadgradnjo vsebin v nas-
lednjem letu je bil narejen ko-
rak naprej. Če pa sedaj te pro-
jektne ideje nismo sposobni
nadgraditi in je znati pravilno
razvijati, sem prepričan, da čez
pet ali šest let lahko takšna pro-
jektna ideja pomeni pokop ide-
je, ki so jo znali naši predniki
graditi vrsto let."
MG
Dr. Štefan Čelan.	Foto: Črtomir Goznik
PREJELI SMO
Izjava za javnost
Svetniki Slovenskih krščanskih demokratov,
izvoljeni v občinski svet Občine Ormož,
izražamo javni protest, zaradi načina vodenaj
tretje seje ormoškega občinskega sveta. Na
omenjeni seji smo v imenu krajanov pravilno
vložili tri amandmaje k odloku o kategorizaciji
cest v občini Ormož, s katerimi smo želeli, da se
nekatere javne poti v naši občini prekategorizi-
rajo v lokalne ceste. Naši predlogi so se nanašali
na krajevne ceste v KS Ivanjkovci, Velika
Nedelja, Ormož, Miklavž in Kog. Pri glasovan-
ju pa smo s strani predsedujočega g. Vilija Tro-
fenika v OS doživeli presenečenje, kakršnega
normalna demokratična družba ne pozna.
Naših amandmajev predsedujoči ni dal na gla-
sovanje. Razlogi naj bi bili, po njegovi izjavi, re-
dakcijske napake v vloženih amandmajih.
Kljub protestu je ostalo po njegovem. Svoje vo-
livce tako obveščamo, da ob pogojih dela, ki
vladajo v ormoškem OS, ne moremo zastopati
njihovih interesov. Ob tako grobem zavračanju
pobud naše stranke pa bomo v bodoče prisiljeni
razmisliti, ali je sploh smiselno v bodoče .sode-
lovati v občinskem svetu, v katerem predsedu-
joči grobo krši poslovnik in statut OS.
Predsednik kluba svetnikov SKD
Alojz Sok
Ib
mASiH lOBum
Petek, 12. februar 1999 - TEDH||
JURSINCI / PREDSTAVILI MONOGRAFIJO O JANEZU
PUHU
Puh /e vreden take knjige
Rojstne hiše Janeza Puha, velikega Slovenca, izumitelja in in-
dustrijalca evropskih širin, v Sakušaku pri Juršincih danes ni
več, je pa na tistem mestu od leta 1992 položena spominska
plošča. V Zgodovinskem arhivu Ptuj so od tega leta naprej
želeli spomin na Puha še nekoliko bolj obuditi, nastal je pro-
jekt in pred časom je izšla monografija, ki predstavlja Puhove
znanstvene razprave, obenem pa je tudi eminentna slikovna
predstavitev Puha in njegovih izumov. Pred tednom dni je
Kristina ŠamperI Purg, vodja projekta, monografijo predsta-
vila v Juršincih, ob tem pa povedala, da je Puh dobil knjigo, ki
bi je bil vreden. Ob tej priložnosti je etnolog Andrej Brence
pripravil predavanje o etnološki dediščini, ki je bila tudi ne-
kakšna naveza na Janeza Puha.
I^tos julija mineva 85 let od
smrti Slovenjegoričana Janeza
Puha, ki je ostal Slovenec ne glede
na to, da je delal in ustvarjal v
Gradcu, kjer je tudi pokopan.
Našemu rojaku so Avstrijci že dali
mesto, ki mu gre, v Sloveniji pa to
mesto šele dobiva in z monografi-
jo ga bodo mnogi lahko bolje
spoznali.
Purgova je na predstavitvi mo-
nografije v Juršincih dejala, da
obstaja malo gradiva o Puhu, naj-
več ga je ohranjenega v arhivih v
sosednji Avstriji in pri nas, naši
ljudje pa o Puhu malo vedo. Tudi
na terenu zgodovinarji niso imeli
preveč sreče, ko so iskali kolesa in
motorje iz Puhovih časov, so pa
zato veliko brskali po arhivih in v
pričujoči monografiji je dalo svoj
vsebinski prispevek kar 35 avtor-
jev. Projekt je bil pozitivno spre-
jet v občini Juršinci , Gornja
Radgona, Ljutomer, mesmi
občini Ptuj, v raziskovalnem sre-
dišču Bistra in na nekaterih mi-
nistrstvih, ki so projekt tudi fi-
nančno podprli, sicer pa se ta z
monografijo še ne zaključuje, je
poudarila Purgova. Knjigi bo sle-
dila še razstava v letošnjem letu
(najverjetneje v septembru), na-
menjena predvsem dijakom, poz-
neje še katalog zbranih podatkov
po izdani monografiji in pri-
hodnje leto bi Puhu v spomin radi
uredili še spominsko sobo v
Sakušaku, v eni od ohranjenih
starih slovenjegoriških hiš. Zgo-
dovinami bodo pripravili mdi
simpozij o Janezu Puhu, potem pa
bo veličina njegovega dela med
Slovenci že dokaj osvetljena, spo-
min nanj pa ohranjen v pisani slo-
venski besedi.
Tatjana Mohorko
Etnolog Andrej Brence in vodja projekta o Janezu Puhu Kris-
tina ŠemperI - Purg na predstavitvi v Juršincih. Foto: TM
PODLEHNIK/ USTANOVILI DRUŠTVO PODEŽELSKIH
ZENA

Začetki delovanja združenja podeželskih žensk v Podlehniku
segajo v leto 1992, ko so ženske v domači dvorani izvedle prvi
tečaj na temo širjenja. Aktiv je nato vsako leto v sodelovanju s
Kmetijsko svetovalno službo Ptuj organiziral tečaje, strokov-
na predavanja in ekskurzije, zanimanja med ženskami pa je
bilo zmeraj več. Z ustanovitvijo občine pa si tudi podlehniške
ženske niso mogle kaj, da ne bi poskrbele za ustanovitev sa-
mostojnega društva, kajti temelje za to so že imele dobre.
Na ustanovnem zboru Društva
podeželskih žena Podlehnik so se
članice v velikem številu zbrale ja-
nuarja letos ter izvolile vodstvo
društva in za predsednico Neven-
ko Pernat. Dtelo so si porazdelile
po vaseh, tako da vsaka članica v
vodstvu predstavlja posamezno
vas. Članice vodstva so: Ivanka
Brodnjak, Nada Mlakar, Bernar-
da Trafela, ki je tudi podpred-
sednica društva, Kristina Habja-
nič, Anica Murko, Marija Jus,
Marija Jurkovič, Marija Jimger,
Angela Feguš, Zdenka Golub,
Zinka Vaupotič, Marija Jelen,
Angela Kozel in Justina Praprot-
nik.
V	novi občini jih čaka dosti več
dela, je povedala Pernatova, saj
bodo poleg rednih vsakoletnih
tečajev, predavanj in strokovnih
ekskurzij morale poskrbeti še za
kakšno kulinarično razstavo in po
svojih močeh pomagati na občin-
skih prireditvah. Sicer pa z razsta-
vami že imajo nekaj izkušenj, saj
so v minulih letih pripravile dve
kulinarični: prvo pod naslovom
Nekoč so pekli moja mati, danes
pečem jaz in razstavo, na kateri so
združili lovski pogrinjek in zelen-
javo. Sodelovale so tudi na neka-
terih prireditvah, lansko leto po-
magale na novi maši v Podlehni-
ku in s svojimi dobrotami oboga-
tile božično-novolemi koncert v
novi občini. V društvu je trenutno
40 žensk, največ takih, ki si za do-
datno izobraževanje in druženje
lahko vzamejo več prostega časa.
V	Podlehniku se ženske ne
družijo prav pogosto, pravi Pema-
tova, saj bi se tega lahko nave-
ličale, kajti vsaka ima še doma kaj
postoriti in je tudi članica kakega
drugep društva ali sekcije v
občini. Ampak za vsako se pa ven-
darle najde kaj zanimivega v
društvu, kjer v prvi vrsti želijo
dati več poudarka pristnim
podeželskim - kmečkim navadam
in običajem. Z leti jim to tudi
uspeva in temu primemo izbirajo
teme predavanj in kuharskih
tečajev, čeprav je pri kuhanju po
mnenju Pernatove treba dodati
včasih kaj modernega. V času
letošnjega zimskega izobraževanja
bodo podlehniške ženske pos-
lušale še predavanje o kmečkem
zelenjavnem vTtu, temu bodo do-
dale še nekaj zdravstvene vzgoje
in morda organizirale še kak ku-
harski tečaj, če bo za to ostalo kaj
časa. Rade bi se odpravile tudi na
strokovno ekskurzijo, kjer bi
lahko znova spoznale kaj novega.
v domačem kraju pa želijo pripra-
viti kako izvirno razstavo in sode-
lovati na prireditvah; ena teh bo
prav gotovo trojiška nedelja v ju-
niju, ko imajo farno žegnanje,
domači ljudje pa jih tako lahko
bolje spoznajo. V društvu že raz-
mišljajo o ustanovitvi sekcije ljud-
skih pevk, ne bodo pa pretrgale
sodelovanja z drugimi aktivi in
društvi podeželskih žena v so-
sednjih občinah. Še naprej bodo
delale ob pomoči kmetijske sveto-
valke Slavice Strelec, ki jim je že
do sedaj veliko pomagala, rade pa
bi se zahvalile še Lovski družini
Podlehnik, ki jim že vse od
začetka nudi prostore za delo in
druženje.
T. Mohorko
Nevenka Pernat, predsedni-
ca društva
PTUJ / DVOJČKI SLOVENIJE IMAJO SVOJE DRUŠTVO
Dvojiki se povezujejo in družijo
Prejšnji teden je našo redakcijo obiskala predsednica
Društva dvojčkov Slovenije Jožica Puhar iz Zg Velke. Prišla
je, da bi tudi na Ptujskem dobili podrobnejšo informacijo o
tem društvu, še posebej o ciljih njegovega delovanja.
Ob njenem obisku smo ji po-
kazali stare Tednike izpred 26 in
25 let, ko je naš novinar Martin
Ozmec predstavil večino
dvojčkov na našem območju.
Jožica Puhar njegovo delo na-
daljuje in nadgrajuje, ko skuša v
društvu povezati čim več
dvojčkov iz cele Slovenije.
Ideja o tem je prišla spontano:
najprej jo je zaupala svojemu
bratu dvojčku Jožetu, ta pa jo je
s tem, ko jo je dražil, da ideje ne
bo izj)eljala do konca, v bistvu še
dodatno spodbudil, da je vztra-
jala. Začelo se je s srečanjem
dvojčkov: prvega se je udeležilo
17 parov. In od junija lani je
Društvo dvojčkov tudi uradno
registrirano v občini Pesnica. S
ptujskega območja je v tem tre-
nutku šest parov, na druge še
čakajo, gospa Jožica pa upa, da
jih bo spodbudilo tudi Tedniko-
vo pisanje o njihovi dejavnosti.
Društvo dvojčkov Slovenije ima
sedaj že 130 članov - 65 parov.
Vodi ga Jožica Puhar, podpred-
sednika pa sta iz Maribora in
Novega mesta. Ob ustanovitvi si
je društvo zadalo cilj, da bi
srečanje dvojčkov postalo tradi-
cionalno. Organizirali naj bi ga
vsako leto v gostilni Puhar, kjer
je potekalo prvo srečanje. Poleg
januarsk^a srečanja, ki poteka
v gostilni in kjer zaradi omeje-
nega prostora ni mogoče sprejeti
vseh, ki bi se ga želeli udeležiti.
društvo pripravlja tudi poletni
piknik oziroma srečanje na
prostem, kjer pa je prostor za
vse, od najmlajših do najsta-
rejših. Letošnji datum je že
določen - to bo 26. junij.
Jožica Puhar je najbolj vesela,
ker je ideja padla na plodna da.
V društvo se vključujejo dvojčki
iz cele Slovenije, kilometri niso
ovira, pridejo tudi iz več sto ki-
lometrov oddaljenih krajev. To
dokazuje, da so dvojčki
družabni in da se želijo družiti.
Zdajšnji člani so iz skoraj vseh
pokrajin Slovenije (razen Prj.
morske), od najmlajših do naj.
starejših. Na lanskem julijskem
polemem srečanju sta bila tudj
dvojčka, ki sta bila takrat stara le
tri tedne, najstarejši udeleženki
pa sta bili 76-lemi sestri s Po.
horja. Društvo se jih je spomni,
lo s simboličnim darilom - vsaka
je dobila pol zlatega srčka. Toi
tradicijo bodo obdržali. Lani dej
cembra so neki starši v društvJ
vpisali komaj dva dni siad
dvojčka. Na letošnjem januar]
skem srečanju sta bila najsta'
rejša člana 79-letna brat in sestra
iz Voličine Ivan Fantič in Štefka
Krajnc.
Brskanje po seznamu člano?
prinaša nadvse zanimive podat-
ke. Med njimi je tudi družina
Agnič iz Trebnjega, ki ima dva-
najst otrok, od tega kar tri pare
dvojčkov. Pri njih je zanimivo
tudi to, da sta se dva para čisto
spontano tudi poročila z dvema
paroma dvojčic. Evidenco po
datkov v društvu šele tu-ejajo. Po
številu dvojčkov je za zdaj o<j
slovenskih pokrajin v vodstvu
Dolenjska.
Društvo dvojčkov Slovenije
ima sedež v Zgornji Velki, letnj
članarina je tisoč tolarjev. Vesel
bodo vsakega novega člana, vse\
stilu: več nas bo, lepše bo, in a
bo treba, si bomo tudi pomagali
O njihovi dejavnosti se lahk
seznanite na telefonski številki
(062) 644-724.
Ni kaj, prijetno druženje, k
ima tudi hiunanitamo noto.
MC
Jožica Puhar, predsednica
Društva dvojčkov Slovenije
iz Zgornje Velke.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVICA IZ GIMNAZIJE PTUJ
Prva generacija dijakov špotnega oddelka ptujske gimnazije
je bila v zimskem smučarskem taboru na Voglu
v šolskem letu 1998/99 so
učenci osmih razredov, ki so i
ustrezen uspeh in se intenz
ukvarjajo s športom, prvič vpis
športni oddelek Gimnazije F
Ta novost je dobrodošla za diji
perspektivne športnike in tudi
širše okolje kot spodbuda k v
popularizaciji in kvaliteti špof
ptujski občini.
Učni program, ki ima večje šte
ur šporme vzgoje in je popolm
usklajen z učnim načrtom za gin
zijce, omogoča tudi usklajevanje
skega urnika s treningi dija
Načrt predvideva izvedbo vsaj i
ga specializiranega špormega tal
v šolskem letu. Dijaki prvega šp
nega oddelka ptujske gimnazij
imeli zimski športni tabor na Vi
od 9. do 13. januarja. Cilj taboi
bil, da se dijaki spoznajo in osvi
osnovne smučarske veščine,
gram so izdelali profesorji špo
vzgoje.
Po namestitvi v brunarici "Bi
se je začelo zares. Po uvodnem t
ranju smučarskega znanja so bil
jaki razdeljeni v dve skupini. V;
skupino, ki jo je vodil prof. L
Beranič, so bili vključeni dijali
so prvič stali na smučeh ali pa je
njihovo smučarsko znanje
skromno, ker še niso smučali
strokovnim vodenjem. V drugi
pini, ki jo je vodil prof. Igor So
pa so bili dijaki z višjim niv
smučarskega znanja. Po petih i
vadbe je bil napredek vsakega I
meznika očiten. Nekateri dijal
bili s svojim napredkom tako 2
voljni, da so sklenili, da se bed
sedaj naprej bolj posvečali tuc
športni panogi.
Večeri v gorski koči so mine^
sproščenem vzdušju, ob druža
igrah, razgovorih in ob spoznav
sošolcev in samega sebe v
gačnem, planinskem okolju.
Zaključna analiza tabora je I
zala, da so vsi dijaki napredo^
svojem smučarskem znanju. C
so tabor ocenili zelo pozitiv
željo, da bi bilo takih oblik še
Izvedbo tabora so s svojimi pr*'
ki podprli starši dijakov špor*
oddelka Gimnazije Ptuj, saj šo
dobi namenskih sredstev za iz^
špormih taborov.
Brane RokB
SLOVENSKA BISTRICA / BISTRIŠKE MESNINE
Konkurentu v mesni
industriii /e veiplastna
Nova podoba Bistriških mesnin, podjetja z 58 zaposlenimi, bo odslej krog, v katerem bosta le črki BM,
brez prašička v sredini, kot je bilo doslej. Kljub temu da je žival čisto simpatična in je hkrati simbol za do-
bro domačo hrano, pa ga tisti, ki mesa ne uživajo, odklanjajo, smo izvedeli ob predstavitvi nove podobe
njihove blagovne znamke.
Na lanskem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so Bistriške mesnine za kakovost svojih treh izdel-
kov (šunkarico, hrenovko v naravnem črevu ter kranjsko klobaso) prejele bronasto medaljo. To jih obvezuje,
da za kakovost svojih mesnih izdelkov skrbijo še naprej. Med njihove najbolj znane suhomesne proizvode sodi
"pohorska bunka" in njeno ime nameravajo v letošnjem letu zaščititi. "Pri raznih mesarjih se za ta suhomesni
izdelek že pojavljajo različna imena, tudi "štajerska bunka" in podobno, zato je zadnji čas, da ime tega paradne-
ga konja naše mesne proizvodnje ustrezno zaščitimo," je povedal direktor Henrik Vračič.
Podjetje Bistriške mesnine, ki deluje na lokaciji ob potoku Bistrica od 1967. leta, ko so tam prenovili nekdan-
jo zadružno obrtno klavnico, svoje delovne prostore od 1991. leta dalje intenzivno ureja ter obnavlja. Sedaj je
na vrsti kotlovnica, v zadnjem času so dogradili tudi zorilnico za pohorske bunke, tako da jih lahko sedaj delajo
vse leto. Za pohorske bunke potrebujejo boljši kos mesa: svinjsko stegno, lahko je tudi del plečta ali pa svinjski
vrat. Izbrane kose dajo najprej v suhi razsol, po določenem času še v mokrega, nato pa v goveje črevo. Pred
dimljenjem ali termično obdelavo mora odležati 48 ur. Po termični obdelavi se pohorske bunke pet tednov
sušijo v zorilnici, naravno sušenje na zraku pa traja dva polna meseca. Do nedavnega so bunke sušili v prosto-
rih stare šole v Šmartnem na Pohorju, ker pa ta zgradba sodi v stečajno maso podjetja EME, imajo s sušenjem
na zraku nekaj problemov.
Svoje mesne ter delikatesne izdelke prodajajo v Slovenski Bistrici, nekaj v lastni prodajalni, drugo pa v mreži
trgovskega podjetja Planika v Mariboru, Celju, Ptuju, Šmarju pri Jelšah ter Slovenskih Konjicah. V Slovenski
Bistrici zalagajo vse družbene prehrane, v okolici pa tri bolnice: ptujsko z mesom, mariborsko z mesnimi iz-
delki in Vojnik z vsem.
Vida Topo/ovec
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
20
Petek, 12. februar 1999 - TEDN|||
VINOGRADNIKOM IN VINARJEM V PREMISLEK / ZAKAJ NE RANFOL
Vet smelosti in inovativnosti pri trženju vina
K pisanju tega članka me je vzpodbudilo vsega priznanja
vredno prizadevanje kmetijske svetovalne službe, zlasti s
področja vinogradništva in vinarstva, ki v zimskih mesecih or-
ganizira najrazličnejše oblike izobraževanja vinogradnikov in
drugih pridelovalcev grozdja in vina. K temu sodijo tudi že zelo
razširjena ocenjevanja vinskega letnika po posameznih vino-
rodnih območjih, kar vse prispeva k večji strokovnosti nege,
ponudbe in kulture pitja vina. Prav je tudi, da se pravočasno,
zimski čas pa je kot nalašč za to, odločamo vsi tisti, ki imamo
namen obnoviti ali dosajevati svoj vinograd, katero sorto bomo
posadili, da ne bomo za desetletja dolgo storili napake.
Z vsakim dnem smo potrošniki
vse bolj izpostavljeni vsem
mogočim ponudbam življenjskih
in drugih potrebščin. Pri tem se
mediji in drugi poslužujejo vseh
mogočih, bolj ali manj uspešnih
prijemov. Tudi vinogradništvo
oziroma vinarstvo z vse večjo in
široko ponudbo vina na-
jrazličnejših sort in zvrsti ni
izvzeto. Nasprotno! Vinograd je
trajni nasad in zlasti napake pri
izbiri sort so navadno zelo težke,
saj se tu ni mogoče prilagajati
modnim muham ali pa z velikimi
napori in dodatnimi stroški. Zato
pa je odločitev pri obnovi vino-
grada zelo težka in odgovorna! K
tej odločitvi bi želel na osnovi
svojih dolgoletnih izkušenj v vi-
narstvu, trženju vina in pri obno-
vi vinogradov prispevati nekaj
misli, ki naj komu pripomorejo,
da bo smeleje in z več samozaves-
ti zasadil svoj vinograd.
Po svoje so rešili problem
ponudbe in trženja vina v Franci-
ji, Italiji, Španiji, Nemčiji in še bi
jih lahko naštevali. V trženju
vina so daleč pred nami. Svoja
vina s svojstvenim tradicional-
nim ponosom poimenujejo po
pridelovalnih rajonih, širših ali
zelo ozkih pridelovalnih okoliših
in le redki in v zelo malem obse-
gu po sorti. Že nekaj desetletij
smo se pridelovalci in stroka v
Sloveniji odločili, da postopamo
usmerimo svojo ponudbo vina z
označevanjem širšega ali ožjega
območja (provenience), kot so
haložan, jeruzalemčan, Ijuto-
merčan, mariborčan in druga.
Ugotavljamo pa, da se od tega vse
bolj oddaljujemo. Vse bolj se po-
javljajo polnitve in analogno
temu označbe čistih sort vina.
Samo po sebi ni to nič slabega,
vendar se oddaljujemo od že vpel-
jane tradicije ponudbe vina tistih
dežel, kjer je "vinopitje" doma in
kjer je ta ponudba tržno zanimiva
in finančno učinkovita. Doka-
zano je namreč, da je pokušnja
vina tradicija nekega naroda in je
še kako potrebna, da ostanejo
določeni okusi vina posameznih
pokrajin v bistvu enaki na dolgi
rok in se lahko razlikujejo le po
bolj ali manj kakovostni vinski
letini.
Občudovanja vredni so vino-
gradniki in vinarji Dolenjske.
Njihova vina se je pred trideseti-
mi in več leti smatralo za nekako
drugorazredna. Pa so se Dolenjci
ob ustanovitvi zaščitne znamke
slovenskih vin 1969. leta odločili,
da bodo pri podeljevanju zaščitne
znamke svojemu cvičku upo-
rabljali le rdečo barvo. To je že
takrat in še sedaj pomeni nižjo
kakovostno stopnjo vina. In kaj
so s tem dosegli do sedaj in kaj
lahko ugotavljamo? Na policah
naših trgovin so cenovno v isti
vrsti z rizlingi, pinoji, pa tudi sil-
vanci in drugimi sortami vina.
To pa je rezultat vztrajanja pri
strokovnih in poslovnih odločit-
vah in spoštovanju tradicije.
Ob tej priložnosti bi rad opozo-
ril na nekatere domače sorte
vinske trte, ki jih pod na-
jrazličnejšimi imeni najdemo v
starih, že izrojenih vinogradih.
Pa so bile nekoč izredno močno
zastopane v sortimentih
haloškega vinorodnega okolišča.
Sedaj jih skoraj hote puščamo po-
zabi, kar bi lahko bil izziv vino-
gradniški stroki, da se to ne bi
zgodilo. Tako je bila nekoč v Ha-
lozah zelo - manj pa v sedanjem
času - razširjena vinska sorta ran-
fol ali tudi bela fanfolina imeno-
vana. Sorta ni nič kaj posebnega.
Daje prav prijetno vino s sicer
nižjo stopnjo alkohola in manj
izraženimi sortnimi značilnostmi
kot favorizirane moderne in no-
vejše sorte. Nekaterih bo čez čas
skoraj preveč v naših vinogradih.
To sorto sem izpostavil v razmis-
lek vinogradnikom in vinarjem
zategadelj, ker smo Ptujčani edi-
ni, ki bi lahko na trgu nastopili s
to sorto, po mojem trdnem
prepričanju tudi zelo uspešno.
Potrošnik danes ne išče v vinu le
opojnosti in dodatnega vira ener-
gije, kar mu dajejo visokokako-
vostne sorte. Išče predvsem lahka
in pitna vina, kakršna pa mu lah-
ko ponudimo s sorto ranfol.
Svoje razmišljanje o tej sorti
razvijem z namenom, da si bi
trsničarji sedaj, ko je čas za to,
priskrbeli cepiče in jo imeli v
svojem sortimentu že letos.
Škoda, da ni povsod v Halozah
uvrščena med priporočene sorte.
Po mojem globokem prepričanju
delamo tej sorti veliko krivico, da
je ne cepimo in sadimo v večjem
obsegu.
Sorta ranfol ni izbirčna za tla in
dobro uspeva tudi na lapornatih
tleh. Rodi redno in obilno.
Upoštevati pa je treba ob rezi us-
trezno vzgojno obliko, da ji omo-
gočimo dovolj zračnosti in svet-
lobe v vegetaciji. Grozdje zori
pred laškim rizlingom in se
umešča v trgatveni čas takoj za
sorto beli pinot in sauvignon. Se-
veda morajo trsničarji upoštevati
vsa določila glede selekcije in je-
manja cepičev, kot to velja za vse
druge sorte.
Ni moj namen peti preveč hvale
tej - rečem lahko - edinstveni beli
sorti grozdja, uveljavljeni na
našem območju že najmanj iz
rimskih časov. Ptuj je bil tal
pomembno gospodarsko in I
turno središče in najverjetneje
naključje, da je bilo fanfole
jveč prav v njegovem vi
rodnem zaledju, Halozah. M(
mo si prizadevati, da bora(
našimi slovenskimi vini vse I
izpodrivali uvožena in cen
vina z juga. Nadomestiti jih i
rajo domača DEŽELNA VIN
Pridelovati deželna vina z vise
kakovostnimi sortami, kot so
noji, silvanci, chardonna
rizlingi, zaradi omejenih koli
grozdja ekonomsko ne vzd
Rezervirajmo jih rajši za bolje
tegorizirana in cenovno vis(
vrednotna v buteljke ali dr
steklenice napolnjena vina.
Jani G6
Ranfol. Ilustracija iz knjige
L. Hrčka in Z. Korošec Koru-
za Sorte in podlage vinske
trte. SVA Veritas, Ptuj 1996,
str. 134
MALA VAS / 50 LET GASILSTVA
Osrednie slovesnosti luli/a
Prostovoljno gasilsko društvo Mala vas je bilo ustanovljeno 8.
januarja 1949. Ob ustanovitvi je štelo 21 članov, danes pa je v
društvo vključenih 54 članov, 24 članic, 10 mladincev in 12
pionirjev.
V soboto, 6. februarja, so se
zbrali vsi člani društva na jubi-
lejnem, 50. občnem zboru. Pre-
gledali so delo preteklega leta,
ki je bilo za gasilce živahno vse
leto, saj so organizirali so tradi-
cionalno pustno prireditev, pri-
reditev ob materinskem dnevu,
promajski kres s piknikom in
gasilsko tekmovanje za pre-
hodni pokal Male vasi. Vse leto
so tri gasilske desetine tekmo-
vale na raznih gasilskih tekmo-
vanjih in si pridobile 32 poka-
lov. Že drugo leto zapored je
članska "A" desetina dosegla 1.
mesto v ligi, ki jo organizirata
GZMO Ptuj in GZ Gorišnica.
Na tekmovanju so zelo uspešne
tudi članice "B", saj so že drugo
leto zapored tekmovale na
državnem tekmovanju.
V jubilejnem letu si je društvo
zadalo velike naloge. 19. junija bo
v Mali vasi srečanje članic po-
dravske regije. Dan kasneje bo
društvo organiziralo 4. gasilsko
tekmovanje za prehodni pokal
Male vasi. Na jubilejni prireditvi
17. julija bo društvo v sklopu GZ
Gorišnica organiziralo taktično
vajo in srečanje veteranov. 18. ju-
lija pa bo osrednja slovesnost ob
50-letnici PGD Mala vas in tretji
3. dan gasilcev GZ Gorišnica. Na
tej slovesnosti bo društvo predalo
namena novo gasilsko vozilo
Marcedes.
F. Domanjko
Od 21 ustanovnih članov jih danes živi še trinajst In vsi so se udeležili jubilejne slovesnosti.
Foto: Laura
Nagradno turistiino
vprašanje
Ptuj in okolica bosta od 6. do
16. februarja bolj ali manj živela
v pustnem razpoloženju. Od 13.
do 16. februarja bodo potekali
fašenki in pustne prireditve
tudi v okolici: v Cirkulanah,
Markovcih, Cirkovcah, Dornavi
in Vidmu. Osrednja ptujska
pustna prireditev pa bo 14.
februarja ob 14. uri, ko naj bi se
na ptujskih ulicah in trgih zbra-
lo tudi do 45 tisoč obiskoval-
cev, če bo vreme lepo.
21. februarja bodo ponovno
praznovali turistični vodniki.
Letošnji praznik bo že osmi, kajti
leta 1991 so ta dan pričeli praz-
novati tudi slovenski vodniki. S
tem dnevom pa se je pričela tudi
naša rubrika "Nagradno turistično
vprašanje". Že po tradiciji bodo
ob svetovnem dnevu turističnih
vodnikov ptujski vodniki organizi-
rali brezplačen ogled nekaterih
ptujskih zanimivosti. Vabilo za
ogled bomo objavili v prihodnji
številki Tednika.
Tudi cerkev sv. Roka, ki je
podružnična cerkev minoritskega
samostana in sodi v skupino
ptujskih cerkva, za naše zveste
sodelavce ni bila pretrd oreh.
Osemdeset pravilnih odgovorov
smo prejeli. Prepustnici ptujske-
ga kurentovanja sta prejeli Dam-
jana Galun iz Podvincev 71/a,
Ruj, in Ivanka Kovačič, Ulica Nl-
kole Tesle 15, 2325 Kidričevo.
Čestitamo!
Cerkev, po kateri vprašujemo
danes, stoji v vasi, ki se nahaja 7
km vzhodno od Ruja. Vas se
omenja leta 1322 v salzburškem
urbarju, to območje pa naj bi bilo
poseljeno že v 11. in v prvi polovi-
ci 12. stoletja. Po razlagi Simona
Povodna naj bi se naselje v
zgodnjem srednjem veku imeno-
valo Trnova, po ljudskem izročilu
je to naziv za kraj, zarasel s
trnjem in grmičevjem. Cerkev se
nahaja na zemljišču, ki je nekoč
služilo kot pokopališče. Dr. Fran-
ce Kovačič v zgodovini lavan-
tinske škofije navaja, da je bila
cerkvica zgrajena že leta 1519. V
nemirnem 16. stoletju je bila ver-
jetno poškodovana zaradi napa-
da Turkov. Arhivski viri iz 17. st
letja pričajo, da je bila patron c(
kve vikariatska cerkev sv. Ožbi
ta izven Ruja, zavetništvo in za
topanje pred javnimi oblastmi |
so imeli lastniki gradu, ki dam
velja za najlepši baročni ravnins
dvorec na Štajerskem. V 1. pol
vici 18. stoletja so podrli staro k
pelo in cerkev na novo pozidali
Nagradi za pravilen odgovor s
spominek Ruja in katalog turi
tične ponudbe Ruja in okolic
Odgovore pričakujemo v ure
ništvu Tednika do 19. februarj
Foto: Črtomir Goznl
PTUJ / PROMOCIJSKA KASETA MLADE PEVKE
Venera prepeva o ljubem
Glasbeno kariero so ji napovedali že, ko je bila v zibki - že kot
dojenček je bila kričav in glasen otrok. Napovedi so se ures-
ničile in osnovnošolka Vlasta Mere, z glasbenim imenom Ve-
nera, je postala pevka. Prvič se je javno preizkusila na TV ka-
raokah z Dejo Mušič, kjer se je odlično odrezala in si pridobila
nekaj odrskih izkušenj, naslednji korak so bile lastne skladbe,
ki so pred časom zagledale luč sveta na promocijski kaseti.
Čisto prava kaseta in najverjet-
neje zgoščenka se bosta znašli na
glasbenih policah prav kmalu,
kajti Venera mora šestim doslej
posnetim skladbam dodati še
kakšno novo. Vse njene pesmi so
posnete v dance ritmih. Pravi, da
najraje prepeva o ljubezni in s
tako vsebino se predstavlja na
promocijski kaseti, ki sicer ni na-
prodaj, ampak jo Venera kar
sama podari na nastopih in
predstavitvah.
Naj ti bo lepo, Daj zapri oči,
Macho iz sanj, Zdaj je čas. Ko
zrasteva in Spet zvonovi pojo so
pesmi mlade ptujske pevke Vene-
re, ki je za zadnjo božično pesem
posnela tudi prvi video spot. Pi-
sec besedil Venerinih pesmi je
Janez Hvale, Tomaž Stradovnik
jim je dodal glasbo in aranžma,
Venera pa se je kar najbolj potru-
dila in jih posnela v studiu Marti-
na Lesjaka Stayerc v Rušah. Za
sabo ima že nekaj nastopov po
Sloveniji, prepevala je na obeh
otroških prireditvah Za male in
velike na Ptuju, večkrat nastopa
tudi v družbi plesalcev, svoje ]
mi pa je predstavila na števil
radijskih in televizijskih po
jah.
Pevka Venera je osmošo
obiskuje OŠ Breg in šola ji
dobro od rok. Glasba je njena
lika ljubezen že dobri dve let
iz majhnih glasbenih kora
želi narediti večje, še uspešne
želi postati pevka, znana v
venskem merilu. Pri njenem g
benem ustvarjanju ji stoji ob s
ni cela družina, še posebej pa
Zvonko, ki jo spremlja povs
kjer občinstvu predstavlja s\
pesmi. Družina Mere je dom
Povodnovi ulici 10 na Ptuju, 1
je na domači telefonski štev
782-816 mogoče dobiti tudi
nero, jo kaj povprašati in ml
pevko povabiti na nastop.
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
Športne novi€e
KOŠARKA •
8. krog rekreaiiiske lige
Potekajo sklepni boji v obeh tekmovalnih skupinah
za čiraboljša mesta pred končnico. Edino, kar je
znano, je, da sta dve koli pred koncem prvaka svojih
skupin ekipi Oračev in Veteranov.
Rezultati 8. kroga: skupina A: Policija Ptuj - Talum
60:54 (29:27), Majšperk - Cirkovce 78:62 (31:32);
skupina B: Ptujska Gora - Kidričevo 37:66 (23:31),
Veterani - Dornava center 71:56 (28:31).
Lestvica strelcev: 1. Boštjan Kostanjevec (Veterani)
221 košev, 2. Jože Kolarič (Policija) 199 košev, 3.
Matjaž Frangež (Cirkovce) 155 košev, 4. Emil Golob
(Dornava) 130 košev, 5. Izudin Kanlič (Veterani) 122
košev.
Radko Hojak
morn
Juršiniani uspešni v Avstriji
Mladi judoisti J K Juršinci so se udeležili tekmovan-
ja v Avstriji in devetčlanska ekspedicija se je vrnila s
šestimi medaljami.
Pri dekletih je prvo mesto v kategoriji do 30 kilogra-
mov osvojila Klavdija Ljubeč, Martina Fras pa je
bila v kategoriji nad 60 kilogramov tretja. Fantje so
bili še uspešnejši, saj so osvojili eno prvo in tri tretja
mesta. Prvo mesto je v kategoriji do 30 kilogramov
pripadlo Reneju Gabrovcu, tretji pa so bili Peter Ku-
harič do 40 kilogramov, Denis Hrga do 50 in Roman
Matjašič do 66 kilogramov.
Dani/o Klajnšek
NOGOMET •
Aluminij • Železniiar 0:2/0:1/
Nogometaši Aluminija so odigrali v okviru priprav
na prvenstvo še drugo prijateljsko srečanje. Tokrat so
gostili drugoligaša Železničar iz Maribora. Po zas-
neženem igrišču so nogometaši obeh moštev prikazali
dokaj kvaliteten in dinamičen, predvsem pa borben
nogomet. Več od igre in tudi priložnosti za dosego za-
detka so imeli domači nogometaši, a so bili sila nes-
pretni. Kar ni uspelo nogometašem Aluminija, je us-
pelo gostom, ki so praktično iz svojih edinih pri-
ložnosti dosegli dva zadetka.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS •
Petovia - Šampionka 3:6
Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so od
srečanja s Šampionko pričakovale zmago, ki bi jih
približala uvrstitvi v končnico tekmovanja za naslov
državnih prvakinj, a jim žal ni uspelo. Dve zmagi
Goličeve in ena Zalezinove so bile premalo.Posamez-
ni izidi: Steblovnikova - Sivčeva 0:2, Goličeva -
Bajčeva 2:0, Zalezinova - Halasova 0:2, Goličeva -
Sivčeva 2:0, Steblovnikova - Halasova 1:2, Zalezinova
- Bajčeva 2:1, Goličeva/Zalezinova - Halasova/Sivčeva
1:2, Goličeva - Halasova 0:2, Zalezinova - Sivčeva 0:2.
2. SNTL - MOŠKI •
Partizan Zalog - Petovia 6:2
Namiznoteniški igralci Petovie so v 7 krogu druge
lige gostovali v Zalogu in srečanje z domačim Parti-
zanom izgubili, čeprav je bilo srečanje bolj izenačeno,
kot kaže rezultat.
Posamezni izidi: Žad - Janžekovič 2:1, Smrekar - M.
Zafošnik 2:1, Žitek - G. Zafoštnik 0:2, Smrekar -
Janžekovič 2:0, Žad - G. Zafoštnik 0:2, Žitek - M.
Zafoštnik 2:1, Smrekar/Žitek - Janžekovič/ G.
Zafoštnik 2:0, Smrekar - G. Zafoštnik 2:1.
Danilo Klajnšek
Šport mladih
STRELSTVO •
Ekipni zmagovalci
OS Dornava in
Juršinci
v organizaciji Športnega zavo-
da Ptuj je Strelska družina Ptuj
izvedla medobčinsko prvenstvo
osnovnih šol v streljanju z
zračno puško. V kategoriji učen-
cev je ekipno zmagala Dornava
v sestavi Matjaž Vrtič, Matej
Janžekovič in David Fric s 470
kr., druga je bila Oš Olga Meglič
462 kr., tretja OŠ Juršinci 455
kr., četrta OŠ Olge Meglič IL
Posamezno: 1. Matjaž Vrtič,
Dornava, 168 kr., 2. Simon Si-
monič, Juršinci, 166, 3. Aleš
Šprah, Olga Meglič, 162, 4. Da-
vid Brodnjak, Olga Meglič, 160,
5. David Fric, Dornava, 158.
V kategoriji učenk so zmagala
dekleta iz OŠ Juršinci v sestavi
Alenka Plohi, Nina Pavlin in
Saša Cafuta s 483 kr., druga OŠ
Olge Meglič 381 kr. in 3. OŠ
Olge Meglič II 365 kr. Posamez-
no 1. Saša Cafuta, Juršinci, 162
kr., 2. Nina Pavlin, Juršinci,
161., 3. Alenka Plohi, Juršinci,
160, 4. Tina Horvat, 5. Karmen
Horvat (obe Olga Meglič).
SI
STRELSTVO •
Medobčinsko
prvenstvo srednjih
šol
športni zavod in Strelska
družina Ptuj sta na strelišču
Mladika organizirala me-
dobčinsko prvenstvo srednjih
šol. V kategoriji dijakinj je
ekipno zmagala Ekonomska
šola z ekipo Suzana Berlak, Bre-
da Novak in Jasmina Njivar z
810 kr., druge so bile gimnazi-
jke 806 kr. Posamezno je zmaga-
la Breda Novak, Ekonomska
šola, 341 kr., 2. Staša Benko,
Gimnazija, 337, 3. Suzana Ber-
lak, Ekonomška šola, 291, 4.
Mina Habijanič, Gimn., 257, 5.
Janja Druzovič, Gimnazija. V
kategoriji dijakov so ekipno
zmagali gimnazijci v sestavi
Robi Šimenko, Sebastjan Mol-
nar in Simon Fras z 927 kr., 2.
Strojna šola 895 kr., 3.
Ekonomska šola 848 kr., 4. Stro-
jna II 771 in 5. Gimnazija IL
Posamezno je zmagal Krešo
Kosi, Strojna šola, s 349 kr., 2.
Simon Fras, 343. kr., 3. Sebasti-
jan Molnar, 317., 4. Simon
Gonc, 307, vsi gimnazijci, 5.
Domen Zavec, Ekonomska šola,
302 kr.
ODBOJKA • Mar-
kovci brez težav prvi
v soboto je bilo v dvorani Cen-
ter medobčinsko tekmovanje
osnovnih šol v odbojki za
učence. Nastopilo je pet ekip:
Markovci, Olga Meglič Ptuj,
Kidričevo, Cirkulane in Videm.
Najprej so se omenjene šole po-
merile v dveh skupinah. Zma-
govalki skupin sta igrali za prvo
mesto, drugouvrščeni pa za
tretje. Izidi: Cirkulane - Videm
0:2, Markovci - Olga Meglič 2:0,
Kidričevo - Cirkulane 2:0, Vi-
dem - Kidričevo 2:0. Za 3. mes-
to: O. Meglič - Kidričevo 2:1. Za
1. mesto: Markovci - Videm 2:0.
Ivo Komik
ROKOMET •
Uspeh Ormoiank
v Ormožu je bilo področno
prvenstvo osnovnih šol v roko-
metu za starejše učenke. Izidi:
skupina A: Lj. vrt - Velika
Nedelja 2:14, Ormož - Ljudski
vrt 19:5, Ormož - Velika Nedel-
ja 19:11; skupina B: Središče -
Olga Meglič 14:7, Mladika -
Središče 14:8, Mladika - Olga
Meglič 13:6. Za 3. mesto: Velika
Nedelja - Središče 7:13; za 1.
mesto: Ormož - Mladika 16:9.
Končni vrstni red: 1. OŠ
Ormož, 2. OŠ Mladika Ptuj, 3.
OŠ Središče ob Dravi, 4. OŠ Ve-
lika Nedelja, 5. OŠ Olge Meglič
Ptuj, 6. OS Ljudski vrt Ptuj.
Ivo Komik
Zmagovalni ekipi medobčinskega strelskega tekmovanja.
V zmagovalni fantovski ekipi iz OŠ Dornava so bili (od
leve) Matjaž Vrtič, Matej Janžekovič In David Fric, v ekipi
deklet iz OŠ Juršinci pa Alenka Plohi, Nina Pavlin in Saša
Cafuta.
JUDO / TURNIR ZA SVETOVNI POKAL
Petek drugi
Na turniiju serije A za svetovni pol^al, ki je potekal 6. in 7.
februaija v Soflji, je iz Gorišnice nastopil reprezentant Dami-
jan Petek. Pomerilo seje 300 tekmovalcev iz 20 držav. Dami-
jan je na zadnjem takem turnirju v Baslu v Švici bil tretji.
V Damijanovi kategoriji do
100 kg je nastopilo dvajset
državnih reprezentantov. V
prvem krogu je Damijan z re-
zultatom 10:0 premagal Poljaka
Zimolaga, v drugem krogu prav
tako z rezultatom 10:0 Grka
Tsogasa, v tretjem krogu 10:0
Izraelca Zeevia, za vstop v finale
pa z 10:0 Rusa Emelianenkoja.
V finalni borbi je bila želja po
najvišji stopnički prevelika, po-
pustila je koncentracija, kar je
izkoristil Romun Floricanuju in
skoraj dobljeno borbo Petka iz-
boril v svojo korist, Damijan pa
je dosegel odlično drugo mesto.
Tekmovalci JK Gorišnice z os-
vajanjem medalj na takih in po-
dobnih tekmovanjih dokazuje-
jo, da je judo šport, s katerim se
lahko občina po razvitosti pri-
merja s katero koli občino v Slo-
veniji.
Miran Petek
Damijan Petek po uspešni
operaciji dr. Aljoša Toša
postaja tekmovalec, kot je
bil pred poškodbo
Mladi judoisti iz Juršincev s trenerjem Jožetom Marinom.
Foto: Laura

i^etek, iz.jetmiar yyyy - TEONll
lA RJOVEDItlLO
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če
vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Mer-
kurja Ptuj podarili zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Vivian - 2 Alive, je ugo-
tovila tudi Sanja Tatan, Mihovci 10 b, Velika Nedelja. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo
Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 18. februarja.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Aha, drgoč
se nas je zima spunla, nam poslala
malo snega, leda in tudi teinperatur,
ki segajo pod ničlo. Toto pismo sen
vam napisa v pondelek, gdo smo se
vsaj enkrat na leto spomijali vejkega
pesnika Frančeka Prešernovega, šli
smo se malo kulture in nasploh
meli, vsaj tisti, ki v šolo in službo
hodijo, prosti den. Vete to je tak, da
jaz in drugi moji kmečki sotrpini ob
različnih proznikih nemremo
kravam in drugim iivolim voščiti
prazničnega razpoložeja, pač pa jim
je treba tak kak vsoki den papico
pripraviti, gnoj skidati in druge
zadeve porihtati.
Vete, da srna si mija s Prešernom
skoro rrmlo v ilohti: obodvo rada
pišema, pa tudi žensk in vina ne
sovrožima. Kak zgodovina provi,je
bija France hd)itelj dobre kapljice in
ženskih oblin. Zato mamo zaj tudi v
himni svoje nove držove Slovenije
gorice, vino, lepe Slovenke in tak
dale naprej. Pa naj živi Prešeren in
vsi, ki tak mislimo, kak je un napisa
v svoji znameniti Zdravljici: Dokaj
dni naj živi Bog, kar nas dobrih je
ljudi!
Pisa mi je Janža v zvezi z izjavami
nadškofa Rodeta. Tak provi: "Lujs,
kaj ti misliš o vsem tem, kokšne
oslarije kloti prvi mož katoliške
cerkve o rmšem šolstvi, dresiranih
nemških ovčarih, o naši posvetni
oblasti in mlodi držovi nasploh?
Moren ti povedati, da sen vernik, pa
mi vseeno ob Rodetovih izjavah pri-
tisk narose do tiste mere, ke me
začne nekam tiščati. Včosik smo
rekli, da je bila cerkev ločena od
držove, zaj pa so cerkveni predsto-
jniki hujši kak včosik partijski sek-
retarji. Lujs, povej, kaj misliš. Te
lepo pozdrovlam in bralce Tednika
tudir
Janža, ne ven, ka ti naj rečem.
Tudi meni se ne dopodne tota nova
cerkvena politika, ki z bogom skoro
nema več ruč skupnega. Gre za čisto
borbo za oblast, za premoženje, za
kršenje desetih božjih zapovedi s
strani cerkve in ne vem, kaj ti naj še
vse rečem. Hvala Bogi, ke mamo v
našifari pametnega župnika, kije
javru) povedo, da se ne strinja s svo-
jim šefom Rodetonu Ob tem vidimo,
da se tak kak v posvetni tudi v božji
oblostiglih preveč ne ljubijo med se-
boj.
Uspešnost pesmi je povezana s prodajo
male plošče ali kvečjemu albuma, pri
čemer je vse skupaj povezano z rekla-
mo. Velike glasbene založbe vlagajo v
reklamo neverjeten denar, vendar denar
pametno nalagajo, saj imajo ob koncu
poslovnega leta neverjeten in po mojem
mnenju prevelik dobiček na račun svojih
odličnih glasbenikov.
52-letna diva CHER je s komadom Belie-
ve osvojila vse pomembnejše glasbene
lestvice, doskoteke in vse ljubitelje dobre
sodobne plesne glasbe. Novi projekt ne-
verjetno popularne pevke je še en sodo-
ben plesni komad z naslovom STRONG
ENOUGH	vprašanje pa je, ali
bo komad zares dovolj glasbeno
"močan", da bo prepričal tudi vas, da se
ponovno odpravite na plesišče.
VENGABOVS so obiskovalce diskotek
zabavali s hitoma Up and Dov^n In We
Like to Party. Nič presenetljivo novega
nam skupina ne predstavlja v komadu
BOOM BOOM BOOM BOOM saj
tudi ta temelji na bolj ali manj znanih ple-
snih osnovah.
Trio THE FUGEES sestavljajo tri velike
rap zvezde: Pras Michel, Wyclef Jean in
Lauryn Hill. PRAS je lani osvojil pos-
lušalce s komadom Ghetto Supastar. Ta-
lentirani raper v novem kvalitetnem ko-
madu WHAT'CHA VVANNA DO
ponuja prav vse, kar pripada mehkemu
komercialnemu rapu.
FAITH EVANS je bila žena ubitega raperja
Notoriousa B.I.G.-ja in je predlani v nje-
govo čast skupaj s Puffom Daddyem &
112 zapela pesem Tli be MIssing you.
Novo sodelovanje med pevko in raper-
jem je pesem ALL NIGHT LONG
ki se vrača h koreninam r&b glasbe.
Ameriška pevka SHANICE je množice
osvojila s svojo lepoto In zabavnim ko-
madom I Love your Smile. Glasbeno zre-
lejša pevka ponuja komad WHEN I CLO-
SE MY MIND ki sledi r&b mod-
nim smernicam.
DRU HILL se še zmeraj odlično držijo
lestvic s komadom How Deep is your
Love. Ameriški kvartet predstavlja soul
balado THESE ARE THE TIMES
ki ima v besedilu nekaj čudo-
vitih ljubezenskih kitic.
GEORGE MICHAEL je zares uspeval, ko
je lani novembra izdal dvojni album
uspešnic Ladies & Gentlemen, ki se pro-
daja kot med. Izredni vokalist tokrat so-
deluje z MARY J. BLIGE v glasbeno
zahtevni skladbi AS	ki jo je
v originalu pel Stevie VVonder.
Ameriška pevka MARIAH CAREY je pred
mesecem dni zapeljala za eno noč igral-
ca Matta Dillona in to je bilo dovolj, da ga
je zapustila seksi igralka Cameron Diaz.
Osvajalna gospodična CAREV bo osva-
jala tudi s fantastičnim vokalom v popev-
ki I STILL BELIEVE ****, ki je
odlična priredba hita pevke Brende K.
Irski kvartet THE CORRS slavi kot naj-
lepša glasbena skupina na svetu in sku-
pina, ki dela glasbo povsem po mojem
okusu, saj sta njihovi zgoščenki Forgiven
not Forgotten in Talk on Corners več kot
odlični. THE CORRS igrajo in prepevajo
karakteristično pop/rock skladbo RUNA-
WAY	ki je na novo izdana in
prirejena pod producentstvom skupine
Tin Tin Out.
Švedska skupina THE CARDIGANS je
zaslovela s pesmijo Love Fool iz filma
Romeo & Julia. Obetajoči kvartet pred-
stavlja odlično pesem ERASE/REVVIND
ki je nova pop klasika ter
postavlja tudi nove pop norme.
Ameriški rocker JOHN MELLANCAMP je
v karieri posnel že kar osemnajst albu-
mov. JOHN se je izkazal v komadu TM
NOT RUNNING ANYMORE	ki
gre hitro v uho.
METALLICA so izdali dvojni album Gara-
ge Inc., na katerem so same predelave
starih heavy metal hitov. Stari mački pa
so tokrat obdelali komad WHISKEY IN
THE JAR ki so ga v originalu iz-
vajali Thin Lizzy.
David Breznik
KOLO
Moje kolo je umazano v garaži.
Ker ni novo, sem pozabila nanj,
kot da ni važno.
Za svoje kolo je potrebno skrbeti,
drugače ga začne vse srbeti
od umazanije in prahu.
Ko kolo je novo,
se sveti in blešči,
kasneje pa od njega že vse visi.
S kolesom se v šolo pripelješ
in kasneje še domov se odpelješ.
Marcela Kmičar, 6. a,
OŠ Cirkovce
MOJ NOVI DOM
Sem orhideja. Živim v cvetličarni.
Nekega dne so me prišli kupit
družina Krajnc. Ko so plačali, so me
odpeljali v svoj dom. Imenovala sem
ga Moj novi dom. Z veseljem so me
zalivali in imela sem tudi dovolj
svedobe in toplote. Družina Kranjc
me je vedno puščala samo doma, ker
so odšli v službo. Tako se je dogajalo
dan za dnem, jaz pa sem postajala
vedno bolj žalostna. Od žalosti so mi
cvetovi odpadali in listje je ovenelo.
Nekega dne so domov prinesli mla-
do muco, ki so jo poimenovali Mika.
Ko sva bili z Miko sami doma, se je
z mano igrala in me žgečkala. Zdaj
nisem bila več osamljena in žalost-
na, saj sem dobila prijateljico. Moji
listi so postajali vedno temnejši in
mehkejši. Cvetovi so mi spet začeli
cveteti in postala sem najlepša
lončnica na svetu.
Tjaša Gašljevič, 3. r.,
OS Hajdina
V KNJIŽNICI
Po pouku sem odhitela v šolsko
knjižnico. Pritekla sem do vrat in
potrkala. Ko sem nekaj trenutkov
čakala pred vrati, da se mi bo kdo
oglasil, sem brez povabila vstopila.
V knjižnici ni bilo nikogar, na mizi
pa sem zagledala listič, na katerem
je pisalo: Pridem čez deset minut.
Za sporočilo se nisem zmenila, am-
pak sem odšla iskat knjigo. Ko sem
že nekaj časa brskala po knižni poli-
ci, sem zaslišala ropot. Ozrla sem se
proti kraju, od koder je prihajal nez-
nan vzrok. Videla pa nisem ničesar.
Stopila sem tri korake bližje. Zagle-
dala sem lepotico, ki je brskala po
knjigah. Vprašala sem jo: "Kdo si?
Kaj delaš tukaj?" "Sem Urška," mi je
odgovorila lepotica," in iščem odgo-
vor na vprašanje, kako naj uidem
povodnemu možu. Verjetno ne ra-
zumeš," je nadaljevala Urška, "od
tiste usodne nedelje, ko me je odpel-
jal v svoje podvodno kraljestvo, še
nisem videla žarečega sonca in ne
vonjala cvetlic. Sedaj pa mi je p(
vodni mož dal priložnost, da m
zbežim. Poiskati moram izhod
Prešernovih delih!" "Pomagala
bom!" sem vzkliknila. "Gotovo
trda prede pri povodnem možu
sem govorila med brskanjem p
knjigah. Takrat pa sem zagledal
knjigo Poezije. Pobrskala sem p
lepo vezeni knjigi in zagledala pi
sem Povodni mož. "Urška, pogle
kaj sem našla," sem zavpila. Iztrgal
mi je knjigo iz rok in začela bmi
Tedaj je vstopila knjižničarka i
obrnila sem se proti vratom. Ko sei
se obrnila proti mestu, kjer je stal
Urška, sem začudeno obstala. Ni j
bilo več. "Kje je?" sem vprašali
Knjižničarka pa ni vedela, kOj
mislim, zato sem utihnila. Še dan
ne vem, ali ji je uspelo pobegniti a
je še vedno v ujetništvo. Če ji i
uspelo, sem seveda vesela, saj sem
verjetno pomagala.
Tina Vrih, 7. a,
OŠ Cirkovce
TEDNIK - Petek, 12, februar 1999
ŠPORT
/i
MALI NOGOMET / ] SLMN
Poetovio Mila *
STRELCI: 1:0 Klinger /13/, 1:1 Majcen /30/,
2:1 Krajnc /32/, 2:2 Donko /34/, 2:3 Donko /49/,
3^3 Emeršič /50/, 4:3 Emeršič /55/, 4:4 Majcen
/60/.
POETOVIO MILA: Komik, Valentan, Pre-
sečnik, Vesenjak, Maksimovič, Vidmar, Vasič,
Emeršič, Jerinič, Krajnc, Klinger.
Dvoboji Ptujčanov in gostov iz Maribora so bili
vedno zanimivi derbiji. Obe ekipi razpolagata s
kvalitetnim igralskim kadrom in zato je bil prika-
zan nogomet na zavidljivem nivoju. Tokrat so bili
srečnejši nogometaši Luvina, njihovi srečni tre-
nutki pa zadnja minuta prvega in drugega
polčasa. Na oko so v prvem delu imeli več od igre
Mariborčani, vendar so bili konkretnejši domači
nogometaši. Za malce popestritve je v 41. minuti
poskrbel gostujoči trener Darko Križman, ki je
ugovarjal sodnikoma in si prislužil odhod na tri-
bune. Gostje so samo šest sekund pred koncem
srečanja uspeli rezultat izenačiti. Nogometa_em
Mile Poetovio pa ostaja upanje, da bodo v nadalje-
vanju prvenstva zmagali.
Danilo Kiajnšek
2. SLMN - VZHOD •
Tesna zmaga Orkana
Rezultati 12. kroga: Tomaž - FA Maik 7:2, Mi-
zarstvo Širovnik - Železne Dveri 5:0, Marco Polo
- Oplotnica ITT 3.3, DAB Team - Dobovec 4:5,
Orkan Zbelovo - Križevci 4:3, Agrotim Kasko -
Vitomarci Petlja 3:5.
1.TOMAŽ	12 11 O 1 77:31 33
2.	ORKAN ZBELOVO	12 10 O 2 67:37 30
3.	DOBOVEC	12 7 2 3 68:50 23
4.	MIZARSTVO ŠIROVNIK 12 7 O 5 69:54 21
5.FAMAIK	12 6 2 4 70:58 20
6.	VITOMARCI PETUA	12 6 1 5 64:55 19
7.	KRIŽEVCI	12 5 1 6 52:45 16
8.	MARCO POLO	12 4 2 6 47:58 14
limn 4:4/1:1/
9.	OPLOTNICA in	12 4 2 6 49:66 14
10.	DAB TEAM	12 4 O 8 56:66 12
11-. ŽELEZNE DVERI 12 2 O 10 34:66 6
12. AGROTIM KASKO 12 1 O 11 24:92 3
Danilo Kiajnšek
PRVENSTVO ORMOŽA
1.	liga - rezultati 9. kroga: Borec - Vičanci 1:11,
Smoki - Mestna graha Renualt 5:4, SKD - Tomaž
2:6, Pušenci - Mladost 5:5, Joker Ivajnkovci - Ho-
lermuos 1:18, Središče - Daugo Ptuj 4:3.
1.H0LERMU0S	10 8 1 1 56:14 25
2.	TOMAŽ	10	6	3	1	48:20	21
3.	DA-UGOPTUJ	10	7	O	3	46:29	21
4.	SMOKI	10	6	2	2	38:31	20
5.	VIČANCI	10	6	1	3	43:26	19
6.	SREDIŠČE	10	5	2	3	46:30	18
7.	PUŠENCI	9	4	1	4	41:29	13
8.	MLADOST	10	4	1	5	43:36	13
9.	SKD	9	3	1	5	43:45	10
10.	MESTNA GRABA RENUALT 10 1 5 4 30:38 8
11.	JOKER IVAJNKOVCI 10 O O 10 27:72 O
12.	BOREC	10 O O 10 13:65 O
2.	liga - rezultati 8. kroga: Habitus Lukavci -
Cvetkovci Kurant 8:4, Gostišče pri Tonetu - Vi-
nogradništvo Štampar 2:3, Pršetinci - Litmerk
5:2, RTV Kupčič - Kava bar Sima 4:3, Kog - TSO
2:2.
1.	VINOGRADNIŠTVO ŠTAMPAR 8 8 0 0 68:21 24
2.	RTV KUPČIČ	8 7 0 1 48:28 21
3.	GOSTIŠČE PRI TONETU 8 6 0 2 51:19 18
4 KAVA BAR SIMA/-1/	8 6 0 2 49:23 17
5.	HABITUS LUKAVCI	8 4 0 4 48:46 12
6.	TSO	8 2 2 4 24:38 8
7.	PRŠETINCI/-1/	8 2 0 6 24:48 5
8.	KOG	8 116 19:44 4
9.	LITMERK	8 1 1 6 21:52 4
10.	CVETKOVCI KURANT 8 1 0 7 24:57 3
Danilo Kiajnšek
JUDO
Driwm€i mmmhm Š^
Minuli teden sta bili v
Gorišnici in Slovenj Gradcu
državni prvenstvi osnovnošol-
skih športnih društev v judu - v
Gorišnici za mlajše učenke in
učence, v Slovenj Gradcu pa za
starejše deklice in dečke.
GORIŠNICA •
Videmčanke
prvakit\je
v športni dvorani Gorišnica
jje potekalo državno prvenstvo
SSD za mlajše učenke in
učence. Zelo dobro so se odre-
zale tekmovalke šole iz Vidma
pri Ptuju, ki so osvojile naslov
državnih prvakinj med učen-
kamij druge pa so bile učenke
iz OS Juršinci. Pri fantih je
drugo mesto osvojila ekipa OŠ
Gorišnica, peto pa učenci
osnovne šole Martin Kores iz
Podlehnika.
Rezultati - učenke: do 32 kg:
1.	Klavdija Ljubeč^ OŠ Juršinci,
2.	Ines Leopold, OS Dušana Fli-
sa, 3. Ana Močnik, OŠ Prežihov
Voranc, Jesenice, in Talja
Sušeč, OŠ Mislinja; do 36 KG:
1. Mateja Drakšič, OŠ Griže, 2.
Lea Sirk, OŠ Prade, 3. Miša
Save, OŠ Franca Staneta^
Ljubljana, in Špela Božič, OS
Prade^ do 40 kg: 1. Maja Uršič,
III. OŠ Murska Sobota, 2. Doris
Zunič, OŠ Lendava, 3. Mateja
Pečolar, OŠ Šmartno pri Slo-
venj Gradcu, in Brina Solina,
OS Olge Meglič, PtuJ^do 44 kg.
1. Tjaša Vraničar, OŠ Šmarje pri
Jelšah, 2. Pika Mirt, OŠ Krmelj;
3.	Katarina Borovšak, I. OS
Murska Sobota, in Kaja Ma-
nnšek, I. OŠ Slovenj Gradec; do
48 kg: 1. Valerija Četič, OŠ
Šentvid Ljubljana, 2. Mirjana
Cižič, OS Maks Durjava, Mari-
bor, 3. Simona Milošič, OŠ Cir-
kulane, in Neža Prednik, OŠ
Podgorje, Slovenj Gradec; do 52
kg: l.^Maja Junčaj, OŠ ivana
Roba, Šmartno pri Novi Gorici,
^^ Sušeč, OŠ Mislinja, 3.
Edita Brdar, OS Toneta Čufarja,
m'"	kg: 1. Barbara
Murko, OS Videin pri Ptuju, 2.
Lea Benko, I. OS Lendava, 3.
Vanja Čeh, OŠ Maksa Durjave,
Maribor. Ekipno: 1. OS Videm
100, 2. OŠ Xuršinci 95, 3. OŠ
Ivana Roba Šempeter pri Novi
Gorici.
Mlajši učenci: do 30 kg: 1.
Rene Gabrovec, OŠ Gorišnica^
2. Damjan Podgoršek, OS
Gorišnica, 3. Alen Rogan, I. OŠ
Murska Sobota, in Sašo Hosner,
OŠ Franceta Bevka, Ljubljana;
do 34 kg: 1. Boštjan Dervarič,
OŠ Jakobski Dol, 2. Rok Do-
minko, OŠ Turnišče, 3. Mitja
Videm, OŠ Krmelj, in Tadej
Časar, I.OŠ Lendava; do 38 kg:
1. Rok Drev, OŠ Dobrna, 2. Je-
senko Četič, OŠ Šentvid^
Ljubljana, 3. Robi Hajdu, I. OS
Leridava, in Niki Dujc, OŠ Voj-
ke Šmic, Izola; do 42 kg:l. Rok
Drakšič^ OŠ Griže, 2. Jaka Slu-
ga, OŠ Prežihov Voranc^
Ljubljana, 3. Rok Krivec, OS
Toneta Čufarja, Jesenice, in Si-
mon Mohorovič, OŠ Dobrova
Ljubljana; do 46 kg: 1. Luka
Gajšek, OŠ Martina Koresa^
Podlehnik, 2. Roki Ferjan, OS
Ledina Ljubljana, 3. Anej Sirk,
OŠ Prade Koper, in Miha Vaj-
da, OŠ (^rišnica; do 50 kg: 1.
Marjan Šerbinek, OŠ Jakobski
Dol, 2. Daniel Kopič, OŠ Kore-
na, 3. Denis Vajda, OŠ
Gorišnica, in Rok Kos, OŠ
Spodnji Duplek; do 55 kg: 1.
Denis Imamovič, OŠ Frana
Roša, Celje, 2. Matevž Artač, OŠ
Toneta Čufarja, Ljubljana, 3.
Sebastian Sapač, III. OŠ Mur-
ska Sobota, in Tadej Dvoršak,
OŠ Pesnica; nad 55 kg: 1. Uroš
Pliberšek, OŠ Pohorski odred.
Slovenska Bistrica, 2. Denis
Foštnarič, OŠ Gorišnica, 3. Ma-
tevž Verlič, OŠ Malečnik, in
Andrej Šmigoc, OŠ Ljudski vrt,
Ptuj.
Danilo Kiajnšek
SLOV. GRADEC
• Državne
prvakinje iz
Juršincev
v Slovenj Gradcu je potekalo
državno prvenstvo ŠŠD v judu
za starejše dečke in deklice. Na
njem je nastopilo okoli 200 tek-
movalcev iz 64 osnovnih šol iz
vse Slovenije. V Juršincah so
lahko ponosni na svoja dekleta,
saj so se vrnila z naslovom
državnih prvakinj.
To je že tretji zaporedni uspeh
za OS Juršince in v njih je vtka-
no delo Judo kluba Juršinci.
Dobro sodelovanje med šolo in
klubom rojeva stalno dobre re-
zultate in so na dobri poti, da se
razvijejo v močan klub, ko bodo
dekleta in fantje prehajali v
višje starostne kategorije.
Pri učenkah je v kategoriji do
63 kilogramov Andreja Plohi
osvojila prvo mesto, v kategoriji
nad 63 kg pa Martina Fras tret-
je mesto.
Uspešni so bili tudio učenci,
saj so v ekipnem delu osvojili
drugo mesto. V posamični kon-
kurenci je v kategoriji do 46 ki-
logramov prvo mesto osvojil
Denis Hrga, ki je v polfmalu
premagal Danija Rusa iz Dor-
nave, v fmalu pa Pečovnika iz
Slovenj Gradca. Klemen Herga
je bil v kategoriji do 42 kilogra-
mov tretji.
Danilo Kiajnšek
ODBOJKA
Marsel Ptul - Kemmitts 0:3
MARSEL PTUJ: Terbučeva, Prauhartova,
Mohorkova, Žunkovičeva, Blažičeva, Pustos-
lemškova, Vindiševa, Frumnova, Kosijeva,
Lipovčeva, Krebsova, Šeronova.
V derbiju kroga v 1. A državni odbojkarski
ligi odbojkarice ptujskega Marsela niso ponovi-
le dobre igre iz preteklega kroga, vendar je po-
trebno poudariti, da so gostje iz Kopra prikaza-
le izredno dobro igro. V prvem nizu so bile ab-
solutno boljše in so ga dobile po slabih trinaj-
stih minutah. Drugi niz je bil najdaljši in naj-
bolj izenač, v tretjem nizu pa je kazalo, da se
bodo marselovke le pobrale, a so odbojkarice
Kemiplasa znova zaigrale odlično. Rezultati ni-
zov: 8:15,11:15,9:15.
Danilo Kiajnšek
ROKOMET
v: Hedel^ - IIIUUL€ ^oflim 31:22 (17:12)
VELIKA \EDEUA: Kovačec,
Belšak 6, R. Mesarec 2, Trofe-
nik 1, Potočnjak, Kumer 2,
Bezjak 6, Planine 8, Kokol, Pi-
sar 4, A. Mesarec 2, Belec.
Rokometaši Velike Nedelje so
z zanesljivo zmago proti eni
slabših ekip v 1. B državni ligi
obdržali prvo mesto na lestvici.
Gostje iz Ljubljane so bili pres-
lab nasprotnik za domačine, ki
so z dobro obrambo in zaneslji-
vim napadom predvsem v dru-
gih delih obeh polčasov naredili
pričakovano. Tudi ko se jim je v
napadu kdaj pa kdaj ustavilo,
gostje tega niso znali in zmogli
izkoristiti, saj so naredili preveč
tehničnih napak. Domačini so
tako delno popravili slab vtis po
porazu v prvem krogu nadalje-
vanja, ko so nepričakovano v
gosteh izgubili s Krimom.
Zagotovo pa so v vrstah Velike
Nedelje vse misli usmerjene na
sobotni derbi lige z Ormožem,
ki bo v ormoški Športni dvorani.
Ormožani so namreč veliko pre-
senečenje, saj so se z dobrimi
igrami prebili že do tretjega
mesta. Pričakujemo, da bo derbi
korekten, saj kaj drugega ne bi
bilo v interesu nobene ekipe, še
manj pa rokometa na tem
območju.
2. SRL - VZHOD
Pyramidia -
Polet 22:23
(12:10)
PVRAMIDIA: Valenko, M.
Šandor 3, Kelenc, Osterc 4, L
Ivančič 2, Žnidarič 5, F. Šan-
dor 1, Ranfl 2, D. Ivančič 2,
Cvitanič, Firbas 3, Janžekovič.
Gorišniški rokometaši so der-
bi druge lige z Murskosobočani
začeli sanjsko, saj so povedli kar
s 5:0, 8:2 in 10:4. Ob dobri
obrambi na čelu z vratarjem Va-
lenkom so v napadu izkoriščali
vrzeli oziroma zamujanje igral-
cev Poleta, med katerimi pa so v
drugem delu sezone kar štirje
mladi igralci Pivovarne Laško
iz Celja. Ti so v nadaljevanju
prinesli preobrat in na koncu v
izjemno razburljivi končnici
tudi zmago Poletu. Domačini so
v drugem polčasu zaostanek šti-
rih zadetkov znižali na samo
enega, imeli veliko priložnosti,
za nameček pa sekundo pred
koncem zastreljali še sedemme-
trovko. Prav slabo izvajanje se-
demmetrovk je eden glavnih
vzrokov za poraz, saj so jih
zgrešili kar pet. Pri podobnem
številu napak takšnih ekip je to
odločilno. V soboto pa bo v
Gorišnici derbi sosedov med
Ptujem in Pyramidio.
I. kotar
MRK Ptuj-
Vuzenica 42:20
117:101
MRK PTUJ; Krauthaker,
Petek 4, Djekič 5, Kafel 2,
Bračič 6, Kac 1, Pšajd 4, Ko-
lednik 3, Berlič, Stražišnik 9,
Miličič 6, Potočnjak 2.
Rokometaši MRK Ptuj so zelo
dobro pričeli drugi del prvenst-
va v 2. SRL - vzhod. Njihov na-
sprotnik Vuzenica tokrat ni mo-
gel ogroziti zmage. Od prve mi-
nute naprej so domačini zaigrali
zelo dobro, predvsem pa hitro,
tega pa gostje niso mogli
spremljati in prednost rokome-
tašev MRK Ptuj je rastla iz mi-
nute v minuto. Kljub visoki
prednosti pa so domači tudi v
nadaljevanju zaigrali angažira-
no in svojo prednost še povečali
na dvaindvajset zadetkov razli-
ke. Trener Hrupič je priložnost
vsem igralcem. Srečanje je bilo
priprava za sobotni derbi v
Gorišnici, kjer se bosta pomerili
domača Pyramidia in MRK
Ptuj.
Danilo Kiajnšek
STRELSTVO
IMIcicIfmf mulci im Paimmik
»rwmkl X arimmtml rekmi^l
V Kranju je bil v soboto flnale 22. državne dopisne lige. Ptujski
strelci so si priborili d>a pokala, šestnajst medalj in dosegli dva
državna rekorda.
Največ medalj so si priborili
strelci SD Ptuj - 11, SD Petovia
avto 4 in eno SD Juršinci.
Najbolj so se izkazali mladinci
SD Ptuja: ekipno so si priborili
pokal za prvo mesto in dosegli
nov mladinski državni rekord s
1088 kr. Nastopili so v sestavi
Matija Potočnik, Robert Šimen-
ko in Marjan Gril. Posamezno
je zmagal najboljši ptujski mla-
dinec Matija Potočnik z držav-
nim rekordom 370 kr. srebro si
je priboril lanskoletni državni
pravk Robert Šimenko s 362
krogi in bron tretji ptujski mla-
dinec Marjan Gril.
V članski konkurenci so zma-
gali Kranjčani s 1098 kr., posa-
mezno pa Franc Peternel ml. iz
Kranja s 378 kr. Srebrno odličje
si je priboril izredni strelec iz
Juršincev Mirko Moleh s 373
kr. tretji je bil Gorazd Selišek,
Ptuj, 364 kr. Strelci Petovia avto
v sestavi Zvonko Hajduk, Si-
mon Simonič in Boštjan Simo-
nič so prišli v finale kot peti.
Streljali so izredno in bili s 1072
kr. tretji ter si priborili prvi
državni pokal in tri ekipne bro-
ne.
SD Ptuj je do zdaj petkrat za-
pored zmagala, tokrat pa so bili
v finalu četrti s 1070 kr. Milan
Stražišar se zaradi bolezni ni
udeležil finala in kljub izrednim
nastopom Seliška in Šimenka
boljše mesto od četrtega ni bilo
dosegljivo.
Med veterani si je Zvonko
Hajduk v kategoriji prek 50 let
priboril srebrno medaljo s 180
I kr., Slavko Ivanovič tudi srebro
I v kategoriji prek 60 let.
Strelci SD Ptuj in Petovia avta
so si priborili pravico nastopa v
; meddržavni strelski ligi v letu
; 1999/2000.
Pokal ekipS
KIdriievega
I v počastitev kulturnega praz-
I nika so strelci Petovia avta orga-
I nizirali veliko strelsko tekmo-
j vanje z zračno puško "Turnir
I Franceta Prešerna". Ekipno so
I zmagali strelci Kidričevega Go-
razd Maloič, Jurij Lamot, Al-
bert Frčeč in Miran Kramber-
ger s 692 kr. Pokal za drugo
mesto so si priborili strelci MIP
Ptuj, tretje mesto in pokal Peto-
via avto 684 kr., četrto Juršinci,
peto Dornava itd. Posamezno je
zmagal Ludvik Pšajd s 180 kr.,
drugi Gorazd Maloič, Ki-
dričevo, 179 kr., 3. Zvonko Mla-
kar, SD MIP, 178, 4. Simon Si-
monič, Petovia avto, 177 kr., 5.
Boštjan Simnonič, Petovia avto,
175.
SI
KIKBOKS
Ptujiani ponovno
naiboljši
v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije in
Pon-do-Kwan Zagorje ob Savi je bil v nedeljo
prvi turnir za državno prvenstvo 1999. Največ
uspeha so ponovno doživeli Ptujčani iz Kluba
borilnih veščin Ptuj. Na tekmovanju so bili
tudi ptujski sodniki: Franc Slodnjak, Marjan
Sibila, Franc Brumec in Edvard Štegar. Ekipo
so vodili Dušan Pavlica, Branko Fidler, Alojz
Vidovič in Vladimir Sitar (tudi v vlogi selek-
torja slovenske reprezentance).
Uvrstitve članov KBV Ptuj in KBV Ormož:
mladinci: do 48 kg: 2. Dorotej Kline, 3. Izidor
Lah (Ormož), 4. Andrej Bezjak, 5. Robi Simo-
nič; do 56 kg: 1. Uroš Prelog, 4. Vojko Kuri, 5.
Matej Šamprl, 7. Tadej Hrga, 8. Aleksander Ko-
lednik; do 63 kg: 4. Damjan (jolub; do 71 kg: 1.
Ruper Fišer, 4. Kristjan Slodnjak, 9. Peter Bru-
mec; mladinke: do 55 kg: 1. Mateja Erlač, 2.
Anamarija Bilač; člani: do 63 kg; 1. Davorin
Gabrovec, 3. Matjaž Brumec, 4, Andrej Vindiš,
12. Tomaž Masten (Ormož); do 69 kg: 2. Milan
Korotaj (Ormož), 3. Sebastjan Kristovič, 6. Mi-
lan Breg, 9. Rober Kokot, 10. Boštjan Brumec,
12. Nikola Premuš (Ormož); do 74 kg: 3. Matej
Požeg, 5. Ciril Čuš (Ormož), 8. Stanislav Bru-
j men, 9. Boštjan Goričan; do 79 kg: L Alojz Vi-
1 dovič. 8. Aleš Skledar; do 84 kg: 1. Matej Sibila,
; 4. Matjaž Vindiš; do 89 kg: 4. Aleksander Irgo-
; lič; članice: do 50 kg: 2. Renata Polanec, do 65
; kg: 1. Maja Ozmec, nad 65 kg: 1. Nadja Šibila, 2.
! Katja Janžekovič.
'	Milan Krajnc
SERVIS SMUČI,
KOLES IN TENIS OPREME
Šport servis Davorin Munda, s.p.
Slovenski trg 1,2250 Ptuj, tel,: 063778-587
TEDNIK - Petek, 12. februar 1999
1 ^
ŠPORTNI POGOVOR / MILAN KOBLENCER, TRENER DRAVE
Xe ta teden
pnprave v dvorani
Nogometaši ptujsiie Drave v jesensiiem delu niso igrali
po pričakovanjih, saj želenih rezultatov ni bilo. Malce
nepričakovano je na trenersko klop prišel Milan Koblen-
cer iz Murske Sobote. Takoj je krepko zasukal rokave in
preporodi! Dravo. Po porazu z mariborskim Železničar-
jem je krenilo vse na bolje, igra je bila vedno kvalitet-
nejša in ptujski nogometaši so bili cel niz neporaženi. V
klubu so sicer bile težave, vendar pa je Milan Koblencer
znal vse dobro izpeljati, saj mu izkušenj ni manjkalo. Ni-
koli ni tarnal, da mu kdo manjka, spretno je izkoristil
igralski potencial, ki ga je imel na razpolago. To pa je
bila kombinacija nekaj starejših in izkušenejših nogome-
tašev, ki so za sabo povlekli večje število domačih, v Dra-
vi vzgojenih igralcev.
• Kako bi ocenili tisti
del prvenstva, ko ste vi
prevzeli mesto trenerja
pri Dravi?
"Potem ko me je angažiral -
mirno lahko rečem - velik gos-
pod, džentelmen in veliki lju-
bitelj ptujske Drave gospod
Vuk, sem bil zelo skeptičen,
ker sem vedel, da nekaj ni v
redu, da je odšlo veliko igral-
cev, da je finančna plat kri-
tična. Plod vsega tega je bil
slab začetek Drave. Vendar me
je gospod Vuk prepričal, da se
bodo zadeve počasi uredile in
da imam na razpolago mlado
ekipo, ki ni pokazala vsega, kar
zmore. Na klopi sem bil prvič
proti Železničarju, ko smo
srečanje izgubili, vendar so
ekipo takrat sestavili ljudje iz
kluba, saj nisem poznal igral-
cev. Iz tega sem potegnil svoja
zapažanja. Moštvu je manjkal
bolj resen pristop in psiho-
loška injekcija na pripravo za
treninge in tekme. Šlo je za
motivacijo in tu mi je uspelo
stvari hitro urediti, igralci so
se že na prvem srečanju
obnašali povsem drugače. Pos-
ledica tega je bil dober rezul-
tat. S petimi zmagami, tremi
remiji in porazom v Dravogra-
du sem zelo zadovoljen, saj
smo se hitro dvigovali in na
koncu pristali v sredini razpre-
delnice s samo točko zaostanka
za visokim četrtim mestom."
•	Kako vas je sprejelo
ptujsko občinstvo?
"Vzdušje na Ptuju me je pre-
senetilo v dveh stvareh. Po eni
strani mrtvilo in nezainteresi-
ranost struktur, ki bi lahko po-
magale Dravi, po drugi strani
pa tako vnetih, tako glasnih in
privrženih navijačev praktično
ne moreš srečati v Sloveniji.
Kar nekajkrat smo doživeli, da
so gledalci še nekaj minut po
tekmi stoje čakali in prisilili
igralce, da so se pod tribuno
ustavili in pozdravljali. Za
Dravo in Ptuj je prava kata-
strofa, da nogometa oblasti ne
podpirajo in mislim, da če bi se
ptujske oblastne strukture
prebudile, bi lahko bila Drava
v dveh, treh letih eden izmed
pomembnih členov prve slo-
venske nogometne lige."
•	Pri Dravi se je v
zadnjih sezonah
izmenjalo veliko igralcev.
Ali bi se dalo iz sedanjih
mladih igralcev potegniti
več kot samo sredina
prvenstvene
razpredelnice?
"Mislim, da bi z moštvom, ki
ga imam na razpolago, lahko
govorili samo o stabilizaciji
kluba, da ga ne bi ogrožal
izpad. Naslednje leto bodo ti
igralci že dobili izkušnje, in če
bi se priključilo nekaj igralcev
iz mladinskih vrst, bi potrebo-
vali mogoče še štiri rutinirane
igralce, od katerih bi se ti mla-
di igralci učili in bi lahko
pričakovali, da bi se Drava že v
naslednji sezoni vmešala v boj
za vrh prvenstvene razpredel-
nice v drugi slovenski nogo-
metni ligi."
•	Ali ste zadovoljni z
jesenskim učinkom
Drave?
"Zelo zadovoljen, in če bi
Drava imela nekaj več točk na
začetku, bi sedaj bila v borbi za
prvo mesto."
•	Vemo, da so razlike
med prvo in drugo ligo.
Kako ste jih vi videli?
"Razlike so pri načinu orga-
niziranosti in delovanja og-
romne. V prvi ligi imaš na vol-
jo profesionalne igralce, ki jih
praktično lahko treniraš ob
vsaki priložnosti, lahko jim vse
prilagodiš in na koncu od njih
lahko marsikaj zahtevaš. V
drugi ligi pa je drugače, saj ne-
kateri igralci prihajajo iz služb
in so utrujeni, potem so tukaj
šole itd. A se vživiš v tako okol-
je in delo. Drugoligaš bi težko
živel v prvi ligi, seveda če se ne
profesionalizira in kadrovsko
okrepi v vseh delih. Prišel sem
iz zelo dobro organizirane
Mure, ki spada v sam vrh slo-
venskega nogometa in ima zelo
sposobno vodstvo kluba."
•	Kako ste se vživeli v
drugoligaško okolje?
"Sem profesionalec, ki se je
odločil za ta poklic in se moraš
prilagoditi takšnemu okolju,
če hočeš od tega dela živeti. Ni
mi težko, ker sem bil dolga leta
nogometaš in me to delo veseli.
Normalno pa je, da so moje
ambicije večje, saj sem se v
prvi ligi dokazal kot trener, ki
je sposoben narediti dober re-
zultat. Želja mi je, da bi bil tre-
ner v kvalitetnih ekipah, seve-
da pa ne mislim, da ne bi pod
drugimi pogoji - predvsem or-
ganizacijskimi - ostal tudi na
Ptuju."
•	Kdaj je Drava pričela
priprave in kaj
pričakujete od drugega
dela prvenstva?
"V bližnji prihodnosti se ne
more zgoditi nič senzacional-
nega. Do zvenečih okrepitev
po vsej verjetnosti ne bo prišlo,
cilj pa je ostali v drugi slovens-
ki nogometni ligi in da nastopa
čim več domačih igralcev. Cilj
je zgraditi dobro mlado
moštvo, ki bi se mogoče okre-
pilo z dvema kvalitetnima
igralcema. Želel pa bi si, da ne
bi prišlo do osipa kadra, ki ga
imam sedaj na razpolago, da bi
prišlo do sodelovanja med
Muro in Dravo in bi mursko-
soboški prvoligaš, ki bo imel
presežek mladih igralcev, kalil
le-te na Ptuju. Priprave smo
pričeli 1. februarja, to je mesec
in pol pred pričetkom
prvenstva. Od 15. januarja pa
smo se dvakrat tedensko dobi-
vali v dvorani in pripravljali
organizem na pričetek pravih
priprav."
Danilo Klainšek
Foto Kosi
PTUJ • V četrtek, 11.
februarja, ob 17. uri bo
v pravljični sobi mla-
dinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča,
Mali grad, Prešernova
35, knjižničarka pripo-
vedovala otrokom, sta-
rim pet let in več,
pravljico s pustnim pri-
dihom z naslovom Vol-
kec.
PTUJ • Danes (v četr-
tek) ob 19. uri bo v
dvorani CID na
Muršičevi v okviru Adri-
nih mladinskih učnih
delavnic B.R.O.Ž po-
govor o rožah in izde-
lava daril pod naslo-
vom Valentinovo na
B.R.O.Ž.-u. Gostja
večera bo cvetličarka
Cvetka Brodnjak.
PTUJ • V četrtek, 11.
februarja, ob 19.30 bo
v Gledališču Ptuj
predstavitev projekta
Sodobna uglasbitev
tradicionalnih pustnim
mask ter koncert ob iz-
daji zgoščenke Lada
Jakše - Klic maske /
Glasbene refleksije na
tradicionalne pustne
maske. Rezervacije
sedežev in vstopnine
ni!
MARIBOR • V petek,
12. februarja, ob 19.uri
bodo v galeriji Žula 2
na Židovski 2a, odprli
razstavo slik Rudolfa
Kotnika.
MARKOVCI • V sobo-
to ob 16. uri bo odprtje
razstave slik, ki so nas-
tale na ex temporu v
Markovcih. Razstava
bo v avli OŠ Markovci.
VITOMARCI« KUD Vi-
tomarci bo v soboto ob
19. uri premierno upri-
zorilo komedijo Toneta
Partljiča Politika bo-
lezen moja. Ponovitev
bo v nedeljo ob 15. uri
v domači dvorani.
PTUJSKA GORA • V
galeriji Paleta bo do
konca februarja na og-
led razstava slik Vero-
nike Rakuš na temo
pustovanja.
PTUJ • V restavraciji
Ribič se z grafikami
predstavlja Jože Vo-
gelnik iz Radovljice,
član Društva likovnih
samorastnikov iz Ljubl-
jane. Razstava bo na
ogled do konca febru-
arja.
ČRNA KRONIKA
OKREPILI
POLICIJSKE
POSTAJE
OB MEJI
V	letošnjem letuje v izjem-
nem porastu število ilegalnih
prehodov čez državno mejo
v Slovenijo tudi na našem
območju. Na območju UNZ
Maribor so policisti v
letošnjem letu obravnavali že
166 tujcev, ki so ilegalno
prišli k nam, lani v enakem
času pa samo 42. Prav zara-
di tega so se na UNZ Maribor
odločili, da bodo kadrovsko
okrepili policijske postaje v
Ormožu, Zavrču in Podlehni-
ku. Poleg tega pa bodo
izvrševali tudi več drugih uk-
repov za varovanje državne
meje.
VSE VEČ
PREVOZNIKOV
TUJCEV
V	sredo, 3. februarja, so
policisti v Zavrču ustavili
hrvaškega državljana, 39-let-
nega Mija K., ki je v osebnem
avtomobilu blizu Drenovca
pretihotapil v Slovenijo 4 tu-
jce. Isti dan so ustavili tudi
voznici osebnih avtomobilov
54-letno Albino M. in 19-letno
Gabrijelo M., obe iz Šmarja
pri Jelšah, ki sta v avtomobi-
lih prevažali 7 tujih državlja-
nov, ki so ilegalno prestopili
slovensko-hrvaško mejo.
NA GROŽNJO
S SEKIRO
ODGOVORIL
Z NOŽEM
V	soboto, 6. februarja, oko-
li 15. ure so se v naselju Sta-
novsko pri Poljčanah, občina
Slovenska Bistrica, sprli 48-
letni Franc M., 20-letna
Frančiška M. in 43-letna Eli-
zabeta A. Iz prepira je nastal
pretep, Frančiška M. je Fran-
cu M. grozila s sekiro, ta pa
je pograbil nož in Frančiško
zabodel v prsni koš, Elizabe-
to A. pa v predel trebuha.
Obe so hudo ranjeni prepel-
jali v mariborsko bolnišnico,
kjer je Frančiška še vedno v
smrtni nevarnosti.
VLOMILCI
ODPEUALI
BOGAT PLEN
V	noči s sobote na nedeljo,
7. februarja, so neznanci vlo-
mili v stanovanjsko hišo v
Osluševcih, občina Ormož.
Odpeljali so dva mopeda,
motorno škropilnico, ročno
kosilnico, nekaj oblačil, zlat-
nine, potne liste in precej go-
tovine v tuji valuti. Ocenili so,
da je škode za okoli 3 milijo-
ne tolarjev.
FF
RODILE SO - ČESTI-
TAMO: Anita Iva-
niševič, Potrčeva 46, Ptuj
- Ano; Katarina Drago-
van, Sp. Gabrnik 22,
Rogaška Slatina - Lano;
Janja Kace, Pušenci 43/a,
Ormož - Aleksa in Aneo;
Andreja	Dukarič,
Gerečja vas 94, Hajdina -
deklico; Irena Kropeč,
Stogovci 16, Ptujska
Gora - Klemena; Natalija
Strajnšak, Cesta na
Hajdino 21, Kidričevo -
dečka; Borislava Raušl,
Polenci 26/a, Polenšak -
deklico; Marijana Pohar-
Pinjušič, Ratanska vas
13, Rogaška Slatina - Mo-
niko; Klavdija Bratuša,
Stranje l/a, Šmarje pri
Jelšah - Anžeta; Angela
Bezjak, Zabovci 53, Mar-
kovci - Lucijo; Andreja
Korošec, Rečica ob Paki
16, Šmartno - deklico.
POROKI: Jože Pun-
gračič in Darinka Ma-
jcenovič. Turški Vrh
54/a; Srečko Šestanj, Ve-
liki	Lovrečan,
Varaždinska 18, in Mari-
jana Lukavski, Belšako-
va ul. 69, Ptuj.
UMRLI SO: Štefanija
Malek, rojena Pihler, Ki-
car 71, ^ti 1941 - 1 30. ja-
nuarja 1999; Marija
Šoba, rojena Bedenik,
Majšperk 32, 1913 - t
29. januarja 1999; Anto-
nija Širovnik, Mejna c. 8,
Ptuj, ^^ 1920 - 1 29. janu-
arja 1999; Marija Cafuta,
rojena Jus, Dobrina 5, ^
1919 - t 31. januarja
1999; Ana Vratič, rojena
Repec, Loka 1/b, 1918-
t 29. decembra 1998;
Marija Meško, rojena
Kondrič, Tibolci 37/c,
1926 - t 30. januarja
1999; Stanislav Hertiš,
Lovrenc na Dravskem
polju 52, ^^ 1932 -t 2.
februarja 1999; Franc
Krepek, Krčevina pri
Vurbergu 186, ^r^ 1942 -1
1. februarja 1999; Eliza-
beta Pepelnik, rojena
Marčič, Ptujska Gora 58,
^{i 1925 - t 1. februarja
1999; Terezija Skledar,
rojena Čelan, Kersniko-
va 11, Velenje, ^fU 935 -1
3. februarja 1999; Štefa-
nija Rakuša, rojena
Vogiar, Lešnica 54, ^
1932-t 2. februarja 1999.
Samostojen časnik za odvisne Ij udi s t e ž o ^	^ ★ *	* *
Miša Novak bo pust preživela v Grciji. smo izvedeli iz dobro obveščenih virov.
KOGAR NE BO, TEGA NI.....
Ptuj se je v minulih dneh že prelevil v najbolj noro mesto in kot takšen potrebuje tudi
svoj novi (beri nori), predvsem pa drugačen časopis. Dvanajst strani bogatega in nadvse
poučnega branja, smo za vas, v duhu bratstva in enotnosti^ pripravljali novinarji
različnih ptujskih medijskih hiš. Na papir smo izlili tudi tisto, česar ponavadi ne
smemo, za vas smo raziskovali, nekateri tvegali celo svojo glavo.... Da, takšno je pač
novinarstvo konec tisočletja.
Dragi bralci najbolj objektivnega slovenskega časopisa ČRNO&'BELO. V tokratni, že
drugi številki (prva je komajda izšla lani), poročamo o najbolj aktualnih dogodkih,
povezanih z zadnjim pustovanjem v tem tisočletju. Kupica zanimivih člankov vam bo
skozi besedo in sliko predstavila zakladnico tisočerih mask na drugačen, predvsem pa
svojstven način. Za vas smo o novi lokaciji ptujskega karnevalskega šotora anketirali
najpomembnejše Slovence, bih smo na zloglasni stavki v Delti (Bog ji daj večni mir in
pokoj, večna luč naj ji sveti...) in samo za vas smo v neprespanih nočeh iskali pravi
ptujski kupleraj, ki ga z izjemo nekaterih posameznih radodajk, nismo uspeh najti .
I^edeli pa smo, da so usluge prijateljic noči (o prijateljih nihče ne ve nič) tam po 200
nemških mark za eno uro (sež a la rusia). Vse potrebne informacije o tovrstnih
storitvah so vam na voljo v uredništvu (cena dodatnih informacij = špricer + krof).
Diskretnost je seveda zajamčena.
ČRNO^BELO
kot prvi poroča o posebni Unescovi listini, ki jo bo v prihodnjih dneh
prejel Ptuj. Kot prvi ( in to čisto zares) pa objavljamo tudi fotografijo novega ptujskega
golf igrišča. Uživajte v lepotah narave skupaj z nami!
Čas okoli pusta je seveda tudi čas kolin. In če ste že pozabili domačo govorico ne
pozabite prebrati sestavka našega zvestega sodelavca Mesorovega Lujzeka, ki govori o
kolinah, mesu in tovrstnih pomembnih zadevah. Od kdaj se ljudje maskiramo in zakaj
je zanimalo našo mlado sodelavko Nino, zato smo jo napotih raziskovat vPireneje. Več
na strani 3.
Gospodična Tiagra se je v enem svojih sestavkov lotila problematike sodobnega
kurenta. Nova odkritja so zelo zanimiva in tako kot večina avtorsko zaščitenih tekstov
prvič objavljena.
Ob vseh zanimivostih smo pripraviU še sestavek o kulturi, v časopis pa smo seveda
vključili tudi horoskop, ki ga je pripravila astrologinja Mia Astrology s pariškega
inštituta za raziskave vpliva nebesnih znamenj na ljudi. Horoskop je gospa Mia
pripravila posebej za 10 dnevno pustno dogajanje na Ptuju, če pa želite več informacij,
se seveda obrnite na naše uredništvo.
V uredništvu časopisa ČRNO&BELO se zavedamo, da ni časopisa brez oglasov, zato
vam ponujamo tudi te.
Želimo vam norooooo pustovanje z nami ah brez. Kogar ne bo zraven, tega ni!!
Vaša urednica
Pipika Ptujska
VSEBINA
stran
PROGRAM PRIREDITEV KURENTOVANJA 99....................................2
(O)KULTURA
Nina: MASKA - OD KDAJ IN ZAKAJ.....................................................3
PayRay: JEZIK MI POKAŽI....................................................................3
V ŽARIŠČU
Miloš: UNESCO VA LISTINA ŽE NA POTI...........................................4
Slavek Ponižni: UPOR V FEVDU DELTA...............................................5
Micka Liicaria: RADA VAS IMA - VAŠA ESMERALDA.......................5
EKSKLUZiVNO
Mrhovinarka: KARNEVALSKI ŠOTOR LETOS NA BREGU!!!
ALI ANKETA Z ZNANIMI SLOVENCI O NOVI LOKACIJI KARNEVALSKEGA ŠOTORA................ 7
UUDJE IN DOGODKI
Tiagra: STROGO (NE) ZAČINJENO.......................................................8
Mesorov Lujzek: PUST MASTNIH UST..................................................8
•
RUMENI TISK NA ČRNOBELIH STRANEH
Tiagra: KDO SI KURENT DANDANAŠNJI?..........................................10
MALI OGLASI & HOROSKOP
Mia Asrology: HOROSKOP.................................................................. 11
PROGRAM PRIREDITEV KURENTOVANJA 99
Ptuj, SOBOTA, 6. februarja
Mestni trg, 11.00
-	otvoritvena slovesnost 39.Kurentovanja pred Mestno
hišo l^uja;
"SrGČiUije slovenskih pustnih likov in mask" s povorko
po "karnevalski poti";
Zadružni trg, 13.00
-	otvoritev kčirnevalske dvorane;
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karnevalska dvorana, 20.00 - 01.00
-	zabava z glasbeno skupino AGROPOP
-	Prvi slovenski piistni Lions ples
Ptuj, NEDELJA, 7. februarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18,40;
Karaevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karnevalska dvorana^ 20.00 - 01.00
-	zabava s Simono WEISS
Ptuj, PONEDELpK, 8. febrnarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karnevalska dvoranat 20.00.-01.00
-	zabava z gl^beBima skupinama Hudobni volk in
ROČK N BAND
Ptuj, TOREK, 9. februarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karaevalska dvorana 19.00-20,00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karnevalska dvorana, 20.00 01.00
-	zabava z glasbeno skupino
RITMO LOCO & DAVOR RADOLFI
Ptu|, SREDA, 10. februarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karaevalska dvorana, 20.00 - 01.00
■ - zabava z glasbenima skupinama Nočna izmena in
LETEČI ODRED
Ptuj, ČETRTEK, 11. februarja
Gledališče Ptuj, 19.30
-	KLIC MASKE, Glasbene refleksije na tradicionalne
pustne maske; koncert ob izdaji
zgoščeneke skladatelja in glasbenika Lada JAKŠE;
oiganizator ZRS Bistra Ptuj v
sodelovanju z Gledališčem Ptuj
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Kameviska dvorana, 20.00 - 01.00
-	zabava z glasbeno skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA
-	Slovenski pustni Countrv večer
Ptuj, PETEK, 12. febraarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karnevalska dvorana, 20.00 - 02.00
-	zabava z glasbenima skupinama KINGSTON in
VIGTORV
Ptuj, SOBOTA, 13. februarja
Mestni trg, 11.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kuretitov - korantov in pustnnih skupin
Karnevalska dvorana, 20.00-03.00
-	Veliki pustni ples z glasbeno skupino ŠTAJERSKIH 7,
TEREZO KESOVIJO in plesni show s skupino
LUCKY LIPS
:irkulane, SOBOTA 13. februarja ob 14.00
6. FAŠENK V CIRKULANAH
Ptuj, NEDELJA, 14. februarja
Mestne ulice in trgi, 14.00-16.00
-	39. PUSTNA POVORKA
Karnevalska dvorana, 15.00 - 01.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
-	zabava z glasbenima skupinama Mitreji in PTUJSKIH 5
Markovci, NEDELJA, 14. februarja ob 10.00
-	8. ETNOGRAFSKI FAŠENK
Ptuj, PONEDELJEK, 15.februarja
Karaevalska dvorana, 16.00 -18.00
-	Otroška maškerada z Društvom prijateljev mladine Ptuj
in CID-om Ptuj
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karaevalska dvorana, 20.00 - 01.00
-	zabava z ZORANOM PREDINOM in MAR DJANGO
QUARTET ter PEROM LOVŠINOM IN KRIŽARJI
Dornava, PONEDELJEK, 15. febmarja ob 14.00
-	4. DORNAVSKI FAŠENK
Videm, PONEDELJEK, 15. febmarja ob 15. uri
-	4. FAŠENK NA VIDMU
Ptuj, TOREK, 16. febmarja
Mestni trg 18.00; Novi trg 18.20; Slovenski trg 18.40;
Karnevalska dvorana 19.00-20.00
-	nastopi kurentov - korantov in pustnih skupin
Karaevalska dvorana
-	8.30 -13.00 - Pustno raj^je ptujskih osnovnih šol in
vrtcev z glasbeno skupino ČUKI
-	20.00 - 01.00 - zabava z BRENDIJEM IN BARABAMI,
POKOP PUSTA
CIRKOVCE, 16.febmarja, 14.00
-	7. FAŠENIC V CIRKOVGIH (začetek Kidričevo, zaključek
Cirkovce)
Medaljo GREENPEACA za odstranitev Surovine na
Bregu je prejel Albin Pišek, predsednik TD Ptuj.
Množice pred Mestno hišo pozdravljajo Branka
Brumna (podobno kot Esmeraldo julija lani).
Od kurentov se je pred odhodom v Združene arabske emirate že poslovil župan Miroslav Luci.
MASKA - OD KDAJ IN
ZAKAJ
Najstarejša podoba
maskiranca, kar jih
poznamo, je znani verjetno
20 000 ali več let stari
"čarovnik" naslikan na
skalno steno v jami Trois
Freres v Pirinejih. Ima
velike in okrogle oči, jelenje
rogove na glavi ter dolgo in
koničasto brado. Roke
skriva pod medvedjimi
šapami, zadaj nosi rep
divjega konja. Gornji del
telesa je upognjen, roke so
narahlo privzdignjene in
potegnjene k telesu, ena
noga je na tleh, druga
privzdignjena k plesu.
Podoba predstavlja človeka,
ki se je maskiral v
izmišljeno žival. Živalska
preobleka je bila že od
nekdaj lovska ukana. V njej
je človek zalezoval divjad.
da se ji je tako približal in
jo uplenil.
Z izrazom maska se
izpostavljamo dvoumnosti.
"Maska nam danes pomeni
nekaj, s čimer si zakrijemo
ali si spremenimo obraz,
lahko pa tudi celotno
preobleko, kar sicer rajši
imenujejo maškara. Obraz si
spremenimo, ga zakrijemo,
predrugačimo na različne
načine", je označil pojem
maske Niko Kurent v svoji
knjigi Maske slovenskih
pokrajin.
Za našemljence imamo pri
nas več imen. V glavnem so
v rabi: maškare, šeme,
fašenki, pusti. Imena imajo
svoja značilna območja.
Maškare so najbolj
razširjene v osrednji
Sloveniji, fašenki so tipični
za panonski severovzhod,
pusti in šeme so značilni za
zahodno Slovenijo. V želji,
da navzven spremeni svojo
identiteto, se človek
preobleče, predvsem pa si
zakrije ali drugače spremeni
svoj obraz. Obraz si lahko
seveda naličimo z ličili,
sajami, moko, lahko pa si ga
spremeniš tudi z dodatki
(nosom brki, brado). Najraje
pa si ljudje obraz zakrijemo
z naličjem. Zanj imamo pri
nas v ljudski rabi v glavnem
tri imena: larfa, maska in
maškara.
Maska je najstarejši izraz, ki
ga uporabljamo, v svojem
izvoru pa pomeni
umazanijo, črno poslikan
obraz, temno prikazen,
demonski pojav.
Pri šemljenju gre za
spremembo identitete. Pri
obrednih maskah gre za
totalno identifikacijo s
tistim, kar maska (naj)
predstavlja. Kdor si nadene
obredno masko, nikogar ne
posnema in se pred
nikomer ne skrije, marveč
privzema novo osebnost.
Drugače je pri neobrednih
maskah. Tu je identifikacija
le delna, maskirancu ostaja
zavest, da gre za igro.
Maska daje v tem primeru
maskirancu novo, a
časovno	omejeno
identiteto. Tako lahko
maskiranec nekaznovano
nadleguje ljudi, sme biti
nesramen, ko masko sname
pa se to stanje prekine. V
vsakem primeru pa maska
zase začasno razveljavlja
moralne in druge
obveznosti.
Nina
Mnogi moški z grozljivo masko kurenta samo
potencirajo svojo moškost!
Jezik mi polcaži
(ali kako je mogoče, da se do zaključka redakcije tega
časopisa ni še nihče resno obregnil
iztegnjena jezika znancev iz bližnje in daljne okolice)
O v oklepaju v nadnaslovu
lahko mimo (sicer relativno)
povežemo okultnim, čeprav
bi bil avtor tega članka
srečnejši, če bi design kateri
mi reže kruh, končno sprejeli
v krog "resnih" kulturnih
dogajanj. Ob srečanjih z
različnimi profili ljudi se mi
namreč pogosto dogaja, da
moram svojo dejavnost
zagovarjati tako sočno, da mi
navdušenje oziroma striktno
nestrinjanje (v kontrapolu), s
strani naročnika odmakne
misli iz realnega sveta, v svet
malodane okultnega.
Iz slovarja tujk sicer neke
povezave med kultom in
kulturo ne znam razbrati,
čeprav besedi, ki sta si tako
blizu morata imeti nekaj
skupnega. Prav gotovo jima
je skupno, da imata od daleč
širok krog zagovornikov, od
blizu pa z njima drži le krog
izbrancev. Strah verjetno
je/ni razlog. Veliko ljudi se
namreč čuti poklicane za
kritike ravno ko so v tistem
zunanjem krogu opazovalcev
iz varne oddaljenosti. Prav.
Možnost za svoj prav je treba
dati vsakomur. Vsak naj sodi
o stvareh, tudi o tistih na
katere se ne spozna, a njegova
sodba naj ne bo rezilo na vrat
avtorju, sodnik pa mesar.
Toda ojej teče kri, tkivo se
trga. V notranji krog si upa
malokdo. Prijatelji mi
dobronamerno svetujejo, da
pretirano sočutje do svojega
dela prej škodi kot hasne,
toda jaz jih seveda ne
ubogam. Moj prav je moj,
čeprav je samo moj.
Egocentrično zagovarjanje
svojih stališč zastopam na
vseh frontah. Borim se z
orožjem, ki ga (mislim), da
dobro obvladam in tarče
oziroma	namišljeni
sovražniki padajo kot muhe.
Stroj dela utečeno in ruši vse
pred sabo.
Nalog se lotevam zavzeto, o
njih dolgo in široko
razmišljam, ko dojamem
bistvo se lotim dela. Po nekaj
(večinoma) na pol uspelih
poskusih je rezultat končno
tu. Tako sodniki/mesarji,
delo je na vpogled, režite.
sodite. Pred sodbo samo mi
le redkokdaj ostane dovolj
časa za pripravo dobrega
obrambnega, kaj šele
prijaznega govora z
mesarjem. In tu je točka okoli
katere se po mojem vrti (žal
ne vem v katero smer) bistvo
problema v soočenju / kritik
- avtor. Tu je točka na meji
okultnega. Spremenim se iz
skoraj zaklanega praseta v
pobesnelo divjo svinjo in
zavzeto	zagovarjam
opravljeno delo. Rijem skozi
najtrše materiale, skozi gosto
blato, ob tem pa teptam vse
kontraargumente pod
svojimi kopiti. Na koncu
zmagam (vsaj ponavadi). Po
meso in krvavice bo treba na
druge koline, kdaj drugič.
Materiali, ki vabijo na
Kurentovanje 1999 so dober
material za dobre koline.
Škoda le, da je od Pusta do
Velike noči post, v boga
boječih kritičnih želodcih pa
v tem času ni prostora za
"jezikovo župo". Bila bi
krvavo rdeča.
Je zgornji tekst zajebancija?
Relativno.
PayRay
UNESCOVA LISTINA JE ZE NA POTI
Delegacija jo bo osebno prinesla na Ptuj iz Pariza, najbolj zaslužnim za uvrstitev
mesta na sezjiam svetovne dediščine pa bo ponudila častno in donosne zadolžitve
Preteklost za prihodnost.
S pariškega Plače de
Fontenoya je sinoči krenila
posebna delegacija, ki se je
odločila do pustne nedelje
prepešačiti razdaljo do
Ptuja, da bi ptujskemu
županu Miroslavu Luciju
še pravočasno izročila
posebno listino. Ker so
prenočili v nekem
pariškem predmestju, smo
sicer tamkajšnjemu
oskrbniku motela morali
po bančni pošti plačati
lepe denarce, a se je
splačalo, saj je človek
medtem, ko so njegovi
visoki gostje spali, pokukal
v listino, ki jo prinašajo na
Ptuj. V njej je toliko
zgodovinskih prelomnic,
da naj izdamo za zdaj samo
nekatere.
Listina potrjuje, da je Ptuj
s svojim zgodovinskim
srednjeveškim mestnim
jedrom uvrščen na seznam
Unescove svetovne
dediščine. Unescov
Komite za svetovno
dediščino je odločitev
sprejel brez ugovora ali
glasu proti, Ptuj se je tako
postavil na čelo starih
mestnih	jeder
Anuradhapure (Šrilanka),
Dubrovnika, Havane z
obrambnim zidovjem,
starega mesta Jeruzalem,
Starega Rasa s Sopočani,
Mahabalipurama (Indija);
obenem pa se je Ptuj
zavihtel na čelo
zgodovinskih mestnih
jeder Splita, Cahokie
Moundsa (ZDA), Copana
(Honduras), Firenc,
Krakova, Olinde (Poljska),
Rima, Varšave, Quita
(Ekvador) in mnogih
drugih posameznih
svetovnih	čudes
današnjega časa. Zdaj bodo
zgodovinska mesta Basra
in Damask (Sirija),
Gvatemala, Nesebar
(Bolgarija), Shibam
(Jemen), Sigiršja (Šrilanka)
in druga dobila na sončni
strani Alp in senčni strani
Haloz tako močnega
konkurenta, da se bodo
morala nezadržno lotiti
temeljitih posodobitev, če
bodo še hotela ostati v
družbi s Ptujem na tem
svetovnem seznamu.
Unescov komite je v
listino, ki jo prinaša
delegacija, zapisal tudi
natančne argumente, zakaj
je mesto uvrščeno na
seznam	zaščitene
dediščine.
"Z gradnjo paviljona
Perutnine v zaščitenem
mestnem jedru je mesto
dobilo sicer eno najgrših
stavb v vsej svoji
zgodovini. Vendar Unesco
ni kakšen kozmetični klub,
ampak	ocenjuje
razpoznavnost	in
različnost. Takšnega
elementa pa ne premore
nobeno drugo mesto."
"Z razbijanjem srednjeveških
mestnih stavb za plinsko
napeljavo sta tako mestna
politika kot spomeniška
služba razbili tudi vse
bojazni, da te hiše niso
grajene dovolj trdno in da
je treba z njimi pazljivo
ravnati. S cevmi pod
njihovimi oboki, s
ploščicami na pročeljih in
z drugimi novimi elementi
so tako prispevali k bolj
civiliziranemu videzu
mesta."
"Spomeniška služba je v
zadnjem desetletju
dovolila podreti toliko
starih mestnih hiš, da je
mestno jedro dodobra
zdesetkano.	Toda
novogradnje so dokazale,
da je med njimi še vedno
dovolj starega za podiranje
v naslednjem desetletju."
"Vse novogradnje zadnjih
let (Amadeus, Veritas, Graj,
Žerak, Perutnina, Pošta,
nove hiše v Dravski ulici in
druge) so vkomponirane v
srednjeveško jedro tako
občuteno in strokovno, da
ni več nobenega dvoma,
kako je prav Ptuju uspelo
povsem na novo zbuditi in
v sedanjost prestaviti srednji
vek. Ker je ptujsko mestno
jedro postalo tako edino
skoraj novo srednjeveško
jedro, seveda Unesco ni imel
nobenega pomisleka, da
takšnega zaklada na bi uvrstil
na seznam."
V	tem smislu tečejo točke
argumentacije za Unescovo
odločitev naprej do
zaporedne številke 99.
V	stoti točki Unescove listine
je konkretizirano vso
utemeljevanje z nekaterimi
častnimi in visokodonosnimi
kadrovskimi rešitvami.
Tako Unesco predlaga, da bi
takoj po predaji listine
postal ravnatelj spomeniške
službe Janez Mikuž novi
ptujski župan. Z dovoljenji
za dosedanje novogradnje v
zaščitenem mestu je pokazal
toliko tenkočutnosti za
zakonske predpise in toliko
življenjske prilagodljivosti,
da mu najnovejšega
srednjeveškega mesta sploh
ne bo težko voditi. Predlagajo
mu celo, da zaradi izjemne
turistične zanimivosti vpelje
povsem nov način
plačevanja davkov in
prispevkov svojih novih
občanov - v obliki zlatnikov
v mošnjičku naj bi mu jih
redno dnevno polagali pred
županski stol, kar bi
navdušeni turisti lahko
slikali z vseh zornih kotov.
Sedanji župan Miroslav Luci
pa bo s to listino lahko
uresničil svojo največjo željo.
Ponujajo mu članstvo v
Komiteju Unesca. Na
pariškem trgu Plače de
Fontenoy, kjer je Unescov
sedež, pa so že pripravili
posebno ambulanto, v
kateri bo lahko pred in po
zasedanjih naročal
asmatične Parižane in jih
zdravil. Že na prvem
zasedanju Komiteja pa ga
bodo izvolili za župana
vseh mest po svetu, ki so
uvrščena na Unescov
seznam. Zadnji čas je, da
se v vseh teh mestih
prekine monotonija, da se
v njih zastavi resna mestna
politika in da se uvedejo
plave turistične cone, na
katerih bodo smeli stati
turisti, medtem ko bodo
gradbeniki odvažali
ruševine vseh starih in že
amortiziranih mestnih
stavb in spomenikov.
Dosedanji župan bo lahko
določil podžupane za
sajenje vinogradov v vseh
teh starih mestih, sam pa
bo osebno preverjal in
določal trase, kjer bodo
mesta	dobivala
prepotrebne obvoznice.
Slišati je tudi že strinjanje
Unescovega komiteja, da
bi se ščasoma preselil
sedež te organizacije v
Budino, kjer bi nastala
posebna eksteritorialna
slovenska občina, ker je
sedaj med dvema
občinskima središčema
Ptuj in Markovci vendarle
nekoliko predolga pot.
Unesco pa bi v Budini
prišel tudi do izrednih
letnih dohodkov, saj bodo
Dravske elektrarne Maribor
poseben prispevek za
mestno zemljišče pod
ptujskim jezerom potem
plačevale kar njemu. Že prej
pa se je iz Ljubljane javil
Adriaplin, ki bi v
Unescovem sedežu rad
koncesijo za plinsko
ogrevanje. Ker bo Unescova
administracija pomenila
bistveno osvežitev, se bodo
takoj po letošnji pepelnici
začela gradbena dela tudi
na	pripravljenem
Kurentlandu. Ker pa so proti
hajdinskemu igrišču za golf
tako ali tako čisto vsi
zavistneži v mestu in
občini (in teh je preko 98
odstotkov), bo Unesco
najverjetneje najel lepe
zelene površine in hladno
senco okrog njih za svoja
parkirišča.
Ena sama listina, ki jo na
Ptuju lahko pričakujemo
na pustno nedeljo, bo torej
v celovito spremenila
podobo, strukturo, razvoj
in kar se srednjeveškega
mestnega jedra še dotika.
Že na pustni ponedeljek
pa naj bi zasedal ptujski
občinski svet, na katerem
bo dosedanji župan
Milanu Čučku za vso
njegovo nerganje okrog
razvojnega načrta občine, ki
ga nikoli ni bilo, pomolil
pod nos vse te novosti, si še
zadnjič nadel župansko
verigo in se poslovil od
svetnikov s po enim
brezplačnim pulmološkim
pregledom za vsakega. V
verigo pa bodo takoj zatem
vtaknili Janeza Mikuža,
novega župana mesta pod
Unescovo zaščito. Table ob
vhodu v mesto bodo potem
izdelali italijanski mojstri z
mednarodnimi referencami.
Župan Mikuž pa bo na
ministrstvu za kulturo
prijavil raziskovalno nalogo
o celoviti podobi Ptuja.
Miloš
Ptuj by night - v Unescovi svetovni dediščini.
Na Ptuju odslej tudi golf za ljudi s "težo".
UPOR V FEVDU DELTA
Usodnega dne se je Grofica
Cvetlica ozrla po hali svojega
fevda. Ni mogla verjeti svojim
očem. Poklicala je svojo
zaupnico Ivano in ta ji je lahko
le potrdila; kamere kažejo
natanko to, kar je vddeti skozi
ekrane v njenih sobanah:
nizkotne, lene in razgrajaške
Šivilje Delta so se uprle.
Zapustile so svoja delovna
mesta, ki jim jih je tako
blagohotno dovolila zasesti
Ona sama. Le nekaj njenih
najzvestejših, najpridnejših in
najbolj ponižnih Super Šivilj
Delta je še bedasto sedelo za
šivalnimi stroji in upiralo
vdane uči v kamere, skozi
katere jih je opazovala kraljica
njihovega srca.
"Kakšna predrznost," je
robantila Grofica Cvetlica in
spletične so ji hitele
pritrjevati. "Kaj si bodo mislili
naši velečastiti prijatelji
Germani. Tako blagohotno so
se nam ponudili, da delamo
za njih, pa si zdaj poglej te
nehvaležnice."
Saj si menda Šivilja Delte ne
domišljajo, da bi jim morala
povečati dnevni obrok hrane,
si je Grofica Cvetlica mislila
sama pri sebi. Res je, da se je
skozi leta ta nekoliko
zmanjšal. Pet let nazaj so
dobile na krožnik kurjo
bedrce in dva kuhana
krompirja, enkrat na teden še
svinjske uhlje in tace, da so si
lahko doma skuhale
specialiteto teh krajev - kislo
župo. Sčasoma so se navadile,
da dobijo samo kuhan
krompir na dan in bedrco
vsak drugi dan, pa še tace in
uhlje za nedeljsko kosilo. Pa
naj recimo danes pojedo meso
in jutri iz kosti posrkajo še
mozeg. Itak ni preveč zdravo
preobjedati se hrane.
Na srečo je grofica Cvetlica
mislila na vse. Svojim Super
Šiviljam Delta je polagala na
krožnik kar dve kurji bedrci
dnevno, pa še štiri krompirje,
poleg uhljev in tac pa so
enkrat mesečno dobile še
svinjsko pečenko. Zato so
njene zveste tlačanke takoj
sedle za šivalne stroje, ko jim
je bila to zapovedala, in po
hali njenega fevda so stroji
spet veselo zadrdrali.
Poklicala je še nekaj Šivilj
Delta, ki jim je neprestano
hranjenje s perutnino pustilo
posledice na anatomiji. Glavo
so dale med perutke in se
pridružile Super Šiviljam
Delta.
Poklical je grof Celjski in svoji
ljubljenki grofici Cvetlici
obljubil zvestobo in zaščito.
Nekaj so robantili blagodušni
prijatelji Germani, a ko so
videli, da stroji veselo šivajo
oblekce zanje, so dali Grofici
Cvetlici vso čast in oblast in ji
čestitali pri uspešnem
zatiranju raje.
Grofica Cvetlica je poklicala
še glasnike njegovega
veličanstva Denarja in jim
naročila, kako naj neukemu
ljudstvu na Slovenskem
oznanijo upor Šivilj Delta:
pridne delajo v hali, poredne
lenuharijo v menzi.
Žal pa so glasnike poklicale
tudi Šivilje Delta. Povedale so
jim, da so lačne in da nočejo
več tiačaniti Grofici Cvetlici.
Zato naj gre grofica kam
drugam. Nadomesti naj jo bolj
človeški grof, ki jih bo razumel
in jih imel rad. Pa ki seveda
ne bo škrtaril pri perutnini in
svinini. Glasniki so razumeli
njihovo kmljenje po želodcu
in ljudstvu oznanili njihovo
resnico.
V hali so stroji veselo drdrali,
v menzi pa je bUo čutiti vedno
večjo napetost. Po tednih so
se uporne šivilje Delta spet
odpravile v menzo, da bi
nadaljevale z uporom, a jih je
pričakalo le pismo Velikega
Revolrevaša, ki jim je sporočU,
da v imenu pravne države
nimajo več pravice čepeti v
menzi.
To jih je pa res, res razkurilo.
Na cedilu so jih pustili Veliki
Kralj Lepooki, Veliki Vodja
Zvitooki, še Mestni gospod
Miroslav, ki se je pridušal, da
se bori za pravice tiačanov, je
raje pihal na dušo Grofici
Cvetiici, njih pa strogo gledal
in jim prigovarjal, naj vendar
že nehajo razgrajati.
Šivilj e Delte so tisti dan
Supere Šiviljam Delte zaprle
pot, ko so le te hotele, pridne
in ponižne, spet v fevd svojim
gospodarjem. Če ne morejo te
v menzo, tudi one ne bodo šle
v halo, jebemti!
Grofica Cvetlica je v stilu
velikih vojskovodij svoje
zveste tiačanke organizirala v
udarno enoto, a kljub njenim
bodrilnim vzklikom:Torinite,
porinite," prodor skozi
blokado upornih Šivilj Delta
ni uspel.
Zato je najela plačance in jih
mastno poplačala. Ko bi pa se
morali le ti spraviti na
razkurjene Šivilje Delte, so
bili malce neodločni. Res je,
bojevali so že krute boje. A da
bi sedaj svoje težke pesti
polagali na ta nežna, čeprav
vreščeča bitja? Ne, to pa res
ne gre!
Zato jih je o principih
bojevanja z ženščinami
podučil Veliki Revolrevaš. V
svoje pravičniške roke je vzel
škarje za rezanje jekla. Ker mu
je neka uboga para skušala
preprečiti, da bi z njimi
prerezal jekleno verigo, s
katero so Šivilje Delte zapirale
vhod v fevd, jo je kratko malo
z zajetnim kosom železa
kresnil po glavi. "Tako se to
dela!" je zaploskala Grofica
Cvetlica, ko se je predrzna
uboga para vsa krvava sesedla
vase. Navalili so še plačanci
in šibka zapora je bUa razbita.
Drugi dan so pred fevd prišli
možje in sinovi tlačank.
"Samo roko naj še kateri
položi na vas, pol' bodo videli
hudiča!" so kričali.
Vsa kraljevina Slovenska se je
stresla in iz najvišjih sfer,
menda od samih Veličanstev
Slovenskih, so posredovali.
Grofica Cvetlica je kljub
velikim naporom njenega
zavetnika Grofa Celjskega
morala oditi. Fevd se je
razparceliral. Tlačane so si
med sabo razdeli številni
grofje.
Baje sedaj tlačanke vsak dan
dobijo na krožnik celo kurjo
bedrco, cela dva boba in še
kurjo krlotko povrhu, če so
res pridne. Niso zadovoljne,
so pa site.
In kaj se je zgodilo z Grofico
Cvetlico. Njena trda roka je
navdušila Grofa Pika. Grofica
Cvetlica se je prelevila v
Pikovo Damo in trenira
strogost nad tlačani v
njegovem fevdu.
Ondan se je v vsem svojem
sijaju spet prikazala v fevdu
Delta in dodobra razburila še
tistih nekaj par, ki se je spričo
priboljška v obliki kurje
krlotke vrnilo za šivalne stroje.
Baje jim je še povedala, da se
odlično pogovarja s svojo
prijateljico kobilo. Na njeno
konverzacijo je že postal
pozoren Pslho Ptujski.
Slavek Ponižni
Nekoč za izvoz, danes le še za sejem.
Ugodno, do 50% nižje cene oblačil iz Delte.
RADA VAS IMAM! - VAŠA
ESMERALDA
Katera je prava?
Največji medijski dogodek
v Sloveniji in na Ptujskem
lani je prav gotovo bil obisk
filmske	junakinje
Esmeralde. Da je mehiška
igralka zares priljubljena in
oboževana, je dokazala
množica oboževalcev pred
Mestno hišo in na letališču
v Moškanjcih. Gostitelji in
organizatorji so morali
poskrbeti tudi za njeno
varnost. Mnogi so zbrali vso
svojo energijo, da bi jo lahko
najbolje videli ali se je celo
dotaknili.
Ljudje pravijo, da imajo
Esmeraldo radi predvsem
zato, ker je njena vloga bila
zelo pozitivna, dobrosrčna
ter da se je ženska kljub
nesrečni ljubezni znala
postaviti zase. Nekateri
seveda niso skrivali in so
priznali, da so v Esmeraldini
zgodbi podoživljali tudi
svoje življenjske zgodbe.
Čeprav so nekatere žene ob
gledanju nadaljevanke dajele
jasne znake, česa si želijo, so
možje samo gledali v ekrane
in sploh niso ugotovili, kaj bi
ženske rade. Čeprav so jim to
hotele dokazati z zelenimi
"Esmeraldinimi" bluzami ali
kostimi.
Esmeralda, filmska
junakinja, je ime'la srečo, da
ji je skupaj z njenimi
varnostniki uspelo
dobesedno "pobegniti" iz
ptujske Mestne hiše. Strasti
oboževalk in oboževalcev
so bile namreč zelo močne.
Ob tem pa je bila zaradi
fizične podobnosti v veliki
nevarnosti tudi Irena L.,
soproga ptujskega župana.
Ko sem se prebila skozi prve
varnostnike, sem hitela
proti županovi ženi, da mi
pomaga "priti" do
Esmeralde, ki je bila obdana
s postavnimi možmi. Toda
glej ga, neki varnostnik
sploh ni vedel, da to ni
Esmeralda, ampak gospa
Irena. Ko mu razložim , da
je to zagotovo gospa Irena
L., je samo skomignil, jo
premeril z očmi in dejal:
"Pa saj je čisto podobna
Esmeraldi." Župan ob skrbi,
da najbolje poskrbi za
oboževano Esmeraldo,
bojda sploh ni opazil, da ji
je njegova žena zelo
podobna. Mnogi so ob tem
dejali: "Še sreča, mogoče je
drugače v Ptuj sploh ne bi
bilo."
Ozrite se te dneve naokrog
in videli boste, koliko
Esmerald hodi po Sloveniji.
Odgovorni na POP TV so
ob končanju te priljubljene
nadaljevanke hoteli vrzel
zapolniti z novo lepotico -
Kasandro. Toda zlobni
jeziki pravijo, da ob
gledanju te nadaljevanke
čas res mine, toda ciganka
nikoli ne bo zapolnila mesto
dobrotljive, lepe in skromne
Leticie Calderon ali
Esmeralde.
Naši politiki in predsednik
države Milan Kučan pa je
Esmeraldin obisk bojda
izkoristil tako, da bi bilo
najboljše za našo državo. Pa
tudi Esmeralda je v
Sloveniji spregledala. Še
posebej takrat, ko zaradi
takšnih ali drugačnih
davkov računamo tako
imenovano glavarino,
namreč ugotavljamo, da je
Slovencev vedno manj. In
zato so Esmeraldi že plačali
za novo serijo nadaljevank.
Toda njena vloga bo tokrat
povsem	drugačna;
Esmeralda bo s svojim
možem živela v lepi
podeželski hiši, ženska bo
dala tudi nekaj na "sebe",
zato bo imela vse
gospodinjske pripomočke,
dvakrat na mesec bo
obiskala kozmetični studio,
vsak teden frizerski salon,
oblačila pa se bo po zadnji
modi, ne bo se branila
ljubezni - nasprotno, od
svojega moža jo bo tudi
zahtevala, zato bo moral
skrbeti za svojo kondicijo v
raznih fitness centrih ali pa
mogoče s čudežno modro
tabletko (viagro). Otroci se
bodo rojevali, toda vsi bodo
zaželeni in za njihovo
vzgojo bo poskrbljeno. Tako
naj bi spodbudili nataliteto
v Sloveniji in tudi
potrošnjo, saj prihaja davek
na dodatno vrednost in
podobno. Ob koncu
nadaljevanke naj bi jo
ponovno povabili v naše
kraje. Toda bomo videli, ali
bo evforija slovenskih
množic tudi takrat tako
močna.
Mici Liicaria
Slovenija podprla nadaljnje snemanje priljubljene
Esmeralde (zlasti živilska industrija).
Samo s toj e n časnik za odvisne Ij udi s t e ž o ^
^ * ★ * *
KARNEVALSKI ŠOTOR LETOS NA BREGU!!!!
O novi lokaciji ptujskega karnevalskega šotora smo
povprašale tudi nekatere visoke goste, stalne
obiskovalce ptujskega pustnega dogajanja.
Povedali so nam:
Predsednik države Milan Kučan: "Je -čas miru in je čas
vojne. Zdaj je čas, ko je treba karnevalski šotor postaviti
tudi drugje. Potrebno je živeti za sedanjost in prihodnost,
ne preteklost."
Predsednik vlade, Janez Drnovšek: "Mene nova lokacija
prav nič ne moti, več težav bom imel z Arturjem, ki se hoji
hodit čez Dravo, zlasti zvečer. Saj vesti, s psi so vedno
težave.
Janez Podobnik: "Prisežem, v državnem zboru o tem sploh
govorih nismo. Jasno, da bi problematiko obravnavah in
rešili, kot vse doslej."
Alfi Nipič Vinku Šimeku: "Čuj Ptujčani več ne vejo kaj bi
radi. Toti šotor samo selijo in zdaj so ga celo na smetišče
postavih."Veš jaz tam ne bom pel." "Misliš, da jaz", je
Vinko odvrnil Alfiju.
Tekst: Mrhovinarka
Slike: fotodokumentacija časopisa Črno&-helo
Janez Čuček: "Ostanite še naprej z nami, pa naj bo šotor na
tej ali oni strani Drave"
Branko Maksimovič, predsednik društva novinarjev
Slovenije: " S kolegi bi se lahko o novi lokaciji ptujskega
karnevala pošteno razpisali. Sam sem svoje argumente
proti predstvil že lani na 50 obletnici ptujskega Tednika."
Sic. "Meni je vseeno, samo, da je. Ne vem, kaj se nekateri toliko bunijo
Govori se:
STROGO (NE)ZAČINJENO
Beseda prostitucija izhaja iz
latinslce besede prostitutio.
V slovarju tujk piše, da to
pomeni "javno se
ponujati"?! (le kdo lahko
danes še preživi brez tega?)
in nadalje razlaga ta pojem
kot	"vlačuganje,
blodništvo" - hm, prav
zanimi izrazi so sodobno
reklamiranje, se vam ne zdi?
- ter "prodajanje telesa v
spolne namene, navadno
kot poklic, pa tudi
prodajanje znanja ali
duševnih zmožnosti,"
Posebej se ustavljati pri
različnili	oblikah
prostitucije bi nam vzelp
preveč časa, pa tudi papirja
je na voljo premalo, zato se
raje malo pobližje poglejmo
tisti pomen besede, ki se
nanaša na prodajanje telesa.
Pa brez sramežljivosti,
prosim, saj s prebiranjem
tega sestavka ne delate nič
nečastnega. Prav tako se
vam ne splača preskočiti
teh vrstic in prebrati le
zadnjega odstavka, ker ne
boste izvedeli, kjer na Ptuju
je na tem področju kaj
novega. Zato, ker ni. Ne, da
ni ničesar novega, prave
prostitucije v omenjenem
seksualnem smislu
(pustimo zdaj vsakodnevno
prodajanje lastnih duš za
denar, na Ptuju sploh ni.
Menda ja ne mislite, da je
tisto dogajanje v dokaj
znanem lokalu s
svetopisemskim imenom,
res prostitucija? Rej bi lahko
rekli, da gre za zgolj
vsakdanji fukec, pardon,
kruhek, hudičevo drago
zaračunan lačni, povečini
nikakor (več) žejni, dušici,
ki je bolj ali manj namerno
zašla skozi vrata. Ob tem je
pomembno poudariti
dejstvo, da v isti zgradbi
domuje tudi Zavod za
zaposlovanje, ki pa ima
dosti prekratek delovni čas,
da bi lahko konkuriral
omenjenemu lokalu, kar mu
je vsekakor v škodo. Ve se
namreč, da bi marsikateri
"nočni iskalec zaposlitve"
lahko ali želel vpisati svoje
ime v njihove knjige, pa mu
to zaprta vrata urada ne
dovoljujejo. Zato pač, ubogi
človek, poišče naslednja,
odprta vrata....Država pa
taka, saj te prisili v nečedna
dejanja! Po drugi strani pa
te spet zaradi njih preganja.
Seveda ne ona osebno,
ampak za to poklicani in
usposobljeni uradniki v
modrih uniformah in ličnih
čepicah, ki jih je tudi sicer
videti povsod ogromno in
to po možnosti ravno takrat,
ko jih ne bi bilo treba.
Njihova	naloga
"ozaveščanja" ljudi, kako je
kupovanje (ženskega) telesa
njih nevredno, predvsem pa
nezakonito dejanje, je le ena
od mnogih, ki jih opravljajo.
In, če gre verjeti neuradnim
podatkom, to nalogo
opravljajo bolj redko, kar
nam posredno pove, da prav
veliko seksualno ne
uzakonjenih dogodkov pri
nas pač ni, ali pa so redki
tisti, ki jim tovrstni način
rekreiranja gre toliko v nos,
da zadevo prijavijo..,.
Vsi poznamo slogan, da je
"Ptuj zakladnica tisočletij".
Prav tako tudi vsi vemo, da
je prostitucija najstarejša
človeška obrt. In če se
potegne paralela med
obema trditvama, bi vsak
bralec, predvsem pa tisti,
ki Ptuja ne pozna,
pričakoval, da ima tudi
prostitucija kot najstarejši
poklic v tej zakladnici
tisočletij svoje mesto. Žal
pa temu ni tako. Ker pa
oboje, tako Ptuj kot
prostitucijo povezuje
dolga zgodovina obstoja,
bi bilo spodbudno, če bi
Ptuj, kot starosta
slovenskih mest, prvi
legaliziral "klasično"
prostitucijo in s tem dodal
še kakšno dragocenost v
svojo zakladnico?! Pa s
tem ne mislim na razvpite
masažne in sprostitvene
salone, ki poganjajo kot
gobe po dežju, ampak na
konkretne seksualne bare (
s konkretno davčno
številko), ki jih najdemo
za "prvim plotom" (beri:
državno mejo),
Žal pa bo, vsaj glede na
temno rdečico, ki obliva
postavne fante pri
šepetajočih pogovorih in
hvalisanjih na to temo
polnih šankih pijače, minilo
še zelo, zelo dolgo časa. Saj
vemo, najslajše je tisto, kar
počnemo na skrivaj, kar je
prepovedano. Pa ne
govorim samo o javnih
lokalih......
Tiagra
Ponudba, ki bi jo Ptuj še kako potreboval.
NAJ BO MUJCEK, PUJCEK, PICEK ALI PESEK, SAMO
DA JE MASTNI MESEK_____
PUST MASTNIH UST
Fčosih smo rekli, da je
okoli fašenka vse mastno
in je pač pust zato mastnih
ust, Zavolo mesa ali pa
zavolo mastnih krofov,
Provijo, d'a če češ masten
biti moreš svijo zrediti.
Zato bom vam jaz gnes
poskusa opisati kak smo
negda meli koline kak
najbolj veseli domoči
svetek. Svinjsko sedmino
smo si običajno privošli
pozimi, najbrž tudi zavolo
toga, ker je pač v totem
cajti narava brezplačni
zamrzovalnik in hladilnik
brez stroha, da bi se meso
pokvorilo. Sramota je bila,
če gospodija v cajti
fašenka neje mela pri hiši
kokšne klobase za
pobiroče, ki so po vesi
hodili fkuper s
fašenkovimi lorfami, Zaj
vam bom poveda kak so v
moji	mladosti
peredfašenkove domoče
koline zglednole:
Glovni mesor, v toti vlogi
je bija običajno kakošni
vujec oziroma stric je priša
k hiši zarana vjutro,
prazaprav še v trdi temi.
Gospodija je priprovla
žganico s čajom in pot je
pelala v štalinke v keri je
bija na-smrt obsojeni, toda
joj, ah in oh. Hudomušni
in dobrosrčni sosesdi so
na predvečer svinjske
sedmine dveri doj zabili
in jih z gnojom obložili
tak, ke je moga glovni
mesor s svojim
spremstvom najjprej
"zaklati" dveri in šele
potli prašička. Včosih se
je tudi zgodilo, da so
sosedi hišni dimnik s
copati doj zadelali tak, ke
se je z rola nemesto gor
doj kadilo. Pač v opozorilo
hišnemi gospodari naj se
drugič boj posveti prašiči
kak pa svoji Mici.
Med vesele dogodivščine
na den svinjskih kolin
spoda tudi mera za
kloboso in kašnice, ki jo
prinesejo sosedi ali pa
njihova deca. To je bija
običajno obroč o vinskega
polovjaka ali pa ženska
štunfa v kero sonaklčili
pleve in jo zavezali v
obliki klobose. Poleg je
bilo običajno še pismo v
kerem je pisalo: "Segnite
na polico po klobasico,
prerežite jo na dvoje in
nam dajte oboje, dajte še
en talar orehov, en talar
orehov, en talar klobas, en
litrček vina pa gremo od vas.
Te pa srečno do drugih
kolin. Saj vete kak provi
pregovor: "Naj bo mujcek,
pujcek, picek ali pesek,
samo da je mesek,,,,!"
Vam želi veseli in masten
fašenk mesorov LUJZEK!!
Koline po novinarsko.
Samostojen časnik za odvisne IJ udi š te ž o ^	^ ★ * * ★

KDO SI, KURENT
DANDANAŠNJI?
Ste že kdaj pogledali kurenta
čisto tako, neobvezno, brez
vsakršnih priučenih
stereotipov, brez njegove
tradicionalno-zgodovinske
avreole, ki ga povzdiguje v
višave mitoloških bitij?
In če boste poskusili, veste,
kaj boste videli? Eno čisto
navadno, v debelo oblekco
zavito ženskico, z
obveznimi rogovi na glavi
(katera jih pa nima?!) in
posledično temu dolgim
nosom (......), resda že čisto
rdečim, pa ne od mraza, saj
ga v zadnjih letih
pustovanja nismo okusili
prav veliko, pač pa verjetno
bolj od svetovno priznanih
in nasploh najboljših
štajerskih vin (glede na to bi
morda kazalo resno
razmisliti o kurentovem
nosu kot novi vinski
znamki, ki bi vzdruževala
in predstavljala celotno
paleto slovenskogoriških in
haloških vin).
O rogovih (ženskih ali
kurentovih) ne bi imelo
smisla posebej razpravljati,
saj je njihova simbolika
znana že vsaj tako dolgo kot
kurent sam. Zanimivo je le
to, da so kurentovi posebej
okrašeni s perjem in
pisanimi trakci ter malo
stilizirani, kar bi nas lahko
napeljalo na misel, da so
moškim, kot avtohtonim
nosilcem kurentove
opreme, ti rogovi mogoče v
posebno čast...
Pri zvoncih je stvar čisto
drugačna. Nič ženskega ne
nosijo v sebi, čeprav so
najrazličnejših oblik in
glasov; od tistih največjih, z
globoko	basovsko
intonacijo, ki daje slutiti, da
udarjajo le po debelem
kožuhu pod katerim je
globoka praznina, do tistih,
milo pozvanjajočih, ki s
svojo velikostjo (beri:
majhnostjo) nikakor ne
morejo poškodovati
"imovine" nositelja
kožuha.......
Ježevka pa je, roko na srce,
res čisto moški simbol.
Česa? Verjetno moči oz.
moškosti tistega, ki jo nosi.
Skozi debel kožuh namreč
ni možno videti, niti v
obrisih, kaj se pod njim
skriva, zato je potrebno to
na nek način pokazati. Žal,
je pravih ježevk dandanes
malo, pa še kurenti se
večkrat obnašajo, kot da so
jim v napoto in ne vedo, kaj
bi z njimi......
Torej kurenti, dragi moji,
poglejte se po dolgem času
spet v ogledalo in se vendar
že odločite: ali se boste čisto
poženščili (feministke naj
mi oprostijo) ali boste ostali
kos svoji nalogi pravega
"mačota" - saj menda ne
verjamete več, da ste
preganjalci zime? Letni časi
so vas namreč že davno
prehiteli...
Tiagra
Ježevka pa je, roko na srce, res čisto moški simbol.
Česa? Verjetno moči oz. moškosti tistega, ki jo nosi.
Skozi debel kožuh namreč ni možno videti, niti v
obrisih, kaj se pod njim skriva, zato je potrebno to
na nek način pokazati. Žal, je pravih ježevk
dandanes malo, pa še kurenti se večkrat obnašajo,
kot da so jim v napoto in ne vedo, kaj bi z njimi......
Kako dolga ježevka tako
dolg k...?
Pravi Macho.
O rogovih (ženskih ali kurentovih) ne bi imelo smisla
posebej razpravljati, saj je njihova simbolika znana
že vsaj tako dolgo kot kurent sam. Zanimivo je le to,
da so kurentovi posebej okrašeni s perjem in
pisanimi trakci ter malo stilizirani, kar bi nas lahko
napeljalo na misel, da so moškim, kot avtohtonim
nosilcem kurentove opreme, ti rogovi mogoče v
posebno čast...
nepremičnine
Najbojšemu ponudniku
oddam težko priborjeno
parkirno mesto na Cvetkovem
trgu. Pridi zjutraj pred 7. uro,
sicer bo mesto že oddano!
V mirnem predelu Ptuja
' prodam gostinski lokal. Cena
ugodna. Javi se pod šifro: Nič
nas ne sme motiti.
Prodam dobro ohranjen grob
na starem ptujskem
pokopališču izjemne kulturno
zgodovinske vrednosti. Cena
po dogovoru. Javite se pri
rajnkem Jožetu.
OSEBNI STIKI
Užaloščena vdova po 6 možu
išče sebi primernega
partnerja. Nudim tudi viagro.
Pokličite na tel. št. 090 4455
Upokojena nuna išče
prijatelja za preživljanje
samotnih uric. Diskretnost
zajamčena! Šifra: Nekaterim
pride pozno!
Vroča mačka iz okolice
Kidričevega išče krepkega
žrebca za pomoč v
gospodinjstvu. Nudim
najsodobnejše gospodinske
pripomočke in literaturo.
Plača po dogovoru.
Pedofil iz Ormoža se
priporoča s svojimi uslugami.
Šifra: Boljše prej kot nikoli.
Uresničite svoje sanje in se
javite postavnemu 83 letnemu
mladeniču iz okolice
Maribora. Možna tudi poroka,
avanturistke so izključene.
Šifra: Viagra dela čudeže.
Iščem partnerja za resno
zvezo. Sem zdrav in
privlačen. Širfra: Pri petih
šivih.
Skromnemu dekletu bom
izpovedal svojo ljubezen in ji
ponudil topel dom pod
dravskim mostom. Lahko si
tudi mamica z enim ali več
otroci. Šifra: Če se stisnemo
bo topleje.
Poročeni intelektualec s
svojim stanovanjem ponuja
takšne in drugačne usluge
vsem zainteresiranim
predstavnicam lepšega spola.
Leta niso pomembna,
diskretnost pa seveda
zajamčena. Šifra: Jaz
potrebujem več.
18 letni fant iščem
inštruktorico, ki me bo
popeljala v svet seža.
Zaželjefie ženske obilnejših
postav, od 100 kilogram dalje.
Tel.: 090 55 44
ostalo
Želite obogateti čez noč. Pošljite
mi 1000 tolarjev in razkril vam
bom skrivnost, p.p. 789,-pošta
Gerečja vas
Lepa postava že v tednu dni.
Brez odlcrekanja in naprezanja.
Pridružite se mi na gladovni
stayki pred slovenskim
parlamentom. Šifra: Skupaj
bomo tispeli!
Imate težave s potenco. Ne
obopujte. Samo pri nas lahko
naročite čudežni napoj:
DABISTAL po ugodnih cenah.
Telefon: 041 300 500
Si tudi vi želite hišnega
ljubljenčka. Na zalogi imamo
miši in podgane po neverjetno
nizkih cenah. Naslov:
Zapuščeno naselje 5b, 2250
Ptuj
Najboljšemu ponudniku
ugodno prodam dobro
ohranjenega fička v nevoznem
stanju. Oglasite se na Čistem
mestu na Rogoznici.
Iščete delo. Mi tudi, vendar ga
ne najdemo. Pridružite se nam
pod šifro: Več oči več vidi.
obvestila
Poštenega najditelja prosim, de
mi izgubljenega moža.
pogrešanega teden dni, ne
vrača. Šifra: Imam že novega!
Maistrovi borci obveščajo, da
bo letni občni zbor v petek, 13.
ob 13. uri na severni meji.
Udeležba obvezna!
Zveza za boj proti postavitvi
pustnega šotora na parkirišču
za Perutnino Ptuj se zahvaljuje
vsem simpatizejem in občini
Ptuj za izkazano razumevanje.
Hkrati pozivamo vse frpeče na
Bregu, da se včlanijo v naše
vrste. Članarine ni!
GREENPEACE čestita
Ptujčanom za odpravo javne
sramote na Bregu in jim želi
obilo zabave v pustnih dneh.
Esmeralda sporoča, da se ne
vrača v Slovenijo, ker jih je
mnogo v tem času spregledalo.
Drakula v sodelovanju z RK
Slovenije vabi na krvodajalsko
akcijo, vsak dan po 24. uri na
nove ptujskem pokopališču.
Slovenska vinska akademija
Veritas vas vabi na degustacije
najboljših vin. Organiziramo
tudi prevoz!
Društvo mrtvih pesnikov
sporoča, da bo predstavitev
nove pesniške zbirke to soboto
v karnevalskem šotom. Poiščite
nas in si zagotovite svoj izvod
nikoli objavljenih pesmi.
Mojster fotografije Stojan Kerbler ponuja tudi druge
storitve. Informacije v uredništvu.
PUSTNI HOROSKOP
OD 6. DO 1 6. FEBRUARJA
-	0\TN
M ^^ \	ONA: Zvezde so vam v tem obdobju še posebej
^ 1 naklonjene. Prežete boste z neizmerno energijo, izjemno
privlačne za nasprotni spol, zlasti če se boste odele v
im^^^ vampirke ali orientalske trebušne plesalke. Pazite se
--- rakov in škorpionov z zakritimi obrazi, ki vam bodo
pihali na dušo in vam obljubljali raj na zemlji. Če ste samske se ozrite za
kurenti, če ne pazite, da vaša srečna barčica ne zaide na razburkano
morje, ki ga utegne povzročiti skrivnostnež z dolgi črni obleki.
ON: Zvezde so naklonjene tudi moškim, rojenim v tem ognjevitem
znamenju. Želja po avanturah vas bo spremljala vso pustno obdobje, zato
pazite, da boste čimbolj neprepoznavni. Pazite na obraz, za masko izberite
politične in zgodovinske like. Usodno bi utegnilo biti srečanje v soboto
13. februarja, zato se ta dan še posebej pazite, da ne bo vaša partnerica
nemara ne posumi, kam vas vleče silni živalski nagon.
/
C	ONA: Bikice boste letošnji pust še posebej
spogledljive. Osvajale boste vse po vrsti, najbolj vas bodo
privlačili kosmati mornarji in prazgodovinski lovci.
^^ Vendar oprezno, za to masko se utegne skrivati nekdo, za
I-- katerim vam je v preteklosti še posebej močno bilo srce.
Ne pretiravajte z alkoholom, dan po bučni pustni zabavi bi se utegnil
sprevreči v pravo polomijo z dvojnim mačkom.
ON: Sla po novem in neznanem bo v vas še posebej močna. Ozirali se
boste za kitajkami in uličnimi prodajalkami cvetja, popolnoma pa vas bo
prevzela svetlolasa medicinska sestra, ki bo takoj zaznala pospešen utrip
vašega srca. Če ste samski in so vaše srčne težave resne, se kar predajte
oskrbi pretentane medicinke, a le za eno noč, kajti pomoči potrebnih ima
to dekle še veliko.
DVOJČEK
^	ONA: Če se še obotavljate katero masko si nadeti in ali
/ • • ^ sploh zaiti na pustovanje, naj vam povemo, da so vsa
^^	sumničenja odveč. Prijetno se boste zabavi in plešah pozno
v noč, zlasti če se boste odeh v rdečo kapico ali zapeljivo
--Esmeraldo. Očaral Vas bo nekdo z velikim klobukom.
ON: Veše sanje se bodo uresničile. Spoznali boste prijetno dekle,
zapeljivih oblin in modrih oči. Pazite, led je lahko usoden, ne v kozarcu,
ampak na cesti, zato si letos za pusta obujte udobno, z gumo podloženo
obutev.
RAK
ONA: Pustovanje bo vam zapustilo mnogo lepih
trenutkov, vendar le, če se boste držali naših nasvetov.
Bodite v družbi meksikancev, mornarjev in vojakov,
nikakor se ne ozirajte za kosmatimi kurenti. Zmerni
bodite tudi pri plesu, saj vas lahko pošteno odnese.
ON: Če se boste odpravili na pustovanje, pustite težave doma in z
njimi ne obremenjujte družbe. Sprostili se boste v družbi dolgolasih
mladenk, očaljivih cigank in nasploh v ženski družbi. Pazite, če ste
vezani, vaša pamerica bi namreč kaj hitro lahko razkrinkala vaše namene.
LEV
ONA" Kot vedno boste tudi tokrat želeli izstopati,
vendar vam to ne bo uspelo, če si boste nadeli le masko,
pod katero bo skrit nagrbančen obraz. Predajte se rajanju
do poznih ur in uživajte vitamine, saj jih boste še kako
potrebovali. Pazite se vampirjev.
ON: Pust bo za vas romantičen in morda že malce dolgočasen. Odeti
v živopisne barve boste letos osvajali kar vse po vrsti, kar seveda ni prav.
Izberite le tisto, ki vas zares privlači, saj bo pust potem toliko lepši. Pazite
na glasilke.
DEVICA
ONA: Ker ste trenutno bolj občutljivi, pazite na
zdravje. Ne hodite preveč razgaljeni (pa tudi zapeti ne, ja
kdo vas bo hotel). Izberite estetsko oblikovano masko
zgodovinskih likov in imeli se boste lepo, kot že dolgo
ne, zlasti v družbi skrivnostneža s temnimi očali.
ON: Devičniki boste letos podivjali, že prvi dan pusta boste hoteli do
konca. Nikar, rajanje traja deset dni, zato energijo enakomerno razporedite
na vse dni. Pazite se morskih ribic in čarovnic, te vam utegnejo biti
usodne ne le za pusti, ampak tudi sicer.
TEHTNICA
ONA: Na pustovanje se boste podale s vso
gracioznostjo. Izbirajte med prefinjenimi maskami,
nemara bi vam pristajala Kleopatra. Bodite zapeljive, a
pazite se zamaskiranih strelcev. Bodite tudi pozorne,
vaša intuicija bo v tem času še posebej močna.
ON: Pust bo minil brez večjih pretesljajev, vse do pustnega torka, ko
se boste zagledali v prečudovito dekle v rdečem. Lahko se nesmrtno
zaljubite, zato pozor, ne pustite se takoj zapeljati, saj bi vam nova veza
lahko uničila marskikaj.
ŠKORPIJON
ONA: Čeprav vam letos ne bo do norčij, se boste
1 vseeno predale norčavemu živžavu. Plen izbirajte med
^n^^g^ postavnimi gusarji z rumom, ki vas bodo zabavali pozno
^^ v noč. Odenite se v neizivalne maske, saj ste takšne že
- po naravi.
ON: Sli po avanturah se tudi tokrat ne boste mogli upreti, zato se
boste znašli v kar precej kočljivih situacijah s predstavnicami nasprotnega
spola. Lahko se vam zgodi, da se boste zbudili v povsem novem svetu, s
popolno tujko. Užitkov ne bo manjkalo.
STRELEC
^r ONA: Strelke se boste na pustovanje pripravljale še
posebej temeljito. V stilu z vašo masko bo seveda tudi
# spodnje perilo. Podal bi se vam nedolžen obraz nune s
^^ podvezicami ipd, a raje izberite očarljivi twist stil ali
- hipijevska 70 - leta. Moškim boste letos še posebej ugajale.
ON: Oblecite se v čimbolj udobna oblačila, saj bo zabava noooora.
Zlasti z mačkami, medicinskimi sestrami in pohotnimi nunami. Če si
želite avanture, izberite poslednje, če kaj več, vročo mačko, pod katero se
skriva nedolžno, prikupno dekle, ali oboje, pust je samo enkrat v letu.
KOZOROG
ONA: Prav gotovo je, da se boste tudi letos našemili
tako kot lani, kar pa ne pomeni, da bo pust podobna
polomija kot lani. Nemara boste srečali nekoga, ki si ga
že dalj časa želite srečati in z njim zaplesali vse do
jutranjih ur.
ON: Še najbolj bi vam pristajal maska vašega znamenja, če je mogoče
to uresničite, saj boste deležni neizmerne pozornosti, morda celo nagrad.
Pazite se šepetanj v temi in lažnih obljub, ki vas ne bodo popeljale v raj,
temveč v pekel.
- VODNAR
^^m^ ONA: Trenutno ste zelo stabilni in močni, zato boste
J za okolico, kar malce preveč samozavestni. Vendar se s
tem ne obremenjujte, oblecite najljubši kostim in se
podajte na divjo zabavo. Lahko se zgodi, da boste imeli
- toliko oboževalcev, da bo vaš spremljevalec postal kar
nestrpen in seveda ljubosumen.
ON: Podala bi se vam kakšna od beneških mask, vendar ne zakrivajte
svojega sijočega obraza, saj ste v tem času pravi magnet za predstavnice
nežnega spola. Izkoristite to in si dajte duška, ujeli se boste z miki
miškami in zasanjanimi princesami.
RIBI
ONA: Vam pust očitno ni preveč pri srcu, zato boste
oklevali in se v zadnjem trenutku odločili za pustovanje.
Nadenite si temna očala in dolgo oblačilo, da skrijete
svoje nezadovoljstvo. Zabava vas utegne docela
spremeniti, morda spoznate tudi sorodno dušo.
ON: Pustovanje letos vam bo pisano na kožo, saj boste uživali v družbi
prijateljev. Še posebej toplo vam bo družbi drznih temnopoltih plesalk, za
katere se utegnete tako ogreti, da bo v domači hiši prepir. Bodite zmerni
pri pijači in se ne podajajte za volan.
Samostojen časnik Ta odvisne ljudi s težoj^	^ ★ ★ » * ^