Otroci! učite se pridno v mladosti
Ivin, sin bogatega očeta, in Tomaž, sin siromaškega rokodelca, hodilg sti skiipa.j v domačo ljudsko žolo.
Ivan je bil svojeglaven ter 9e nij hotel u&tj. Gospod uKtelj so g» veekrat opominjevali in mu rekli: ,,Ivan, Iran, — leta troje mladosti potek4 in ti se ne bodejj uitS naučil, sram te bode v starosti, ker ne bodeš nifi znal.0 Ali Ivan si je vse drogaie mislil. Eekel je večkrat svojiin toTarišem: .f imn se mi je treba nSiti in 8 knjigami glavo lomiti ? Moj oče so bogati in gotoro mi toliko premoženja zapusK, da bodem imel jesti in piti, a druzega ne po-trebnjem.   Da M le už^ sloraj Vi sam stoj gospodar!"
Tako se jo Ivan zanaSal na očetovo premožeuje in se nij hotel poprijeti nobenega nauka.   Pozneje je §e to pozabil, kar se je bil naufiil poprej.
A Tomaž je V>il ves dragažen de6ek. On sc nij mogel zanažati na bo-g&stro, ker je njegov oi?e komaj toliko zaslnžil, da je hranil sebe in svojo drnžino. Zato se je Tomaž pridno nčil v mladosti. Vse leto uiti jedenirat nij izostal iz Sole. Pri javnem izprasevanji konec šolskega leta so je s svojimi odgorori tako prikupil nekemu trgovcu, da ga ta s privoljenjem njegovega oiSeta takoj vzarae k sebi v trgoreki nauk. Kdo je 1>U zdaj sreSuejši od našega. Tomaža!
V trgovčevej hiši je bil Tomaž ravno tako priden in dober, kakor poprej, ko je bij še doinl Trgovcu je bilo to zel6 vieč, zatorej ga da uiiiti laškega in francoskega jezika. In kinalu je znal Tomaž v treh jezicih prav dobro in gladko goTOriti. DokonfavSi svoja dnevna opraTila, vselej je frt&l zveSei ko-riatne in p6učne knjige, iz katerih se je naučil amogo lepega in koristnega. Kdor koli je Toruaža poznal, vsak je rekel, da mu ga nij blizn enacega.
Tako je Tomaž v liisi bogatega ti-govca post«.! kinalu trgovski pomagač. Neccga dne ga pošlje gospodar v silno važnem trgovskem opraviln na Angležko. Tomaž je vse, kar mn je bilo naročenega, tako srečno in ngodno opravil, da mn gospodar štiri tieoč goldinarjev izplafa kot darilo za njegov trad.
Za nekaj <Sas& je Tomaž zafel uže trgovati ua svojo roko.
A kaj je delal I?an ? On je hodil na lov, zahajal je v kriSme in gostilnice, ter nni je nujvefje Tesoljo bilo, kadar je v nazožnosti Ijudi jezdil svojega ionja- — Po očetovcj smrfci je podedoval zares lepo premoženje, ali kaj ko-risti človeku premoženje, ako ne zna i njiin ravnati, kakor jo (rebaV Pozidal je veliko tov&rno, ki ga je stnla mnogo aovcev in tako se je v kratkem za-kopa! v vclika dolgo^ve. Naposlcd izgul>i tovarno in velik del svejega premo-ženja. A to še nij vsc. Zafiela se jo vojska. Sorražniki priderfi T njegov I kraj in mu odnesč še to, kar je ostalo njegovej zapravljivosti.                          I
Zdaj je bil Iran siromak.   Ead Iji  bil dclal dolgove, a nihCe mu ny' I lititel dajati ua upauje.   Delati uij ziial, uaučil sc nij y madosli niu, kaj aaj I
147
siromak začnc zdaj ? Kakor megla brez vetra se je klatil po ulicah. VeJkrat nij imel niti skorjice kniha, da bi si bil glad utolažil. — Ponnjal se je trgovcem za pisarja. ali nihče nij maral zanj. ker je vaak znal, da ne zna niL. Na-posled nevarno zboli. Odaesli so ga v Mlnieo, kjer je yečkrat zdihoval: roh, zakaj se nijsem učil vmladosti?! Zakaj nijsem poslušal dobrih oaukov srojegA očeta in u<5iteljeT! ? Zdaj vidiiu, da človek nikoli ne sme zaupati novccm in premoženju. NoTci se izgnbe, premoženje propade, a saino tega, kar znamo, nam nihče ne morc vzetL"
Bilo je v jescni istega leta, da sprsvj suSiei nesrefinega Ivana t rani grob.
Tndi Tomažu je vojska dosti nesreCe naredila. Tudi njemu so soTražniki pobi»li BO^rce in Wago, a vx&ti nm aijso nsogU ujftgo^ega — tnanja.
Ponudil se je svojemn prejšnjemu goapodarju v slnžbo, ki ga je takčj sprejel z naJTečjim veaeljem. Zdaj se nin je zopet dobro godilo, kakor da bi vojske niti ne bilo.
Po gospodarjevej smrti je dobil Tomaž lep delež njegovega imetka. BU je zdaj skoraj najprem6žnej5i človek v njegoTem kraji.
A zdaj mi povejte otroci, bi li bil Tomaž kedaj tako srečen t srojem HvljeDJi, ako bi se ne bil nU v zgodnjej mladosti pridno uCil, in bi ne bU ubogal BTOJih učiteljev, ki so ga le k dobrema napeljerali?
Ako hoCoš Bre(!en bitj,
Zgodftj moraS sa aiiti.                                               T.